Poitnlna platana v gotovini Cena Din V- Stev. 54 V Ljubljana, četrtek 6. marca 1941 Leto VI. Uradni razlogi za prelom med Anglijo in Bolgarijo Angleško sporočilo bolgarski vladi trdi, da je Bolgarija s prihodom nemške vojske kršila nevtralnost, da omogoča ogražati angleško zaveznico Grčijo in da bo vojaško sodelovala z Nemčijo I Vesti 6. marca Bolgarska vlada odločno zanikuje angleška in ameriška poročila o tem, da bi bila izvedla civilno mobilizacijo zaradi Nemčije, ki naj bi zahtevala vso bolgarsko delovno silo za preskrbo nemške vojske. Angleški zunanji minister Eden je v Atenah sprejel tudi angleškega poslanika iz Belgrada, Campbella, ki mu je poročal o položaju na svojem delovnem področju. Belgrad, 6. marca. m. Današnja »Politika« prinaša besedilo britanske note, ki jo je bivši angleški poslanik v Sofiji Rendell izročil bolgarskemu •Binistrskemu predsedniku. Nota se glasi: »V svojem govoru pred narodnim sobranjem dne 2. marca. t. 1. je predsednik bolgarske vlade j*javil, da je Bolgarija sklenila sprejeti nemško zahtevo nemške vlade, izraženo med razgovori o pristopu Bolgarije k trojni zvezi — da privoli na vkorakanje nemških čet v Bolgarijo. Kot posledica tega sklepa so nemške čete zdaj že na bolgarskih tleh. Kakor je povedal dr. Filov, je nemška vlada izjavila, da je navzočnost nemških čet začasna ter £a je njihova naloga, da ohranijo mir in red na Balkanu. Vlada Nj. Veličanstva nima nobenega razloga Za misel, da sta mir in red na Balkana bila kdaj ogrožen ali motena po kaki tuji sili. Z ozirom na Značaj nemških vojaških premikov v Bolgariji« ]• jasno, da Nemčija namerava ogražati, po potrebi tndi napasti državo, ki je zaveznica Velike Britanije, to je Grčijo. Po sporazumu z nemško vlado je bolgarska vlada olajšala izvedbo tega nemškega načrta ter ie poleg tega šla še dalje in je t zvezi s tem načrtom dala zelo obsežne mobilizacijske ukrepe. Vlada Nj. Veličanstva lahko samo sklepa, da je nolgarska vlada daleč od želje, da bi ohranila nevtralnost v tej vojni, pripravljena dejansko sodelovati z Nemčijo. Če bi bilo potrebno dati dokaz o obsegu tega sodelovanja, zadostuje, če omenimo korak, ki ga je storila 4. marca bolgarska vlada za ustavitev diplomatskih stikov s Poljsko, Belgijo in Holandijo, držav, ki so zaveznice Velike Britanije. Položaj njihovih zastopnikov v Bolgariji ni dozdaj nikdar bil vprašanje. Vlada Nj. Veličanstva je ravnodušna do ukrepov, ki bi jih bolgarska vlada mogla storiti Za varstvo pred zunanjo nevarnostjo, naj bi bila resnična ali pa izmišljena. Vsekakor pa je Velika Britanija v vojni z Nemčijo ter je navzočnost nemških čet, katerih število stalno narašča in ki prihajajo s čisto jasnimi cilji, katere sem popolnoma pojasnil, po mnenju vlade Nj. veličanstva za An- glijo nesprejemljiva in zato angleško diplomatsko zastopstvo ne more ostati v Bolgariji. Prejel sem torej ukaz, da umaknem iz Sofije zastopstvo britanskega veličanstva ter vas naprošam, da mi izvolite dati potrebne olajšave, da bi mogel zapustiti vašo državo sc vsem _ osebjem. Porabljam to priložnost, da znova izrazim Vaši ekse-lenci najgloblje spoštovanje.« Ko se je angleški poslanik Rendell vračal iz predsedništva vlade, je kakor poroča »Politika«, dal njenemu dopisniku naslednjo izjavo: »Vedno sem želel varovati neodvisnost in nedotakljivost vseh držav na Balkanu. Delal sem zato mnogo ter mislim, da sem posameznim državam, morda tudi tej, mnogo koristil. V tej smeri bom delal tudi v bodoče. Nesreča je, da je zdaj vojna ter tega ni mogoče izvesti po stari poti. Z Bolgarijo smo zdaj pretrgali odnošaje. Zato mi je nemogoče ostati še dalje v državi Storil sem vse, kar je bilo odvisno od mene, za našo skupno korist. Obžalujem, da moja naloga tu ni uspela, tega pa nisem kriv jaz.« Na vprašanje, če se je kaj zvedelo o izginulem uradniku britanskega poslaništva, Grinjeviču, je poslanik Rednel dejal: »Grinjevič je izginil. Storil sem vse, da mi vlada da zaradi tega zadoščenje in da Grinjeviča najde, toda še do danes nisem dobil odgovora. Tudi to je razlog, ki je poslabšal odnošaje med Veliko Britanijo in Bolgarijo. Ne samo, da nisem dobil odgovora, temveč ga mi po mojem mnenju bolgarska vlada tudi ni hotela dati Storila ni ničesar, da bi se Grinjevič našel. Toda to je velika napaka bolgarske vlade.« Na vprašanje, kdaj misli zapustiti Bolgarijo, je Rendell odgovoril: »Čim prej. Več ali manj je že vse pripravljeno za potovanje. Najbrž se bom odpeljal v ponedeljek, ali pa najpozneje v torek.« Nemška zagotovila balkanskim državam: Nemčija nima zahrbtnih namenov do Bolgarije, Jugoslavije in Turčije Ne gre za podjarmljenje, temveč za osvoboditev Balkana Berlin, 6. tnarca. m. Trans Ocean: Poslanica voditelja Nemčije Adolfa Hitlerja predsedniku turške republike Ismetu Ineniju, je še vedno predmet pozornosti v turških političnih, diplomatskih in vojaških krogih, z ozirom na nadaljnji razplet dogodkov na Balkanu. O vsebini poslanice ni mogoče zvedeti ničesar določnega. V Berlinu pravijo, da tistemu, ki pozna prave namene Nemčije ne le do Turčije, temveč tudi do drugih držav na Balkanu, ni težko slutiti, kaj naj bi bila temeljna misel te zgodovinske poslanice. Nemčija nima nobenih zahrbtnih namenov proti Bolgariji, ne proti Jugoslaviji m tudi ne proti Po vojaških posvetih v Atenah: Angleško-grški sporazum o Balkanu Sporočilo angleškega zunanjega ministra junaškemu grškemu narodu Atene, 6. marca. Reuter: Snoči je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Zunanji minister Eden in načelnik angleškega Rener. štaba general Dill sta prispela v Atene na uradni obisk 2. t. m. Eden in Dill sta bila sprejeta pri kralju Juriju in predsedniku vlade Koritu, s katerima sta imela daljše razgovore. Eden j6 izrazil svoje navdušenje nad junaškimi napori ^ zmagami grške armade. Ministrski predsednik f^orizis pa je izrazil globoko zahvalo grške vlade Jn naroda za dragoceno pomoč Anglije Grčiji v njenem boju s sovražnikom. Obe vladi sta pričeli skrbno preučevati sedanji položaj na Balkanu ter *® vsa njuna prizadevanja nadaljujejo v tej smeri, (e bo predstavljalo nevarnosti za balkanske narode. Prihod nemških čet v Bolgarijo je obrambnega enačaja. V zvezi s Hitlerjevo poslanico pa pripominjajo, da je strah, ki je bil umetno razširjen, po tej poslanici izginil, ter da je poslanica vrgla mnogo svetlobe v nemško-turške odnošaje. Balkanski narodi ne smejo dopustiti, da bi bili zapeljani od kakršnihkoli obljub. Za balkanske narode bi btto telo nevarno, če bi dovolili, da bi postali morebitne prednje straže velikih narodov ▼ tem bojo, kajti to ni boj malih, temveč boj velikih. Malim narodom morajo presoditi, čigava stvar je pravičnejša in kdo je njihov naravnejši zaveznik, kdo bo v tem velikem spopadu zmagal in kdo ne. Ne more biti niti govora o podjarmljenju Balkana, temveč samo o njegovi osvoboditvi« Romunsko-nemški posvet na Duna u Dunaj, 6. marca. DNB. Nemški maršal G5ring se je včeraj na Dunaju sestal s poglavarjem romunske države generalom Antonescom. Maršal Goring je imel v gradu Belvedere daljše razgovore z Antonescom zlasti o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Razgovori so potekali v duhu nemško-romuuskega prijateljstva in tesnega sodelovanja. Bivši romunski kralj pobegnil iz Španije Na Portugalsko je skrivaj prenesel tudi vse svoje premoženje Madrid, 6. marca UP. m. Bivši romunski kralj Karol je pobegnil iz Španije in je z gospo Lu-pescu že na Portugalskem. Špansko-portugalsko mejo se mu je posrečilo prekoračiti v ponedeljek Vojni dogodki na Zahodu, v Afriki In Albaniji S' Berlin, 6. marca. DNB: Nemško vrhovno pohištvo poroča: Premikanja nemških čet v Bolšji se razvijajo po določenem načrtu. 4. marca ^Poldne so poskušale lahke angleške ladje na-^asti neutrjen otoček na severnem Norveškem, ■rtve tega napada so bile ribiške ladjice, ki so ?® mudile pred otočkom. Nekaj ribičev, Nemcev jn Norvežanov, je bilo ujetih. Sovražnikove vojne *adje so s polno paro zapustile norveške vode, Se Preden se je začel nemški napad nanje. Na Sredozemlju so naši bombniki večkrat na-Padli zbirajoče se sovražnikove čete in letališča Pri Agedabiju. Pri napadih so sodelovali tudi «hki bombniki. Skupine bombnikov so nocoj izvedle uspešne napade na vojaške cilje v Južni Afriki, med družni na pristaniške naprave in industrijska podjetja v Cardiffu in Londonu. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči prile-‘e* na nemško ozemlje. Nekje v Italiji, 6. marca. 271. uradno poročilo Klavnega stana italijanske vojske se glasi: Na grškem bojišču so skupine lotal močno bombardirale zbirajoče se sovražnikove čete ter i a, >ne naprave. Naše pomorske enote so bombardirale sovražnikove cilje ob albanski obali. wotan sovražnikov letalski oddelek je skušal napasti naše ladje. Sovražnikova ‘letala so bila več dvakrat Številnejša. Dve naši letali — vrnili. se nista “dl!? Afrika: Udejstvovanje patrol na od-« ku pri Kerenu. Naša letala so bombardirala Sud W prislauiSke uaPrave v pristanišču Port- AngleŠki bombniki, spremljani od lovcev, so včeraj podnevi napadli ladjedelnice v Boulogneju. Drugi oddelek pa je krožil nad Rokavom in nad severno Francijo. V Boulogneju so povzročili velike ognje tudi v mestu. Sovražna letala so se spustila z Angleži v višini 10.000 metrov v boj. Angleži so sestrelili eno nemško letalo Messerschmitt, šest drugih pa zelo poškodovali. Angleži so izgubili tri lovska letala. Snoči pa so posamezna letala metala bombe na mesta ob južni obali Anglije. Niso povzročila nobene škode in tudi nobenih žrtev. V torek ponoči so sestrelili tri nemške bombnike. Kairo, 6. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške vojske na srednjem vzhodu poroča: Libija, Entrea in Italijanska Somalija: Nič novega. Abesmija: Na področju Godžama so abesinski oddelki zavzeli včeraj važno sovražnikovo pristanišče Burijo in zdaj vznemirjajo italijansko vojsko, ki se umika proti Debri Markosu. zvečer pri kraju Rosal de la Frontera. Pobegnil je s ponarejenim potnim listom ter z avtomobilom nekega poljskega diplomata. Bivši kralj je že delj časa pripravljal ta beg in je delal stalno težave policistom, ki so ga spremljali. Z močnim avtomobilom je po načrtu redno puščal daleč za seboj policijo, vselej pa se je potem vrnil sam v Sevillo. V ponedeljek se je spet odpeljal na sprehod ter je pustil, kakor po navadi, policijo daleč za seboj. Policisti so mislili, da ee bo kralj vrnil sam kakor vedno prej ter so zato mirno šli nazaj. Tako se je kralju posrečilo, da je lahko nemoteno potoval dalje, preden je bila obmejna oblast o tem obveščena. Kralj Karol je v začetku vozil proti Badajozu po cesti Merida—Badajoz. Pri 34 km je zavil proti obmejnemu mestu Rosa Ide la Frontera. Vozil je z veliko hitrostjo. Pred mejo je bivši kralj pustil na cesti 6voj avtomobil znamke Lincoln ter se je vsedel v avtomobil poljskega diplomata, ki je prišel ponj iz Portugalske. Kralju Karolu se je posrečilo že tedaj, ko je čakal na dovoljenje, da bi smel zapustiti Španijo, prenesti vse 6voje premoženje, mnogo zlata in drugih dragocenosti na Portugalsko. Imetje so že odpeljali naprej v Združene ameriške države. Ostalo mu je le še nekaj dragocenosti, pri begu čez mejo pa je tudi te vzel s seboj Bolgarija in Nemčija sta izbradl ravno pravi trenutek za zadnje sklepe, zakaj Angleži so javno grozili Bolgariji in napovedovali, da bodo vojsko iz Afrike uporabili drugod. Bolgarske oblasti so tudi tik pred vkorakanjem nemške vojske odkrile v Sofiji velike zaloge razstreliv angleškega porekla, namenjene za uničenje vodovoda v Sofiji. Bolgarija kot žrtev mirovnih pogodb, ki so jih narekovali Angleži, ve, od kod prihajajo poskusi, da bi se Balkan, zlasti pa ona spremenila v vojno prizorišče za angleško politiko. Bolgarija pa je zdaj postala neomajna postojanka svetovnega reda, sodi glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Diplo-matisch-politischc Korrespondenz«. Angleški poslanik v Moskvi Cripps je včeraj po posvetu z zunanjim ministrom Edenom odletel iz Aten v Moskvo, poroča DNB lir Angleški kralj in kraljiea sta včeraj obiskala škotsko pristanišče Glasgow, kjer so ju velike množice delavstva navdušeno pozdravile. Ogledala sta si ladjedelnice ter velike orožarne, poroča Reuter. Turčija bi bila pripravljena vojskovati se izven svojih meja, če bi to sklenila tudi katera druga ogrožena balkanska država, drugače pa ne. Zaradi tega si je Turčija toliko prizadevala za sklenitev balkanske obrambne zveze, ki naj bi preprečila vmešavanje vseh velesil ter obvarovala Balkan vojne, balkanskim državam pa ohranila svobodo, izjavljajo v turških političnih krogih, kakor poroča United Press. Bolgarska vlada odločno zanika, da bi bil zunanji minister Popov zaradi zadnjih dogodkov odstopil. To trditev vzdržuje zlasti madžarski tisk s »Pester Lloydom« na čelu. Predsednik turške republike bo danes imel važen govor glede na Hitlerjevo sporočilo Turčiji. V Turčiji so zelo zadovoljni, da se nemške čete, ki so dospele v Bolgarijo, niso približale turški meji, poroča Stefani iz Ankare. Angleške bojne ladje so predvčerajšnjim napadle Lofotske otoke pred Narvikom. Po obstreljevanju so se Angleži izkrcali, ujeli nekaj nemških vojakov in nekaj Norvežanov ter jih odvedli s seboj. Pri tem poslu jih ni nihče motil, poroča Reuter ni dostavlja, da bodo podrobnosti o tem napadu pozneje objavljene. Japonsko lunanje ministrstvo znova preklicuje spomenico, ki jo je minister Macuoka poslal angleškemu zunanjemu ministru Edenu s ponudbo za mirovno posredovanje v sedanji vojni. Japonsko zunanje ministrstvo pravi, da je Macuoka sporočil samo, da je Japonska vojaško pripravljena in da bo izpolnila vse dolžnosti, katere ji nalaga trojna zveza. Sovjetija je Bolgare prepustila njihovi usodi. Bolgarija bi nikdar ne bila privolila v nemško zasedbo, če bi bili Sovjeti kaj ugovarjali in zagrozili s svojimi ukrepi. Izjava, da se Sovjeti ne strinjajo z bolgarsko odločitvijo, je samo propagandno slepilo za komuniste v slovanskih državah. V resnici pa so se Sovjeti morali umakniti z Balkana v Prednjo Azijo, od koder jih bo tudi pregnala stvarnost, sodi včerajšuji »Slovenec«. Angleški poslanik t Sofiji Rendell je ameriškim in angleškim časnikarjem včeraj izjavil, da predsednik bolgarske vlade Filov ni nič odgovoril na njegove uradne opomine in da je bilo videti, da ie docela prepričan o nemški končni zmagi. Angleška vlada je določila o pomorski blokadi raztegnila na Bolgarijo in bodo odslej Angleži zasegali vse blago, namenjeno tja, poroča United Press iz Londona. V Vichy je dopotoval general Weygand, vrhovni Petainov pooblaščenec za Afriko. Ker je to prvi generalov obisk v Franciji od lanskega oktobra, domnevajo, da je v zvezi z važnimi bližnjimi francoskimi odločitvami, poroča United Press. Moskovski radio je ponoči v tretje ponavljal slovito sovjetsko uradno izjavo, da pomeni zasedba Bolgarije razširitev vojne na bolgarsko ozeml i«. Angleški zunanji minister Eden naj bi bil Grčiji predlagal, da b< dala svojo vojsko na razpolago Angliji za operacije na Bližnjem Vzhodu ter v Afriki, če bi Nemčija z ultimatom zahtevala od nje, naj se umakne iz Albanije. Tako domnevo 80 razglasili danes bolgarski listi. Nad Grčijo je bilo zadnje dni več spopadov med italijanskimi bombniki in angleškimi lovci. Prva bitka je bila po italijanskem napadu na Preveso. Laški bombniki so se že vračali, ko so jih napadli Angleži, toda italijanska letala so se Že bila osvobodila svojega bremena bomb in so zato z veliko hitrostjo prispela na oporišča, sovražnik pa je zastonj drvel za njimi. Do druge bitke je prišlo pri napadu laških bombnikov na neko letalsko oporišče. Italijane so napadla ne Ie najboljša angleška letala, temveč tudi letalci prvaki, ki so izvajali sijajne vralomnosti. Toda zadeto je bilo le eno italijansko letalo, zbiti pa dve angleški, nakar so Angleži uvideli odločnost laških bombnikov ter se iz bilke umaknili, poroča Stefani. Po izkrcanju angleških čet na dodekaneškem otoku Castel Rosso, se je italijansko poveljstvo po daljšem premisleku prepričalo, da se bodo Angleži od tam umaknili ali pa odločili ostati ter bodo ukrenili vse potrebno za preskrbo. Zaradi tega je italijansko poveljstvo sklenilo izvesti na otok napad z lahkimi enotami. Napad je bil izveden odločno in premišljeno ter spada na častno mesto v vrsti napadov laške vojne mornarice, poroča vojni dopisnik Štefanija z Rodosa. Uradno štetje glasov pri romunskem plebiseitu je ugotovilo, da je za generala Antonesca glasovalo 2 milijona 490.444 ljudi, proti njemu pa 2716 ljudi. General Antonescu je za svojo politiko dobil 99.9% glasov, obsodilo pa je to politiko 0.1 % glasovalcev. Vsega prebivalstva ima Romunija sedaj nekaj nad 13 milijonov duš. Kalija ni nikdar prosila maršala Petaina, da bi dovolil prosto pot za umik italijanskih čet iz Tripolitanije v Tunis in Alžir ter od tam v Maroko zaradi pritiska Angležev, zagotavlja agencija StefanL Novi ljubljanski mestni proračun je bil soglasno sprejet Ljubljana, 6. marca. Včeraj ob 5 popoldne je župan začel na mestnem magistratu proračunsko sejo. V uvodu se je najprej kakor običajno spomnil s toplimi besedami v zadnjem času umrlih zaslužnih Ljubljančanov, potem je prešel na poročanje o proračunu. Na kratko je najprej označil priprave ter podčrtal, da je mestna občina ljubljanska Sele zadnji gospodar, ki prelaga bremena na druga ramena z zvišanjem nekaterih davščin. Mestna občina je zvišala proračun samo za 11%, medtem ko je Narodna banka ugotovila, da se je življenjski indeks v državi dvignil za 53%. Le toliko se je tedaj dvignil, da mestu Ljubljani ne bo treba nazadovati. Potem je govoril o položaju mestnih uslužbencev. Ugotovil je, da ima mestno delavstvo razmeroma boljši položaj kakor državni uslužbenci, vendar je pri mestu še nekaj nižjih uslužbencev, ki so v razmeroma slabem crmotnem položaju, zato je bilo zanje predlagano zvišanje prejemkov. Tudi njihove družine bi občina rada podprla, žal pa to zazdaj še ni mogoče. V poročilu o proračunu, ki ga je podal profesor Dermaslia, je govornik podčrtal dejstvo, da je bilo treba proračun letos sestaviti za devet mesecev. Prvotni proračun je za 12 mesecev določal 158.8 milijonov. Izdatke je bilo glede na sedaj veljavni proračun treba izdatno skrčiti. Ta proračun je uravnovešen ter ima za devet mesecev 113,356.000 din dohodkov ter prav toliko izdatkov. To pomeni zvišanje za 12,630.000 din ali 11.13%. Če upoštevamo vse izdatke, potem vidimo, da v primeri s starimi dohodki nastane primanjkljaj 13,071.000 din, ki ga je treba kriti z že avtomatičnim zvišanjem že obstoječih davščin, kar bo dalo 7,104.000 din, za 5,967.000 din pa je treba poiskati kritja in nove dohodke v novih davščinah. Izdatki za osebje znašajo 25,884.000 din. Gmotni izdatki so narasli za 870.000 din. Za šolsko prosveto je bil letos proračun povečan za 322.000 din. Vseh posojil, ki jih ima občina, je 191.430.000 din. Posojila podjetij samih znašajo 63.532.000 din. — Za cestna dela znaša povišek 2.200.000 din, izdatki za socialno skrbstvo 6 milijonov 724.133 din. Povišek od lanskega leta je 969.304 din. Izdatki za trgovino, obrt in industrijo znašajo 136.000 din, za občinsko gospodarstvo 861.536 din, za kmetijstvo, živinorejo in sadjarstvo 820.080 din, izredni 20.000 din. Mestna občina ima od svojih podjetij veliko korist, ker ji vsa precej donašajo. Govornik je podrobno navedel stvarne in osebne potrebščine potrebščine mestnih podjetij, potem pa je prešel na dohodke, kjer je omenil, da 60% doklada za 9 mesecev znaša 9,000.000 din, socialna občinska doklada naj pa prinese 975.000 din. V podrobnostih je nato še razložil druge dohodke. Župan dr. Adlešič se je nato zahvalil profesorju Dermastiji ter podal besedo za razpravo o proračunu mestnemu svetniku g. Dolničarju. Za njim je govoril mestni svetnik Kralj. Na stavljene pripombe je zgoščeno odgovoril prof. Dermastia, ki je na koncu nato naprosil občinski svet, naj sprejme proračun s pravilnikom o izvrševanju kakor tudi vse specialne proračune. Zupan dr. Adlešič je nato proračun dal na glasovanje, občinski svet pa ga je sprejel soglasno. ff Barve v gorah" - čudovito predavanje Slavka Smoleja Skupina Skalašev je odšla v gore reševat. Tako beremo včasih v časopisih, ko začne vleči planince skrivnostni glas v gore uživat božjo naravo, ki je v teh časih edina brez krinke, kakor je rekel predavatelj g. Smolej, ki ga je povabil Alpinistični klub Skala predavat in ki je snoči v nabito polni frančiškanski dvorani predaval. Skromnega ga je predstavil predsednik kluba, ki je v nekaj besedah očrtal predavateljevo bogato delo glede planinske fotografije in njegove bogate izkušnje. Za to skromnostjo pa se skriva globoka duša, ki občuti v stvarstvu tisto ogromno življenjsko silo, mimo katere hodi današnji hedon-ski človek brezbrižno, za njo se skriva preprosta, ostra in globoka filozofija, ki te ravno zaradi svoje enostavnosti globoko dirne. Posebnost je njegovo gledanje^ na prirodo in vse njene pojave. Cvetlica njemu ni problem, kakor ga gleda znanstvenik-prirodoslovec, ampak jo gleda in ga zanima predvsem njeno socialno življenje. Kakor dober pošten in nepokvarjen človek mu je, ki si vesel, kadar ga srečaš, mu stisneš roko in pokramljaš z njim. Njemu cvetlica na ravno tem kraju ni nekaj samo po sebi razumljivega, ampak vidi v tem smoter, vidi red in nujnost sile Stvaritelja. Globoka vera — ne dogmatična — odsesa iz njegovih filozof-sko-pesniških besed. Razorana in razčlenjena stena njemu ni mrtva snov, ampak vidi v njej neprestani boj z naravnimi silami. Vse je minljivo, samo spreminjanje je večno, pravi. Na platnu pred nami so drsele barvne slike, ki so kazale sedaj cvetje, sedaj pokrajinske slike ali pa ponosne in mrke gore, ki se kopljejo v jutranjih ali večernih žarkih. Pokazal nam je krasne slike najrazličnejših planinskih cvetic in nas popeljal iz bahate doline, kjer je lagodnega življenja na pretek v gorske višine, kjer je trd boj za obstanek, boj, ki tudi zunanjosti vtisne svoj pečat trdote. V dolini si videl veliko cvetlično družino, v gorah pa samoten regrat ali kaj drugega, ki se je prilepil na borni košček rodovitne prsti. Kakor so bile slike tehnično dovršene, tako »o bile dovršene tudi v tem, kako jih je prikazal. Čeprav so bile na zunaj statične,, si videl, kako pred teboj živijo in rastejo. Občutil si njih dinamiko, ki jo morda prezreš, tu pa je bila iivo prikazana, ker jo je fotografska plošča živeje poudarila kakor oko. Smolej zna motiv povezati v organsko živo celoto z okolico. Tako je n pr. slika, ki kaže vršac zjutraj, ko se prebudi in ga oblije sonce, živa, kakor da sam stojiš v tem čudovitem jutru. Motivi pri njem niso konvencionalni in zdrsani, kakor n. pr. pri nas križ, kozolec, cvetoča ajda in podobno, kjer je uspeh odvisen od boljše ali slabše tehnične rešitve. V izlivanju motivov je sam svoj mojster. Naj nam to, kar bomo videli, še bolj podžge ljubezen do naše zemlje, je rekel v začetku in naj nam luč gora razplameneva ljubezen do svobode, očak Triglav pa naj bo branik tega, kar imamo, je rekel na koncu. Poslušalci so predavatelja za vso lepoto, ki jim jo je dal, nagradili ■ ploskanjem in mu bili za lep večer hvaležni. Ljudje kakor Smolej, nam s svojim globokim, iz dna človeškim doživljanjem gora, posredujejo njihove lepote in njihovo globoko resničnost ter vzbujajo zanje najčistejši smis«l. Kako do dna različno in neskončno vrednejše je tako predavanje od stereotipnega in praznega polmeščanakega mlakarjenja, ki je v našem plani-nopisju tako bahato zavladalo ter profanira planine in ljudi... Zemljiške in druge spekulacije Prodal parcelo, denar zaigral — Večjih kupčij ni letos Prva dva meseca tega leta sta pokazala, da so navidezno nekoliko ponehale različne špekulacije z hišami, posestvi in zemljiškimi parcelami. Navidezno! Mnogi nekoncesijonirani agenti in zaslužkarji so kaj agilno na delu in posredujejo na vse strani, da vlove kakega interesenta za gotove stavbe in posestva. Kupčije so sicer nekoliko ponehale, toda le zaradi raznih razmer in pojavov, ki so nastopili v hudem zimskem času. Sprva so ljudje sila navijali cene različnim zemljiščem in hišam. Zanimanje za hiše je ponehalo, kajti vsakdo si sedaj_ dobro premisli in napravi temeljit in-vestijski račun, da — li bi sa rentiralo spraviti denar v kake stanovanjske hiše, ki pač ne donašajo zaželjenih obresti, ko so velika davčna bremena, ko so potrebne mnoge poprave in ko po zakonu ne morejo hišni gospodarji poljubno zviševati najemnin. Pojavlja pa se na drugi strani že tendenca k znižanju cen zemljiščem. Mnogi okoličanski kmetje so hiteli prodajati svet, računajoč, da je sedaj za. nje ugoden čas, ko lahko dobe čedne denarje za kako lepo in ob prometni točki stoječo parcelo. Res so mnogi spravili čedne denarje za zemljišča, toda drugi so bili tudi opeharjeni in so se vjeli na limance. Zanimiva je neka zgodba okoliškega kmeta, ki ima svojo domačijo tako-Ie v severovzhodnem delu mesta, kjer je posebno veliko povpraševanje po stavbnih parcelah, ki so po 100 do 200 din kvadratni meter. Možakar je prodal večjo parcedo in prejel čedne tisočake. Jurji so ležali pred njim na mizi, ko so pili likof. Napravili so kupčijo. Podpisali kupno pogodbo. Izvršen je bil prepis na novega lastnika. Možakar Matija je nekaj časa doma ogledoval čedne in nove jurje. Nekega popoldne ga je prijelo. Pobral je jurje in odšel nekain v gostilno. Najprej so lepo pili. Vince je teklo od mize. Matija je bil vesel. Čez nekaj dni, ko ga je nehala glava boleti, je zopet primahal v neko gostilno, kjer so igrali hazard za velike svote. Matija se je spustil v igro. In drugo jutro je bil Matija ob denar. Sedaj nima Matija ne lepe parcele, na kateri je dobro pridelal, ne denarja. Išče okrog zaščitnika, da bi mu pomogal dobiti nazaj vse zaigrane denarje! Taka je zgodba o Matiji! Mali posestnik Jakob je drugače okrenil. Sam je bil. Težko je obdeloval posestvice. Prišla je prilika, da je posestvice prodal. In denar je vtaknil v prav malo podjetje. Sam je bil zraven delaven in danes mu podjetje donaša čedne dobičke. Ljubljana od včeraj do danes \es včerajšnji dan je šel dež, z majhnimi presledki seveda. Kazalo je, da se ga zdaj ne bomo tako hitro iznebili. Pa se že kažejo na nebu jasnice in nemara, da se bo še danes napravilo lepo. Lepi bi koristni večeri V zimskem času imajo ljudje zvečer časa na pretek. Spat se jim ne ljubi, samih iger, pogovorov in knjig pa se tudi od časa do časa naveličajo. Zlasti dandanašnji zato iščejo prilike, da ni se razvedrili in če le mogoče zraven tudi še kaj koristnega pridobili ter se obogatili z znanjem. Zlepa še ni bila kakšna sezona tako bogata na najrazličnejših prireditvah in predavanjih kakor je letošnja. Skoraj brez izjeme vsa predavanja so izredno dobro obiskana, le za spoznanje nemara manj kakor so obiskane zabavne prireditve. Človek bi dejal, da gredo množice »vasec, tolikšna resnost se da razbrati iz dejstva, da zdaj pohajajo tudi predavanja, na katera jih prej ne bi bil spravil, tudi če bi jim plačal. Pa še po predavanjih marsikdo ne gre takoj domov. Če le koga najde, gre posedet v kavarno, kjer se pomudi pri snovi predavanja, ki ga je poslušal. V resnih časih se začenjamo zavedati, kolikšna blagodat je, da v blagodo-nečem maternem jeziku lahko poslušamo tehna izvajanja kulturnih delavcev. In poslušalec je ponosen, ko vidi. da se naši ljudje v prav vseh panogah znanosti in umetnosti najmanj tako dobro spoznajo, kakor se spoznajo taiki delavci velikih narodov. Iz dna srca si vroče želimo, zdaj ko se prebujamo iz lakomiselnosti, da bi bili teh dobrot še vnaprej deležni In pri teh razmišljanjih nas obide ta samozavest in ponos, pa tudi prepričanje, da je naša sveta, srčna in prirodna dolžnost paziti in braniti svobodni dom, v katerem imamo tako lepo in nismo nič manj imenitni kakor drugi narodi v veliki hiši. Mirno mesto v noči Kaj pa je prav za prav z Ljubljano, bi se moral skoraj vprašati Človek, ki ga po daljšem času pot spet zanese v Ljubljano. Saj je skoraj ni mogoče več spoznati v pozni uril Pa res, zadnje čase se že strašno redko in ob res prav izjemnih prilikah po mestu opolnoči klatijo v nogah negotovi pivci. In tudi prej tako običajnega »petja« ni slišati vsako noč, ampak prav redko — in ne več skoraj v vsaki ulici. Ali se je Ljubljana streznila, spametovala, postala »pilharskac, ali kaj? Malo prav gotovo tudi to, saj so časi za norčije in vsakodnevno lahkomiselno zapravljanje vse preveč resni. Malo pa je pivce modro pritisnila tudi nova naredba o policijski uri v gostilnah in kavarnah. Banska uprava je ukrenila prav pametno, ko je te ure pomaknila bliže polnoči in delj od jutra proč. Zdaj je v Ljubljani na ulicah ponoči najmanj 50% vinjenih ljudi manj kakor jih je bilo svojčas in povrh se tudi tistim, ki hodijo zgodaj spat, ni treba več stalno bati, da jih bodo zbudili iz sladkih sanj tuleči derviši. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zakaj je delavska delegacija pristala na 15% povišek BS V sredo, dne 5. t. m. je bila v Ljubljani skupščina Glavne bratovske ekladnice, kjer se je obravnavalo vprašanje prostovoljnega prispevka delavstva za »taro- in novoupokojence BS. Sklenjeno je bilo, da dobijo upokojenci BS vsi po 10% poviška ter se zagotovi V6em upokojencem najmanjša pokojnina 300 din na mesec, dvojnim sirotam in vdovam pa 200 din. Poročeni z nizko pokojnino prejemajo še družinske doklade, in sicer 150 din za ženo ter 50 din za vsakega nepreskrbljenega otroka. Poviški ee bodo krili iz prispevka, ki ga nosi eno tretjino delavstvo, eno tretjino industrija in eno tretjino banska uprtva iz bednostnega sklada. Eventualni primanjkljaj krije BS iz izrednih dohodkov. Delavstvo bo plačalo svoj prispevek s 15% dodatkom na plačujoči prispevek na sedaj veljavne kat. mezde. Na predkonferenci dne 4. t. m. se je vprašanje do podrobnosti predebatiralo, izraženi so bili sicer pomisleki proti povišanju prispevka, vendar je prišla delavska delegacija do sklepa, da ako ona odreče, ostanejo pokojnine iste kot so bile, kar pa »pričo narasle draginje ne bi bilo socialno, ker aktivno delavstvo prispevke lažje pogreša kot pa upokojenci višjo pokojnino, Januar in februar sta letos zaznamovala v zemljiški knjigi okrajnega sodišča le 56 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,357.700 din, ko je lani samo januar zaznamoval kar 139 kupnih pogodb za vrednost 10,539.600 din. Pač zanimiva razlike, katere vzrok je v tem, da je sedaj nad kupnimi p?* godbami uvedena strožja kontrola od osrednje vlade in morajo biti vsi predlogi odposlani najprej v Belgrad, predno lahko sodišče izvede prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi; Kakor zatrjujejo, je Borza dela prejšnji mesec kupila Rojinovo hišo v Kolodvorski ulici za 3,500.000 din. Drugače večje kupčije ni bilo. V zemljiški knjigi sedaj zapisujejo prav stare pogodbe. Tako je Anton baron Coaelji; graščak na Kodeljevem, prodal nedl. Marjetki Erzinovi, Ljubljana, Karlovška cesta štev. i* parceli štev. 79/123 in štev. 179/124 k. o.•Udmat v izmeri 1.480 m2 za 103.250 din. Drobne Belgrad, 6. marca. j. Včeraj dopoldne je bila seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Za predsednika Glavne zadružne zveze je bil izvoljen predsednik vlade Dragiža Cvetkovič, za prvega podpredsednika minister dr. Franc Kulovec, za drugega podpredsednika inž. Voja Gjorgjevič, za tretjega podpredsednika Hrvat dr. Toma Jančiikovič in za četrtega podpredsednika tudi Hrvat dr. Avguštin Juretič. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel nato govor, s katerim se je zahvali za izvolitev m zagotavljal zbrane delegate, da se bo držal zadruž-niških načel, posebej pa svetlih izročil pokojnega predsednika zveze dr. Antona Korošca. Split, 6. marca. j. Kmetje na Trogirskem polju so pred dnevi pri razkopavanju njiv naleteli na ostanke neke cerkve. Našli so dele pločnika, cerkvenih oken in raznih pregraj. Dobili so tudi več stebrov in eno ploščo z napisi. Občina je obvestila o najdbi muzej v Splitu, ki je poslal na mesto svoje strokovnjake, ki menijo, da gre bržkone za cerkvico sv. Lovrenca iz 8. ali 9. stoletja. Makarska, 6. marca. j. V tukajšnjem pristanišču je prišlo do pomorske nezgode. V pristanišče je zavozila ladja »Crikvenica« in se s kljunom zaletela v motorno ribiško ladjo. Ribiška ladja se je preklala na dvoje in se takoj potopila. Belgrad, 6. marca. j. Prometno ministrstvo je za danes sklicalo plenum tarifnega odbora, da bo razpravljal o predlogu ministrstva, da se ponovno povišajo železniške blagovne tarife. V zadnjih letib se je železniška tarifa žc večkrat podražila in sanio zadnje večje povišanje je vrglo državi v enem letu okrog 800 milijonov dinarjev novih dohodkov. Po drugi strani pa železniški promet neprestano narašča. V tarifnem odboru so zastopniki vseh gospodarskih zavodov v državi. Zagreb, 6. marca. j. Predvčerajšnjim je nemški poslanik von Heeren obiskal tudi podpredsednika vlade dr. Mačka na njegovem posestvu v Kupincu. Tam je dr. Maček po domače pogostil svoje goste, nato pa jih odpeljal na kmečkem vozu, katerega je kočiral sam, ogledovat njegovo posestvo. Z nemškim poslanikom je bil tudi nemški generalni konzul v Zagrebu dr. Freundt. Oba nemška diplomat, predstavnika sta imela s seboj tudi gospe. Zvečer pa sta von Heeren in dr. Freundt zapustila dr. Mačkov dom in odšla v Zagreb gledat v opero na&top dresdenske opere. jT>lnl, RAZPRAVE PRED MARIR0RSKIM SODIŠČEM Maribor, 5. marca. Danes sta bili pred mariborskim okrožnim sodiščem dve razpravi. O prvi smo v »Slovenskem domu« že poročali. Zagovorjala se je 33-letna M-Zorec iz Maribora, obtožena, da je v neki gostilni izmaknila nekemu znanemu mariborskemu meščanu 5000 din. Po izvršeni tatvini je pobegnila ter so jo prijeli na nekem dvorišču na Koroški cesti, toda denarja niso več našli pri njej. Tudi pri razpravi je tajila, da je nedolžna, pa je bila kljub temu obsojena na 8 mesecev zapora. Pri naslednji razpravi so bile na vrsti velike tatvine na škodo trgov c % Lamprehta v Rušah. Na zatožni klopi je sedel Lamprehtov hlapec 43-letni Anton Sirec. V času od 1939—1940 je izmaknil svojemu gospodarju raznega blaga v vrednosti nad 6000 dinarjev. Širec je bil skraja, ko je nastopil službo, pošten in priden, da mu je gospodar zaupal ključe skladišča. Poleg tega pa je imel še to dobro lastnost, da je samo on lahko krotil divjega Lamprehto-vega konja, drug si pa nihče ni upal k hudi živali' Ko je pa Lampreht ugotovil, da mu hlapec krade blago, ga ni odpustil, temveč samo posvaril, ker se je bal, da potem ne bi mogel nihče voziti e divjini konjem. To pa se je Lamprehtu maščevalo. Širec si namreč ni vzel prav nič k srcu gospodarjevih opominov ter je kradel in zraikal naprej, dokler lc ni bilo Lamprehtu tatvin zadosti ter je spoznal, da je bolje, če kupi pohlevnejšega konja, hlapca pa izroči sodišču. Tako se je tudi zgodilo. Širec je bil danes obsojsn na 6 mcsecev zapora, SELO OH TRAČEt NOCI KORAKI V Roman t II X > 1 1 >5c 03 *- Veter (smer, In kost) Pada- vine If 83 irs = e c m/m vrsta Ljubljana ?51-8 6-0 3-2 85 10 SE, 16-2 dež Maribor 751-0 5*4 0-0 90 10 w. 46-0 dež Zagreb 759-5 11*0 2-0 90 4 0 7-0 dež Belgrad 751-6 16-0 8-0 70 2 SE« — — Sarajevo 752-6 4-0 3-L 70 6 0 3-0 de/. Vis 750-9 9*0 5-0 SO 6 SSEt 4-0 dež Split 750-0 11-0 6-0 90 6 NE. 8-0 dež Kumbor 752*7 14-0 6-0 80 5 SE, 160 dež Rab 750-7 8*0 6-0 90 lu SE, 1-0 dež •Dttrnnlk 752i) 14-0 9-0 70 2 SSE, 6-0 dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, četrtek, 6. marca: Perp. in F. Petek, 7. marca; Kv. Tom. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Hubadova župa J. P. S. v Ljubljani ima v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice redno letno skupščino e običajnim dnevnim redom. — Društva naj odgovore na zadnjo okrožnico in naj pošljejo na skupščino delegate s pismenimi poverilnicami. — Župna uprava. Razgledne« Slovenske straie. Slovenska straža bo izdala za letošnjo Veliko noč umetniške razglednice. Osnutke so napravili naši prisnani domači slikarji in so v njdb obdelali slovenske narodne običaje, ki so najtesneje povezani z verskim življenjem velikonočne dobe. Vso slovensko javnost že danes opozarjamo na razglednice, ki bodo ponazorile v • narodopisni pristnosti prizore naših domačih šeg in navad. Predstavile bodo hkrati najširši javnosti tri naše domače umetnike v njihovim umetniškem prizadevanju za gojitev in ohranitev pristnega slovenskega življa. Razglednice pa bodo končno tudi klic naši zavedni slovenska javnosti, naj se vedno in povsod zaveda svoje narodne dolžnosti in podpira našo Slovensko stražo. »Prostovoljna gasilska četa Ljubljana mesto vabi moške od 18. do 30. leta, ki imajo veselje do prostovoljnega dela v gasilski četi in mladeniče od 15. do 18. leta starosti. — Za te novince priredi poveljstvo čete pripravniški tečaj, ki prične meseca marca v prostorih gasilske čete, Mastni dom, kjer bodo prejeli pristopnice.« Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 80. Četrtek, 6. marca: »Protekcija.« Red Četrtek. Petek, 7. marca: Zaprto. Sobota, 8. marca: »Šesto nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 9. marca ob 15: »Princeska in pastirček.t Mladinska predstava. Globoko mižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: »Othelo.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 6. marca: »Rusalka.« Red B. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Petek, 7. marca: Plesni večer Tatjane Farčičeve. Izven. Sobota, 8. marca: »Ples v maskah.« Izven. Gostovanje tenorista Anatola Manoševskega, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Nedelja, 9. marca ob pol 17: Proslava 25 letnice ustanovitve Prve dobrovoljeke divizije v Rusiji. Izven. — Ob 20: »Carmen.« Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in sopranistke Manje M lejmik-Sdbinovičeve. mariborsko gledališče Četrtek, 6. marca, ob 20: »Sumljiva oseba.« Znitanc cene. Za igralski mirovinsKi sklad. Petek, 7. marca: Zaprto. Sobota, 8. marca, ob M: »Razvalina življenja.« Premiera. Finžgarjeva proslava. Nedelja, 9. marca, ob 15: »Caričine Amazonke.«. — Ob 20: »Jazbec pred sodnijo«; »Muha«; »Analfabet«. Gostovanje Klajičeve družine. Srbsko-hrvaško gostovanje v gledališča bo to nedeljo, 9. marca zvečer. Nastopi znana KlajUeva gledališka druiina s tremi veselimi komadi: znamenitim Košičevim »Jazbecem pred sodnijo* ter Nušičevima enodejankama »Muha* in »Analfabet*. RADIO Program Radio Ljubljana Petek, 7. marca: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih tvo-kov (plošče) do 7.45 — U Šolska ura: Robinzon Cruzoe nekdaj in njegov otok sedaj (g. Viktor Pirnat) — 12 Naših pesmic vrsta cela, poslušalce Ih> razvnela (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Jugoslovanski nacionalni spored (Pad. orkester) - 14 Poročila, objave -14.10 Tujskoprometna poročila: Pohorje ob koncu zime — 17.30 Šramel »Skrjanček« — 18.10 Zen-8ka u^:i)eJ-avna žena In knjiga (pred. A. Vode) i P!06*56 ~ 18-40 Francoščina (g. dr. Stan- ko Leben) — 19 Napovedi, poročila —.19.25 » prek?L (£' dr‘ Valter Bohinec) - 19.40 I t. T. . Izseljenska poročila — 20 Kon-cert. Sodeluj© gdč. Ksenija Kušej in Radijski or-kester — 21.30 Mandoline in balalajke (plošče) — 22 Napovedi, poročila. Umrla nam je v bolnišnici naša pridita, zlata, ljubezniva Zdenka Jerko stara 3 in pol leta. Pogreb nesrečne, nepozabne hčerkice bo v petek, dne 7. marca ob pol 3 z Zal na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana 5. marca 1941. Neutolažljiva Mira in Stefan. m