Kamniški OBČAN Št. 6 44. leto Kamnik, 24. marca 2005 7" Prireditve ob prazniku občine Kamnik 2005 Četrtek. 24. marec ob 15.30 Osnovna šola 27. julij Kamnik Rudolf Maister v ljubezenski pesmi Sodeluje Glasbena šola Kamnik Torek. 29. marec ob 16. uri Gostišče Pod planino - parkirišče Otvoritev prenovljenega dela regionalne ceste v Stranjah slavnostni govornik: mag. Janez Božič, minister za promet in zveze Četrtek, 31. marec ob 16. uri Pri črpališču »Mini Bar« v Volčjem Potoku Slovesnost ob dokončanju izgradnje kanalizacije v Krajevni skupnosti Volčji Potok Petek, L april ob 16. uri Glavni trg, Kamnik Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik ob 16.30 Trg talcev, Kamnik Slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra slavnostni govornik: Kari Erjavec, minister za obrambo sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 17.15 Dom kulture Kamnik Otvoritev Mladinskega centra Kamnik ob 18. uri Dom kulture Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK slavnostni govornik: Kari Erjavec, minister za obrambo Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke oh letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih n prireditvah; skupaj počastimo spomin na roj<\ka,pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra! ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Letošnji občinski praznik, ko se spominjamo velikega rojaka, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova zaznamuje kar nekaj slovesnosti ob zaključkih pomembnih investicij in pridobitev za občino - prenovljen del regionalne ceste v Stranjah z, vso komunalno infrastrukturo, dokončanje obsežne izgradnje kanalizacijskega omrežja v krajevni skupnosti Volčji Potok, odprtje prostorov za mladino v Domu kulture. Pester program spremljajočih prireditev je že napovedalo tradicionalno srečanje starosvetnih smučarjev na Veliki planini minulo soboto in nedeljski glasbeni večer na Glavnem trgu poimenovan Pozdrav pomladi. V torek smo na pot pospremili knjigo o znamenitem someščanu, kulturniku in mecenu Josipu Sadnikarju ter prisluhnili slavnostnemu koncertu Glasbene šole Kamnik. Z današnjim dnem je v občinski avli na ogled priložnostna razstava ob 160-letnici kamniške majolke, v prihodnjih dneh sledi še vrsta prireditev, strnila pa jih bo slavnostna seja s podelitvijo priznanj občine Kamnik. Prejemnike letošnjih občinskih priznanj predstavljamo na straneh 4., 5- in 6. Ob prazniku občine Kamnik smo k razmišljanju povabili župana Toneta Smolnikarja - na 3.strani. odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Mesec marec pri-1 nese pomlad, sonce, ptičje petje in drobne popke živahnih barv, ki nam polepšajo dni. Marec je tudi v znamenju žena, deklet, predvsem pa mam in babic, saj sta v' tem mesecu kar dva praznika, namenjena njim: prvi, že malce pozabljeni 8. marec kot dan žena in jutrišnji praznik - 25. marec, materinski dan. Veselje in iskrice v očeh prikličejo možje, očetje, ko presenetijo s cvetom, pozornostjo, predvsem pa otroci, ki z risbicami, cvetlicami izkažejo ljubezen ... Mamo Angelo Brleč predstavljamo na 8. strani. Pred velikonočnimi prazniki, na cvetno soboto, je zelo dejavno Kulturno-prosvetno društvo Šmarca pripravilo otroško delavnico barvanja in krase nja {Hrhov. Ustvarjalne delavnice, ki prispeva tudi k ohranjanju naše kulturne dediščine, seje udeležilo veliko otrok, ki so s pomočjo mentorjev Simona Zormana in Tine Tonin ustvarili neverjetno lepe izdelke. Pisane, polepljene, živahno pobarvane pirhe so odnesli domov, tam pa se jim bodo v naslednjih dneh pridružili še novi, spet drugače okrašeni. Pa vesele velikonočne praznike! GSM SERVIS in TRGOVINA ~- popravilo aparatov — servisne baterije in ohišja — dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi .^£fy -839 Delovni čas: pon. petek: 9.-19. ure & ^ Rudi Volkar, s.p. Perwo 26 Kamnik (obvoznica) GSM: 040/411190, gem.aervi9(8>emall.sl Vsem občankam in občanom želim lepe in doživete velikonočne praznike ter obilo moči, volje, sodelovanja in trdnega zaupanja za vse prihajajoče dni. Ob občinskem prazniku vsem iskreno čestitam. MIha Novak, načelnik upravne enote Kamnik □od Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 8. aprila. Gradivo oddajte najpozneje do petka, 1. aprila, oglase in zahvale pa do srede, 6. aprila. Tel: 01/83 91311 in 041/662 450 cooperICiItires VE 3EM Na eni prvih prireditev ob občinskem prazniku so minulo nedeljo na Glavnem trgu na tradicionalni prireditvi V pozdrav pomladi, ki jo organizirajo I.iraši, zaplcsa li folkloristi DU Kamnik. Spredaj levo zakonca Ivan In Ivanka Žavbi, ki plešeta osem let - že vse od začetka delovanja skupine. Več na 9. strani VERA MEJAĆ Dimenzija LI/SI 155/70R13 fSm 175/70R13 mm 165/70R14 165/65R14 nm um 175/65R14 MM 185/65R14 86T 195/65R15 91T 195/65R15 91H 19S/65R15 91V 185/60R14 82H 205/55R16 91W 225/55R16 95V 225/55R16 95W 195/50R15 82V 195/50R15 82W 225/45R17 91H 88H 225/40R18 88W SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE SPORTMASTER GLE COBRA VHP (VR) COBRA VHP (HR) ZEON 2XS _ LIFE. TOURING SLE (VR) ZEON 2XS _ COBRA VHP (VR) ZEON2XS_ ZEON ZPT____ ZEON ZPT m® •mm QS3u mm tiu£0B ea£HD e&BHD SDS® VELIK0N RAZNIKE! '07?, RIAL L h Mans ENZ0 V RIAL La f 14" esno nače ,1 (IHo , |H,„M, L., Kamnik v lanske., letu so pred^t-vNi ,z leve,: Judita Mlinar k,rn, Ma.jaša Fin-čelnik Mihael Novak, Bogdana Ravn.k m Dušan Aumer. poenostavljena. Pintarjeva tudi opozarja na izredno pogosto nepopolnost vlog in projektov v postopkih izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj, kar gre pripisati slabi poučenosti projektantov in posledično nekvalitetno izdelani projektni dokumentaciji, kar povzroča težave pri vodenju postopkov. Denacionalizacijski zahtevki so še vedno trn v peti kamniške upravne enote Kljub temu, da je Upravna enota Kamnik uspešno rešila večino zahtevkov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, stavbnih zemljišč, podjetij in kapitala, niso zadovoljni, saj se reševanje posameznih zahtevkov po Novakovem mnenju vse predolgo vleče, že dobro desetletje. Vzrok temu so pritožbe in sproženi upravni spori, o katerih Upravno ali Vrhovno sodišče še ni odločilo, počasno sklepanje sporazumov o nadomestnih kmetijskih zemljiščih med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdovter neudeležba SOD-a na obravnavah in zavlačevanje postopkov. Po besedah Novaka so ostale tako nerešene bolj zapletene zadeve, med njimi zahtevek Meščanske korporacije Kamnik, Agrarne skupnosti Velika planina, torej zahtevki za vračilo gozdov v Kamniški Bistrici in zemljišč pod Veliko planino. Porast rojstev in porok Dušan Žumer, vodja oddelka za upravno notranje zadeve, kije najpogosteje obiskan naslov upravne enote, je postregel z nekaterimi zanimivimi podatki. V lanskem letu so izdali 513 novih vozniških dovoljenj, registriranih je bilo 4880 novih vozil, zaradi prodaje in izrabljenosti je bilo odjavljenih 4234 vozil. Izvršenih je bilo 108 odločb sodnikov za prekrške, s katerim je bila občanom izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniške- Vi sprašujete, župan odgovarja SJ. sprašuje, kdaj bo Mladinski center v Kamniku zaživel in kaj se bo v njem dogajalo, saj se slišijo različne informacije, ki so si včasih celo nasprotujoče. Mladi v občini Kamnik si že dalj časa želijo prostore, ki bi jih po smje opremili in kjer bi poleg preživljanja prostega časa izvajali tudi različne programe in projekti: Pobudo mladih so podprli tudi člani občinskega speta. Mladi so k projektu /iristo-pili aktivno in z veliko optimizma. Menili so, da bodo lahko celo sami opravili večino dela s sponzorskimi sredstvi in z lasi ni ni delom kar se je pozneje pokazalo, da ni mogoče, saj je bilo potrebno izdelati projekte, delo pa morajo opravili usposobljeni izvajalci, ki morajo odgovarjati za kvalitetno izvedena defa skladno s predpisi. Adaptacija je zalite/ ala še posebne ukrepe glede prezračevanja, ogrevanja, požarne varnosti in zlasti zvočne izolativnosti. Prenove kletnih prostorov (nekdanje kotlovnice in javnih kopališč) smo se lotili v letu 2003, nadaljevali v letu 2004, zdeli pa borno zaključili do občinskega praznika, ko si bomo prostore Indi Ogledali, jih predali uporabnikom, pomagali pa jim bomo tudi pri opremi. Celotna investicija presega štirideset milijonov tolarjev, za opremo pa je zmanjkalo sredstev. Dogovorili smo se, da bomo v prenov Ijene prostore začasno namestili rabljeno opremo, ki je na razpolago v občinski upravi. Posebej za ta namen ustanovljena ekipa mladih je skupaj z arhitektko Mojco Hribar, ki se neverjetno dobro razume z mladimi, že izdelala načrt opremljanja ter izbrala opremo. Mladi so poslali prošnje Indi organizacijam in posameznikom za spon-zorska in donatorska sredstva, zato priporočam, da jim naprošeni prisluhnejo. 'lil d i manjši prispevki bo do pripomogli, da bodo novi prostori čim preje polno zaživeli. Pridobiti pa bomo morali še uporabno dovoljenje Posebej moram pohvaliti mladino iz vseh organizacij, ki je zbrana v Mladin shem svetu Kamnik, saj je že pripravila /predlog dejtn nosi i, programov in /irojek-tov, ki se bodo izvajali v no vili prostorih. Idej jim ne manjka, prepričan j>« sem, da jih bodo večino tudi uresničili. Tako nova »posoda« ne bo ostala brez vsebine. Razmišljajo ludi o ustanovitvi zavoda za mladino, predlog bo obravnaval ludi občinski svet. Z novo organiziranostjo bodo lažje pridobivali sredstva za dejavnost na javnih razpisih. Občina bo dejavnost podpirala in sofinancirala tudi v odvisnosti od uspešnega dela in vsebin. Upamo in želimo si, tla bodo v no vili prostorih mladi kar najbolj koristno izrabili si 'oj prosti čas in da jim bodo dobro nadomestili šotore, ki so jih s »provokacijo« ali morda tudi brez nje v zadnjih mesec il i selili pO mestu Župan Tone Smolnikar ga dovoljenja. 26 društev je bilo na novoustanovljenih in vpisanih v register društev. Tako je na območju UE evidentiranih kar 252 društev, med katerimi prevladujejo športna* rekreativna društva. Spodbuden je podatek, da se je v lanskem letu v Kamniku in Komendi rodilo več otrok in poročilo več parov kot leto prej. Tristo zaščitenih kmetij na področju UE Kamnik Do konca lanskega leta so na UE preverili vse tiste kmetije, ki so bile z Odlokom o določitvi kmetij po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določene kot zaščitena kmetija in še niso bile preverjene do konca leta 2003. Po ugotovitvah Judite Mlinar Kern, višje svetovalke v upravnih zadevah na področju gospodarstva in kmetijstva, so konec leta na območju UE Kamnik zabeležili preko 300 zaščitenih kmetij. Izdali so 38 odločb o izpolnjevanju pogojev za status kmeta, ki so pomembne pri prometu s kmetijskimi zemljišči (uveljavljanje predkupne pravice), pri uveljavljanju olajšav in vlog za subvencije. SAŠA MEJAĆ Za rojstni dan si je Rok v Planici priskakal nov slovenski rekord Letošnje sezone, ki je bila »sanjska« zaradi lepih uvrstitev, predvsem pa zaradi uspehov in naslova svetovnega prvaka v Oberstdorfu ter slovenskega rekorda (226 metrov) minulo nedeljo v Planici, se bo Rok Benković prav gotovo še dolgo spominjal. Prav na 19. rojstni dan je na krilih fantastičnih navijačev, ki so mu ob pristanku zapeli za rojstni dan, poletel na dno planiške skakalnice z novim slovenskim rekordom - 226 metrov. Navdušenje, veselje in občudovanje pclnajstii-sočglave množice je bilo izredno, neustavljivo in se je le še stopnjevalo ob vznemirljivi, na trenutke že skoraj neverjetni planiški zgodbi svetovnih rekordov, ki je na kontu zabeležila 239 metrov Norvežana Bjoerna llinarja Komoerena. Roku Benkoviču čestitke za izredno uspešno sezono in 19. rojstni dan tudi iz našega uredništva! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ + 'P'iiELtStt'A TAJAM O MiEJEuJl [jr.....K Olj C.....[i [OJCJJrl RRI2J. [A Bogdanu Potniku zlato priznanje Občine Kamnik za likovni opus, s katerim je obogatil kamniški kulturni prostor Bogdan Potnik je bil rojen 6. 4. 1927 v Žabu-kovicipri Celju. Šolanje na srednji tehniški šoli je po prihodu nemških okupatorjev neusmiljeno presekalo štiriletno izgnanstvo izobraženske in rodoljubne slovenske družine Potnik v Srbijo, saj so se nacisti namenili »narediti to deželo nemško.« Tako so leta druge svetovne vojne komaj 14-letnega Bogdana kalila v mestu Krvave bajke« - Kragujevcu. Njegovo osebnost pokončnega in ponosnega moža, ki je hkrati tudi neverjetno občutljiv za vrednote, ki delajo ta svet dober in lep, so gradile tudi težko delo in preizkušnje ob gradnji legendarnih železniških prog Brčko -Banoviči, Šamac - Sarajevo in avtoceste Zagreb - Beograd. Še pred zaposlitvijo v kamniškem Titanu, kamor je prišel leta 1949, se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, a žal ni bil sprejet. V Titanu je tako deloval do upokojitve. Ob svojem pionirskem delu za dvig kvalitete izdelkov je nadaljeval s šolanjem in postal strojni inženir. Bil je tehnolog za avtomatske stroje, konstruktor obdelovalnih naprav, skrbel je za uvajanje okolju prijazne tehnologije, za izobraževanje sodelavcev... Bil je tudi pobudnik in organizator kulturnega življenja v Titanu - tovarniškega glasila, pevskega zbora, tovarniškega muzeja, dramske skupine... Poleg družine - žene in treh hčera ter številnih vnukinj in vnukov - je slikarstvo njegova najgloblja intimna opredelitev. Je ljubezen, ki ga prežema, in s katero on sam živi svoje življenje in življenje vsega in vseh, ki mu nekaj pomenijo. »Vse njegove proste ure so namenjene upodabljanju lepote, barvam, risbam, podobam in odsevom nekega širšega sveta, saj ni veliko slikarjev, ki bi bili po tematiki in načinu slikanja tako vsestransko usmerjeni kot Bogdan Potnik... S svojimi skicami, vinjetami, krokiji, akvareli, portreti, karikaturami ... sprotno beleži vtise sveta, kot da želi narediti zapis o vsem, kar ugleda in doživi« pravi dr. Cene Avguštin, likovni kritik. Nesporen slikarski talent mu priznavajo številni ugledni likovni kritiki, ki občudujejo mnogoterost motivov, ki jih izbira - najpogostejši so klasična krajina, portret in karikatura, tihožitje, oblikovanje kovin in kiparstvo. Umetnik je imel številne samostojne razstave v Sloveniji, največ v domačem Kamniku in tujini, sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah, revijah likovnih skupin, razstavah slikarskih kolonij. Njegova dela so ponos mnogih domov in ustanov v domovini in tujini, celo v daljni Avstraliji, Kanadi. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Štejejo ga med najbolj uveljavljena imena slovenske nepoklicne likovne scene. Metodu Humarju zlato priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju planinstva in alpinizma na Kamniškem Gospod Metod Humar je bil rojen 2. julija 1939 v Nožicah. Z ženo, hčerko in vnukoma živi v Šmarci. Vse življenje je izredno aktiven in delaven. Že od leta 1958 se ukvarja z alpinizmom. V svojih najbolj aktivnih časih je preplezal izredno težke vzpone tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med številnimi vrhunskimi vzponi izstopata prvi ponovitvi »Glave« v Planjavi in »Centralnega stebra« v Rzeniku. V navezi z enim največjih slovenskih alpinistov, Tonetom Škarjo, je bil eden od prvih Slovencev v tisoč metrskih ledenih stenah centralnih Alp. V času vrhunskega alpinističnega delovanja je bil leta 1965 član druge alpinistične himalajske odprave na 7.902 metra visoki Kangbachen. Skupaj z Ljubom Juvanom sta dosegla 7.535 visoki zahodni vrh ali Jalung Ri, ki je še vedno najvišji vrh, na katerem so prvi stali Slovenci. Gospod Metod se je s tem dostojno in neizbrisno umestil med pionirje slovenskega himalajizma. Za lo je prejel tudi zlati znak Planinske zveze Jugoslavije. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK (SAčankam in občanom čestitamo r ob prazniku občine OKamnikl Srebrno prijetne velikonočne praznike] Svoje športne sposobnosti je udejanjal v 35-letni aktivnosti v Gorski reševalni službi Slovenije, na reševalni postaji Kamnik. Sodeloval je v več kot 200 reševalnih oz. iskalnih akcijah, za kar mu je bil podeljen tudi častni znak gorske reševalne službe Slovenije. Leta 1963 je postal gorski vodnik, kar je najvišja možna usposobljenost na področju gorništva. Sam tudi pravi, da slovenskega alpinizma ni brez kamniškega alpinizma. Bil je eden od pobudnikov in najbolj ustvarjalnih mož pri ponovni postavitvi simbola prijateljstva - križa na Škrlatici. Že v osnovni in poklicni šoli ni bilo prireditve, v kateri ne bi sodeloval kot recitator ali igralec. V kasnejših letih pa je bil eden izmed najbolj delavnih članov kulturnega društva Šmarca. Njegov osnovni poklic je kamnosek restavrator, zato je pustil neizbrisne spomenike v kraju Šmarca z restavriranjem 150 let starega portala kulturnega doma, kapelico Srca Jezusovega, vhoda in vhodnih stopnišč cerkve Sv. Mavricija in saniranja in restavriranja Mavricijevega znamenja sredi kraja. Samoiniciativno obnavlja tudi za spomenik borcev in talcev na Trgu padlih borcev. Vse to dela strokovno in brezplačno, v dobrobit kraja. Polno, bogato in doživeto življenje sedaj prenaša na domove upokojencev. Njegova predavanja z naslovom »Ker vi ne morete v gore, pridejo gore k vam« so vedno dobro obiskana in prijetno poživijo prebivalce domov upokojencev. Sirom po Sloveniji je že izvedel preko 20 tovrstnih predavanj. Z veseljem se pohvali, da je tudi vodič na šolskih izletih in predavatelj po kamniških in okoliških šolah. Še vedno pa je aktivni alpinist, turni smučar in vzgojitelj v svojem alpinističnem odseku v Kamniku. Poldetu Miheliču zlato priznanje Občine Kamnik za ustvarjalno delo na področju likovne umetnosti Polde Mihelič se je rodil leta 1923 na Vrhpolju pri Kamniku. Leta 1954 je končal šolo za oblikovanje in leta 1965 Pedagoško akademijo v Ljubljani. Služboval je kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici, nato pa do upokojitve v Litiji. Sedaj živi v Olševku pri Kamniku. Slikarstva Poldeta Miheliča in njegove »naive« izpod šolane roke ni mogoče dodobra razumeti, če vsega, za kar je sprva odločal in kar je pozneje storil, ne postavimo v čas, v katerem je to počel, v šestdeseta leta in vse tisto, kar je z njim povezano. To je čas, ko naš prostor zavzame modernistično usmerjena generacija likovnih umetnikov, ki so morali do tedaj molčati. Ljudem, ki so prišli iz vojne in padli v zapleten in nejasen sistem prepovedanega, ni bilo do čustvenih avantur, želeli so si gotovosti, varnega sprehajanja po poteh mitiziranega predvojnega časa in eden takih je tudi Polde Mihelič. Njegove podobe, na katerih je tako jasno moč slutiti preteklost, in ki uradno niso bile zaželene, so tako postale dokument neke nenavadne redkokdaj dokumentirane plati družbenega življenja; skrite in zatajene plati, ki dolgo ni dobila svojega iz- kaza. Nande Razboršek je o njem zapisal: Mihelič je slikar naše vasi, kot mu je ostala v spominu iz otroških let, ki jih je preživljal nekje nad Kamnikom. Dramatična je morala biti ta mladost, da je zapustila v njem toliko usedlin. V njegovih slikah je mnogo socialne: kritike, ki sega v preteklost, a še ni zgolj preteklost, kljub bohotnemu življenju, ki obdaja nas in našo vas. Potrebno je omeniti njege>vih 40 samostojnih in prav tolike) skupinskih razstav de>ma in po svetu, prav take) knjigi »Spomini na mladost« in monografija, ki ju je posvetil svojima mami in ženi. Polde Mihelič se take) s SVO-jim opusom uvršča med tiste Slovenske likovne umetnike, ki jim je določeno graditi mostove med preteklim in sedanjim, med tradicije) in aktualnostjo, med e)sebnim in splošnim in v vsem tem je vrednost in je pomen njege)ve umetnosti tudi za Kamnik in Kamničane. Andreju Žalarju srebrno priznanje Občine Kamnik za novinarske prispevke, s katerimi je pomembno prispeval k prepoznavnosti naše občine v širšem slovenskem prostoru Novirtar Andrej Žalar, roj. 4. 11.19^2 v Celju, se je kot novinar v časopisni hiši Gorenjski glas zaposlil leta 1966. S svojim ne)vinarskim delom se je izkazal na številnih področjih druž- Slovenska ljudska stranka 00 SLS KAMNIK želi občankam in občanom lepo doživeto velikonočno praznovanje! Hkrati se pridružujemo čestitkam ob prazniku občine Kamnik! benega življenje celotnega ge>-renjskega območja, V zadnjih dvajsetih letih pa je bil še posebej zadolžen za »pokrivanje« občine Kamnik in kasneje nt>-vo nastale občine Komenda. Pred desetimi leti, ke) smo v Sloveniji postavili nove temelje le>kalne samouprave, je posebej skrbne) spremljal težave in uspehe pri uveljavljanju novega načina odločanja, delu organov občine, skrbno je beležil ge>spe>darski, kulturni utrip na kamniškem območju, Seveda v svojih prispevkih ni poročal same) e> uspehih, znal je prisluhniti tudi drobnim človeškim problemom, s kritičnim odnosom je javnost seznanjal tudi z napakami in slabe>stmi v posameznih sredinah. Bogate ne)vinarske izkušnje in stalna prisotnost na območju naše občine in še posebej posluh za drobne probleme ljudi, se) ga zaznamovale kot tanke)čutnega in razumeva-jočega ne>vinarja, kar se je e>dra-žale> v številnih e)dličnih reportažah. Bil pa je tudi animator številnih de)ge)dke>v na Kamniškem, predvsem s priprave) in vodenjem javnih oddaj v številnih krajevnih skupnostih, katerih vsebina je potem našla pros(e)i' v zapisih v časopisu Gorenjski glas. s svojimi Informacijami in beleženjem de>-ge>dke>v je take) pomagal e)bča-nom pri se>e)dle)čanju na številnih področjih, za katera, je za-de>lžena lokalna skupnost, ()b koncu lanskega leta se je Andrej Žalar upokojil, a mu ne>vinarska žilica še ne da miru. Bogato arhivske) gradivo, tudi s področja naše občine, mu pomeni ne>v izziv za novi-narsko ustvarjanje v prihodnjih letih. Dušanu Lipovcu srebrno priznanje Občine Kamnik za umetniško delovanje, s katerim prispeva k promociji mesta Kamnik doma in v tujini Dušan Lipovec je v preteklem letu na mednarodni razstavi v Floban Art Gallerv v Atenah, ki je> je v času olimpijskih iger organiziral Club Unesco e>f the Department e)f Piraetis & Islands, prejel nagrade) z diple>me) in zlato medalje) za slike) Ljubljana. Organizatorju mednarodne razstave je slike) posredovala veleposlanica RS v Grčiji gospa Jožica Puhar. Dušan Lipovec je v organiza-ciji Olimpijskega komiteja Slovenije v času olimpijskih iger 28. olimpijade in paraolimpij-skih iger razstavljal svoja slikarska dela tudi v Veleposlaništvu Republike Slovenije v Atenah. Med razstavljenimi deli sta bili tudi sliki Kamnik (olje) in Kamniške planine (tempera). Dušan lipovec je imel poleg tega 150 samostojnih razstav doma in v tujini. Prav tako je de>-ma in v tujini se)dele>val na številnih skupinskih razstavah in bil udeleženec številnih likovnih kolonij, ex tempe>re>v in li- kovnih delavnic ter pri tem prejel številne domače in tuje nagrade in priznanja. Poleg nagrade v Grčiji je prejel v zadnjih dveh letih še veliko odkupno nagrade) na Hx tempom v Piranu, odkupne) nagrade) na F,x tempom na Ptuju, častno priznanje, plaketo na II. bienalu slik malega formata v Ljutomeru, Izdal je dve slikarski mont)-grafiji: monografije) Dušan I.ipe>-vec, slikarski pesnik narave ter me>ne)grafije) Impresije sle>ven-ske pokrajine. Leta 2004 je izelal pesniško zbirke) Barve besed, letos pa knjige) Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi 2. V slednji je zbral likovne eseje in kritike, nekrologe, knjižne re- SDS Občankam in občanom čestitamo za veCikpnočne praznife SLOVENIJA in na novi poti občinski prazniki N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Veselje velikonočnega jutra naj vas napolni z notranjim mirom in ljubeznijo. Vse dobro voščimo tudi ob občinskem prazniku. 4- cenzije in druge zapiske o kulturi. V knjigah Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi 1 in 2 je ovrednotil preko 200 likovnih razstav (predvsem na Kamniškem) in njihovih avtorjev. Na Primskovem na Dolenjskem je uredil muzej na prostem - skansen, muzej etnografskih predmetov in muzej kmečke kulture bivanja na Dolenjskem, s čimer skrbi tudi za ohranjanje kulturne dediščine. V Galeriji Neptun (Mekinje) od leta 1982 orga- nizira slikarske razstave. Je sodelavec in član uredništva Kamniškega zbornika, v katerem je poskrbel za številne predstavitve kamniških likovnih umetnikov. Dušan Lipovec s svojim kulturnim in umetniškim delovanjem vztrajno bogati kamniški kulturni prostor, preko predstavitve slikarskih motivov Kamnika na razstavah širom Slovenije in v tujini pa hkrati pomembno prispeva tudi k promociji samega mesta Kamnik. Sebastjanu Vrhovniku bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k visoki kvaliteti slovenskega in kamniškega zborovskega petja, zborovodstva in glasbene poustvarjalnosti Sebastjan Vrhovnik sodi med najmlajše kamniške in slovenske pevovodje najvišje kvalitete. Rodil se je 1. novembra 1978. Osnovno in nižjo glasbeno šolo je zaključil v Kamniku. V nižji glasbeni šoli je obiskoval pouk klavirja pri prof. Mariji Holcar in se pod njenim mentorstvom udeleževal regionalnih in državnih tekmovanj, kjer je prejel več priznanj in nagrad. Po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli (glasbenik splošne smeri, 1997; petje, 2003) je nadaljeval šolanje na Akademiji za glasbo v Ljubljani (glasbena pedagogika, 2004). Študij sedaj nadaljuje na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu Martina Siegharta (orkestrsko dirigiranje) ter Johannesa Prinza (zborovsko dirigiranje). Sebastjan Vrhovnik se je že zelo mlad izkazal kot odličen pevovodja. Od 1996 do 2000 je vodil Moški pevski zbor Solidarnost, v obdobju od 2000 do 2002 pa vokalno skupino Ecce. Jeseni 2000 je prevzel vodenje Mešanega pevskega zbora Can-tefflUS, s katerim je na držav nem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 2001 in 2003 prejel zlato plaketo, kar zbor uvršča v sam vrh zborovskega poustvarjanja. Poleg zlatih plaket so na tekmovanju Naša pesem prejeli posebno priznanje za zbor s tretjim največjim številom točk, žirija pa je Sebastjanu Vrhovniku dodelila posebno nagrado za najbolj perspektivnega zborovodjo tekmovanja. V decembru 2003 je zbor sodeloval v mednarodnem projektu na slavnostnem dobrodelnem koncertu v dunajskem Hofburgu, kjer so pevci Cante-musa nastopili skupaj s solisti dunajske državne opere. Lani je zbor izdal zgoščenko z naslovom Most in v septembru sode- loval v Neaplju na mednarodnemu pevskem festivalu (Festival dei cori del mediterraneo). Kot gostujoči dirigent je Sebastjan Vrhovnik na povabilo RTV Slovenija leta 2001 sodeloval pri Mladinskem zboru RTV, s katerim je posnel več skladb za radijski arhiv. Leta 2002 je v Kamniku organiziral zborovski seminar za slovenske dirigente z gostujočim nemškim dirigentom Holgerjem Speekom. Januarja 2003 je prevzel mesto zborovodje pri Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič, katerega naloga je poleg poustvarjanja glasbenih .del tudi skrb za permanentno izobraževanje glasbe-nih pedagogov iz vse Slovenije. Na regijskem tekmovanju pevskih zborov v novembru 2004, je zbor pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika prejel zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes. Že drugo leto vodi vokalno skupino V()X13- Sebastjan Vrhovnik je na 1. mednanxlnem zborovskem tednu mednarodnega pevskega združenja Fvropa Cantat v Ljubljani (od 15. do 22. avgusta 2004) sodeloval kot asistent dirigenta Garya Gradna (ZDA/Šved-ska) na delavnici Zanimivo, neznano sodobno s severa in juga. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije I I I I I I I U Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 Lepo velikonočno praznovanje. SE PRIPOROČAMO! je leta 2000 v kategoriji petja prejel zlato plaketo in II. Nagrado, 2002 pa srebrno plaketo ter posebno nagrado za interpretacijo obvezne pesmi. Kot solist je nastopil s komornim orkestrom iz Kopra (J.K. Dolar, Missa sopra la Bcrgamasca), s komornim orkestrom Akademije za glasbo (F. Schubert, Missa in G), z zborom Akademije za glasbo (J. Brahms, Li-ebeslider -Walzer, op. 52) in na več solističnih recitalih. Izpopolnjeval se je na solo-pevskih tečajih (Leonardo De Lisi, Snježana Bujanovie Stanislav) in se udeležil mednarodne solopevske šole za interpretacijo sv mospevov 11 uga W( >l fa v Slovenj Gradcu pod vodstvom prof. Brede Zakotnik. Kot pevec, korepetitor in pianist je sodeloval v mnogih zborovskih sestavih (Komorni zbor RTV, Komorni zbor Slove-nictim, European Youth Choir 1998-2000, Vokalna skupina Ecce,...) in se udeleževal državnih in mednarodnih zborovod-skih seminarjev. Tako je pridobival dragocene izkušnje, ki so prispevale k njegovi zborovod-ski in pevski rasti. Delo Sebastjana Vrhovnika je veliko prispevalo k visoki kvaliteti slovenskega in kamniškega zborovskega petja, zborovodstva in glasbene poustvarjalnosti sploh. Janezu Hribarju bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k turistični prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik doma in v tujini Janez Hribar, rojen 20. 04. 1957, inž. strojništva, stanuje v Šmartnem v Tuhinju, je s svojim dosedanjim nadvse aktivnim poklicnim delom in ob sočasni polni predanosti pospešenemu razvoju lokalnega območja prispeval izjemen delež k družbenemu in ekonomskemu razvoju Tuhinjske doline ter k razcvetu turistične dejavnosti na še dokaj neokrnjenem območju, ki ga obdajajo kamniške planine. Kljub prepričanju mnogih, da je območje Tuhinjske doline dobro zgolj za trdo kn Ktovanje, je z vztrajnostjo in požrtvovalnim osebnim angažiranjem pripomogel k uresničenju zamisli, da je eno od nadvse dragocenih naravnih danosti, ki jih skriva Tuhinjska dolina - to je izraba termalne vode - mogoče z velikim pridom izrabiti ne samo v korist krajanov Tuhinjske doline in Kamnika, temveč z odkritim naravnim bogastvom osrečiti tako tiste, ki jim blagodejni učinki zdravilne termalne vode pripomore k izboljšanju njihovega telesnega zdravja, kot tistim, ki zaradi vse ostrejšega življenjskega ritma iščejo sprošču-joče možnosti prijetne rekreacije v naravnem okolju, ko jih ponuja odkriti termalni vrelec v Snoviku. Prav Janezu Hribarju gre nesporna zasluga, da je zamisel o izgradnji z naravnim okoljem dobro zlitega termalnega kompleksa v Snoviku postala realnost, s tem pa so se sočasno uresničile tudi želje ne tako redkih krajanov, da bi si našli zaposlitev bližje svojemu domu. Kot vztrajen menedžer, zavedajoč se potencialnih razvojnih možnosti, ki jih v sodobnem svetu daje termalna turistična dejavnost, je s svojo udejanjeno spretnostjo povezal neredko tudi protislovne interese različnih akterjev na lokalnem nivoju, sočasno pa je pritegnil pozornost tudi tistih, ki so na različne načine podprli zamisel o izrabi naravnih turističnih danosti v neposrednem zaledju demografsko najmočnejše slovenske regije. Z uspešnim poslovanjem termalnega kompleksa Snovik se je povečala tudi prepoznavnost občine Kamnik ne le v slovenskem prostoru, temveč je dober glas segel daleč preko nacionalnih meja. Janez Hribar je v svojem dosedanjem delu poleg nespornega doprinosa h gospodarskemu razvoju Tuhinjske doline vtisnil osebni pečat tudi na področju razvoja kulturnih dejavnosti, ohranjanju in krepitvi tradicij gasilstva,.širjenju turistične vzgoje med domačini in izkazani skrbi za splošno dobrobit širše skupnosti s prizadevanjem za hitrejši razvoj komunalne infrastrukture. Marinki Danijeli Aparnik bronasto priznanje Občine Kamnik za vzgajanje mladega pevskega rodu in s tem ohranjanje bogate tradicije zborovskega petja na Kamniškem Marinka Danijela Aparnik je bila rojena 19.06.1942 v Kamniku. Tu je obiskovala osnovno šolo ter nato končala učiteljišče v Ljubljani. Svojo učiteljsko pot je v najžlahtnejšem pomenu te LESPALd.o,,^; LESPAL d.o.o. Papirniška 1, Količevo 1230 Domžale tel -01/72 26 510, faks: 01/72.41 403, e-pošta: Iespal@s5.net Lepe velikonočne praznične dni ter čestitke ob prazniku občine Kamnik besede začela 196-1 leta na Osnovni šoli Irana Albrehta v Kamniku, kjer je delala vse do upokojitve. Marinka Aparnik se je z umetnostjo rodila. Njena dedek Franc in oče Stanislav Aparnik sta bila prva kamniška fotografa, v času ko je bila fotografija bolj umetnost kot obrt. ()b zibelki ji je prepevala mati, pa tudi oče je bil odličen pianist. Dedek jo je učil prvih vaj na klavirju. Končala je deset letnikov klavirja v glasbeni šoli, ni pa ji bilo dano nadaljevati šolanja na akademski stopnji. Ob delu in materinstvu se je nato usposabljala za učiteljico glasbene vzgoje in zborovodjo. Bila je izjemno ustvarjalno dekle. Prepevala je v radijskem mladinskem pevskem zboru pod vodstvom Janeza Kuharja s takratnim svetovno znanim esperantskim pevskim zborom je prepotovala mnoge dežele, pela v zboru Viktorja Mihelčiča... Pred 40 leti je ustanovila SVOJ prvi pevski zbor - njen razred na osnovni šoli, sledila sta mu šolski otroški in malo kasneje še mladinski zbor. Po upokojitvi je pod okriljem Delavskega kulturnega društva Solidarnost osnovala otroška zbora Vrabčki in Cicibani - v tem prepevajo celo dveletni malčki. Vodi tudi zbor Lipa v Domžalah, v katerem pojejo tudi kamniške žene. Vsega njenega dosedanjega dela skoraj ni mogoče v celoti opisati S svojimi zbori je soustvarjala neštete prireditve - od šolskih, ()bčinskih (ob 750-letni-d Kamnika je pripravila odmevno veliko Revijo otroških zborov ). Peli so ob državnih in otroških praznikih, ženam, borcem, oskrbovancem v Domu starejših občanov, med njimi so večkrat počastili svojega vzornika, skladatelja in zborovodjo Viktorja Mihelčiča. Sodelovali so na koncertih znane angleške pevke in skladateljice Shirlev Roden, na dobrodelnem koncertu UNICEF Slovenije, v televizijskih oddajah, v filmu Zvesti prijatelji, posneli zgoščenko... Ob pevovodskem delu je tudi sama skladala otroške pesmi in sodelovala pri ustvarjanju knjig otroških pesmi, narodnih in umetnih. Marinka Aparnik je prejela nešteta priznanja za svoje delo, največje med njimi in hkrati najbolj dragoceno pa je Zlata Gallusova značka za dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti Gregorju Hribarju posebno priznanje Občine Kamnik za njegov prispevek k razvoju kamniške in slovenske odbojke Gregor Hribar se je rodil l. 6. 1967, leta 1996 je diplomiral na Fakulteti za šport, zdaj je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot predavatelj športne vzgoje. Že kot otrok je bil predan športu. V šolskem športnem društvu je sodeloval v različnih športnih ekipah (odbojka, rokomet, atletika, orientacija, smučanje ...) in dvakrat dobil priznanje za najboljšega športnika šolskega športnega društva občine Kamnik. Z 12 leti seje posvetil odbojki, sprva v nižjih klubskih selekcijah in kmalu kot kaeletski republiški rep- rezentant. S 17 leti je postal član jugejsbvanskc mladinske odbe>jkarske reprezentance in (Nadaljevanje na 6. strani) OBMOČNA OBRTNA zŽkM ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik čestita občanom Kamnika ob njihovem občinskem prazniku. Vsem, posebej pa še svojim članom, želi lepe velikonočne praznike! Vesele velikonočne i'>'/{(! H tli f'A\ ^<>/fnio /ml/' /<>/w mUfctmocnc Ansambel Nagelj izpod Kamniških planin je bil ustanovljen konec leta 1985, za uradni začetek pa štejejo leto 1987, ko SO izdali svojo prvo kaseto. Svoj prvi javni odmevni nastop je imel leta 1986 na prireditvi Pod Mengeško marelo. Kot sami pravijo, da sta glavna krivca za uspeh kriva pisec glasbe Franci Lipičnik in pisec besedil Ivan Sivee, ki jih že osemnajst let oskrbujeta z glasbo in besedili. Nekaj besedil pa je za ansambel napisala Kamniška planšarica Kati Turk. V vseh letih je ansambel ostal zvest svoji glasbi in klasični zasedbi, to pa je klasični trio z dia-tonično harmoniko in pevskim duetom. Že samo ime ansambla da vedeti, da je večina skladb posvečena kamniškim planinam, planšarjem z Velike planine, mestu Kamniku in vsem njegovim znamenitostim. V času delovanja so posneli osem kaset in sedem GD plošč. Nastopali so v vseh evropskih državah, Ameriki in Kanadi. Leta 1994 so zastopali Slovenijo na turneji v Indoneziji. Nastopali so na veliko radijskih in televizijskih oddajah in posneli več videospotov. Ansambel Nagelj izpod Kamniških planin je s svojim dosedanjim delovanjem pripomogel k popularnosti glasbe, ki jo izvajajo in je preko glasbe Utdi ambasador svojega kraja, mesta Kamnik in njegove okolice. Francu Plahuti posebno priznanje Občine Kamnik za zasluge na področju kulturnega življenja v krajevni skupnosti Nevlje Gospod Franc Plahuta, iz Briš pri Kamniku izhaja iz priznane glasbene družine. Zaposlen je v tovarni Svilanit d.d. kot vzdrževalec tkalskih strojev. Živi na prijazni hribovski kmetiji, na kateri po službi vestno gospodari ob pomoči svoje družine. Vendar kljub napornemu delu v službi in doma redno or-gla pri prvih nedeljskih mašah v neveljski cerkvi ter vodi mešani pevski zbor sv. Jurija. Odgovorno in častno službo organista opravlja že četrto desetletje, začel je že s sedemnajstimi leti. Po leg odličnega glasu in absolutnega posluha razveseljuje vse okrog sebe z zvenom svoje harmonike, z zdravim humorjem, s prijaznostjo in dobro voljo. Je mandatu je bil tudi aktivni član član Harmonikarskega društva sveta Krajevne skupnosti Nevlje. Godič, dolgoletni pevec pri Pr- Samo izredna ljubezen do vem slovenskem pevskem dmšt- glasbe mu omogoča, da je kos vu Lira in član pevske klape Ma- vsem tem nalogam, ki zahtevajo li grad iz Kamnika. V prejšnjem ogromno vaj in priprav. B B O M ŠOLSKI Cp.NTER RlJIMHI A MAISIKA PRIDRUŽUJEMO SE ISKRENIM ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK, KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA. ♦ Želimo prijetno velikonočno praznovanje in čestitamo ob prazniku občine Kamnih -4-1 Družina Franca Stareta ohranila pismo generala Maistra v začetku decembra lanskega leta smo na zadnjo pol k večnemu počitku pospremili Danico i/. Slarclove rodbine. Njen oče Franc Stare je prišel v Kamnik že v 19. stoletju kot obratovoclja Parne žage na Grabna. Kmalu je spoznal lepo dekle iz Ba-kovnika, hčerko takrat bogatega mesarja (;uzaka. Kmalu po poroki so bili rojeni številni otroci, prvi sin France leta 1905, zadnja pa hči Dacl leta 1919. Pred 1. svetovno vojno in po njej se je Staretovim rodilo osem otrok. Vsi so bili lepi in pridni v šoli. Sin France je končal rudarsko oziroma montanistično fakulteto in dobil službo kot direktor rudnika Zabuko-vica. Druga hči je bila Savina, takrat lepotica v Kamniku. Imela je niz ženinov, a po vojni je prišel v smodniš-nico inženir kemije g. Ilonačič iz Splita, ki se je vanjo zaljubil. Poročila sta se in Savina je odšla z njim v Split. Sin Rado je bil odličen trgovce v Ljubljani in izjemen orodni telovadec, se posebej na drogu. Telovadil je pri Sokolu II na Taboru. Kadar je imel kamniški Sokol letni nastop v Kamniku, je Kado vselej prišel in mi, mladinci, smo ga občudovali, kako je vrtil veletOČ in druge bravure, ki jih v Kamniku nihče tli obvladal. Četrta Staretova hčerka je kmalu umrla. Peta je bila hči Mira, modist-ka med I. in II. svetovno vojno. Kol šesti otrok se je rodila Nada, kasneje poročena Vidmar. Njena hčerka Irena (Lenika), danes poročena No- vak, je pripomogla, da sem lahko napisal ta zapis, ki je obenem tudi nekrolog za gospo Daci. Sedma je bila Vita, ki se je tudi izučila za modislko pri sestri Miri in je imela po vojni šivalnico. Zadnja je bila rojena Danica Daci. Tudi ona je bila zelo lepo dekle in je končala trgovsko akademijo v Ljubljani. II. svetovna vojna je prinesla težke čase za Staretovo družino. Sina Franca, inženirja, so po okupaciji gestapovci zaprli in leta 1942 je bil ustreljen kot talec. Mira, modistka, se je oktobra 1941 peljala z rdečim avtom v Medvode. Ko so se vračali v Kamnik, so iz gozda pri Vodicah na avlo streljali slovenski uporniki pro ti Hitlerju, ne vedoč, da so napadli napačen avto. Mira je bila smrtno zadeta. Gestapo je kot represalijo ustrelil deset talcev pri Zapogah, čeprav so Slarclovi starši prosili, naj tega ne storijo - a ni nič pomagalo! Oče ni več delal na Žagi in družina je zelo težko živela. Pozneje je odprl vinotoč v Veliki ulici. Daci je med II. svetovno vojno odšla k sestri Savini v Split. Tam se je vključila v splitsko opero. Sprva je pela v opernem zboru, pozneje je imela solistične vloge. Po vojni se je vrnila v Kamnik. K njihovi družini je pogosto zahajal slikar Miha Maleš. V pogovoru je omenil, da potuje v Pariz. Daci ga je prosila, če gre lahko z njim v Francijo. V Parizu se je Maleš sestajal z.znanim Slovencem Ogriz- 7 Naslednje leto nova knjiga Kamniškega zbornika Vabilo k sodelovanju Ob občinskem prazniku naslednje leto bo izšla nova knjiga Kamniškega zbornika. V njem objavljamo prispevke, vezane na kamniško občino, na njeno sedanjost in zgodovino, na ljudi in naravne značilnosti. Prispevke bo treba oddati do 1. decembra 2005. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se do konca marca prijavijo glavni urednici Marjeti Humar na naslov: Žale 4 a, 1240 Kamnik, telefon: 831 77 39 (doma), 470 62 31 (v službi) ali na elektronski naslov: marjeta.humar@gu-est.arnes.si. Tehnična navodila za sestavo prispevka: Povzetek v slovenščini in enem od svetovnih jezikov naj obsega do 1000 znakov. Prispevek naj vsebuje do 30.000 znakov, vključno z razmiki med znaki. Ponazarjalni zgledi in naslovi (knjig, revij, člankov) naj bodo v ležečem tisku Zaporedna številka opombe naj bo stično za ločili, ki sledijo temu mestu Literatura se navaja v krajši obliki v oklepaju v tekočem besedilu in v opombah, v daljši obliki pa v seznamu literature ah v seznamu navedenk na koncu članka. Med besedilom se sklicuje na literaturo takole: (Segula 1995: 123), v seznamu navedenk oziroma literature navedek razvezemo: SEGULA, Pavle, 1995: Sneg in plazovi. Ljubljana: Gorska reševalna služba Slove- n'Jeianek v reviji se navaja takole: France BERNIK, 2003: Kulturna identiteta v obdobju globalizacije. Slavistična revija 51/1.1-9. V opombah so enote bibliografske navedbe med seboj ločene z ve- J'Cpavle Šegula Sneg in plazovi, Ljubljana, Gorska reševalna služba Slovenije 1995 124 France Bernik, Kulturna identiteta v obdobju globa- J»5l oSikTna papirju, kjer morajo biti označen, vs, posebn, zna- Uredniški odbor kom, kulturnikom, ki je imel knjižno založbo. Tam se je Daci spoznala s francoskim kemičnim inženirjem Prelazom in se poročila. Ustvarila sla si lep dom blizu Marseilla. Prelaz je bil šef oddelka znamenite tovarne avtomobilskih gum Michelin. V Franciji je Daci ostala do smrti svojega moža. Domoljubje pa jo je vezalo na Kamnik, zato je prodala vilo z lepim vrtom in kupila hišo v Kamniku, v Kebetovi ulici, blizu nečakinje Lcnike. Po vrnitvi v Kamnik sta živeli skupaj s sestro Vito. Po Vitini smrti leta 2000 je Daci ostala sama, Lenika ji je bila edina v pomoč. Teta Daci ni imela otrok, zato bodo njeno premoženje podedovali nečaki in nečakinje v Splitu, Ljubljani in Kamniku. Ohranjeno zahvalno pismo generala Maistra Koje Lenika po tetini smrti urejala njeno zapuščino, je med korespondenco našla tudi pismo, naslovljene i na očeta Franceta Stareta. Bilo je zahvalno pismo generala Maistra! Lenika mi ga je prinesla pokazal. Kol velik spošlovalec generala sem jo prosil, naj mi prinese fotokopijo tega pisma, originalno pismo z Maistrovim rokopisom pa naj proda Muzeju v Kamniku ali pa Društvu general Ma'Ster Slovenije v Ljubljani. Pozanimal sem se o aktivnostih Iranca Stareta in izvedel, da je bil leta 1924 občinski odbornik. Takratni župan dr. Rihard Karba je odredil prav g. Slarctu, da odnese diplomo Častnega občana ob 50-letnici življenja generalu Rudolfu Maistru v Maribor. Ker je pismo zgodovinsko zanimivo, ga objavljam. V zapuščini Danice Daci iz znane kamniške družine Stare (na fotografiji kot najmlajša hči v sredini ob očetu Francu, ki je diplomo častnega meščana osebno odnesel generalu Rudolfu Maistru v Maribor) je v rokopisu ohranjeno zahvalno pismo generala Maistra, ki gaje leta 1925 pisal Francu Stare-tu, zavzetemu kulturnemu delavcu in občinskemu odborniku v Kamniku. Generalovo pismo me je vzpodbudilo, da sem napisal ta zapis, pomemben za Kamnik, obenem pa kot nekrolog gospe Danici - Daci Stare Prelaz. NIKO SADNIKAR, dr. med. Zasebne zbirke -dragocenost naše dediščine Bogastvo slovenske etnološke in druge kulturne dediščine strokovnjaki že desetletja zbirajo po terenu, dokumentirajo in hranijo v različnih muzejih po slovenskih krajih. Po zaslugi strokovnega pristopa zbrano gradivo priča o ljudeh in časih pred nami in se skrbno varovano ohranja generacijam, ki prihajajo. A niso le državne institucije tiste, ki ohranjajo našo dediščino - vse več je tudi posameznikov, ljubiteljskih zbirateljev, ki s svojimi zasebnimi zbirkami predstavljajo dragocen delež v prizadevanjih po spoznavanju in ohranjanju slovenske kulturne preteklosti. Kamničani smo na tovrstno dejavnost lahko še posebej ponosni, saj je Sadnikarjev muzej na Šutni, za javnost odprt leta 1893, prvi zasebni muzej na Slovenskem, ki pa po zaslugi dr. Nika Sadnikarja deluje še danes. Ni pa omenjeni muzej edina zasebna zbirka na Kamniškem. Mnogi zbiratelji ponosno pokažejo svoje zbirke tudi drugim, spet drugi so javnosti manj znani ali pa celo ne vemo za njih. Prav zato je Medobčinski muzej Kamnik, ki poleg naše občine skrbi tudi za dediščino v sosednjih krajih občin Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Moravče in Lukovica, že v lanskem letu skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem in Slovenskim etnološkim društvom prijavil projekt evidentiranja zasebnih zbirk po terenu. S tem projektom želimo muzealci dobiti vpogled v dragoceno gradivo, ki ga zbirajo, hranijo in z njim upravljajo številni zasebni zbiralci na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, posamezniki, ali šole, društva, tovarne, turistične kmetije ipd. Predvsem nas zanimajo tiste zbirke, ki so že dostopne javnosti in si jih je mogoče po dogovoru tudi ogledati. Z omenjenim terenskim delom bodo muzealci po vsej Sloveniji popisali zasebne zbirke in zbirateljem nudili strokovno pomoč pri nadaljnjem zbiranju, urejanju in hranjenju predmetov, ki so jim zanimivi in ljubi. Projekt smo organizirali tako, da smo pripravili vprašalnik za zbiratelje, s pomočjo katerega bi radi ugotovili, katere in kakšne etnološke in druge zbirke, ki niso na ogled v muzejih oziroma za katere ne skrbijo strokovnjaki muzealci, imamo na Slovenskem. S tem vprašalnikom se bomo muzealci iz Medobčinskega muzeja Kamnik in etnologi obrnili na zbiratelje na področju občin, ki jih muzej pokriva, s prošnjo za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika. S svojim sodelovanjem boste pripomogli, da bo vaša zbirka strokovno evidentirana in dokumentirana. Upamo in želimo si, da nas boste zbiralci oziroma skrbniki zbirk v naslednjih dneh in tednih prijazno sprejeli. Želimo si, da bi bil ta vprašalnik, na osnovi katerega bomo dobili pregled nad pomembnim delom etnološke in druge premične kulturne dediščine, dobra osnova za naše nadaljnje sodelovanje, strokovno skrb nad zbirkami in dolgoročno ohranjanje pomembnega segmenta slovenske identitete. Če imate tudi vi svojo zbirko in bi radi sodelovali pri projektu, se oglasite v kamniškem muzeju pri mag. Zori Torkar (8317 647) ali to sporočite popisovalki Jasni Paladin na elektronski naslov jasna.paladin@voija.net. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si Kamnik ? m|| (km KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www. kam, sik, si Četrtek. 24. marca, ob 19. uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek Prostovoljni prispevki so zaieljeni Petek. 25. marec, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. Torek. 29. marca, ob 17. uri v dvorani MKK Otvoritev razstave otroških izdelkov otrok iz vrtca Mojca in Sonček Razstava »ČAS OTROŠTVA JE ČAS PRAVU IC« bo na ogled v avli knjižnice. Izdelke so pripravili otroci iz vrtca Mojca z Alenko Jevšnik Lidijo Gerbec in Romano Pestotnik in otroci iz vrtca Sonček z Van-do Levar in Marto Mestek. Petek, t. april, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 SIT. Petek. 8. april, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. Študentski klub v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik vabi na potopisna predavanja v dvorani knjižnice: KDAJ: sreda, 6. 4. 2005 ob 19.00 KDO: IMRE CIKAJLO KAJ: JAPONSKA KDAJ: sreda, 20. 4. 2005 ob 19.00 KDO: ZORAN FURMAN KAJ: POLETNI KAMPI + VZHODNA OBALA ZDA sreda. 20.4.. ob 19. uri v čitalnici: Rumi: Skrivna glasba Večer poezije znanega sufijskega mistika iz 13. stoletja. Vodi: Verena Perko, ki bo predstavila tudi perzijsko kulturo. Sodelujejo: prevajalka Jana Gogala Mali in oblikovalka Biserka Ko-mac; recitatorja Boštjan Sever in Sayyed Youssof Alenabi, ki bo Ru-mijevo poezijo bral v iranskem jeziku: glasbenik Luka Ropret. Napovedujemo: • Stojnico knjižnice na Glavnem trgu ob dnevih slovenskih knjig s spremljajočimi prireditvami • V aprilu, mesecu slovenskih knjig, pripravljamo srečanje z Žarkom Petanom in predavanje dr. Janeza Ruglja. Mladinski center Kamnik Šutna 38, tel.: 041 957 609 Petek. 25. marca, od 15. do 17. ure na Šutni 38 Otroci odraslim za praznik - MATERINSKI DAN, VELIKA NOČ Sobota. 2. aprila, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Šutna 38 Bolšjak otroških knjig; pravljice H. C. Andersena, likovne delavnice - OB MEDNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580 -818 www. domkulture. org: e-mail: info @ domkulture. org Četrtek. 24. marca, ob 17. uri Gledališka skupina UŠ CVETLICE MALE IDE lutkovna predstava za otroke vstopnina: 800 SIT, za izven Petek. 8. aprila, ob 20. uri KD Jože Gostič PLEN - gledališka komedija za izven, vstopnina: 1000 / 1500 SIT + + Ob materinskem dnevu s 86-letno Angelo Brleč iz Zgornjih Palovč Njeno življenje zaznamuje slikanje in pesništvo V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah v spodnjem razstavnem prostoru razstavlja druga najstarejša domačinka tega kraja slikarka in pesnica 86-letna Angela Brleč, po domače Pirčeva mama. Je izredna ženska, ki živi polno in ustvarjalno tudi v jeseni življenja, zato sem se odločila, da jo ob jutrišnjem prazniku materinskega dne predstavim bralcem. Ob odprtju njene razstave, 13. marca, se je zbralo veliko rednih obiskovalcev Budnarce, še posebej veliko je bilo domačinov Radovedno so občudovali, kaj vse zna ustvariti njihova soseda, starejša kmečka ženska. Ponosni so nanjo, kar je bilo očitno iz njihovega pogovora. Najbližja soseda Marjana Rems je ob slikah na glas razmišljala: »Ne moreš verjet, kakšna čudovita dela ustvarja Pirčeva mama«. V Vranji Peči pa smo slišali pogovor dveh domačink. »Si že videla razstavo slik Pirčeve mame v Budnarci?« Ivi Vodlan vpraša sosedo ob vračanju z razstave. »Kakšni skriti talenti so med nami. ponosni smo nanje. Moraš si ogledat te prekrasne stvaritve že kar precej stare ženske, to res ne smeš zamuditi.« je sosedi Dragici Kotnik svetovala, ko ji je leta pojasnila, da zaradi opeklin na razstavi še ni bila. Sosed Roman Novak je trikrat obhodil razstavni prostor. Preprostemu, pridnemu kmečkemu fantu je zaigralo srce in dobro razpolo ta KS Vranja Peč Avgust Smešnjavec. Med stiskom roke se ji je za-hvalil z besedami: ►Čestitke in zahvala obenem. Pa ne le za lepe slike, dala ste sinove in hčere, ki so po magali in še pomagajo našemu hribovitemu, a lepemu kraju.« Slikar, pesnik in pisatelj Janez Medvešek je recitiral svoje pesmi, ki omehčajo Še tako trdo srce. Priznanje mu je izkazala tudi Pirčeva mama, še posebej zato, ker se tudi sama na te reči dobro spozna. Vsi zbrani pa smo bili še posebej veseli, ko je Angelina prisrčna vnukinja 21-letna Anica Brleč zaigrala na harmoniko. Že večkrat je z veselimi vižami po lepšala srečanja na Budnarjevi-ni, a tokrat je bilo vse še mnogo, mnogo lepše. Čutiti je bilo, da je srečno dekle in ponosna na stojo ustvarjalno staro mamo. Za glasbo je talentirana. Že kot otrok je kot samouk igrala na sin-teseizer in se nato sama, po posluhu, učila izvabljati melodije tudi iz harmonike. Po končani frizerski šoli obiskuje Kmetijsko šolo v Šentjurju, jeseni pa bo s študijem nadaljevala na tamkajšnji Višji kmetijski šoli. Razstava slik Angele Brleč je prodajna, saj jo je avtorica po-sv etila žrtvam I. svetovne vojne oziroma obnovi spominske plošče tem žrtvam na Vranji Pe- S slikanjem in pesništvom si 86-letna Pirčeva mama lepša jesen življenja. BudnarNeži Matjaževa mama, čez okno pogleda o, ti soseda Angela, če nimaš druzga dela, tam za vogalom primerno bi bilo, če bi se kako drevo posadilo. Vrba ialujka bi tukaj pasala, bi za menoj žalovala, rečeno, storjeno se je zgodilo, drevo je zraslo že v visočino. Okrog se ozira, kako se gradi al se podira, vrba dovoli tud majhne stvari, da ptička v njeni krošnji gnezdi. Če sonce sije ali dežuje, vrba vedno le žaluje, dokler bo stala bo žalovala za vsem, pa tud za Matjaževo mamo. ha Šubelj Kramar ( na sliki desno) je ob odprtju razstave v Budnarjevi muzejski hiši čestitala in se zahvalila Sft-letni domačinki Angeli Brleč, slikarki, pesnici in izredno zanimivi ženski. Ob tako pomembnem dogodku odprtja razstave sojo spremljali njeni domači - sin Miha, snaha Valentina, vnuk Franci in vnukinja Anica. žen se je kljub pomanjkanju časa vključil v pogovore, ki so se sukali okoli ustvarjalne in prijazne Angele Brleč. Ob odprtju razstave se ji je zahvalila in ji čestitala upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše Iva Šubelj Kramar. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik sve- či. Ta problem ji ne da duševnega mini. Spoštljiva je do vseh prednikov, ne le do domačih. Zato je lani kupila knjigo avtorja Marka Sirnica z naslovom Po sledeh Soške fronte, izdano leta 1998 in jo pogosto s sočustvovanjem natančno prebira. VERA MEJAČ Pesem po resničnem dogodku je Angela Brleč spesnila, ko se je pred davnimi leti pogovarjala z Budnarjevo Nežo-Matjaževo mamo. Angelin sin Miha Brleč je vrbo žalujko res takoj zasadil in pod Budnarco že skoraj 30 let raste ta vrba Budnarjevi Neži v spomin. VABLJENI V TRZIN SERVIS S TRADICIJO ~~- REZERVNI ONDA DELI TRZIN NUDIMO VAM TUDI: - VGRADNJA DODATNE OPREME - MONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK - OPTIČNE NASTAVITVE PODVOZJA - TESTIRANJE ČISTOSTI IZPUHA - TESTIRANJE AMORTIZERJEV CITROEN TRZIN SERVIS IN PRODAJA NOVIH eT VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 Mama Angela Brleč je bila rojena 21.8.1919 pri Hočevar-jevih v Hruševki v Tuhinjski dolini, kjer je preživljala otroška leta in obiskovala osnovno šolo v Šmartnem. Je najmlajša od 14 otrok. Že majhni deklici je takrat učitelj svetoval, da se naj uči risanja. Oče je rekel, da od slik ni kruha in ni hotel slišati o tem. Na obronke Palovč se je priženila spomladi 1939. leta. Tu si je s Francetom Brlečem ustvariladom in družino. Rojenih je bilo osem otrok. Štirje sinovi in štiri dekleta. Možje umrl leta 1981. Sedem otrok je še živih, imajo družine, vsi v občini Kamnik. V vasi pr Hribar ima sestro, ki je tudi najstarejša, Pirčeva mama je po starosti takoj za njo. Trdna gospa, z izostrenim posluhom za opazovanje narave in vsega, kar se okoli nje dogaja. Iz otroštva se najbolj spominja in pove: »Jaz še rojena nisem bila, ko je že padel v 1. svetovni vojni na Soški fronti moj brat. V otroško dušo se mi je najbolj zapisalo žalovanje mojih staršev. Potem druga vojna.« Beseda se ustavi. Razmišlja in nadaljuje: »Odkar bolj posedam rišem, od cajta do cajta kaj štrikam, na kolovrat bolj malo delam. Tudi kakšno pesem napišem. Hvala Bogu, danes imajo možnost študirat, pohvalimo ljudi iz vasi, kiso arhitekti, inženirji,... včasih so bili talenti zakopani. Ja, danes pa je vsega dovolj, še na hrano je treba paziti, zaradi zdravja, vsega je dovolj ... . Glejte, tele rože so res lepe; in pokaže na eno od slik.« Iva Šubelj je v vabilu med drugim zapisala: »Ko sem prvič stopila pred njeno domačo hišo v Palovčah, sem opazila nad vhodom, na fasadi, sliko jelenov in srn v svetlem zelenju. Povedali so mi, da jo je narisala mama Angela. Tudi ob pustu v naslednjem letu je naredila v svinčniku podobo »zdejšne« Budnarce. Ob mojem okroglem praznovanju, mi je poslala sliko vrtnic s pripisom: za spomin. Vsako razstavo v Budnarjevi hiši si Pirčeva mama ogleda in pozorno pregleduje posamezne razstavljene eksponate. Ko sem jo obiskala, mi je pokazala zajeten pok svojih izdelkov. Dela v temperi, svinčniku in oglju. »Pazite, te se hitro razmažejo, ah saj niso kaj prida,« še pristavi. Pred tremi leti je noč vzela lesen kip Svetega Urha iz kapelice na začetku vasi. Hitro je narisala nekaj podob svetnika, da so okrasili prazno kapelo.« Na pozna leta, ko čas ni bil več njen gospodarje začela risati. Kot da se je prebudilo novo poglavje njenega življenja ali nadaljevanje mladostnih sanj o slikanju. Pravi:« Najbolj vesela sem jutra, ko si rečem; spet je sonce vzšlo tam za hribom, ko slišim ptičke pet, ko travniki zacvetijo. Lepo je«. Vso to lepoto, ki jo opazi v naravi ali na kakšni sliki, poskuša po svoje prenesti na papir. Narava, cvetovi domačih ali travniških rož, podobe ljudi, obrazi, ki se jih spominja, ki so ji znani ali pomembni, dobijo prostor na papirju za vedno. Zarisuje najlepše žarke, kijih vodi prisrčna ljubezen, barve so vesele, kot je veselo njeno srce ob jutranjem svitu. MATERINSKI DAN V SMARCI Mesec marec prinese pomlad. ()barva nam travo, razgrne gredice in drobne popke živahnih barv, ki nam polepšajo dni. Prav tako se ga veselimo mame, saj sta v tem mesecu kar dva praznika, namenjena nam: prvi že malce pozabljeni 8. marec in vse bolj prisoten praznik Marijinega oznanjenja, materinski dan, ki ga praznujemo 25. marca. Veliko veselje nam naredijo možje in očetje, ko nas presenetijo s šopkom rož, pa tudi otroci, ki nam z živahnimi risbicami in papirnatimi cvetlicami izkažejo ljubezen. V tako posebno toplo razpoloženje so nas popeljali tudi otroci iz Smarce in okolice, saj je tamkajšnje kulturno-pro svetno društvo tudi letos pripravilo že tradicionalno proslavo materinskega dne. Nastopilo je kar 33 otrok, ki so v enotirni predstavi pokazali svo je pevske, plesne, glasbene, recitatorske in igralske sposobnosti. Uvod v proslavo so nam na baročno glasbo odplesale Julija, Maša in Sara, ki so bile v pisanih barvah kot pravi pomladni cvetovi. Nasmehe na obraz so nam privabili najmlajši, saj so množično napolnili oder s svojo hitro polko. Plesne točke so nas spremljale sk< >zi vso predstavo in jo z različnimi ritmi glasbe lepo popestrile. Zborček, sestavljen iz skoraj vseh nastopajočih, je pod vodstvom Roka Rakarja zapel nekaj znanih in prijetnih pesmic. Otroci so se kljub tremi zelo dobro znašli tudi v reeitatorski vlogi, kratki, odigrani skeči pa so nasmejali polno dvorano gledalcev. Navdušili so tudi solisti na instrumentih: Ana Kovačič na prečni flavti, Lea Radman terjanja in Matic I [ribar na »frajtonerici« in Janez Spruk, ki nas je z odličnimi ritmi in zvoki bobnov prijetno presenetil in dodobra pretresel. S karaokami so se nam predstavile Monika, Tamara in Jerneja in nas s pesmijo »Vsi za enega« popeljale v zaključek prijetnega večera. TINA TONIN Ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik, čestitamo vsem našim cenjenim strankam! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik V^fciS www aclovio si posebna serija po posebni ceni Rhythm & Blues AC 1 .QkW=* DOMŽALE «. KRANJ 01/728-9000 04I280S000 TOYOTA Qd3ij3^ pri "Fkunmkbm urlu« Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprlo POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE t Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Vesele velikonočne praznike! Cvetnonedeljske butarice in pirhi v pozdrav pomladi V predvelikonočnem času se že več let zapored v Bud-narjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah zbere še posebej veliko ljudi. V nedeljo, 13- marca, so domačini Fantka Sovinšek, Bernarda Kvas in Gustel Smešnja-vec prikazovali izdelovanje butaric iz oblancev in sno- ne načine voskanja in kraše-nja pirhov nasploh. Nežka Romih, upokojena učiteljica biologije, je predstavila svojo pred dvema letoma izdano knjigo z naslovom Delajmo pirhe, ki je prvi pregleden domači priročnik z jasnimi navodili in tehnološkimi usmerjanji. Opi- V manjšem prostoru Budnarjeve hiše je upraviteljica Iva Šubelj pripravila razstavo - praznični pogrinjki... sanih je 50 tehnik in dodano poglavje o slovenskih posebnostih. Avtorica je rojena v Gabrovki. V tamkajšnji osnovni šoli je 15 let učila biologijo in razredni pouk, nato pa je naslednjih 15 let učila biologijo na Srednji zdravstveni šoli v Mariboru. Zadnjih 15 let se preizkuša na različnih likovnih področjih. Slika na steklo in svilo, njena največja ljubezen pa so pirhi. Svoje znanje posreduje na tečajih v šolah in vrtcih, na aktivih podeželskih žena in deklet ter ob ...ta nizek »kostn« - »komoda«, pogrnjen s prtom iz konoplje, tkanim na ročnih statvah, gorenjska buta-rica, izdelana iz sedmih leskovih palic s pušeljcem na vrhu: brinje, oljka, v plasteh rdeče resje, brš(jan, ku-kovice; svitek, ki ga je nosila mama na glavi, ko je nesla k žegnu; jerbas z vezenim prtom z ošpetlom (čipka). pov iz bršljana. Na veliki mizi pod bohkovim kotom pa sta sestri Nežka Romih iz Limbuša pri Mariboru in Marta Bregar iz Gornje Radgone prikazovali različ- Naj bodo na praznični mizi domače mesnine Mesarstva ftešet^^ Kamnik, Perovo 25 (ob obvoznici), tel.: 830-83-90 p^^pf odprto od 7.30 do 19", ob sobotah od 7" doi3h. Po nekajdnevnem toplem pomladnem vremenu in po prijetnih občutkih zaradi dobrih uvrstitev naših skakalcev v Planici, še posebej Kamničana Roka Ben-koviča na peto mesto z novim državnim rekordom 226 metrov na zadnji tekmi svetovnega pokala, se je precejšnje število Kamničanov v nedeljo, 20. marca, na prvi pomladni dan zbralo na Glavnem trgu v Kamniku na ko. Na letošnjem državnem tekmovanju v igranju na klavirsko harmoniko pa je prejel bronasto priznanje. Matjažu se je tokrat s svojo harmoniko pridružila tudi 10-letna sestra Tina in veselje ju je bilo poslušati. Pevci Lire so zapeli pod vodstvom dr. Alberta Mrgoleta, ki je tudi povezoval program. Liraši so obnovili stike izpred štiridesetih let s pevskimi prijatelji Različni načini izdelovanja pirhov v Budnarjevi hiši. Z leve: Nežka Romih iz Limbuša pri Mariboru, 6-letna Ana Sovinšek iz Spodnjih Palovč in Ncžkina sestra Marta Bregar iz Gornje Radgone. druženjih s prijatelji in znanci. Škoda se ji je zdelo, da njeno bogato znanje ne bi prišlo med ljudi, zato se je odločila, da napiše knjigo. V njej so enostavne tehnike, primerne za nezahtevne izdelovalce in otroke, za delo v vrtcih in šolah, ter zahtevnejše tehnike za spretnejše ljubitelje tega dela. Prikazani so osnovni materiali in opisani postopki za določene tehnike. Velikonočnemu času primerno je v spodnjem manjšem prostoru upraviteljica Budnarjeve hiše Iva ŠubcTj Kramar pripravila razstavo - PRAZNIČNI POGRINJKI. Zadovoljni obiskovalci so Budnarco zapuščali z butari- Po tridesetih letih so pevci iz Prevalj ponovno zapeli v Kamniku. Bernarda Kvas iz Spodnjih Palovč prikazuje izdelavo evetnonedeljskih butaric. co, snopi, pirhi, nekateri tudi s knjigo o pirhih, ki je prva knjiga v Sloveniji z napotki za izdelovanje pirhov. VERA MEJAČ METKA PEČE OBLATE V Zgornjem Tuhinju obstaja navada, da ljudje z vsemi jedili nesejo k blagoslovu tudi oblate, to je nekvašen kruh, ki se peče na pripravi za peko hostij. Letos je peko oblatov prevzela Metka Slapnik, ki je spekla kar okrog 900 oblatov. Delo je zelo zamudno. Najprej iz vode in moke naredi testo, približno tako gosto kot za palačinke, ga z malo zajemalko vlije na sredino segretega pekača za oblate. Potisne zgornji del pekača na spodnjega in tako se oblikuje oblat z vtisnjenim tradicionalni prireditvi, ki jo organizira Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Pomladi v pozdrav so nastopili: Gasilska godba Stranje, Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, učenke OS Stranje, ki obiskujejo plesno šolo Miki, Mešani pevski zbor Odmev z zboro-vodkinjo prof. Ano Stele-Smrtnik, Mladinsko društvo kulturno informacijske dejavnosti Kamnik, recitator Janez Balantič in Marija Golob z recitacijo Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca, v katerem Vodnik opisuje ples, ki so ga plesalci Folklorne skupine DU Kamnik tudi zaplesali. Premražene obiskovalce je še posebej ogrel 13-letni Matjaž Poljanšek iz Mekinj, ki je lani v konkurenci 114 tekmovalcev postal absolutni gorenjski prvak v igranju na diatonično harmoni- MoPZ Vres Prevalje, ki so po tridesetih letih ponovno zapeli v Kamniku, tokrat pod vodstvom zborovodkinje Almire Rogina. Za zaključek hladnega pomladanskega večera so se koroškim pevcem pridružili Liraši. Združena prijateljska zbora sta ubrano Tina in Matjaž Poljanšek i/, Mekinj zapela Zdravljico in program kulturnega popoldneva zaključila s pesmijo Pobratimija -»in ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas...« VERA MEJAČ Pevci PSPD Lira Kamnik so zapeli v pozdrav pomladi. . A , K. ti V Kamniku, Trdinova 7/a (v prostorih nekdanjega Tuš marketa Mana) HGOifl IH odpiravrata # ti ti v sebete, 26. marca, cd 9. tfe 14. um Končno se boste lahko tudi v Kamniku oblekli modno in topo ugodni cenah, saj smo pripravili izredno zanmvo ponudbo UDOBNIH MODNIH OBLAČIL PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK - ■mat**** I^OTVO^TvkN! POPUSTDOIO^ Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 10. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. znamenjem IHS. Medtem obreze testo, ki gleda čez rob pekača, pečeni oblat položi na ravno površino, da se ne ukrivi in tako od prvega do zadnjega. Delo zahteva veliko potrpljenja, pa tudi roke trpijo, a Metka se zaveda, da se brez muje še čevelj ne obuje, zato pomaga v župniji, kjer le more. TURISTIČNA AGENCIJA Veronika -v novih prostorih soseske Mali grad Kamnik Usnjarska 12. tel.: 01/83-96-350, www.traTel-Tgrnnit.il rm* Vabimo na zanimiva potovanja po vsem svetu BERLIN z letalom, odhod 29. aprila. 4 dni ALZACIJA in SCHWARZWALD z avtobusom, odhod 19. maja, 4 dni ISLANDIJA - DEŽELA IZ OGNJA IN LEDU z letalom, vsak teden v juliju, 8 dni Ugodne rezervacije letalskih kart in hotelov. Drobiž, za kar dobiš 1.699.000 tolarskih kovancev -zanesJJM Geti. 1,1 GL s klimo. HYunoni Hyund»l |e po raziskavah J.0. Power and Aaaodatet, Strategu Vtoan Ine. In tr4j* Mfhtato Car mX MtnnttgtnjUmi mtmim. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Vlomilci po plačilne liste... Jfot vsaka nova zadevšči A na v našem (zasanjanem ) mestu i ■ naročju planin je tudi m u i m< >stpri ''(Metni klat <-niti razburjal duhove že ob sami gradnji v znamenju: kdo ga je naročil kdo ga bo plačal in podobne debate. Kot kaže, pa še t edno niso i si zadot 'oljni tudi z njegovim imenom, ki ga je po hitrem postopku, brez referenduma, dobil na občinski seji -Usnjarski most. Na seji so občinski možje in žene natresli kar nekaj imen, kipa jih niso zapisali v amandmaje: ZILov most, županov most, mesarski most, šparov most, novotrški most in podobno. FJw saj ni tako pomembno, JL kako se mu uradno reče, ljudski glas pač vedno pove svoje. Tudi, denimo, Repan-škovega bifeja na Glavnem trgu ni župan nikoli uradno krstil za Napajalnik, pa vendar je pod tem imenom preživel narodne noše in še nekaj podobnih veselic, preden so ga odpeljali... Flomila' in drugi lopovi so. kot kaže, vzljubili tudi na- še mesto. Zadnje čase so začeli napadati najmanjše, Twingo-te, kipa jih ne odpeljejo s seboj, pač pa iz njih poberejo samo zračne balone. Pravijo, da je pločevine premalo, da bi se je splačalo pretopiti za na odpad. Zračne blazine pa pridejo prav kot poceni rezervni deli. Zanimive pa so začele postajati tudi plačilne liste, zadnjič so ob vlomu v neko našo firmo izginile z vlomilcem. Ker ponekod še vedno ljubosumno skrivajo plače vodilnih, so verjetno listi, ki zaslužijo komaj za položnice, iz prve roke želeli izvedeti, koliko izfabriške kase mesečno odnesejo njihovi šefi. Če taki in drugačni intemeti tega ne pokažejo, je to tudi neka oblika obveščanja javnosti... ATastajajoči tako imenova 1 V ni izobraževalni center Jehovovih prič na Duplici se mora že v procesu rojevanja spopadati z vsakovrstnimi težavami. Nekateri zlikovci so si za tarčo vzeli šipe na oknih, kijih tako kot nekdaj reklamnih panojev na bližnji bakov-niški železniški jiostaji, ne morejo videti celih. Zadnjič pa je v centru celo zagorelo tako močno, da so kljub hudemu mrazu morali jmsredova-ti gasilci. Imeli so velike težave z dostopom svojih vozil, ker so vse poti do blokov in njihove okolice vztrajno za-parkirane, občinski redarji pa nič. Vprašanje, kaj bi taki in podobni nevestneži, ki se požvižgajo na vse prometne table in visoke globe />o novem zakonu, rekli takrat, ko bi zagorelo njihovo stanovanje v četrtem nadstropju. Sicer j>a bo o tem verjetno kaj več povedal neumorni gasilec janež... ATekaj se šušlja, da bi Tu 1 V hinjci velikoj)laninsko gondolo, ki našim občinar-jetn povzroča take glavobole in se je nikakor ne morejo znebiti, radi odpeljali na Menino planino. Rog jim jo požegnaj, če bodo uspeli. Če so jim uspele toplice, bi jim tudi gondola. Oni že vedo, kaj je turizem. Purgar ji pa se bomo še naprej hvalili s slavno zgodovino Prašni- karjevega Kurhausa, s stoletnico turistično olepševai-nega društva, ki smo ga pred osmimi leti uspešno sj)ravili na kolena... Tf»t kaže, bo naš novi A obrambni minister Korl 'postal naš stalni govornik. Za svoj prvi govor po umestitvi za ministra se je moral po-vzjieti na Kostavsko [Hanino. Zato j>a so mu občinarji ob letošnjem občinskem jnazniku poverili izvedbo kar dveh govorov: pred Maistrovim spomenikom in na slavnostni seji. Verjetno pričakujejo, da bo vsaj v enem omenil, koliko to-larčkov bo njegovo ministrstvo namenilo za ureditev Maistrove spominske sobe v njegovi rojstni hiši na Šutni. Morda bi lahko sedaj, ko je ugotovil, da je v njegovem Pentagonu 72 uradnikov za dobro plačo brez dela in jih bo poslal v prekomando, kak tolar iz teh jmhrankov namenil spominu na velikega generala in bojevnika za našo severno mejo. Krištofov Pepe H. KATERI VRT ALI DNEVNO SOBO DANES KRASI BRONASTI KIP USNJARJA TALCA? Če se je dr. Niko Sadnikar v peti številki Kamniškega Občana upravičeno hudoval nad preimenovanjem Novotrškega v Usnjarski most in glede slednjega pravilno ugotovil, da nima nikakršne povezave s kamniškimi usnjarji, pa bronasti kip usnjarja talca, delo Borisa Kalina, enega naših najboljših in najbolj cenjenih akademskih kiparjev, neposredno simbolizira tudi upor kamniških usnjarjev proti okupatorju in njihov boj za svobodo. Gre pa še za več, spomenik talca je pričevanje in je spomin na vse borce in talce, ki so dali svoja življenja za svobodo in obstoj slovenskega naroda. Izdelavo in postavitev spomenika je financirala »Tovarna usnja Tone Knaflič«. Spomenik torej ni stvar povojne oblasti, kot bi si morebiti kdo mislil, ampak je prispevek pokojnega Toneta Knafliča, utemeljitelja proizvodnje in izdelave svinjskega galanterijskega usnja, in vseh delavcev njegove tedanje tovarne. Odkritje spomenika je bilo namreč 5. maja 1946, Tone Knaflič pa je svojo tovarno »poklonil« državi dne 15. maja istega leta, ko se je s piknikom v Kamniški Bistrici poslovil od vseh svojih delavcev. Bronasti kip je vse do pričetka gradnje soseske »Mali grad«, ko je bil umaknjen, stal na podstavku pred vhodom v bivšo Tovarno usnja UTOK Kamnik. Natančneje, stal je med brezo in železnim kolesom, ki sta vsak na svojem mestu gradnjo »preživela« nepoškodovana. Odstranitev spomenika je po vsej verjetnosti pripisati dejstvu, da gre za kulturno zgodovinsko dediščino, in je bila njegova odstranitev tako lahko le ukrep njene ohranitve in zavarovanja pred poškodovanjem. Ob otvoritvi Malograjske soseske, »Usnjarskega« mostu in trgovine Spar pa smo Kamničani, ki nam je zgodovina mesta dobro poznana, lahko opazili, da v atriju soseske stoji le del spomenika talca oziroma le podstavek spomenika brez bronastega kipa usnjarja talca, ki je njegov esencialni del, brez katerega spomenika sploh ni. Povedano z drugimi besedami, kljub obnovi podstavka smo priča devastaciji kulturnega spomenika. Kar zadeva novo, sedaj že tretjo lokacijo, moram priznati, da je primerna, pričakoval pa sem, da bo bronasti kip usnjarja tal- TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za omenjena vozila in sicer po naslednjem razporedu: V ČETRTEK 7. aprila 2005 V PETEK 8. aprila 2005 V SOBOTO 9. aprila 2005 V PONEDELJEK 11. aprila 2005 V TOREK 12. aprila 2005 V MOTNIKU od 9.00 do 15.00 pri gasilskem domu V ŠMARTNEM od 9.00 do 17.00 pri domu KS ŠMARTNO V SREDNJI VASI pri Kulturnem domu - za trgovino TUŠ V KOMENDI pri Kmetijski trgovini V PODGORJU na tehničnem centru od 9.00 do 14.00 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 19.00 Za ZAMUDNIKE je možno opraviti tehnični pregled traktorja tudi vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure na tehničnem centru Cl & CA, d.o.o, v Podgorju, 1241 KAMNIK. KER JE BREZHIBNO PRIČAKUJEMO!!! VOZILO VARNO VOZILO, VAS TEHNIČNI PREGLEDI Cl & CA d.o.o. Podgorje 83/a, 1241 Kamnik Tel.: 01/83 12 479 01/83 95 222 ca postavljen na obnovljeni podstavek že pred otvoritvijo soseske. Zakaj se to ni zgodilo, kje so razlogi, da se to ni zgodilo, kdaj bo bronasti kip usnjarja talca vrnjen na svoje mesto in kje ta kip stoji danes, to pa so vprašanja, ki jih javno zastavljam dvema, po moji presoji, edinima ali glavnima odgovornima osebama: županu gospodu Antonu Smolnikarju in gospodu Mankoču, direktorju ZIL Inženiring d/p.o., investitorju soseske Mali grad. Ker je spomenik talca kot del kulturne dediščine v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vprašujem tudi, ali je bil zavod o prestavitvi spomenika obveščen in kakšna so bila njegova navodila v zvezi z odstranitvijo, hrambo in prestavitvijo spomenika. In nenazadnje, če je temu morebiti tako, kar pa močno upam, da ni, poimenovanje Novotrškega z Usnjarskim mostom ni in ne more biti »nadomestilo« za neprecenljiv Kalinov kip usnjarja talca. Če parafraziram resnico dr. Sadnikarja, narod, ki nima čuta in odgovornosti do svoje kulturne in zgodovinske dediščine, sam ruši svojo identiteto in izgublja prostor in vlogo v svetovni zgodovini in bodočnosti. ALOJZ KLEINDIENST, univ.dipl.org. KATERO IME BOMO IZBRALI NOVEMU MOSTU Petdeset let je že minilo od takrat, ko sem videl ameriški film Tri zgodbe, posnet po treh novelah ameriškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Ste-inbecka. V eni med njimi je bilo prikazano, kako sta se hotela za božič medsebojno obdariti mož in žena. On se je namenil ženi kupiti lepo sponko za njene bujne lase, pa ni imel denarja, zato je v zastavljalnici prodal žepno uro, prejel potrebni denar in kupil sponko. Žena pa bi mu prav tako rada kupila za božično darilo verižico za žepno uro, pa tudi ni imela denarja. Zato je prodala svoje lase lasuljarju in kupila verižico. Zvečer, ko seje domov vrnil mož z dela je imela na glavi zavezano ruto. Stala sta si nasproti in hotela drug drugega presenetiti. Istočasno sta odprla stisnjeni dlani drug proti drugemu in se oba trpko zasmejala. On ni imel več ure, ona ne las... Mi imamo sedaj Usnjarski most, imamo Usnjarsko ulico, imamo podstavek spomenika z vklesanimi imeni padlih usnjarjev v II. svetovni vojni, stoji na najbolj primernem mestu, je obrnjen v smeri, kjer je bila nekdaj tovarna. Izgleda, da je naš usnjar odšel s trebuhom za kruhom, bog si ga vedi kam... Kot sem zvedel, je med pogrešanimi osebami že dobrega pol leta. Izgleda, da žaluje za tovarno in se noče vrniti. Mogoče je zabredel celo v težave in je v kakšni kleti ugrabljen in pokrit z raznimi odpadki, da ga ne bi policija izsledila. Pred več kot tridesetimi leti sem sedel v nekem parku na Novem Beogradu in se razgledoval okrog sebe čakajoč na svojega prijatelja. Naenkrat se mi pogled ustavi na spomeniku padlim usnjarjem. Prvič sem sedel v tistem parku in trdno sem prepričan, da tudi zadnjič. Usnjar pa se mi je zdel tako znan, da sem bil popolnoma prepričan, da sva se nekje že srečala. Saj veste, v tujem kraju je človek vsakega znanca vesel. Ta slika mi ni šla iz glave (se razume, bil sem še mlad). Čez nekaj mesecev pa me je pot zanesla ob tovarni Utok in zagledam svojega znanca iz Novega Beograda. Tam stoji le njegov dvojček! Takoj sem si bil na jasnem. Pa sem sedaj povezal zgodbo z verižico ure in sponko za lase in prišel do zaključka, da bi lahko naš kipar Miha Kač izdelal v Novem Beogradu negativni odlitek kipa (kalup), v sosednji občini Komenda bi kip ulili in tako bi mi prišli spet do svojega »pobeglega« usnjarja, kot je ostrižena žena ob letu spet imela lase in ji je sponka prišla prav. Mož pa je verjetno med letom tudi toliko privarčeval, da si je kupil novo uro in jo vesel priklenil na verižico. Ker je podstavek visok, nam ta usnjar po mojem trdnem prepričanju ne bo ušel za originalom, čeravno so dvojčki vseh muh polni... Raziskati bo potrebno samo, kdo vse je kriv, da nam je zvezani usnjar pobegnil! Ti naj bi složno plačali izdelavo in postavitev usnjarja na staro mesto, po odstotku ugotovljene krivde. Če se krivcev ne bo dalo odkrili, kar je zelo verjetno, predlagam, da mostu damo novo ime: Most obupanega Usnjarja ali Most pobeglega Usnjarja. Čez nekaj stoletij bodo naši pra pra potomci imeli kar dve zanimivi zgodbi o grajski Veroniki. Ena med njimi bo prav gotovo ta, da grajska gospodična ni uslišala ljubezni usnjarja, zato je raje kar pobegnil. Podstavek, na katerem je stal, pa je pustil, da ne bo nihče dvomil, da je resnično živel in tudi stal na njem več kot pol stoletja, kar bo ostalo še zapisano. Gospoda župana sprašujem kot občan, meščan, krajan, faran in kot občinski svetnik, od kod in kdaj nam bo morda usnjarja pripeljal in postavil na staro mesto? GORDAN AMBROŽIČ (Ne)zadovoljstvo z delom občinskih svetnikov linije bi bih, če hI v bodoče posamezni krajani, ki opravljajo neplačanefunk cije. podali novinarjem korektne izjave, ki jih ne hi bilo potrebno pozneje pre klicali in se sklicevali na nesporazum. Ne glede na objavljen popravek v Kamniškemu občanu št. 4 (24. februar 2005), v katerem je navedeno, daje novinar napačno razumel eno izmed iz.-jav predsednika KS 1'erovo g. Pivka, kije izrazil nezadovoljstvo pri delu občinskih svetnikov, sem se v vlogi vodja svetniške skupine Zelenih Kamnika od ločil, da krajane Kamnik v z.elo grobi obliki seznanimo, kako je potekala obravnava na občinskem svetu občine Kamnik o ZN B5 Perovo, B7 Kovinarsko in B 12 Bakovnik - zahodni del ter katere pripombe sem podal na osnovi predlogov prizadetih krajanov in sveta KS Perovo na ZN B7 Kovinarska - vvlunl ni del - prva obravnava. Občinski svetniki se morajo v prvi vrsti seznaniti z dolgoročnim planom za obdobje 1986 - 2(HK), srednjeročnim druibenim planom občine Kamnik. q ob dobje I9H6 -1990 ter dopolnitvijo iz leta 2002. Pri pni obravnavi podamo tehtne pripombe, na katere mora predlagatelj odgovoriti v pisni obliki. Odgovori so navedeni v občinskem gradivu z.a naslednjo sejo občinskega sveta občine Kamnik in na spletni strani občine Kamnik. Seveda je vprašanje, katere zahteve svetnikov predlagatelj in načrtovalec upoštevata. V kolikor so pripombe sprejemljive z.a predlagatelja in načrtovalca pomeni, da drastično ne odstopajo od srednjeročnega ter dolgoročnega plana občine Kamnik, so pri drugi obravnavi vključene z.a nadaljnji postopek. Pred prvo obravnavo pa je predlagatelj dolžan sklicati dve prostorski konferenci v različnih obdobjih, objavili enomesečno javno razgrnitev in sklicati javno razpravo. Vprašan je pa je. koliko krajanov je zainteresiranih z.a wde lovanje na prvi prostorski konferenci, saj načrtovalec na osnovi teh pripomb pripravlja načrte, predlagatelj pa prilagaja ostalo potrebno dokumentai i jo. Pri pni prostorski konferenci za B7 Kovinarska - vzhodni del ni bilo s strani krajanov velikega zanimanja. Obratno pa je bilo pri drugi prostorski konferenci. Predsednika KS Perovo g. Pivka sem dolžan spomniti, da me ni nikoli povabil na sejo sveta KS, temveč je leta 2003 to storil g. M. Skamen. Pri obravnavi ZN B7 Kovinarska - vzhodni del pa sva bila prisotna oba svetnika '/jelenih Kamnika, vendar tudi tokrat na povabilo prizadetih krajanov. Na seji občinskega sveta sva zagovarjala tiste zahteve, za katere sva menila, da so upravičene. Kol dokaz, da moja trditev ni iz trte zvila, je izjava občinske svetnice Z.I.SD ge. Tatjane Kol Djalil, ki zatrjuje, da ludi ona ni bila nikoli povabljena na sejo sveta KS Perovo, čeprav stalno prebiva na tem območju. ZagOtOVO je svet KS veliko bolj seznanjen i težavami območja, za katerega skrbi kot lokalna skupnost, zalo predlagamo, da v bodoče na seji sveta KS Perovo (pa tudi drugih KS na območju občine Kamnik) sodelujeva svetnika Zelenih Kamnika, saj sva se pripravljena maksimalno angažirali in zagovarjali tehtne pripombe, ki se nanašajo na prostorsko ureditev. Javnost sem dolžan seznaniti, da so občinski svetniki preprečili izgrailnjo stanovanjsko poslovnih objektov na parkirišču ob Slelelovi ulici, kjer parkirajo stanovalci Zikove. Osebno \ein \e zavzemal z.a ugodno rešitev pri obravnavi Z.N BI2 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del, saj sem poleg pripomb, ki so jih posredovali posamezni prizadeti krajani in svet KS Perovo, podal tudi osem amandmajev. Res je pa tudi, da so nekateri prizadeti krajani obiskali svetnike iz različnih poli ličnih strank, zato je bilo na seji sveta občine Kamnik podanih več amandma jev z isto vsebino. Sam predsednik KS Perovo dobro ve. da predstavniki Zelenih Kamnika sodelujemo na vseh prostorskih konferencah in javnih razpravah, ne glede na katerem območju Kamnika je sklicana obravnava. 'Zeleni Slovenije - 00 Kamnik DANIEI.KOVAČIČ Dopolnilo prispevku z naslovom Kamniška ruleta ali smrtno nevarno otroško tekanje Gospod Danijel Kovačič. član Občinskega sveta iz svetniške skupine stranke Zelenih, me je opozoril na vrzel v omenjenem prispevku. V njem je bilo med drugim zapisano: »Kar nekaj let je bilo potrebnih, da sla Občina Kamnik in Direkcija za ceste Republike Slovenije prisluhnili utemeljenim predlogom Sveta staršev Osnovne šole I orna Brejca in mnogih drugih glede neurejenih razmer pri zagotavljanju varne šolske poli naših otrok.« Navedena formula/ i/a nikakor ne pomeni zmanjševanja pomena dolgoletnih prizadevanj gospoda Kovačiča. tako kol tudi ne prispevka številnih civilnih in političnih sku pin ter posameznikov, ki so pripomogli k postavitvi semaforja na tipko pri Coprnici. MARTA ZABRET, predsednica Sveta staršev OŠ Toma Brejca sreda, 30. marec ob 20.00 AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ koncert sobota, 2. april ob 10.00 ENA, DVE, TRI Lutkovno gledališče "Jože Pengov", Ljubljana, lutkovna predstava sreda, 13. april ob 20.00 AMBROŽ BAJEC LAPAJNE - bariton ABIGAIL RICHARDS - klavir, koncert sobota, 16. april ob 10.00 Slovenska ljudska pravljica KRESNA NOČ, Gledališče za vse, Jesenice lutkovna predstava 18., 21., 22. in 25. april ob 20.00 Da rio Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA TERORISTA Gledališče Koper, komedija upravi, vhod i dvor*".«), Mi 00 do 1M0 (na btagafm. avo. Informacij« in «t/«(vael}» m Matera* Itttt U i Sanka Domiat* • banka aa va«. -» »V W¥¥.i\U Uvlll4.CIIC.OI Vstopnic« » y prodaji: od 10:00 do 12 gitavrtf vhod z Ljubljansko) In uro prod 1 Občni zbor Društva podeželskih žena Tuhinjske doline Druženje in izobraževanje Skoraj 100 do 150 članic Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, od Tučne do Motnika, ki delujejo že trinajsto leto, se je zbralo 4. marca v gostilni Pri Čibru v Potoku na rednem letnem občnem zboru. Soglasno so potrdile novi (stari) upravni odbor društva, ki šteje 25 članic in se zbere trikrat do petkrat letno. Ker so dobro delale, jim žene in dekleta, ki se zbirajo, družijo in strokovno izobražujejo v društvu, zaupajo in ni dvoma, da ne bi bile vsaj tako uspešne kot so bile v preteklem štiriletnem mandatu. Predsednica društva bo tudi v prihodnje Janja Pestotnik iz Male Ravni pri Motniku, tajnica Olga Grabnar, blagajničarka Pavla Štrajhar, predsednica nadzornega odbora Marija Seno-žetnik in predsednica disciplinske komisije Slavka Žunič. Občni zbor je vodila predsednica Janja Pestotnik, ki je poročala tudi o uspešnem delu društva v preteklem letu. Veliko se pogovarjajo na predavanjih in tečajih, dobro sodelujejo tudi s sosednjimi društvi. Lani januarja se je 30 članic udeležilo kuharskega tečaja o dietni prehrani, ki ga je vodil Robi Mrzel. Sledila so različna predavanja: okenske in balkonske rastline, zelenjava na vrtu, zakonodaja, peka kruha, predelava mleka, konzerviranje sadja in zelenjave. S svojimi dobrotami so pogostile obiskovalce sejma Počitnice v Ljubljani, v Kamniku in na Veliki planini pa staro-svetne smučarje. V srednjeveških oblačilih so se z dobrotami predstavile na tradicionalnih prireditvah v Kamniku: Srednjeveški dnevi in Dnevi narodnih noš, kjer so v povorki na vozu prikazovale kmečka opravila - krtačile so volno, predle in pletle. Udeležile so se strokovnih ekskurzij, izletov, pohodov, občnih zborov v sosednjih društvih in sreča-, nja kmetic ljubljanske regije. Janja Pestotnik se je za uspešno delo zahvalila vsem aktivnim članicam, še posebej tistim, ki sodelujejo pri prodaji na stojnicah, občini Kamnik in svetovalki za kmečko družino pri Kmetijskem zavodu Ljub- O življenju na podeželju nekoč v povezavi z nekaterimi običaji je na občnem zboru predavala publicistka Dušica Kunaver. Ijana Marti Kos. Obravnavale so tudi program za letošnje leto, ki je podoben lanskemu. V imenu Zveze kmetic Slovenije je zbrane pozdravila podpredsednica Irena Ule in jih s preprostimi besedami povabila k sodelovanju: »Če bomo skupaj delale, bomo uspešne. Žal smo do sedaj poznane kot dobre žene, kuharice, naših predlogov pa ne poslušajo. V zvezi nas je 10.000 članic iz 80 društev. Začetki so bili še težji, če bomo skupaj v isti rog trobile, bomo bolj slišne. Naše akcije so za podeželsko ženo. Združenje je potrebno, če so problemi z razumevanjem sprejeti, se lažje prebrodijo. Pomagajte tistim, ki vlečejo društvo. Predlagajte v izbor »mlada kmetica leta«. Tudi v naših hribih so kmetice, delat' morajo ravno tako. Druženja je še premalo. Udeležujte se akcij...« Predsednico Janjo Pestotnik je povabila, da članice vzpodbuja k sodelovanju z Zvezo slovenskih kmetic. V prijetno druženje se je aktivno vključila podpredsednica Aktiva kmečkih žena Lukovica Vida Capuder: »Naše društvo je kot ena velika kmečka družina. Društvo je edino razvedrilo za marsikatero kmečko žensko. Še zmeraj je prisotno mišljenje, da je kmečka žena v svinjaku, pri »šporget«. Rada pridem med vas v Tuhinjsko do- ^-.-——-N Ustanovljeno Društvo podeželskih žena Kamnik - Komenda Ustvarjalni duh tudi v prihodnje Podeželska dekleta in žene z območja Kamnika in Komende so svoje delovanje sedaj tudi formalnopravno registrirale Od 25. februarja imajo svoje Društvo podeželskih žena Kamnik - Komenda. Na ta dan so se kljub močnemu sneženju zbrale v Stahovici Pri planinskem orlu na ustanovnem občnem zboru. Predsednica novoustanovljenega društva je Jerneja Kemperl iz Komendske Dobrave, podpredsednica Marija Hribar s Kališ, tajnica Marta Kos s Križa, blagajničarka Marija Pibernik iz Volčjega Potoka. ... . V goste so povabile Dušico Kunaver, ki je predavala o starih običajih na podeželju in recitirala stare pesmi. V obsežnem planu za letošnje leto so članice na prvo mesto postavile obisk tečaja na kmetijski šoli v Kranju o peki kruha in potic za pridobitev certifikata za prodajo kruha in notic saj pridobljen certifikat pomeni zagotovilo kakovosti. Kmalu bodo pripravile strokovno ekskurzijo, prihodnji ko-nec tedna se bodo predstavile na spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi, veselijo pa se že srečanja na domačiji Senožetnik v Podlomu nad Crno, kjer jim bo kuhar Robi Mrzel ki je bil doslej že večkrat njihov gost in »učitelj«, nrikr/ii neko preko deset vrst kruha in potic... N vifaln di b teh podeželskih žena z. območja Kamni-k, JScnde pa smo podrobno predstavili v prvi letošnji številki Kamniškega občana. V,,RA M^AČ ....._—^-s lino, ker ste »jejst« ženske.« Vida izhaja iz znane glasbene družine Zaje in je dobra harmonikarka. Ko sta si Čibro-va fanta Marko in Matjaž med igranjem na harmoniko in lončeni bas vzela čas za strežbo, je veselo raztegnila njuno harmoniko in iz nje izvabljala lepe meiodije. Ponosno je še dodala, da za božič obiščejo svoje članice, stare nad 75 let, in bolne članice, ki so obiska zelo vesele. Za povabilo se je zahvalila tudi Nejka Kemperle, prva predsednica novoustanovljenega Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda. Koristne so namreč ideje, predlogi, ki jih slišijo od izkušenih stanovskih kolegic. Marta Kos, svetovalka za kmečko družino pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, je izrazila zadovoljstvo, ker je bilo na občnem zboru prisotnih toliko mladih članic, tudi tistih, ki so se na kmetije priženile. Svetovala jim je čim pogostejša društvena srečanja in ponudila pomoč, kolikor ji bo pač dopuščal čas, ker je letos zelo obremenjena z obdelavo vlog za subvencije v kmetijstvu. Tudi delavna predsednica občnega zbora Darinka Zupančič iz Motnika je na koncu povabila članice na srečanja, saj iz lastnih izkušenj kot članica PGD Motnik, ki se mesečno dobivajo z vsemi članicami Gasilske zveze Kamnik, ve, da so taka druženja potrebna in koristna. Po uradnem delu občnega zbora je publicistka Dušica Kunaver, upokojena učiteljica, mnogo zanimivega povedala o ljudskih šegah in navadah. Večer je popestrila z lepim prepevanjem, pri katerem so sodelovale prav vse žene in dekleta. VERA MEJAČ Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom (Uradni list RS, št. 74/2004 in 17/2005 ) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI POZIV za dodelitev finančne pomoči za študij 1. Iz proračunskih sredstev se bodo dodeljevale naslednje finančne pomoči: a/ enkratna finančna pomoč za dodiplomski in podiplomski študij v Sloveniji b/ enkratna finančna pomoč za študij v tujini, c/ delna subvencija prevozov za študente in dijake, ki bivajo v domovih, 2. Obseg razpoložljivih sredstev je okvirno 1,550.000 mio SIT. 3. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati pod točko a/ in b/.: • da so državljani Republike Slovenije • da imajo stalno bivališče v občini Kamnik • da imajo status rednega študenta in niso starejši od 26 let, • doseženo povprečje opravljenih izpitov od drugega letnika dodiplom-skega študija dalje najmanj 8, • vsaj eno priporočilo fakultete, kjer študirajo, • da je študijski program v interesu Občine Kamnik, • vsaj eno priporočilo drugih pravnih oseb, ki so v prijavljenem programu prepoznale lasten interes (podjetja, kulturne in druge institucije). - v zvezi s točko c/ se upoštevajo pogoji iz prvih treh alinej. 4. Vlogi za dodelitev sredstev pod točko a/ in b/ je potrebno priložiti: - vlogo z življenjepisom in referencami - potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču - potrdilo o vpisu - potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, - priporočilo fakultete - vsaj eno priporočilo s strani drugih subjektov. - v zvezi s točko c/ se vlogi priložita potrdili iz druge in tretje alineje. Dodatno pa potrdilo o bivanju v domu. 5. Vloge kandidatov bomo upoštevali do porabe sredstev. 6. Vloge bodo ovrednotene v skladu z merili iz Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom. 7. Z izbranimi kandidati bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju. 8. Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom: »javni poziv za dodelitev finančne pomoči za študij«. Na kuverto obvezno napišite tudi naslov pošiljatelja. 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po predložitvi vloge. 10. Dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri Katarini Ščetinin Sever (tel.: 8318-139). ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR, l.r. AKTIVNOSTI OBMOČNE ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO KAMNIK KOMENDA Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo šteje preko 200 članov, ki se večinoma srečujemo na rednem letnem občnem zboru in raznih pohodih, srečanjih, športnih tekmovanjih in prireditvah, organiziranih ob pomembnejših pomnikih naše polpretekle in pretekle zgodovine. Konec februarja se ja na občnem zboru zbralo okrog petdeset veteranov vojne za Slovenijo. Obravnavali smo poročila o delovanju v preteklem letu in finančni načrt ter plan dela v letu 2005. Med pomembnejšimi sklepi je tudi odločitev, da se vsem Kamničanom in Komendčanom, ki imajo status veterana, pošlje povabilo za vključitev v območno zvezo in program aktivnosti v letu 2005. Veterani iz Kamnika in Komende se v letošnjem letu nameravamo udeležiti naslednjih aktivnosti: 02.04. streljanje z malokalibrsko puško pri lovski koči v Spita liču, 23.04. tradicionalni pohod po poteh generala Maistra v Ljubnem, 13.05. dan WS Kamnik Komenda pri lovski koči v Palovčah, 18.06. športne igre v Kočevju 25.06. pohod dan državnosti v Kamniku 09.08. na Sipek 10.09. veteransko srečanje v Logatcu, 18.12. pohod na Kostavsko planino. Predsedstvo se bo v letu 2005 sestalo na najmanj štirih sejah, člani predsedstva in pripadniki enote za protokol pa se bodo udeleževali tudi drugih prireditev v organizaciji občine, zveze borcev ali društva veteranov Sever. Tudi v letošnjem letu je vsak četrtek v mesecu od 16. do 18. ure odprta pisarna združenja veteranov vojne za Slovenijo v prostorih občine Kamnik (pritličje), kjer lahko veterani dobijo podrobnejše informacije o delovanju zveze, uresničevanju pravic in dolžnosti veteranov in eventualni socialni ali drugi pomoči veteranom. Informacije dobite tudi na gsm: 040 323 056 ali 031 360 012. ZVONKO CVEK Iz srečanja veteranov: z leve Zvonko Cvek, Dimitrij Perčič in Janez Zor man. I Vrh ŽalelOa, Kamniti TeC: 01/831 70 45 prenočišča Vabljeni na domača kosila! Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. STO L Nov* podcbtu fircMorov tntoiks imags dmi-gn STOL Pisarniški stoli d o o išče sodelavca/sodelavko za delovno mesto: Ta petni k Zahtevani pogoji. - IV. stopnja izobrazbe ali priučen tapetnik - kreativno delo - stimulativni osebni dohodek - po potrebi delo na terenu Mizar Zahtevani pogoji: - IV. stopnja izobrazbe ali priučen mizar - kreativno delo - stimulativni osebni dohodek - po potrebi delo na terenu S kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečno poskusno dobo. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati/kandidatke pošljejo v 8 dneh na naslov: Stol Pisarniški stoli, d.o.o.. Korenova cesta s 1241 KAMNIK. Kandidati/kandidatke bodo o izbom obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. + + MSKA odlično Vpis novih članic in volitve 2005 Mladinski svet Kamnik (MSKA) se z mladinskimi zadevami ukvarja že poltretje leto, tako da so bile letos marca na vrsti po statutu predpisane redne volitve v organe mladinskega sveta. Na zboru članstva, ki je potekal v Domu kulture Kamnik, so medse sprejeli še dve mladinski združenji (Mladinsko društvo KID in Turistično društvo Kamn'k) in tako povečali število članic na 11, število posameznih članov pa je sedaj več kot šeststo (6001). To pomeni, da je v MSKA vključen velik del mladinske populacije, kar daje mladinskemu svetu legitimnost v prizadevanjih za boljši jutri prihajajočih generacij. Dosedanje vodstvo MSKA je pred volitvami predstavilo svoje delovanje in finančno poročilo. Med najpomembnejšimi projekti MSKA je bilo poleti predvsem sodelovanje pri organizaciji in izvedbi Kamfesta, pozimi pa so mladi uspešno oživljali Šutno (Pogrejmo Šutno). Ves čas delovanja so potekale izobraževalne delavnice in seminarji, najbolj dolgoročen projekt pa je bil zagotovo dialog z lokalnimi oblastmi za zagotovitev mladim dostojnih prostorov. Po nekajkratnem protestnem »šotorskem gostovanju« Centra za mlade na Glavnem trgu lahko sedaj z gotovostjo trdimo, da so prostori pod Domom kulture že skoraj, skoraj nared. Zelo možno je, da se bomo letos prvega aprila smejali zaradi marsičesa. Novoizvoljeni upravni odbor MSKA - v sestavi Brigita Crljenič (predsednica), Boštjan Košir (generalni sekretar), Mark Agovič (podpredsednik) in Sandi Kožman (član upravnega odbora) - je zagotovil, da bo MSKA še vedno trdno stopal po začrtani poti, obenem pa so na svoji prvi seji sprejeli: APEL MESTU KAMNIK in njegovim meščanom, mecenom in podjetjem za notranjo opremo Centra za mlade. Občina ne uspe zagotoviti dovolj sredstev za celostno ureditev notranjosti prostorov, za kar bo skušal poskrbeti MSKA tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev. To je del kompromisnega dogovora z občino, predsednica MSKA Brigita Crljenič pa pravi: »Prepričana sem, da lahko skupaj ustvarimo in ustvarjamo dobre pogoje za kar najbolj kvalitetno preživljanjejjrostega časa kamniške mladine v njim namenjenem centru.« Če ste tudi VI med ljudmi, ki trdno verjamejo v smotrnost mladinskega centra in bi pri njegovem opremljanju radi pomagali, pokličite na GSM: 031/787-729 ali pišite na mladinskisvetkamnik@email.si Kamniška mladina potrebuje VAŠO pomoč! Mark KAMNIČANI PO LIGI ZA PRVAKA NA TRETJEM MESTU Kamniški odbojkarji so z zmago proti Olimpiji v gos-teh s 3:2 začeli ligo prvakov. Na žalost pa sta sledila dva poraza, in sicer s 3:1 v gosteh proti Šoštanju in doma proti Bledu. Zgodovina prve tekme se je ponovila na domači tekmi z Olimpijo, nakar pa se je zgodil nepričakovan poraz proti Šoštanju doma, ki jih je naše odbojkar-je stal drugega mesta. V zadnjem kolu so izgubili še v gosteh pri Bledu. Kamniški odbojkarji že nekaj časa igrajo brez poškodovanega kapetana ekipe Bogdana Kotnika, ki naj bi se vrnil v polfirfalnih bojih, kar se pozna predvsem v igri v napadu. Dobra novica za kamniške ljubitelje odbojke pa je, da se je v igro vrnil Gregor Perhaj, ki je na nekaterih tekmah že opozoril nase. Prav tako pa se je po poškodbi vrnil Janez Turk, več je v napadu na zadnjih tekmah pokazal tudi Sa-njin Bezdrob. Na žalost pa ne steče igra kamniškim bloker-jem, kjer imajo igralci Calcita še veliko rezerv. Tekmo proti Olimpiji so Kamničani začeli precej porazno, saj so Gasparini in soigralci na hitro prišli do vodstva z 2:0. Na srečo so v tretjem setu Kamničani uspeli ustaviti napade domačih in potek tekme obrnili v svojo korist. Tudi na gostovanju v Šoštanju je kazalo, da bodo Kamničani po izgubljenem setu obrnili potek dogodkov na igriš- ču, a so se domači v tretjem setu pobrali in zasluženo slavili pomembno zmago. V tretjem krogu pa so Kamničani prvič igrali na domačem igrišču. Na žalost pa je bil njihov nasprotnik tokrat premočan in Kamničani kaj več kot en set niso mogli osvojiti. Pri Kamničanih se je že na začetku pojavila pretirana živčnost, ki jo je domači trener Hribar umiril šele z nekaterimi menjavami, ki so pripeljale do boljše igre domačih. Na žalost pa so bili Šmuc, Paravan in Radovič preveč razpoloženi. V četrtem krogu se je v kamniški Športni dvorani ponovila zgodba iz Ljubljane, saj so Ljubljančani zopet povedli z 2:0, nato pa so se Kamničani zopet zbrali in tekmo odločili v svojo korist. V petem kolu je v Kamniku gostovala ekipa Šoštanja. Tekma je odločala, katera od ekip bo v polfinalu imela prednost domačega igrišča. Na prese- nečenje mnogih so Kamničani dobro zaigrali le v začetku prvih dveh setov, a nato nepričakovano popustili. V tretjem setu so bili na igrišču le še gostje iz Šoštanja. V zadnjem kolu, ki ni odločalo o ničemer več, so se Kamničani dostojno upirali favorizirane-mu Bledu, ki pa je vseeno dokazal, da je trenutno najboljša ekipa v Sloveniji. Tako bodo Kamničani v polfinale startali s tretjega mesta, kar pomeni, da bodo Šoštanjčani imeli prednost domačega terena v primeru neodločenega rezultata v prvih dveh tekmah. Prva tekma bo 6. aprila v Šoštanju, druga pa v soboto 9- aprila, ob 20. uri v Kamniški Športni dvorani! Kamničanke pa po porazu v gosteh pri Škofji loki, ki jih je pahnil na drugo mesto, ne poznajo milosti. Najprej so doma premagale Žirovnico s 3:0, nato pa še v gosteh v derbiju četrto uvrščeno ekipo Grosuplja prav tako s 3:0. V naslednjem kolu so imele v tretjem setu nekaj težav z Bohinjem v gosteh, a vseeno dosegle najvišjo zmago, v 20. kolu pa so doma razbile še Bled. V naslednjem krogu 2. aprila bo jasno ali bodo morale Kamničanke v kvalifikacije za drugo ligo ali pa se bodo vanjo uvrstile neposredno. Zadnjo tekmo v rednem delu bodo Kamničanke igrale doma z ekipo Brestanice. Tekma bo 9. aprila, ob 17.30 v kamniški Športni dvorani! Cico 1. TEKMOVANJE V NOČNEM VELESLALOMU Pozna in kratka zima na smučišču Osovje Teniški klub Duplica V novo sezono z novim vodstvom in novo energijo Smučarsko društvo Črna pri Kamniku je v soboto, 12. marca, organiziralo nočni veleslalom na smučišču Osovje. Vreme nam tokrat ni bilo preveč naklonjeno, zato se je tudi na startu zbralo manj tekmovalcev kot prejšnja leta, vendar število prijavljenih kljub vremenu ni bilo tako slabo. Tokrat se jih je zbralo 72, ki so prišli iz različnih krajev (Črna, Stahovica, Kamnik, Nova Štifta, Luče, Mozirje, Gornji Grad,..). Tekmovanje je potekalo v različnih starostnih kategorijah. Med deklicami do 10 let je prvo mesto osvojila Ana Žagar iz Kamnika, drugo mesto pa Aleksandra Perčič, rtv no tako iz Kamnika. Med dečki do 10 let je prvo mesto osvojil Jan Lipov-šck. drugi je bil Domen Oreš-nik, tretje mesto pa je zasedel Matic Kern. Med deklicami od 11 do 15 let je prvo mesto osvojila Natja Grilc, drugo pa Nuša Suhoveršnik. Med dečki od 11 do 15 let je prvo mesto zasedel Miha Jarc, drugi je bil Grega Ber-not, tretji pa je biljaka Žagar. V skupini ženske od 36 do 45 let je bila prijavljena samo ena tekmovalka in sicer Joži Uršič, ki je zasedla prvo mesto. Med ženskami od 26 do 35 let je prvo mesto osvojila Andreja Kern, drugo pa Lucija Kolar. V skupini ženske od 16 do 25 let je prvo mesto osvojila Ana Tevč, druga je bila Nika Žagar, tretja pa Sonja Šunkar. Med moškimi nad 56 let sta se prijavila samo dva tekmovalca in sicer Rafko Krznar, ki je osvojil zlato medaljo in Janez Balon, ki je bil drugi. V skupini moški od 46 do 55 let je prvo mesto osvojil Bojan 9unkar, drugi je bil Franc Strehovec, tretje mesto pa je zasedel Dušan Žagar (predsednik SD Črna). V skupini moški od 36 do 45 let je prvo mesto osvojil Andrej Koželj, drugi je bil Jelko Suhoveršnik, tretji pa je bil Brane Žurbi. V skupini moški od 26 do 35 let, ki je bila med vsemi najbolj številčna, je zlato medaljo osvojil Anže Pintar, drugi je bil Tomaž Okorn, tretje mesto pa je pripadlo Albinu Herlahu. V zadnji skupini moški od 16 do 25 let je prvo mesto osvojil Matic Žagar, drugi je bil Damjan Krmavnar, tretje mesto pa je zasedel Blaž Strehovec. Najhitrejši čas je med ženskami dosegla Ana Tevč, med moškimi pa Anže Pintar. Kljub slabemu vremenu smo uspeli izpeljati še eno nočno odprto tekmo na smučišču Osovje. Pohvala za organizacijo in vse aktivnosti na smučišču Osovje gre predvsem članom Smučarskega društva Črna, ki se že kar nekaj let prizadevajo in trudijo za smučarijo na Osovju. Delo vseh članov društva je že od začetka prostovoljno, člani pa so tako mladi kot tudi starejši. Letošnjo sezono je smučišče začelo obratovati šele konec februarja, ko je končno zapadlo dovolj snega, zato je bila sezona res kratka. Najbolj so se snega razveselili otroci, saj je zapadel ravno v času zimskih počitnic. Upamo seveda, da nam bo v prihodnje narava bolj naklonjena in da bo tudi za naše smučišče Osovje zima daljša. URŠA KUHAR SD Črna pri Kamniku Na skupščini teniškega kluba Duplica 3. marca letos je bilo izvoljeno novo vodstvo: za predsednika kluba Matjaž Rutar, za tajnika kluba pa Janko Rakef. Zastavila sta si kar precej novih ciljev, s katerimi želita popestriti življenje kluba, dvigniti družabnost in pritegniti tudi nove, mlade člane k tej nekdaj zelo priljubljeni obliki rekreacije. Seveda se postavlja vprašanje kako to doseči, a naša sogovornika sta že polna idej in zavzetosti. Poudarjata, da si bodo v klubu prizadevali za ugodno ceno ponuditi igranje tenisa kot obliko kvalitetne rekreacije in preživljanje prostega časa, obliko zabave, druženja, spoznavanja novih ljudi ter učenje tenisa. Teniški klub Duplica je lastnik osmih teniških igrišč, od tega imajo štiri igrišča osvetljena za nočno igranje, kar je prijetno predvsem v vročih poletnih večerih. Sezona, ki običajno traja od aprila do oktobra, je tik pred vrati, saj bodo v začetku aprila pripravljena za igranje prva štiri igrišča. Klub deluje že 17 let in v svojih prvih letih je bilo članstvo veliko bolj pestro kot danes. Ustanovljen je bil s pomočjo tovarne Stol, Titan, krajevne skupnosti Duplica in Šmarca. Veliko prostovoljnih delovnih ur je bilo vloženih v izgradnjo igrišč, kar se danes ne da izmeriti, še težje pa bi bilo to ponoviti. »V tem obdobju sta veliko delo opravila dolgoletna prizadev- na člana Tomaž Drnovšek kot tajnik, Mitja Redja kot predsednik. »Sprejela sva dobro dediščino, vendar veliko stvari se je spremenilo, predvsem v obdobju tranzicije naše države, ko so ljudje imeli drugačne cilje ambicije in tako dalje ... Število članstva je upadlo in danes je v klubu 130 članov in članic, predvsem je to srednja starostna populacija«, opisujeta današnje stanje v klubu Matjaž in Janko. »Si pa želimo pridobiti tudi mlajše, tako ženske kot moške, ki jih igranje tenisa veseli kot oblika rekreacije. V našo članarino je zajeto vse, kar v igranje tenisa sodi, tako igra kot tekmovalnost, saj imamo organizirane klubske turnirje in klubsko ligo, ki ni ločena po starostnih kategorijah ampak po znanju igranja, ligo dvojic. Člani sami ocenijo svoje teniško znanje in se formirajo v skupine A, B, C, tako, da se v tekmah srečajo enakovredni igralci in se vsak bori v svoji skupini, nenazadnje tudi za osvojitev pokala na koncu sezone, imamo tudi nočne turnirje dvojic, mešanih dvojic ...« V klubu imajo tudi tri kvalificirane učitelje tenisa, ki širijo znanje igranja tenisa mladim in starejšim, od začetnikov do tistih, ki bi radi svojo igro izboljšali. V klubu ne pozabljajo tudi na družabno življenje, ob vsakem klubskem turnirju in ob zaključku sezone pripravijo piknik, ples z »živo« glasbo. AVTOMEHANIKA za delo v vulkanizerski in avtoservisni delavnici v Mengšu zaposlimo za nedoločen čas. Informacije: Avtoservis Gregorc d.o.o., Steletova ul. 2, Mengeš Tel.: 7237-289. Kot pravita sogovornika, je veliko problemov, ki sta jih zaznala ob prevzemu vodenja kluba, posledica časa, v katerem živimo, vendar si bodo vsi skupaj prizadevali, da bi izboljšali delovanje kluba. V pomoč za dosego novih ciljev je tudi širše vodstvo kluba, v katerem so: Podbevšek Lado, Ogrinec Jože, Kirn Matevž, Je-senik Dušan, Urbanija Miro, Pir-man Leon in Popit Marko. Strogi nadzor nad poslovanjem pa ima nadzorni odbor v sestavi: Jerman Regina kot predsednica, Semeja Miro, Kladnik Gusti, Zupin Jože in Zver Jože. Seveda pa so odprti za vse nove ideje in za vsakogar, ki si želi sodelova- ti pri delovanju kluba in pomagati pri ustvarjanju. »Veliko energije bova posvetila skupnemu druženju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov, saj bomo le tako dvigovali kvaliteto storitev našega kluba. Tenis je lepa igra, če ji dodamo še kanček tekmovalnosti pa postane zanimiva«, sta prepričana novi predsednik TK Duplica Matjaž Rutar in tajnik Janko Rakef. SAŠA MEJAČ TENISKI KLUB KAMNIK vabi v svoje vrste dosedanje in nove člane Članarina za sezono 2005 znaša 20.000 SIT. Posamezniki lahko pri plačilu članarine za leto 2005 uveljavljajo naslednje popuste: 1. Popust za družine: (družina - mož + žena, mož + žena + otroci, eden od staršev + otrok): • prvi družinski član: brez popusta (plačilo 20.000 SIT), • drugi družinski član: 25% (plačilo 15.000 SIT) • tretji in vsak nadaljnji član: 50% (plačilo 10.000 SIT), 2. Popust za upokojence: 25% (plačilo 15.000 SIT), 3. Popust za učence, dijake, študente: 50% (plačilo 10.000 SIT). Možnost obročnega plačevanja. Pristopnina za vsakega novega člana znaša 1.000,00 SIT. Člani, ki so v preteklosti že bili člani TS ŠD Virtus ali TK Duplica, ne plačajo pristopnine. Članarina za podporne člane za sezono 2005 znaša 1000 SIT. + KARATEISTIVIRTUSA USPEŠNI NA MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU V soboto, 12. marca, je v Žalcu potekal 3. mednarodni karate pokal, na katerem so sodelovali tudi karateisti Karate kluba Virtus Duplica. Tokrat se je na boriščih pomerilo kar dvanajst tekmovalcev in ena tekmovalka: Matevž Varšek, Urban Varšek, Dejan Kvrinov, Domen Stražar, Matic Klančnik, Jan Magyar, Demir Ličina, Miha Matoh, Matej Jeglič, Mark Dojčinovič, Anže Do-vič, Anže Jerše ter Teja Uršič. Urban, Matevž in Mark so se poskusili posamično v katah. Vsak od njih je v svoji kategoriji dosegel 5.-8. mesto. Ostali so tekmovali v borbah. Najprej je na borišče stopil Jan Magy-ar, ki je tokrat prvič tekmoval. Kljub tremi in neizkušenosti mu je po dveh zmagah in enem porazu uspelo stopiti na zmagovalne stopničke, saj je zasedel 3. mesto v kategoriji ml. dečkov - 33 kg, borbe. Takoj za njim se je v kategoriji mlajših dečkov - 40 kg, borbe, pomeril Matej Jeglič, ki si je ravno tako priboril 3. mesto. V kategoriji starejših dečkov - 50 kg, borbe, so nastopili Dejan, Matic in Domen. Dejan je borbo izgubil v prvem kolu. V tej kategoriji so imeli tekmovalci Virtusa smolo z žrebom, saj sta se že v prvem kolu med seboj pomerila Domen in Malic. Matic je zmagal in se uvrstil v nadaljevanje tekmovanja, Domnu pa je dobra uvrstitev tako splavala po vodi. Najbolj dramatična je bila Matičeva borba za tretje mesto, ko je pri rezultatu 2:1 v njegovo korist sedem sekund pred koncem borbe poskušal z izmikanjem obdržati prednost. Sodnik ga je za takšen način boja kaznoval in nasprotniku dodelil točko ter izenačil m'' A Jan Magvar in Matej Jeglič rezultat. V podaljšku pa je Matic izvedel nekontrolirani udarec v nasprotnikovo glavo in tako izgubil borbo ter tretje mesto. Poleg Matica so v svojih kategorijah dosegli 5.- 8. mesto tudi Demir, Miha in Anže Do-vič. Anže Jerše pa je v kategoriji članov -65kg, borbe, dosegel 3. mesto. Teja Uršič je na tem tekmovanju tudi prvič stopila na borišče. V prvem kolu je dobila nasprotnico, ki je imela kar štiri stopnje višji pas ter veliko tekmovalnih izkušenj. Tejo to ni prestrašilo in se ji je zelo dobro upirala, saj je borbo izgubila šele po podaljšku, ko so sodniki ob rezultatu 0:0 dodelili zmago nasprotnici, ki je izvedla več napadov. Z doseženimi rezultati so v klubu zadovoljni. Ker pa to ni zadnje tekmovanje na katerem so sodelovali, bo priložnosti se veliko in močno upamo, da jih bodo izkoristili. VLADIMIR STANIČ SMUČARSKI SKOKI V OKROGU l.epo sončno vreme je v nedeljo, 13. marca, privabilo v Okrog pod Menino precejšnje število gledalcev, ki so uživali ob ogledu smučarskih skokov na 25-metrski skakalnici. Prijavljenih je bilo 58 smučarskih skakalcev, ki so tekmovali v štirih kategorijah in se na prva tri mesta uvrstili takole: - mladinci do 15 let: 1. Dario Vesel (Lukovica), 2. David Drčar (Cirkuse), 3-Uroš Poljanšek (SD Menina), - člani od 15 do 25 let: 1. Matjaž Podbevšek (Mot-nik), 2. Anže Poljanšek, 3-Aleš Uršič (Kranj) - člani od 25 do 35 let: 1. Dino Klemenčič (RCU Lukovica), 2. Silvo Baloh (gostilna pri Btindru), 3-Frapei Pavlic (ŠD Šmartno) - člani od 35 do 45 let: 1. Robi Vrankar (Loke), 2. Branko Jeglič (ŠD Menina), 3. Roman Poljanšek (Mali Hrib) Tekmovale so tudi ženske, ki so se uvrstile takole: AVTOVLEKA Podgorje 83. 1241 Komnik Gsm.:041-659-377 triglavasistenca PREVOZI osebnih In tovornih vozil, kmetijske in gradbene mehanizacije, prevozi na tehnične preglede ... UGODNE CENE! Vesele velikonočne praznike! DVD bodo opazili vsi .. ... prihranek boste občutili samo vi. www.peugeot.ii fi 107 w*o. mm »up«, po ■** «^"""~°J"' „,h„„k„m do 400.000 SIT*.k MTC p. bo™ "»"■" »"J Z Skl upr-II.Mk. Vr.dn„„ OTD kompl... In mont.l. |» do kooa wm M°* PBiicCtn TOTAC utlTEKV DOVRŠENOSTI. J07 RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cestat 2,JJ^f " www. rodex.si, 01/722 70 10, 7227798^28868 Skoki Okrog 2005 člani od 35-45 let: 1. Vrankar Robi, 2. Jeglič Branko, 3. Poljanšek Roman 1. Lidija Vrhovnik (Kamnik), 2. Mojca Potočnik (Golice), 3- Fani Goltnik (ŠD Češ-njice), 4. Erika Vrhovnik (Kamnik) Pri skoku za najdaljši polet je zmagal »stari« zmagovalec Dino Klemenčič (RCU Lukovica), ki je pristal pri 23,5m, drugi je bil Matjaž Podbevšek (Motnik) s 23 metrskim poletom in tretji Franci Poljanšek (ŠD Šmartno), ki je dosegel 22,5 m. Uvrščeni na prva tri mesta so dobili medalje, vsi, ki so se uvrstili do 6. mesta, pa tudi praktična darila. Nagradili so tudi najboljša navijača. Člani ŠI) Menina so se zelo potrudili in skakalnico dobro pripravili, zavarovali doskočišče, poskrbeli za lačne in žejne gledalce. Skoke prireja- jo od leta 1999, rekord s k a k a I n i e e znaša 26,5 m, ki ga letos niso preskočili, ker so zaradi varnosti skakalce spuščali z naleta nižji Skratka, popoldne je minilo v prijetnem vzdušju, ki so ga poleg velikih skakalcev popestrili še otroci, ki so si kar med Skoki Okrog 2005 mladinci do 15 let: 1. Vesel Dario, 2. Drčar David, 3. Poljanšek Uroš tekmo zgradili majhno skakalnico in se zabavali na njej. Tekst in foto: M. MOŠNIK siMfix r www.simax-slo. AVTO DELI IN AV1 OMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI i -n IZPUŠNI SISTEMI za vy vse vrste °sebnih / in tovornih vozil PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL MONTAŽA IN SERVIS pnevmatike S^^^£ Sfi]®®,* že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme nutolicarstvo Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 C16 Pri nesreći vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. STRELCI REGIJSKI PRVAKI V februarju je v Železnikih potekalo regijsko prvenstvo, ki je kamniškim strelcem prineslo kar nekaj odličij - posamezno in ekipno. Najboljši so bili člani s puško: Žnidaršič S., Repič M. in Burja D., ki so ekipno osvojili 1. mesto. Odlično se je uvrstila tudi ekipa članov s pištolo: Radej R., Pogačnik M. in Stellan J., ki so se uvrstili na 2. mesto. Rezultati posamezno (člani, puška): Žnidaršič Sebastijan 3. mesto, Burja Damjan 4. mesto, Repič Marjan 12. mesto in Oražem Matjaž 26. mesto. Članica Bombač Bojana je ugnala vso konkurenco in prepričljivo zmagala. Regijski prvak s pištolo je postal Stellan Johansson. Ostali pišto-laši so se uvrstili: Radej R. 6. mesto, Pogačnik M. 10. mesto, Burja B. 11. mesto, Zore F. 17. -"'^U trn mm mesto in Serša P. 24. U mesto. Kamnik so zastopali HHilHHHHHIHHI ke, mlajši mladinci ter mladinke in mladinci. Rezultati: pionirke (puška): Štremfelj Sabina 1. mesto, Rutar Sara 3. mesto. Pionirji (puška): Trselič Boštjan 16. mesto. Mlajši mladinci (puška): Zver Iztok 2. mesto, Zore Žiga 3. mesto. Mladinke (puška): Repič Kaja 1. mesto. Mladinci (pištola): Zore Anže 5. mesto. Mladinci (puška): Ugovšek Grega 3. mesto. Število kamniških strelcev in odlični rezultati so dokaz, da strelstvo v Kamniku še zdaleč ni zamrlo. Kot kaže se šele prebuja in najboljše še prihaja. K.R. S TRADICIONALNIM DESETIM TEKOM K SV. PRIMOŽU SE BO ZAČELA SEZONA GORSKIH TEKOV V SLOVENIJI Tradicionalni tek k Sv. Primožu nad Stahovico pri Kamniku že več let pomeni neuradnem začetek sezone vse bolj popularnih gorskih tekov v Sloveniji. Letos ga bo organizator KGT Papež ob pomoči glavnega sponzorja podjetja Calcit iz Stahovice dopolnil še s tekom za najmlajše tekačice In tekače, ki se bodo potegovali za poseben pokal Calcit. Vse večja popularnost teka med starostnimi kategorijami in zavest o pomenu teka za zdravje je organizatorja spodbudila, da pripravi to dobrodošlo popestritev ob začetku tekaške sezone, ki bo spodbudila mlade in v naravo privabita tudi družine. glavni sponzor Tek bo to soboto, 26. marca, s startom ob 10. uri v Stahovici in zaključkom pri lovskem domu na Vegradu. Tekaška proga bo dolga 4 kilometre, premagati pa bo potrebno višinsko razliko 400 metrov. Tečejo moški in ženske v petih kategorijah (od letnika 1990 in mlajši (deklice, dečki), do starejših veteranov in veterank - letnik 1954 in starejši. Proga za osnovnošolce in pokal Calcit bo dolga 600 metrov, udeleženci tega teka pa bodo oproščeni startnine, ki sicer znaša 1500 tolarjev. Organizator pričakuje več kot sto udeležencev, za najboljše pa je pripravil denarne in praktične nagrade. Dodatne informacije: Ivan Urh 031 225 520, Lado Urh 031 874 116, KGT Papež 017 839 11 69 PASA ZA 0CI... IN UŠESA! že za 2.290.000 SIT NAJHITREJŠE ČAKA BREZPLAČEN CD IZMENJEVALNIK IN 6 GLASBENIH CD-JEV. Razarvirajta trrvnrtni MHouMih rjo 31. imrci in za ivo] »nar bost* dobili i. vat originalan izmonjavairtifc za 6 cd , ki ga boata v trgovinah B»g Bang Maga in BfJF napolnili a intimiglaabanimi CO-ji po laatni izbiri*. m roarj, JatM -j^jjj, avto« obrtniška ul. 8, Domžale **gm g 72 16 221, 72 44 234 Iz februarske črne kronike Vlomilci imajo čedalje raje avtomobilske varnostne blazine Iz povzetka poročila Policijske postaje Kamnik za mesec februar sta razvidni dve prometni nesreči. Prva se je zgodila 8. februarja na lokalni cesti Potok -Snovik, ko je voznik avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega robu cestišča, zapeljal v obcestni jarek in se pri tem poškodoval. Drugo nesrečo pa je 17. februarja povzročila voznica, ki je iz smeri Šolske ulice (z Novega trga) v križišču z ob- voznico (pri utripajočem semaforju) izsilila prednost voznici, ki je po obvoznici peljala proti Duplici. Udeleženki telesnih poškodb nista utrpeli, nastala pa je večja materialna škoda na vozilih. Med kaznivimi dejanji so še vedno na prvem mestu vlomi v motorna vozila in stanovanjske hiše oziroma v poslovne prostore. Največ vlomov so zabeležili 8. februarja, ko je bil zaradi kul- Ti ne veš, kako velika je bolečina, kako kruta je resnica, kako neizmerna je tišina, ker .smeh tvoj ne sliši se, a ostal je živ spomin nate.' V SPOMIN 29. rnarca bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil BOJAN PRCIC iz Kamnika Hvala vsem, ki se za trenutek zazrete v nepopisano knjigo življenja in se spomnile nanj. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 69. letu Življenja nas je po hudi bolezni zapustila naSa draga žena, mama. sestra, teta in svakinja MARIJA ŠAREČ roj. Gradišek iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Petrola za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete mase. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Jermanovi in patronaž-ni sestri Romani za skrbno nego in nesebično zdravniško pomoč ter sosedom za pomoč in človeško toplino v zadnjih tednih njenega življenja. Prav lepa zahvala g. župniku Janezu GerCarju za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za lepo petje. Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste naso najdražjo Marijo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu življenja nas je nenadoma zapustil brat in stric FRANC HROVAT p.d. Cimbasov Francelj iz Bistričice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vas-čanom za izraženo ustno in pisno sožalje, poklonjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku Matiji Selanu za pogrebno mašo, pevcem MPZ France Gačnik za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za skrbno nego in vsem, ki ste ga pospremili na božjo njivo v Stranjah. Žalujoči: sestra Ani, brat Stane in drugo sorodstvo Županje Njive, Zg. Stranje, Bistričica, Godič, Ljubljana, Preserje, marec 2005 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, babica in prababica CECILIJA BOŠTIC Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje ter sveče. Hvala g. župniku za opravljeno zadnje slovo in pevcem za poslovilne pesmi. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego ter bivšim sodelavcem tovarne Eta. Žalujoči: vsi njeni Marec 2005 turnega praznika dela prost dan. Tega dne so vlomili v avto BMW v Parmovi ulici, v Suzuki na Frančiškanskem trgu, v Twingo na Livarski ulici in v Fiat Uno v Kamniški Bistrici. Iz avtov so odnesli avtoradie, varnostno blazino in ABC-cestninsko kartico. Od 10. do 26. februarja so se vlomilci lotili avtomobilov: Tvvinga v Zikovi ulici, avta pri pošti na Bakovniku, Opel Astre v ulici Matije Blejca, Golfa na Livarski, ponovno Twingo na Zikovi in Twingo na Klavčičevi. Iz avtov so največrat pokradli varnostne zračne blazine. 14. februarja so vlomilci iz podjetja Trival elektro-izolacije odnesli računalniško opremo in nekaj gotovine v SIT in EU ter plačilne liste zaposlenih. 18. februarja ponoči so" vlomilci obiskali trgovino 3 S Sport in se opremili s 30 različnimi bundami. FRIZERSKI SALON M STIL Naj pomlad prinese novo obliko, nov barvni odtenek vašim lasem q^f^ z vrhunsko lasno kozmetiko. Bliža se čas matur, valet, porok in birm! Uredimo vam slavnostno pričesko in poskrbimo za svež make up. MATEJA KOTNIK, i.p. Ljubljanska 21e, 0bi$£ite nas od 8 do 20h, Kamnik (TPC Duplica) ob sobotah od 8 do I2\ Tel.: 01/839 46 20_zaželene rezervacije._ m I Ne jokajte ob mojem grobu, m privoščite mi večni mir, I izčrpal svoje sem moči, I z.aprl trudne sem oči. ZAHVALA i V 65. letu nas je po težki bolezni 1 . zapustil mož, oči, dedi, tast, brat in stric JANEZ ZORE st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala celotnemu osebju bolnišnice Golnik in dr. Logarju za nesebično pomoč. Hvala gospodu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi slovesa. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Marec 2005 Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA 9. marca 2005 se je od nas za vedno poslovila draga žena, mama in babi IVANKA POMPE iz Kamnika, Jakoba Zupana 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem zdravnikom in sestram, ki so ji v času njene bolezni kakorkoli pomagali, gospodu župniku /a pogrebno maso ter pevcem za pesmi slovesa in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Marec 2005 Pomlad bo na vrt prišla in čakala, dn prideš H m \nihi bo na roina Ha in jokalđ, ker te ni. iS. Gregorčič) ZAHVALA Nenadoma tlas je zapustil nas dragi GORAZD VAVPETIČ gradbeni tehnik iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem okteta Mekinje in trobentaču g. Marjanu Sitarju. Vsem še enkrat hvala. V globoki žalosti vsi njegovi Kamnik, Komenda, marec 2005 22. februarja pa je bilo vlomljeno v Dom kulture v Kamniku in Kulturno društvo Priden možic je oškodovano za računalniško opremo, mikrofone in mešalno mizo. Med ostalimi dogodki, naštetimi v policijskem poročilu, naj omenimo 4. 2. razbitje stekel na novem centru Jehovovih prič na Duplici, 2. 2. zaseg prepovedane droge pri mladoletniku in 4. 2. intervencija policije v prostorih SKB Banke, kjer je pijani občan razgrajal in motil poslovanje banke. Policisti so ga izsledili v Tomšičevi ulici, kjer je še vedno vpil, izzival in nadlegoval mimoidoče. Ker se ni pomiril, so ga odpeljali na pridržanje do streznitve. F.S. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe iHIBOjf d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Šahovske novice Kot vsako leto smo tudi letos kamniški šahisti pripravili pregled lanskoletnih šahovskih tekmovanj in najboljših uvrstitev. Zelo uspešno je ekipa kamniških šahistov veteranov v postavi Igor Penko, Anton Božič, Djemal Veskovič in Marijan Ogrinec tekmovala na prvenstvu Gorenjske in dosegla drugo mesto, takoj za ekipo Domžal, med dvanajstimi mesti gorenjske regije. Na dvanajstih mesečnih turnirjih je že petič zmagal Srečo Sitar in prejel prehodni okal v trajno last. Na mesečnih hitropoteznih turnirjih veteranov je skupno prvo mesto pripadlo Igorju Penku. Na spominskem turnirju Kotnik-Kerec je zmagal Albin Štrajhar. Letos bomo nadaljevali z rednimi šahovskimi turnirji vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu ob 17. 30 uri. Poleg turnirjev pa bomo šahirali tudi vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob istem času. Prav tako bo še naprej potekalo »dupliško« šahovsko tekmovanje vsako drugo ne-deljjo v mesecu ob 9. uri. Ob prazniku Občine Kamnik načrtujemo nagradni šahovski turnir za šahiste kam-niško-domžalskega področja, ki bo potekal v prostorih društva upokojencev v soboto, 2. aprila, ob 9. uri. MARIJAN OGRINEC Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite. j>u ilnlrli m jio In rrrll (S. Gregorčič) ZAHVALA Potrpežljivo in tiho, kot je živela, je mnogo prezgodaj od nas odšla naša draga TATJANA KLEMENC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena ustna in pisna so/alja, darovano cvetje in sveče, ki bodo prižgane v njen spomin. Hvala vsem, ki ste jo razumeli, in pospremili na njeni zadnji poti. Tatjana, misel nate bo za vedno ostala v naših srcih! Žalujoči vsi njeni Kamnik, marec 2005 ZAHVALA Skupaj sta odšla KLEMEN in ANA KALIŠNIK Kruto življenje nama je vzelo najina krasna otročka. Iskrena hvala Vsem, ki ste ju imeli radi in ste ju pospremili na njuni zadnji poti. Mami in ati Marce 2005 ZAHVALA V osemdesetem letu starosti je preminil ALOJZIJ MAVSAR Iskrena zahvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poli, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli besede sožalja in podpore. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter praporščakom. Njegovi najbližji ŠmarCA, marec 2005 4- GRADBENIŠTVO LOTOS ADAPTACIJE, ZIDARSKA DELA IZDELOVANJE BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP IZDELOVANJE OKROGLE BETONSKE JAME ZA GNOJEVKO PREMERA OD 6 DO 8 METROV TLAKOVANJE DVORIŠČ FASADE GSM 041/252 - 012 Črna 17 pri Kamniku UlITiU SVOJ DMR HOPOmi NAJCiN£J£?! TEHNIČNA TRGOVINA ffi mmmimGlEM'TlEBL** ' ' ■ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok)teL 83-17-203 RAZPRODAJA!! • ZAMRZOVALNA SKRINJA BOSCH GTN 34900. neto 3171,86x113x70 cm 7JUMWTrf 65.436.00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE Hl 13E neto 1241,85x50x70 cm -48.510,00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE IH 21, neto 1981,85x80x70 cm &M0ffl 60.210,00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE FH 33, neto 3071,85x110x70 cm S^mm 75.510,00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE FH 40, neto 3801,85x130x70 cm smmo 80.oio,oo • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE FHfc 24C, neto 2301,85x110x70 cm zs^eftmr 68.310,00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE FHE 30B, neto 3001.85x130x70 cm SSjmffS 80.910,00 • ZAMRZOVALNA SKRINJA LTH 370, neto 2721,65x117x68 cm BMmtt 70.465, AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! V TRGOVINA Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še Velika izbira aranžiranih daril. DARILNI BONI! AKCIJA! - Ariel 3 kg samo 1.350 sit - grn. RP posode 12-delna samo 5.100 sit KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO! Homar, d.o.o., trgovina Veriga čestita ob občinskem prazniku in želi lepe velikonočne praznike! RAZREZI LESA PREVO TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p. Žeje 12, Komenda t? 01/83 41852,041/636 307 faks 01/83 41855 Lepe velikonočne praznike! V prenovljeni gostinski sobi pogostimo do 100 ljudi, p Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. Vesele r DRI • •fl ■ ff#l wl ., ... . ||^fS«»»»«-'«—-■■"«•»>> praznike želimo! velikonočne Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 VRHOVEC-Vir Bukovčeva c. 17c Domžale tel./fax: 01/7212-983, 041/611-855 - odvoz odsluženih ali zavrženih vozil z ureditvijo dokumentov in izdajo potrdil za odjavo - po ugodni ceni nudimo tudi rabljena vozila PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME Silvo Smrekar s.p. „ , s , « © 041/284-566 Zgornie Stranie 55 1242 Stahovica « 0 I/8327-343 DOSTAVA KURILNEGA OLJA ČIŠČENJE CISTERN Marjan Dragar, Vrhpolje 280, KAMNIK 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Čestitke ob prazniku občine Kamnik in lepe velikonočne praznike! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje - MOKA tip 500, UGODNE CENE - SLADKOR 189 S IT/kg pakiranje 25 kg - KORUZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem stanju SEMENSKA KORUZA in SEMENSKE TRAVE na zalogi . C^km^i Vesele velikonočne praznike1. KABELSKE GRELNE INSTALACIJE I lELEKTRO GRELNA OPREMA 1 I Gora 20a, Komenda Tel.: 01/8341 583 Faks: 83 42 208 projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA iN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne praznike! MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483. Najamem 1-sobno stanovanje Kamnik - Tuhinjska dolina. Tel.: 051/366-089. Kamniški OBČAN •ar 01/83 91 311 041/662 450 PREOBLAČIM sedež, garniture, fotelje, kavče, jed. kote, stole 041/239-008 Usluga tapetništvo Dušan Spruk s.p. Krivčevo 25, Stahovica LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * ^ODNEmknf */bombđ?"f Pktenin, ^impdeli * Ženske majčke fpuJovoji,/opi«) gi rokav in 3/4 rokav) ' V* * nogavice-(novi vjora) Delovni čas: pon.-pet.: 9M9* sobota: Sh-13h Obilo Velikonočnega blagoslova in miru vam želi kolektiv trgovine lanen cvet. □ QDQG(*K*K*IQD(!): • lil □ M L A K A *□ rit* Qans.z tus Kjer dobre stvari delamo vsi f.TA, ftvlltkl industrija, d.d., Kajuhov* pol *, 1241 Kamnik nalureta Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Kamnik in želimo vesele Velikonočne praznike Tradicija se nadaljuje Hren je okusim, rahlo pekoča priloga k mesnim jedem. klobasam, narezkom ah siru. Hren iz jedi, kateri fin dodamo, uvabi vso ra/koije m harmonijo okusov. Lahkota upoYab§amo skopa/ s smetano, gorčico in naribanim/ jabolki. Vsebuje kalij m kalaj ter /elo \ ehko vitamina A m C. ZA PRAZNIKE Hrenovi zvitki: 1 dl sladke smetane stepemo, primešamo pol vrečke utrjevalca smetane, 2 žlici Delikatesne^! hrena Natureta, 2 žlici puste pretlačene skute in rahlo premešamo. Nadev razporedimo na rezine šunke, zvijemo in postavimo v hladilnik za 30 minut. Rezine okrasimo z vejicami majarona. ČAS JE ZA NATURETO sam "D top dom skupina AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINAH SAM Od 21.3. Do 2.4.2005 nm w.\ :<• Timbitop 25/lzosek 25 Vobitekt SV/4-60 Izotem V4 Izotekt V3 Standard DODATNI 5% POPUST 4k POROTHERM DODATNI 6% POPUST Viadur Vilaplan DODATNI 10% POPUST Silikatna opeka DOOATNI 10% POPUS ?|SS^T}topclom ZA MALE IN VELIKE MOJSTRE Hidratizirano apno Gaseno apno Maltit osnovni Maltit zaključni DODATNI 5% POPUST DODATNI 3% POPUST Opazne plošče DODATNI 57„ POPUST IDODATNI 10% POPUSTI DODATNI SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1. 1235 Radomlje PC SAM JARŠE - Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01 729 88 00. 729 88 01. 729 88 02. 729 88 03: fax: 01/729 88 32 PE STRANJE - Zg. Stranje la. 1242 Stahovica tel: 01/729 62 82. 729 62 83: fax: 01/729 62 85 "i Mercator Center KamniK vas pričakuje z velikonočno ponudbo in prijetnimi dogajanji v petek. 25. marca, od 17. do 19. ure USTVARJALNA DELAVNICA izdelovali bomo čestitke za mamice v soboto. 26. marca, od 10. do 12. ure ANSAMBEL RAZPOTNIKI IN PODOKNIČAR Prisluhnite narodnozabavnim vižam in pripovedim o navadah in običajih ob velikonočnih praznikih Ugodna velikonočna ponudba! DOMŽALSKI ŠOBELJ, MIK, 1 kg PREKAJEN VRAT, Pomurka, 1 kg 'i HREN delikatesni, 180 g PŠENIČNA BELA.MOKA T 500, Žito, 1 kg DELIKATESNA MARGARINA Extra Zvijezda, 250 g 999,00 SIT 999,00 SIT 159,00 SIT 89,00 SIT 81,00 SIT Potica ijc n >>'< ■ ■ makov, mrjnov ali orehov, »lovka, pakirano, cena /a kg 979r akciji od 1773. do 29. 3