Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vcnk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 53
Maribor, dne 11. maja 1910.
naročnina listu:
Celo leto............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta........... 3	K
Mesečno.............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Pozdravljen „Dan“!
Zora zori! Zopet se uresničuje naša ponosna želja. V zlati Pragi, tem torišču in središču masa-rykovstva in svobodomiselstva, so naši vrli katoliški akademiki pogumno in neustrašeno zasadili svoj prapor; na binkoštno nedeljo se ustanovi v Pragi tretje slovensko j katoliško akademlieno društvo „Dan.“ Nam pa vre pri tej vesti iz radostnega srca ( veselo in nadepolno: Pozdravljen „Dan“!
Mala peščica slovenskih akademikov1« je pred dobrim poldrugim desetletjem odločno in samozavestno napisala na svoj prapor f katoliško in slovensko misel in je 'šla v boj. Slovenskemu ozemlju je pričela svetiti „Danica.“ 'Težak je bil boj. Nasprotniki so se navalili z vsemi silami na mlade, a možate bojevnike. Poraziti in poteptati so jih hoteli, a ni šlo. Sila ideje in visokij^ilj, za katerega» so šli v boj, sta jim dala neizčrpno, nezlomljivo moč. Enega duha in enega srca so tvorili naši katoliško-narodni dijaki falan-go, kateri se mora umakniti vsak nasprotnik. In ta falanga se je hitro jacila. [Ni minilo pet, 'šest let in že je „Zarja“ razlivala svoj prijetni soj preko slovenskih pokrajin.
In potem je šlo veselo in korajžno naprej. Iz zavesti, da je poleg notranjega’izpopolnjevanja in konsolidiranja nujno potrebno ' tudi sistematično organizirano delo med ljudstvom, se je rodila „Slovenska dijaška zveza“, ki harmonično združuje dijake-laike in bogoslovce in katere namen je v prvi vrsti, širiti izobrazbo in’ umevanje sedanjih socialnih in kulturnih tokov med ljudstvom in naraščajem,
Ako se danes, po preteku tako kratkega časa, ozremo na našo dijaško organizacijo, nam mora zaigrati srce veselja in ponosa. Po številu že skoro najmočnejši, a gotovo najtesneje in nerazdružno spojeni zabiležijo naši katoliško-narodni dijaki že lahko mnogo velepomembnih vspehov.
Nov, življenje dihajoč duh, ki so ga zanesli naši fantje med dijake, jih je vzdramil iz otopele letargije, jim pokazal vzvišene cilje in vzbudil stremljenja. Dijaštvo se je otreslo brezmiselnega popivanja in vsakdanjih banalnosti j in je začelo iskati novih potov, in premišljevati o smotrih človeškega življenja in delovanja; t med dijaštvom je zaplulo novo življenje.
PODLISTEK,
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potop aoe ćitiee — spisih A. Cilenšek.
i Dnlie.)
Dandanes se vporabljata za vstop na Jungfrau skoraj brez izjeme dva pota: prvi čez Jungfraufirn —Rottalsko sedlo, in drugi čez Südwestgrat—Hochfirn.
Na prvega prideš bodisi iz Grindelwalda čez Bergli-kočo, Spodnji in Gornji Mönchjoeh, bodisi iz Briega v Rhonski dolini čez Aletschgletscher in čez
Takoj za postajo jo zavozimo naravnost v Eigerja — električne žarnice hipoma razsveitijo vagone. Ker obstoji to gorovje iz trdega, kristalinskega gnajza, ni bilo treba predora obzidati. Od levi zapazimo večkrat luknje, ki pričajo, da se vozimo blizo zunanjih sten.
Na postaji Eigerwand, koje ime je sestavljeno iz raznobarvanih žarnic, izstopimo za kratke četrt ure. Skoz par metrov dolgi in do 4 m visoki rov stopimo v prostoren, iz žive skale izklesan peron, kojega strop se opira na ogromne, čisto naravne skalnate stebre.
Velika, spodaj ograjena okna brez okvirjev in šip omogočijo veličasten razgled na 1900 m globoko ležeči Grindelwald in nja divno okolico. Konkordia-kočo; I na drugega pa doideš iz Lauter-brunnena čez Rottal-kočo.
Zbog 'Jungfrauske železnice je prva pot krajša in najbolj priljubljena — zato ;sva se tudi midva že pri sestavljanju potnega načrta odločila za njo.
Žaliibog sva imela premalo časa, vgljabljati se - divno leote	trojice — treba je bi-
Praktičn.o so začeli vdejstvovati slovansko vzajemnost { tudi katoliško narodni dijaki. Manifestačni sestanki za slovensko-hrvaško vzajemnost v Zagrebu in minulo poletje v Dalmaciji so še dobro v spominu. Vezi, ki vežejo slovenskega katoliškega dijaka s hrvaškim, so zelo 'trdne in tesne. „Slovanska liga katoliških akademikov“, ki sicer še nii: leto dni stara, je prvi očiten in življenje obetajoči' pojav 1 slovanske vzajemnosti.
In „Slovenska dijaška zveza“ ? Njeno živahno prosvetno in organizatorično delo med ljudstvom in dijaštvom ravno tako občudujemo, ' kakor pa navdušenje, 1 s katerim ! se je oprijela obrambe narodno-o-groženih krajev.
Vse to veselo razpoloženje, ki ga je budil v nas pogled na naše dijaštvo, je motilo samo dejstvo, da se je kvarljivi vpliv konfuznih in ne ravno globokih čeških praških profesorjev 1 vedno bolj širil' in < nismo imeli mi nobene protiuteže. Od binkoštne nedelje naprej jo imamo, zato še enkrat: Pozdravljen „Dan“!
Se iz drugega vzroka smo veseli. Globoka vrzel, ki je zijala v naši dijaški organizaciji, je zamašena. Trudapolno delo, ki ga je imelo naše dijaštvo pri tem, je zahtevalo in absorbiralo mnogo naših mladih moči. Sedaj je končano. Naše dijaštvo se lahko s podvojeno silo vrže ' na mnogobrojno in raznovrstno delo, ki je potrebno za okrepljenje in izčiščenje posameznika in organizacije kot celote, Ravnotako pa ima več moči na razpolago pri svojem izobraževalnem, organizatoričnem, socialnem in narodno-obram-bnem delu. Kulturni pomen, ki ga ima naše dijaštvo za slovensko ljudstvo,se more Še povečati. Zlasti pri našem naraščaju ima naše dijaštvo široko in hvaležno polje. Naši akademiki morajo postati voditelji slovenskega dijaštva In slovenskih mladeničev sploh. Avantgarda naprej!
Nemška nestrpnost pri sodiščih«
(Interpelacija državnega poslanca Pišeka na pravosodnega ministra dne 2). aprila t. 1.
Župni urad Sv. Florijan v Doliču pri Mislinji v okolišu c. kr. okrajnega sodišča Konjice je dobival pred nekaterimi leti brez vsakega zadržka dvojezične, to je slovenske in nemške obrazce za izkaze roj-
io pravočasno oskrbeti si f vozni listek do postaje Eismeer.
Zopet so nama pripomogle ostre dereze in cepina, da sva se z lahkoto prerita do blagajne.
Občudovala sva mrzlično naglost, s katero izdaje uradnik vozne listke ter na kup grabi zlate franke. Ta kup je kar vidoma rastel — in kaj bi ne?' Saj je treba šteti za pičlo Šestkilometersko vožnjo z retour-listekom celi 18 frankov! !Ob lepih 'dnevih iznaša dnevni skupiček celo do 80.000 frankov!
Za turiste obdrži listek 10 dni svojo veljavo — v tem času se gotovo vrneš, ako se nisi ubil, ali pa nisi zmrznil v zračnih jungfrauskih višinah.
Ko sva izročila svojo prtljago sprevodniku, se vsedeva v dolg eleganten voz električne železnice, ki šteje pet oddelkov za 50 oseb.
Klopi so tako prirejene, da vkljub 25% napetosti vodoravno sediš, česar sva neprijetno pogrešala na prejšnji železnici.
Po dvanajsti uri smo odrinili v štirih električnih vlakih iz postaje Kleine Scheidegg; tudi tukaj je moralo mnogo izletnikov zaostati ter počakati na poznejši čas.
Prevozivši kratek predor smo v kratkih minutah na postaji Eigergletscher, kjer izstopi nekaj izletnikov, katere pa takoj nadomestijo drugi, ki so se že naveličali, po razdrapanem Eigerskem ledeniku — seveda skrbno navezani na vodnike — igrati ulo-ge veleturistov.
Pri enem oknu stoji pred omenjeni metalec svitlobe.
Kaj dobro se nama je prilegel mali prigrizek, za katerega sva Štela v roko mlade, v nekaj toplih robcev zavite Hebe po franku — v dolini bi stal k večjemu 2,5 ceni — toda v višini 2868 m so take človeškemu srcu silno dobrodošle reči vedno bolj drage, kaj še-le na tako visoko ležečem kolodvoru Jungfrauske železnice.
stva in smrti, katere mora po postavi predložiti imenovanemu c. kr. okrajnemu sodišču. [Obrazce je izpolnil župni urad v Doliču, kakor je popolnoma naravno, v slovenskem jeziku in jih je tudi c. kr. okr. sodišče v Konjicah ! brez vsakega I ugovora sprejemalo.
Zadnja leta pa se je uvedla pri imenovanem c. kr. okrajnem sodišču neka čisto posebna, z ničemur utemeljena praksa. [Župnemu uradu v Doliču se ne dajejo več na razpolago, akoravno vedno priganja in urgira, dvojezične tiskovine, ampak le nemške.
Na neko prošnjo župnega urada Sv. Florijan v Doliču z dne 8. sušca 1910, naj se mu pošlje dvojezične ali slovenske tiskovine, je dobil celo od c. kr. okrajnega sodišča v Konjicah to-le obvestilo:
„Velečastiti župni urad Sv. Florijan v Doliču se obvešča, da so ti izkazni obrazci 1 in 57 le v nemškem jeziku na razpolago in so le ti dopustni.
Ker je velečastiti župni urad sprejem teh nemških tiskovin odklonil, i se je poročalo o tem dne 14. svečana t. 1. > predsedstvu ( višje deželne sodnije v Gradcu.
Nadaljna navodila bo dobil velečastiti župni u-rad potom knezoškofijskega ordinarijata.
C. kr, okrajno sodišče Konjice, oddelek I., dne 5. marca 1910.
Podpis nečitljiv.:
Na zopetno prošnjo župnega urada, v Doliču, da se mu dopošljejo dotične tiskovine, je prišel od c. kr. okrajnega sodišča v Konjicah sledeči dopis: v vele east, župnemu uradu ’ Sv. Florijanu' v Doliču.
Odgovarjajoč na tamošnji dopis z dne 5. aprila t. L, Štev. 57, se znova naglaša, da se za Štajersko tiskovine obrazca 1, za izkaz umrlih, tiskovine obrazca 57, za izkaz nezakonskih rojstev,) t izdajo le v nemškem jeziku. Vsled tega se tamošnji prošnji ne more ugoditi.
Velečastiti župni urad se sklicuje na čl. XIX. drž. osn. zakona. Pri temi jha ima najbrž napačno mnenje, da je v matičnih zadevah stranka in ne oblast. Kakor se je že povdarjalo, se je vkrenilo vse potrebno, da dobi velečastiti župni urad potrebna na-, vodila, v prvi vrsti Še glede odgovornosti, potom knezoškofijskega ordinarijata.
C. kr. okrajno 1 sodišče Konjice,,f odd. I., dne 7. aprila 1910.
Podpis nečitljiv.“
Z neko nestrpnostjo se bližava v pravokotnem ovinku na desno zadnji postaji Eismeer (3161 m!), ki bo tvorila prvo etapo najinega pohoda v bajni, ledeni svet ponosne kraljice Bernskih alp.
Komaj je v,lhk obstal 5— ' bilo je ravno ob enih
—	kar poskačeva ven iz voza, se polotiva svoje prtljage ter hitiva skozi kratek rov' v razsežen peron, kojega delijo skalnate stene v kakih šest prostornih oddelkov.
Velikanska, spodaj zagrajena oknai1 dovolijo dnevni svetlobi nemoten vstop v prostore,, ( katere je človeška sila ustvarila v divjem Eigerju.
Svoja nahrbtnika in cepina (■ zapodiva na klop ter se prerijevai' do prvega velikega okna,, kjer, se nahaja na železnem drogu pritrjen daljnogled.
Zmanjkuje mi besed, s kojim bi mogel zadostno opisati razgled v, divje ledeno morje, 1 ki se razprostira globoko pod nama.
Z nemo presunjenostjo zreva v raztrgani leden f križ-kraž, v temne, zelenkaste razpoke, v grozeče, ogromne serake — nehote se naju loti trenotna malosrenost, ko se spomniva, da si bode treba skozi ta razbrzdan svet iskati pota na Bergli-kočo, ' v [kateri sva hotela to noč počivati.
Smelo trdim, da spadava z Jankotom v vrsto onih veleturistov, ki so že izvršili zelo težke gorske ture, ter drzno, zrli smrti v koščeni obraz, k čemur je treba skrajne hladnokrvnosti, telesne žilavosti in neupogljive volje. In vendar se nama je pri pogledu v Eismeer dozdevalo, da sva še-le novinca!
„Poiščiva z daljnogledom Bergli-kočo“, nagovorim po kratkem molku zamišljenega tovariša.
Ljubeznjiv železniški uslužbenec ( nama takoj naravna dolgo cev, proti koči, koje streho zapaziva v jugovshodnl smeri 'visoko nad ledenim morjem ob skoraj navpični skali Bergli. Rudeča zastava vrh nje naju pozdravlja z veselim vihranjem. Ta pogled takoj razprši trenotno nezaupnost v lastno silo in moč
—	alea jaeta est!	(Dalje prih.)
Stran 2.
Posebno ta zadnji dopis' je naravnost nečuven in vsebuje celo grožnje s knezoškofijskim ordinarijatom, grožnje ene oblasti z drugo z „navodili“, to se pravi — kaznijo;
Sedaj naj se pa pred vsem pomisli, da biva v okolišu okrajne sodnije v Konjicah po uradnih statističnih podatkih 90 odstotkov Slovencev r in le 4 odstotki Nemcev. N tem slučaju gotovo ne more nobeden le z navadno pametjo oblagodarjen 'človek trditi, da so izkazi obrazca 1 in. 57 za sodni okoliš Konjme dopustni le v nemškem jeziku, 'ko je vendar večina prebivalstva slovenska, ko se torej gre večinoma za slučaje rojstva, smrti ali dedščine Slovencev,, ko je slovenski jezik v tem sodnem okraju deželno m soci-nijsko običajen in ko vendar veljajo državni osnovni zakoni tudi za to sodnijo. Postopanje c. kr. okrajnega sodišča Konjice pa ni le protipostavno, temveč tu-, di ni praktično in škoduje koristim prebivalstva.
Ker župni urad Sv. Florijan y Doliču od c. kr. okrajnega sodišča zadnje štiri inlesece iz^ neumevnih vzrokov ne dobi nobenih tiskovin, tudi ni mogel ta čas dati nobenih uradnih izkazov. Iz tega vzroka se niso mogli vršiti vpisi mrličev ' tin zapuščinske razprave, ter se niso mogli postavljati varuhi in niso^ se mogle varovati pravice mladoletnih. To je nevzdržno stališče, ki ga c. kr. okrajno sodišče kot zapuščinska in varstvena oblast pod nobenimi pogoji ne sme zavzemati, ako mu je za to, da se izpolnjuje posta\a, varuje pravica, ohrani red in se zabrani, da ne tr-.
pijo državljani škode.	.	..
Sklicevanje c. kr. okrajnega sodišča Konjice na to, da so obrazci 1 in 57 v Okolišu, v katerem biva 96% Slovencev in le 4% Nemcev, le v) nemškem jeziku v zalogi, se isamo obsoja in ga ni treba še posebej osvetliti. Sicer pa se ti formulariji dobijo tudi v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju v slovenskem jeziku in si jih torej c. kr. okrajno' sodišče v Konjicah uradnim potom na lahek način oskrbi.
Ker se torej vršijo j vsled nedopustnega postopanja c. kr. okrajnega sodišča Konjice po nepotrebnem zamude v testamentarnih razpravah in motenje v varstvenih stvareh, in je radi tega prebivalstvo v mnogih slučajih oškodovano, vprašamo Njegovo ekscelenco gospoda pravosodnega ministra:
„So Njegovi ekscelenci zgoraj označeni odloki c. kr. okrajnega sodišča Konjice znani ? Kako se more to postopanje stvarno, ! pravno. ■' in postavno utemeljiti ?
Nadalje, kaj namerava Njegova ekscelenca u-kreniti, da v bodoče c. kr. okrajno sodišče V Konjicah ne bo tako nečuveno in naravnost zasmehujoče postopalo naprain praktičnim potrebam, j postavi in dosedanji navadi ?
Konečno vprašamo, ali hoče Njegova ekscelenca določiti, da se dajo župnim uradom slovenske tiskovine na razpolago.
Slede podpisi državnega poslanca Pišeka in tovarišev.
Pismo iz Amerike.
Prijatelj našega lista nam je poslal iz Amerike sledeče zanimivo pismo, ki jasno priča, da se naši rojaki v svoji novi domovini onstran Širnega oceana odločno zavedajo svoje ljubljene! materinščine' in pa lepe naše zemlje slovenske. 1 Tam 'daleč v tujini, ki jih redi in daje vsakdanji kruh, r ostanejo naši vrli rojaki zvesti Slovenci in to tudi neustrašeno in brez ovinkov povedo vsej javnosti.
In pri nas? Doma, na domači, sveti grudi, ki je vsa prepojena s krvjo in znojem naših pradedov, in nas vedno spominja ljubezni, s katero so se ti o-klepali krasne in rodovitne naše domovine, se dobijo izdajice,' ki iz gole sebičnosti in napačnega ponosa prodajo nenasitnemu tujcu sebe in dragoceno domačijo. Kako je to poniževalno in sramotno, človek šele prav čuti, ko vidi značajnost’naših bratov tam v daljni, daljni tujini.
Joliet, 22. aprila 1910.f
Zadnji petek se je pričelo uradno štetje prebivalcev Združenih držav. Jolietski enumeratorji' j ali popisovalci, katerih je 80, in ki bo lahko spoznati po znaku z napisom „United States Census 1910“, poročajo, 'da so ljudje dobro poučeni glede štetja,' inj da razumno odgovarjajo na vsa mnoga vprašanja, tako da se popisovanje vrši hitro in točno.
Posebno še hvalijo „foreignerje“1, 1 to je, priseljence^ ki še ne bivajo dolgo tu, in ne znajo mnogo angleški, pa so vendar vsi lepo odgovarjali, lin u-pati smemo, ' da so vsi dali pravi odgovor 1 tudi na vprašanje o svoji narodnosti ' in materinščini, tako da bodo vsi Slovenci šteti v popisu kot Slovenci, Hrvati kot Hrvati itd., ter j da zloglasna beseda „Austrian“ izgine iz Statistike in potem tudi iz angleškega časopisja, koder se je ta spaka doslej Šopirila v sramoto nam vsem.
Ljudsko štetje se bo nadaljevalo še Ves ta mesec, tako da pride vsakdo na vrsto.
^ «
Priseljevanje v Ameriko vedno; bolj narašča V tem tednu se snide v newyorški luki brodovje prekomorskih potniških parnikov, kot ga nima pokazati nobena druga luka na svetu.
Nič manj nego 25 parnikov,1 ki spadajo med največje in najlepše v Ameriko vozeče oceanske gorostase, ima dopluti semkaj tekom jednega tedna, in skoro vsak teh parnikov je v medkrovju zaseden do zadnjega kotička s priseljenci.
________________STRAŽA.________________________
Število došlecev je še večje, be go tekom zadnjega tedna, kajti 25 takih1 oceanskih velikanov donese 35,000 priseljencev v medkrovju, katerim se pridruži še na stotine novodošlecev V II. kajuti.
Prihodnje tedne se pričakuje neprestan naval priseljencev.
'Meseca marca ' je dospelo 1 V j newyorško luko 108.286 priseljencev. [Od teh je prišlo t iz Avstrije 19.488 oseb, in sicer 14.892 moških in 4.596 žensk; iz Ogrske je prišlo 17.712 oseb.
Politični pregled.
Državni zbor»
j Sefa ,10. majnika.
Sožalnical državnega zbora radi smrti k r a 1 j a E d v a r d a.
Predsednik otvori sejo in se v kratkem a toplem nagovoru spominja umrlega angleškega kralja, ki je ljubil našo državo, katero je rad in večkrat obiskal. Nadalje prosi, da sme izraziti v imenu avstrijske zbornice sožalje angleškemu parlamentu.
Poslanci so poslušali sožalni nagovor stoje.
Samo socialni demokrati so se demonstrativno odstranili.
Reforma poslovnika,
Nato se je prešlo k prvi točki dnevnega reda: reforma poslovnika. Govorilo je več poslancev.
Dr. Kramar je konštatiral, da država izrablja vse narode razun nemškega.
Dr. Rybar je v daljšem govoru polemiziraj s češkimi radikalci, ki s svojim državnim pravom drugim Slovanom škodujejo. Protestiral je tudi proti nakani, da bi se določil nemški jezik za poslovni, ker Slovani se bodo le prostovoljno posluževali nemščine, prisiljeni ne.
Prihodnja seja v petek dne 13. t .m.
V	sredo in četrtek zborujejo odseki.
Nemci in sprememba poslovnika.
O reformi poslovnika v državnem zboru je debatirala nemška nacionalna zveza.
Poslanec Wolf je dejal, da se Nemci iz Češkega ne smejo zavzemati za reformo poslovnika, ker bi jim vzela prosto roko nasproti vladi,r in [ pa ' drugim strankam.
Proti temu se je oglasilo več govornikov, ki so izvajali, da so Nemci dovolj močni, da se jim ni bati kakega slučajnega nasilstva ' vsled 1 spremembe poslovnika.
Laška pravna fakulteta.
„Poljska korespondenca“ piše:
V	proračunskem odseku se reši vprašanje laške pravne fakultete po Binkoštih. Med tem, ko vladna predloga zahteva kot sedež Dunaj, je večina zbornice pripravljena ugoditi želji Italijanov ' in se odločiti za Trst.
Cuje ;se, da imajo odločilni krogi proti tej želji še vedno pomisleke, ker bi bila laška univerza v Trstu torišče iredentizma in bi Število jugoslovanskih akademikov na tej visoki šoli bilo prav kmalu enako številu laških.
Vse to kar se bo gotovo izpolnilo — daje povod za nove (skrbi, namreč da . postane tržaška univerza vir nacionalnih prepirov med dijaki in da bo tudi sicer delala neprilike. Odmev v prijateljski kraljevini bi ne izostal, to je protiavstrijske demonstracije bi bile neizogibna posledica.
Da se izogne tem konsekvencam, (bi bilo torej vendar bolje odločiti se za Dunaj In v r razpravah proračunskega odseka ne bo manjkalo takih ugovorov. (Sicer pa je razpoloženje 1 v f. gosposki zbornici splošno proti fakulteti v Trstu.
'Češki radikalci izstopili iz Slovanske Unije.
Češki radikalci so izstopili iz Slovanske Unije, ker ta ni hotela glasovati za njihov predlog, da se mora vladno predlogo o reformir poslovnika zapostaviti.
Ta korak komentirajo razni nemški in slovanski časopisi na najrazličnejše načine. Eni vidijo)'Slovansko Unijo že v razpadu, drugi optimistično prerokujejo spremembo njene taktike in njeno vklonitev pod nemški sistem, .tretji pesimistično razmišljajo, da je vpliv radikalcev prevelik in se zmernejše stranko ne bodo upale priti 'z njimi v kolizijo.
Vse to so samo ugibanja. (Gotovo je, da moč Slovanske Unije ni skoro docela nič izgubila z izstopom radikalcev, posebno, ker ,ti že izjavljajo, da jo bodo vedno podpirali v boju proti nemškemu režimu. Ravno tako je gotovo, da je Slovanska Jednota še dovolj močna in brez nje državni voz ne bo prišel v pravi tir.
V	mnogem pa dobro označuje gotovo radikalna tržaška „Edinost“ novo ustvarjeni položaj:
„Slovanska Jednota je vsled izstopa radikalcev sicer nekoliko ošibljena in jej nekateri že prerokujejo celo razpad. Vendar se nam !zdi, da se zgodi nasprotno ? in da se bo Slovanska Jednota: na znotraj konsolidirala, ker so odstopivši radikalci s svojim radikalizmom zelo otežkočili pjeno parlamentarno delovanje.“
Cesar obišče Bosno in Hercegovino.
Cesar se je odločil, da prvikrat obišče Bosno in Hercegovino. Potovanje se bo vršilo koncem "maja po
cesarjevem bivanju v Budimpešti. Cesar bo ostal v Sarajevu tri dni in nekoliko v Mostaru.
Cesarja bodo špremljevali skupni ministri in oba ministrska predsednika.
Iz Bosne se cesar odpelje naravnost na Dunaj.
Hrvaške kolobocije.
Pri dopolnilnih volitvah v Brodu je bil izvoljen proti kandidatu čiste stranke prava dr. Prebegu ko-alicijonaš dr. Hinkovič. Pri prvi volitvi je dobil dr. Prebeg relativno največ glasov. Pri ožji volitvi, ki je takoj na to sledila, so pa glasovali pristaši seljačke stranke f za vladnega kandidata, ki je potem tudi zmagal.
V Ludbregu je izvoljen dr. Ante Radič. Tudi tukaj je fbila potrebna ožja volitev. Ker je pa imel tu Radič’ pri prvi volitvi največ glasov, je pri ožji volitvi glasovala zanj vladna stranka ' proti kandidatu čiste stranke prava.
Kam bodo privedli tužno Hrvaško ti čudni, nenaravni kompromisi, ki jih mi pri najboljši volji ne umejemo, res ne vemo. Bojimo se pa, da bo zlo na Hrvaškem vedno hujše. Troperesna deteljica Khuen-Tisza-Kossuth s svojim eksponentom Tomašičem je slab omen za bodočnost.
(Raznoterosti.
Osebna vest. Pravosodni minister je imenoval sodnijskega računskega ! revidenta Matevža Trobec za računskega svetnika v okrožju višje deželne sodnije v Gradcu.
Iz davčne službe. Davčni rkontrolor Ladislav Jerše je prestavljen iz Kozjega kot oficial na Ptuj; davčni asistent Jožef Breznik iz Ptuja v Kozje, in davčni oficial Andrej Cicl je imenovan za kontrolorja v Kozjem.
Koncert Glasbenega društva v Mariboru. V soboto dne 7. majnika je priredilo Glasbeno društvo v veliki dvorani Narodnega doma koncert v korist dijaški kuhinji. Na vsporedu je bilo 9 komadov za orkester ter 6 solo-spevov za sopran s spremljevalcem klavirja — odkrito povemo, za en večer preveč! To je pa tudi najhujša graja, 1 ki jo imamo za ta koncert. Kot solistinja je nastopila koncertna pevka gospa J. pl. Foedransperg iz Ljubljane. Krasen, dobro izšolan glas in fino predavanje, Izborno je pela Hildachovo pesem „Pomlad je prišla“, posebno ko jo je ponavljala. (Isto velja o Vilharjevi „Nezakonska mati“, ki jo je dodala, ter Ipavčevi „Ciganka Marija.“ Interpretacija Haydnove arije iz oratorija „Stvarjenje“ „Z zelenjem okrasi polje“ nam ni povse ugajala, ni bila objektivna. Spremljala' je umetnico gospodična Stupca fino premišljeno. Orkester:: je bil znatno pomnožen po izbornih močeh in je rešil svojo nalogo prav dobro. Komadi so bili skrbno zbrani — Narodni potpouri bi sodil morda bolje 1 na vspored vrtnega koncerta — in dobro naštudirani. Vsi komadi so se izvajali dobro, najbolje V. Parmov Intermezzo iz opere „ Xenia“ pri ponavljanju. Glasbenemu društvu smo za izredni umetniški užitek, ki ga je nudilo s tem koncertom, res hvaležni. Obisk je- bil za Maribor časten, okoličanov in zunanjih gostov ni bilo mnogo, ker je bil koncert v soboto.
Kralj Edvard VII. f. Kralj leži še na svoji postelji. 'Obličje kaže miren izraz. Dne 17. t. m. ga prepeljejo v Westminsterhall, kjer bo javno ležal na mrtvaškem f odru. (Odtod ga prepeljejo v Windsor, kjer bo dne 20. maja pogreb. — Dunajski ministrski svet je sklenil, da gre k pogrebu zunanji minister. Pogreba se udeleži morda tudi deputacija parlamenta. Prestolonaslednik odpotuje v London dne 18. maja; spremljala ga bo soproga, vojvodinja Hohenberg. — Proklamacija novega kralja se je vršila včeraj v starodavni St. James-palači. Glasnik je prebral proklamacijo, nato so zadonele fanfare in zagrmeli topovi novemu kralju v pozdrav. Kralj je podpisal proklamacijo že v soboto, nato pa je imel nagovor, v katerem je obljubil, da bo vladal konstitucijonajno v smislu pokojnega kralja. fO novem kralju Juriju V. pravijo, da ne ljubi ceremonij ■' in da se reprezenta-cijskim' dolžnostim najrajši fzogiblje. Prav dobro, pravijo, karakterizira pokojnega in sedanjega kralja to. kaj sta kadila; pokojni kralj je najraje kadil fino havano, sedanji kralj pa ima najraje navadno mornarsko pipico.
Mladina in narodna obramba. Na občnem zboru Südmarke v Linču je bivši nemški minister dr. Schreiner povdarjal v svojem govoru važnost sodelovanja mladine pri obrambnem' delu. „V mladini je naša, moč, naše upanje, naše zagotovilo in — če Bog da — naša zmaga.“ Tako govori nemški poslanec o nemški mladini. Sedaj, ko se je ustanovila Slovenska Straža“ se mora tudi naša slovenska mladina z vsemi močmi vreči na' narodno-obrambno delo. Nabirati mora doneskov za S. S., delovati' mora z vsemi svojimi močmi v podružnicah S. S., ji pridobivati udov in sploh zabraniti in paralelizirati škodljivo delo na-šdi nasprotnikov. Akademična mladina, fantje in dekleta v mladinskih zvezah, Ksak posameznik, vsi moramo pomagati reševati naše obmejne brate. Torej mladina na plani
Podružnice „Slovenske Straže.“ Najboljša opora Schulvereinu in Siidmarki so podružnice. Iz podružnic se steka mnogo stotisoč kron letnih dohodkov v skupno blagajno, od tam dobi vodstvo društva najbolj natančne informacije o stanju na jezikovni meji. Naš klic naj bo sedaj, ko imamo svoje lastno obrambno društvo: „V vsaki župniji, v vsakem večjem kra-
ju se mora ustanoviti podružnica „Slovenske Straže. 'Ce zamore jo' obstojati liberalne Cüri(l|JMeitodove podružnice, ki ne umejo ljudstva,, f razvijale se bodo tudi naše. Ljudstvo samo želi sodelovati pri obrambnem delu.
'Nadomestna volitev za s smrtjo poslanca Je-žovnika izpraznjeni državnozborski mandat 30. štajerskega volilnega okraja je razpisana na dan 4. julija, eventuelna ožja volitev pa na 8. julija 1910. .Ta volilni okraj obsega sodne okraje:	Slovenjgradec,
Gornjigrad, Šoštanj in Marenberg ter občini Kaplja ob Dravi in .Gradiška (Sv. Duh) v arveškem sodnem okraju.
Spodnještajersko „nemško“' .učiteljsko društvo je izvolilo ob zadnjem svojem zborovanju v Celju odvetnika dr. G. Delpina v Ormožu, predstojnika nemškega Volksrata, spričo zaslug, ki si jih je stekel za razvoj „nemškega“ šolstva (in učiteljstva na Spodn. Štajerskem, svojim častnim udom.
Mladi liberalci hočejo na vsak način dobiti celo Zadružno zvezo v Celju v svoje roke. jV pondelj-kovi številki „Narodnega Dnevnika“ odstavljajo ' gospoda Vošnjaka in gospoda Jošta,, v isti sapi pa po-vdarjajo, da' Zadružna zveza — ni politična. .Liberalni bralci mohajo požreti zelo mnogo farbarij, ni čuda potem, da trumoma zapuščajo liberalne vrste.
Liberalna Zadružna zveza v Celju namerava v četrtek zopet zvišati prispevke svojih članic. Akora-vno plačuje celjska posojilnica vsako leto 1000 kron,, mariborska in ptujska 1 vsako leto po 600 K, veliko posojilnic po 300 K, ( ne morejo shajati, ker je liberalna agitacija zelo draga. Delo za kmečki „blagor“ po celjski liberalni Zadružni zvezi res ni 4— po ceni!
Proti terminski kupčiji s žitom. Dne,- 8. maj-nika se je v Pragi ustanovila zveza češko-slovanskih mlinarjev. Navzoči so bili tudi zastopniki1 nemških mlinarskih (organizacij. Jednoglasno se je sprejela ostra resolucija 1 proti terminski kupčiji s žitom in moko na borzi v Budimpešti.* Madžarski Židje ,si s terminsko kupčijo polnijo mastne žepe in vlada nima moči, ! da ibi to, ' za ljudske mase škodljivo židovsko kupčijo zabranila.
Narodnjaštvo štajerčijancev. Stajerčijanci radi larbajo svet, da so dobri Slovenci, ki hočejo samjo v miru živeti s svojimi sosedi. (Kakšno je to narodnjaštvo,, 1 kaže najbolj vest, da se je udeležil izleta, ki so ga priredili na praznik dne 5. t. m. brežiški podružnici Südmarke f in Schulvereina f k 'Št. Vidu, tudi zastopnik „Štajerca.“ Ako se kdo brati z ljudmi, ki nas hočejo potlačiti v zemljo, potem je gotovo vzor-Slovenec, kaj ne, gospod Linhart? A ne le to. Tega famoznega izleta,' so se udeležili tudi ptujski „ger-mani“, Vsenemci, ki bi nas Slovence najraje potopili v žlici vode. Pri štajerčijancili pač v polni meri velja načelo: „Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si! “
Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu. Kakor druga leta pride tudi letos v kratkem ud konventa usmfdjenih bratov v Gradcu pobirat za bolnike v naše mesto Maribor. Pretečeno leto 11909 je bilo v graški bolnišnici sprejetih 4774 bolnikov in tudi ozdravljenih, z 113.681 oskrbovalnimi dnevi. Operiranih je bilo 4014 z dobrim vspehom. V našem, okrevališču v Algersdorfu pri Gradcu se je zdravilo 630 bolnikov z 18.882 oskrbovalnimi dnevi. Predstojništvo bolnišnice prosi tudi letos za prijazno podporo.
Umikanje. Gospod Miha Vošnjak noče več biti predsednik celjske Zadružne zveze. Kukovčev dnevnik napoveduje, da bodo na občnem zboru Zadružne zveze, ki se v vrši v četrtek dne 12. t. m. v Celju, Volili liberalci le može strokovnjake in delavne moči v načelstvo, samo važnim in močnim zavodom, ki so člani Zadružne zveze, jbodo pustili neskrajšano njihovo zastopstvo. (To je zelo laskavo za mariborsko, ptujsko in celjsko posojilnico, ki jim Kukovčeva milost še vendar pušča neskrajšano zastopstvo, ne oziraje se na strokovnjaštvo in delavnost. Kukovec napoveduje tudi v istem članku, da bo pustil ločiti vodstvo organizacije od uslužbenega osobja, to pa radi tega, da bo Miloš Stibler dobil za agitacijo bolj proste roke. Sedaj pride 'torej čas Kukovčevega absolutizma v Zadružni zvezi, in Rosina, Jurtela, Sernec se bodo morali voljno klanjati.
Kukovec lagal. Odkar se je general liberalne stranke in lajtnant v rezervi dr. Kukovec : dne ’ 17. aprila t. 1. v Gornjemgradu grdo zlagal o pogajanjih naše (stranke zaradi obstrukcije t v deželnem zboru, ponavljajo njegovi listi to laž dan za dnevom, menda da bi tako prikrili’ laž ' častivrednega dr. Kukovca. Ne vemo, kateri falot izmed liberalcev ponavlja v listih te laži, ki koristijo edino-le poziciji Nemcev, ampak to upamo, da bo dr. Kukovec fantalina prijel za lase ter mu prepovedal pisati laž, katero je on zagrešil v Gornjemgradu. Ali bo tudi dr. Kukovec kot lajtnant in mož preklical, je njegova stvar, za katero pa bo seveda sam moral nositi posledice.
Dekliški shod obmejnih Slovenk pri Sv. Križu nad Mariborom. Dekliške Marijine družbe mariborske dekanije na levem bregu Drave priredijo dne 22. t. m., na praznik presv. Trojice, majniški izlet k Sv. Križu nad Mariborom, kjer se vrši dekliški shod obmejnih Slovenk. Ker je posebno ob meji potrebno, da varujemo vero sveto in materino govorico, zato vabimo vse v okrožju Sv. Križa bivajoče slovenske mladenke in njihove matere na dekliški shod dne 22. maja. Shod se vrši po sledečem sporedu: Predpoldne ob 10. uri pridiga, potem slovesna sv. maša; med sv. mašo skupno sv. obhajilo in poklonitev majniški
Kraljici. Popoldne shod pri gospodu Gašparju Dobaju, kjer nas bodo križevska dekleta razvedrila z lepo igro „Čašica kave“ in mičnimi pesmicami. Na shodu bo govoril odposlanec S. K. S. Z. iz Maribora. Tudi mladenke posameznih Marijinih družb poživljamo, da bi se oglasile k besedi. 'Ob 3. uri kratek nagovor v cerkvi za slovo in potem večernice s petimi litanijami, Se enkrat torej, obmejne Slovenke: Na svidenje dne 22. maja pri Sv. Križu nad Mariborom!
Pozor pred sleparjem. Pred kakimi 14 dnevi je hodil po Ljubljani neki mladič, visok, brkast, ter je pod imenom j hrvaškega akademičnega društva „Domagoj“ nabiral I pri čč. gg. duhovnikih denar za u-stanovitev nekih organizacij v Trstu. (Hrvaško aka-demično društvo „Domagoj“ o vsem tem ničesar ne ve, zato opozarjamo tem potom na tega sleparja. Naj se mu nihče ne nasede in če se Še kje oglasi, naj se ga izroči orožništvu ali policiji!
Slovenska Straža.
Telefonično poročilo.
Ljubljana je doživela danes dne 11. t. m. velik praznik. Ustanovni občni zbor „Slovenske Straže“ je sijajna manifestacija slovenske misli.
Dr. Šušteršič je otvoril zborovanje. 'Ogromna Unionova dvorana je nabito polna. Zastopana je vsa Slovenija od najskrajnejše severne postdjanke do sinje Adrije. Na stotine odličnih županov | in drugih velmož je prihitelo od vseh strani v belo Ljubljano.
Za predsednika je bil izvoljen Grafenauer, za podpredsednike pa župan Thaler, župnik Ražun, dr. Brecelj in kaplan Cok iz Trsta.
Izmed Štajercev so med gromovitim ploskanjem govorili župan Thaler, župnik Gomilšek ’ in Vastle. Zlasti župan ’ naše obmejne postojanke Šentiljske 1 g. Thaler je vzbujal viharje navdušenja.
V odboru so izmed Štajerskih Slovencev:	dr.
Hohnjec, Pušenjak, Thaler, Gomilšek, f dr. Verstovšek, dr. Benkovič.
Predsednik „Slovenske Straže“ je deželni odbornik profesor Jarc.
v
Štajersko.
Sv. Magdalena v Mariboru. Do 1. maja je bilo poročenih 38, rojenih 169, mrličev 182, v sv. katoliško cerkev se je vrnilo 5 odpadnikov.
Mariborska policija je v mesecu aprilu aretirala 50 oseb, r med temi 44 možkih in 6 ženskih. V doftiače občine se jih je med temi odposlalo 12, 7 pa se jih je oddalo državnemu pravdništvu. 'Ostale ' pa so izročili deloma prisilni delavnici, deloma pa v o-pazovalnico v Gradec.
Hoče. V gostilni gospoda Stanica se je dne 8. t. m. vršil ustanovni shod podružnice nemškega Šul-ferajna. Tega zborovanja se je udeležilo vkljub strastni agitaciji pičlo Število ljudi, po največ uslužbencev tukajšne tovarne. Hočki kmetje poznajo škodljiv •nmen Schulvereina in se ga bodo tudi vedno vestno ogibali!
Slivnica pri Mariboru. Za poštno ekspeditorico na naši novo ustanovljeni pošti je imenovana Terez, Kavčič, dosedaj poštna oficijantinja v Brežicah.
Celje. Katoliško podporno društvo v Celju, ki vzdržuje osemrazredno zasebno dekliško šolo v Celju in gospodinjsko šolo v Teharjih, priredi na binkoštni pondeljek ob 3. uri popoldne pri „Belem volu“ svoj XXX. redni občni zbor. Vspored: Poročilo o delovanju in gmotnem stanju društva. iVsi cenjeni udje in prijatelji društva se tem potom prav uljudno vabijo. Odbor.
Ptuj. Dne 4. t. m. je imela podružnica nemškega šulvereina občni zbor. Iz poročil se je razvidelo, da je ptujsko nemštvo na' zelo trhlih nogah. Niti „vsemogočni“ Ornig in „Štajercev“ urednik Linhart ga ne moreta spraviti na višek. Zanimivo je, da nosijo glavni faktorjif ptujskega „nemštva“’ slovanska imena. Sadnik, ‘Ornik, Plahki, Slavič itd. pač niso imena, katerih zgodovinski pomen bi segali v Nemčijo!
Ptuj.1 Veliko vojaštva vseh vrst je v zadnjem času na Ptuju, kjer imajo ob Dravi velike pijonirske vaje.
Sv. Lenart v Slov. gor. 'Slovenska!1 kmečka zveza priredi na binkoštni pondeljek dne 16. maja t. 1. po večernicah političen shod v dvorani gosp. Arnuša. Poročata gospoda poslanca Roškar,, Pišek. Ob enem se vrši občni zbor političnega društva z običajnim sporedom. Agitirajte! Pridite!
Poljčane. Dne 23. maja 1910 ob 40. uri dopoldne bo v Poljčanah ( sestanek duhovnikov abstinentov. Razgovor se vrši o točkah:	L Abstinenca kot
sredstvo v izpolnitev programa Pija X.: Vse obnoviti v Kristusu. 2. Pogosto in vsakdanje obhajilo v smislu papeževega dekreta.
Zg. Polskava. V nadzorstvo naše liberalne posojilnice je izvoljen tudi socialno-demokraški voditelj Kitek iz Pragarskega, kateri bo gotovo v posojilnici izvajal socialno-demokraški agrarni program, ki smatra kmeta za oderuha z živili in največjega škodljivca. Prepričani smo, da se bodo kmetje že iz tega vzroka ogibali te rudeče posojilnice.
Breg pri Ptuju. Tukaj je v soboto dne 7. maja pogorela velika tovarna za usnje, f lastnina f gospoda J Piricha. Misli se, da je ogenj nastal v mlinu, ko so šli kamni prazni; f ker je bilo zgodaj zjutraj -
blizu VA. ure — in torej delavci odsotni, se je ogenj z veliko naglico razširil, uničil celo glavno poslopje, kakor tudi velikansko množino že ’ izdelanega usnja — govori se, da 40—50.000 komadov — ki so ga hoteli drugi dan odposlati. Kmalu je prihitela ptujska požarna bramba s svojo parno brizgalnico, ki je delovala skoro celi dan. Tudi vojaštvo iz Ptuja je bilo takoj na licu mesta in je pripomoglo, da se je mno-gokaj rešilo. Gospod J. Pirich ima nesrečo s svojim podjetjem. Se-le pred dobrimi dvemi leti mu je pogorela stara tovarna v mestu, in sedaj je zopet požar uničil velikansko novo tovarno, v kateri je bilo zaposlenih nad |100 delavcev, ki so sedaj brez kruha.
Frankolovo. Pri nas ima samo gospod Valentin Gorenšek : vžigalice za obmejne Slovence. Kaj1 sledi iz tega? Nič drugega, kakor da mora vsak Slovenec pri njem kupovati, ker ima dobro in po ceni blago,
Iz Polzele. (Nemec je predrzen,,1 če se' priseli na pristno slovensko zemljo. Naša tovarna, ki plačuje svoje delavce prav po beraško, pa pači naše dobro slovensko ljudstvo že od nekdaj s tem, da od njih zahteva, da vlečejo z Nemci. Najnovejši sad te predrzne agitacije oholega nemštva na slovenski zemlji je nameravana ustanovitev nemške šulferajnske šole. Za danes rečemo samo: Tujci, ne mislite, da je domače delavsko ljudstvo neumno ' in nezavedno, in dajte mir! Sol imamo na Polzeli že dovolj, če ne preveč! Trčili bodete na tak odpor v naši občini in po celi Savinski dolini, da si bodete zapomnili!
Ilajlie nh ur g ob Savi. Pri volitvi župana v trški občini dne 8. maja je bil soglasno izvoljen vele-tržec gospod M. Presker. Prvi svetovalec je gospod Ivan Lenart, posestnik, drugi gospod poštar Franc Kacijan in tretji gospod Jožef Radej, gostilničar.
Iz Vojnika. Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku Matevža Zagažena, posestnika in čevljarskega mojstra. Častiti gospod župnik Vodovšekje na pokopališču r s kratkimi besedami f opisal njegove lepe čednosti, zlasti je omenil, da je rajni vestno izpolnjeval svoje verske in stanovske dolžnosti ter je k zidavi krasne nove cerkve v vsakem oziru mnogo pripomogel. Ravno tako je tudi stal neomajan, kadar je bilo treba vstopiti v bojne čete za zatirani slovenski narod. Na željo obitelje, zlasti sina gospoda učitelja, se je pogreba udeležila tudi celjska orgljarska Šola ((28 pevcev), ki so mu zapeli, r g. K. Bervarja „Mrtvaški zvon“ iz dr. Somrekovega „Kvišku srca“, in (prvokrat) „Lepe rože mi zasadi“ za bariton-solo od imenovanega komponista. Ker enakih!: priprostih skladb manjka, je želeti, da bi prišla taka kmalu v javnost in se vdomačila. Tebi, blagi mož, pa želimo:
• Spavaj mirno v gomili tam, j— ( Kamor pride vsak zemljan!
Mislinja. Na tukajšnjem kolodvoru : je 'dne 8. maja i tik pred odhodom vlaka, r zadela kap vinskega mešetarja Grubiča iz Zagreba. Bil je takoj mrtev.
Žalec. (Slovensko katoliško izobraževalno dru- ■ štvo Žalec priredi na binkoštni pondeljek ob VA. uri popoldne pri gospodu Nidorferju na Arbju slavnost s petjem, tamburanjem, govorom ’ in, predstavo gledališke igre „Najdena hči.“ 'Cisti dobiček je namenjen za nabavo društvene knjižnice.
St. Ilj v Slov. gor. (V soboto dne 14. majnika ima naše novo izvoljeno občinsko starešinstvo slovesno obljubo na okrajnem glavarstvu. S tem je končan boj za župana v St .liju.
Sv. Anton v Slov. gor. Katoliško bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. (priredi1 na binkoštni pondeljek v prostorih gospoda M. Rojsa gledališko predstavo „Tri sestre.“ Nastopili bodo tudi domači tamburaši. Začetek ob 4. uri popoldne. Po predstavi prosta zabava, petje, tamburanje in tombola. 'Vstopnina: sedeži 50 v, stojišča 30 v. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Novacerkev pri Vojniku. Čebelarska podružnica pri Novicerkvi ima dne 15. maja ob 3. uri popoldne poučni shod pri Alojziju Arliču v Socki. Predavanje ima gospod potovalni učitelj Ivan Jurančič. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Strašna nesreča.
Grozna nesreča se je pripetila dne 9. t. m. v Zakotu pri Brežicah.
Vlak, ki privozi v brežiški kolodvor r ob L10. uri predpoldan, trčil je pri prevozu ceste v Zakotu v dvovprežen voz, na katerem so sedele štiri' osebe.
Vlak je odtrgal zadnjo polovico voza s tako silo, da je istega popolnoma zdrobil. Tri osebe, ki so sedele pa zadnjem delu voza, je grozno razmesaril, dočim je voznik, sedeč spredaj,) '■ sicer, precej poškodovan, a ostal pri življenju.
Pogled na ponesrečence!' je bil grozovit. Na enem mestu je ležalo truplo, ' tam zopet glava in, pa noge.
Ponesrečeni je Dernekovič ' iz Bizeljskega in njegova žena, ki sta bila Še-le pred enim tednom poročena, in brat Od žene. Peljali so se v Brežice po dedščino.
Vzrok’ nesreče je, ker niso bile zatvornice zaprte, Čeravno stražnik zraven stanuje. ‘ Voznik pa vsled precejšnjega deževja ' ni' izpod dežnika opazil prihajajoči vlak.
Nesrečna neprevidnost!
dMT Ne pozabite na Št. Ilj! “TBHE
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 47ž% brez Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% 1 odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin.
p]agno	Osebni kredit na menice in v tekočem rač
„	,	.,	,	.	.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Komrertacija vknjiženih dolgov z najmi kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. !l
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Delavnica za popravila!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po ysaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „	7’—
Original omega ura „ 18-— Kuhinjska ura	„	4'—
Bndiljka, niklasta „	3‘—
Poročni prstani	„	2,—
Srebrne verižice	„	2*—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, 6osP°8ka ulica 26-
Kupujem zlatnino in srebro. H
Zaloga pohištva J__________J
Frana Pleteršek,
Maribor, Koroška ul. 10
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najoižjih cenah.
Domače delo.
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Uradno potrjeni civilni geometer
Karl Hantich
v Mariboru, Sodnijska ulica vis-d-vis okrožni sodniji
se priporoča za merjenje in vsa v njegovo stroko spadajoča dela.	59
BBvlikli^l ■
Restavracija XXXX^fe
arodnl dom
ÄXXXX
Mav
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, koncesiourani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., žtedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah._
Perilo
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 64
R. Stermecki, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog. 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9'—, fina K 10’—. Kam-brikastih ostankov po 2o mt., trpežni, K 8’—, fini K 10'—, zelo fini K 12'—.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko!oseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam 'zavarovanja proti ognju pod najngodnej-
pogoji.
Izvrstni mnlitvenihi
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Fr. Divjak, Maribor
župnijska nliea štev. 7
-en
prevzame slikanje cerkev v vseh tehničnih izpeljavah, kakor tudi vsa v svojo stroko spadajoča naročila, ki jih izvršuje točno in po zelo nizki ceni ter se priporoča častiti duhorčini in slavnemu občinstvu. Vzorci vsakomur na razpolago :: Cene nizke : Proračnni zastonj.
so:
Venec pobožnih molitev m sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške babice „ 3— Venec snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—-to Si. Opravilo . . .„135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Tnsnna
Mm
u
k aB J Jk.
e
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski

0»iiUv’*vf	L. r vdal k; Fi\*a Rik-mč.'