TRST, sobota 15. decembra 1956 Leto XII. . Št. 285 13523) OiCKAJNA ,1'H DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 vMuI .n Podruž- GOHICA: Ul. s. Pe!lico HI.. Tel 33-82 - OGLASI- od 8 -12 Min od ?5 18 ltfan2?33R - fra/nn.l™ o “ ‘ MAL1 OGLASI; 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesi /naprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. iSine v Ji rini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn* i20, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za v»air min "čirine i OGLASOV: z. vsak mm PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije, ^-------------------------------- ' osmnnlce llr Za FLRJ *a vsa* 1 za vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-L. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 80 . KB. 1 ■ 2.375 . Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Zaključna izjava sveta ministrov NATO o nadaljnjem sodelovanju na vseh področjih Izjava omenja Srednji vzhod in Madžarsko ter poudarja potrebo ^hranitve ravnotežja sil« - Sprejeta priporočila „treh modrih« o sodelovanju na nevojaških področjih - ZDA bodo poslale evropskim državam moderno orožje in naprave za atomske izstrelke - Spaak novi tajnik NATO PARIZ. 14, Svet mini- . ----. --- w v v. v 1X41111“ strov NATO je danes kenčal •voje zasedanje in objavil končno izjavo. Objavljeno je “Ho tudi poročilo «treh mo-°nh» in za novega tajnika je bil imenovan sedanji belgijski zunanji minister Paul Hen-ry Spaak, ki bo nastopil novo biesto z aprilom prihodnjega lota. Spaak ima 57 let. Bil le član belgijske vlade v izgnanstvu v Londonu med dru-®o svetovno vojno in večkrat le bil belgijski zunanji minister in tudi predsednik vlade. Končno poročilo pravi, da so bjinistri ugotovili splošno so-kjesnost svojih mnenj in so »Klenili izdelati podrobnosti bled posvetovanji v atlant-skem svetu v prihodnjih mesecih. Poročilo pravi dalje, da so fa ministre pretekla nasprotja D;la nauk, in so ugotovili potrebo še večjega posvetovanja bled članicami in sodelovanja političnem področju. Dokument pravi dalje, da je ivel sklenil stalno in zelo bli-slediti razvoju položaja na ■“fednjem vzhodu, «ker so farnost, stabilnost in blaginja ba tem področju nujni za o-branitev svetovnega miru«. Svet je tudi razpravljal o »nevarnosti, da bi sovjetsko Prodiranje na Srednjem vzhodu lahko predstavljalo nevar-bost za NATO«. Ministri so poudarili nujnost, da se čimprej očisti Sue-ski prekop in da se v okviru Združenih narodov čim-prej začnejo pogajanja za svobodno plovbo po prekopu. Poudarili so nujnost, da s pomočjo Združenih narodov pride °o stalne politične rešitve med Draelom in arabskimi drža-Vami in da se nudi primerna Pomoč za razvoj tega področja. Poročilo obsoja nato »brutalno represijo, ki se je spro-‘ila proti Madžarski«, in pra-vi. da morajo Združeni narodi badaljevati napore, da bi Sovjetska zveza umaknila svoje st‘, kar je treba doka-ja določa 1. Za člane velja ,*• Države članice bi morale upoštevati pri svoji na- malnost, pač pa zaradi pravega političnega posvetovanja. 2. Vlade držav članic in glavni tajnik morajo imeti pravico predložiti v proučitev sveta vsako vprašanje skupnega interesa za zavezništvo, ki ni strogo nacionalnega značaja. 3. Nobena vlada ne bi smela uvesti dokončne politike ali podati važnih političnih izjav o vprašanjih, obveznost mirno reševati vse medsebojne spore. 2. Spori, k,i se ne bodo mogli rešiti neposredno, bodo predloženi posredovalnemu postopku v o-kviru NATO, preden te države članice zatečejo h kateri koli drugi mednarodni ustanovi, izvzemši spore pravnega značaja in spore gospodarskega značaja, ki bi lahko bilo bolj primerno poskušati njih rešitev v okviru pristojne specializirane gospodarske organizacije. 3. Vlade držav članic in glavni tajnik imajo pravico in dolžnost predložiti svetu ministrov tiste zadeve, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrožale solidarnost ali učinkovitost zavezništva. 4 Glavni tajnik je pooblaščen vsak trenutek nuditi svoje dobre usluge v sporih med državami članicami in če te pristanejo, dati pobudo za preiskavo, posredovanje a-li arbitražo. 5. Glavni tajnik je pooblaščen, da se vsaki-krat, ko il poljske armade. ((Fronta narodne enotnosti je strnila vse organizirane in neorganizirane sile naše družbe; poljsko združeno delavsko partijo, združeno narodno stranko, sindikate, kmečko samopomoč zadružne organizacije, ženske in mladinske organizacije, strnilo je milijone državljanov in ta ogromna sila, združena v skupnih prizadevanjih, bo dosegla zastavljeni cilj,# je na koncu rečeno v predvolilnem proglasu poljske fronte narodne enotnosti. Posarje od 1. januarja priključeno Nemčiji s 35 glasovi odobril izjavo o priključitvi Posarja k Zvezni republiki Nemčiji. Proti sta glasovala 2 komunista, vzdržalo pa se je 13 demokratov Schneiderjeve stranke. Za so glasovali demokristjani, social, demokrati in krščansko-ljud-ska stranka. BONN, 14. — Bundestag je soglasno odobril francosko -nemško pogodbo o vrnitvi Posarja k Zahodni Nemčiji s prihodnjim 1. januarjem. da. bo komisija upoštevala vse predloge. Popoldne je poročevalec mandatne komisije navedel sledeče precej zgovorne in za oceno kongresa tudi značilne številke. Navzočih delegatov je 1054 .(od 1058), povabljenih pa več kot 2500, od katerih 1000 iz Rima. Od delegatov je 886 moških in 172 žensk; dalje: delavcev in težakov (braccianti) 41 odstotkov, intelektualcev, profesionistov in uradnikov 37 odstotkov, kmetov 8 odstotkov in študentov 2 odstotka; ostali so obrtniki in gospodinje. Po funkcijah so delegati takole razdeljeni: 124 je članov CK, 624 članov federalnih komitejev, 266 sek-cijskih komitejev in le 22 je navadnih članov celic. Politični vpliv partije v državi pa kaže dejstvo, da je med delegati 25 senatorjev, 72 poslancev, 14 deželnih poslancev, 53 županov, 63 občinskih in pokrajinskih odbornikov, 112 pokrajinskih svetovalcev itd. Partizanskih borcev je 427, obsojenih na skupno 612,5 leta ječe pa je 183 delegatov. Clan vodstva Alicata je nato prečital najvažnejši dokument kongresa: zaključni dokument, ki ga je sestavila politična komisija. Dokument :-e deli na dva dela: v prvem se »popolnoma odobrava« To-gliattijevo poročilo, drugi pa specificira stališče kongresa glede sledečih osmih problemov; I- analiza mednarodnega položaja in mednarodnega delavskega gibanja, 2. nekate. ra vprašanja gonilnih sil na italijanski poti v socializem, 3. borba proti monopolom, 4. agrarna reforma, 5. obnova Juga in hribovskih predelov, 6. splošno socialno zavarovanje, 7. žensko vprašanje in 8. notranje življenje partije. V tem delu je še rečeno, da b^ centralni komite, izdel.il dokončno poročilo o tezah in programski izjavi ter da je komisija updštevala samo posebno pomembne dodatke n pojasnila. 2e iz prvega dela pa izhaja, da se zaključni dokument ne razlikuje bistveno od Togliattijevega poročila. Zato kamisija tudi ni upoštevala predloga, naj se določi meja do 50 ha, ki naj ostane po agrarni reformi. Ostaja v skladu z ustavo, ki po eni strani omejuje zemljiško lastnino, po drugi pa priznava pravico flo lastnine. ((Posebej se poudarja važna teza, je dejal Alicata, da je moderno socialistično kmetijstvo v skladu z maiimi kmetijami obdelovalcev zemlje. Kljub temu pa ostane stalna omejitev površine, ki jo predvideva ustava, še nadalje osnovna točka naše akcije.« V bistvu nespremenjeno je tudi stališče glede madžarskih dogodkov: vzroki so napake starega vodstva, zapoznelo izvajanje sklepov XX. kongresa KP SZ, zlasti glede kulta osebnosti itd. Za sovjetsko intervencijo pa je rečeno, da je bila nujna toda ((obžalovanja vredna«. O najnovejših dogodkih na Madžarskem — nič. No, mnogi delegati so imeli danes popoldne ob šestih najnovejšo število tednika «Punto», v kateri je dobesedno ponatisnjen govor Edvarda Kardelja o dogodkih na Madžarskem. Vprašal sem kolego iz redakcije nekega rimskega filokomunističnega dnevnika: »Kaj mislis, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo začel pred delegati čitati Kardeljev govor?« ((Najbrž bi ga delegati izžvižgali,’ mi je odgovoril. V tem pa je tudi najbolj šibka točka kongresa. Zdi se mi, da jih ne bo malo, ki bodo s kongresa odšli v prepričanju, da ni bilo v tem pogledu vse povedano in razčiščeno. Med temi je mladi Giolitti. ki pa je pred glasovanjem za zaključni dokument zaprosil za besedo in izjavil, da ga smatra v celoti za jmzitivnega in da bo zanj tudi glasoval. Delegati so mu burno zaploskali. Dokument je bil sprejet soglasno, kar je dalo pobudo za dolgotrajne aplavze in prepevanje internacionale. Bil je to višek tega važnega in dolgotrajnega kongresa, za katerega je eden izmed govornikov v diskusiji dejal, da je mednarodno važen, zgodovinski. Spomnili smo se na besede senatorja Gulla, ki je pred dvema dnevoma dejal med drugim, da bi bilo tako, če bi ne prišli vmes madžarski dogodki ... ISe bolj res pa je tisto, kar je povedal danes drug sena-tor. Veli o Spano, ko je odgovarjal na pozdrave delegatov POMANJKANJE PREMOGA OVIRA normalizacijo madžarske industrije Poziv vlade rudarjem - Napovedani ukrepi v korist delavcev in okrtnikov * X Miskolcu spopadi s sovjetskimi četami BUDIMPEŠTA, 14. — Madžarska viada je danes izdala ukaz, ki določa, da bodo morala biti vsa zborovanja in manifestacije javljene tri dni prej in dovoljene od policije. Kdor bo organiziral nedovoljena zborovanja ali manifestacije, bo kaznovan z zaporom od sest mesecev do pet let. Budimpeštanski radio pa je javil, da je vlada ukinila do-SAARBRUECKEN, 14. — Po- sedanje norme dela v indu-sarski parlament je to noč I strijskih podjetjih in odredi- Čudne Edenove izjave ob povratku v London LONDON, 14. — Danes zvečer ob 19. uri s« je z letalom vrnil z Jamajke ministrski predsednik Anthony E-den. Ob prihodu je med drugim izjavil, da »v ZDA in Kanadi sedaj bolje razumejo akcijo, ki sta jo bili Francija in Anglija prisiljeni napraviti in da je prepričan, da se bo to razumevanje še povečalo. Za zaključek pa je poudaril svoje prepričanje, da «so on in njegovi tovariši sprejeli pravilno odločitev in da bo to tudi zgodovina dokazala«. PREDLOGI O CIPRU sporočeni grški vladi Dolg razgovor Karamanlisa z Lennoxom Boydom Protiangleške demonstracije atenskih študentov ATENE, 14. — Britanski minister za kolonije Lennox Boyd se je danes dve uri raz-govarjal s predsednikom grške vlade Karamanlisom. Ministrski podpredsednik Tsatsos je izjavil, da »so bili predloženi grški vladi nekateri predlogi lorda Radcliffa o ciprski ustavi«. Zvedelo se je, da so bili ti predlogi predloženi tudi turški vladi. O razgovoru je grška vlada objavila poročilo, ki pravi, da »po podrobni proučitvi načrta Radcliffe za ciprsko ustavo je dobil namestnik zunanjega ministra Tsatsos nalogo, da sporoči Lennoxu Boydu sklep vlade«. «Ta sklep, dodaja poročilo, bo objavljen šele v sredo, ko bo besedilo načrta Radcliffe predloženo poslanski zbornici.« Med razgovorom predsednika vlade Karamanlisa z britanskim ministrom so univerzitetni študentje priredili demonstracije, med katerimi so vzklikali: ((Angleži proč s Cipra« in «Enosis». Policija je demonstrante razgnala in obkolila poslopje univerze, da ne bi štndentje prišli pred zunanje ministrstvo. V grških diplomatskih krogih izjavljajo, da bo sprejem angleških predlogov odvisen od sledečih pogojev; 1. usta- va bo morala dati primerna jamstva za samoodločanje ciprskega prebivalstva, tudi če ne bo izrecno omenjen skrajni rok o podelitvi te pravice Ciprčanom. 2. Ustava bo morala dovoliti važno notranjo avtonomijo. 3. Velika Britanija bo morala priznati, da bo edina oseba, ki je kvalificirana za pogajanja in za sklenitev sporazuma, morala biti nadškof Makarios. V New Yorku pa je voditelj grške delegacije izjavil, de je Grčija, ko se je pred NATO obvezala, da bo v svetu NATO predložila vse spore z drugimi državami članicami, preden jih predloži kaki med_ narodni ustanovi, izrekla pridržke, kar se tiče Cipra. Dodal je, da bo grška vlada vztrajala, naj se ciprsko vprašanje obravnava pred skupščino OZN. Ciprski guverner Harding pa se je danes vrnil iz Londona v Nikozijo in je dejal, da bode predlogi lorda Radcliffa objavljeni «kmalu». Medtem pa javljajo, da so žene in otroci aretiranih ciprskih voditeljev danes demonstrirale po ulicah v Nikoziji in zahtevale njih izpustitev. Ti voditelji pa so v zaporu sklenili začeti gladovno stavko. la, naj se mezde določajo na podlagi delovnih ur upoštevajoč proizvodnost. V madžarski prestolnici je danes deio skoraj normalno. Na delo so se vrnili tudi delavci v številnih premogovnikih. Mednarodni vlaki, ki vežejo Budimpešto s Prago in Bukarešto, zopet, vozijo in za prihodn> teden bo število vlakov, ki bodo normalno vozili, še večje. Medtem pa javlja agencija AFP, da se je sever-novzhodno od Budimpešte iztiril neki vlak in da domnevajo, da gre za sabotažo. Tudi v metalurškem kombinatu Gseped, kjer je zaposlenih okoli 38.000 delavcev, so delavci danes delali, a so nekaj ur stavkali iz protesta proti aretaciji predsednika centralnega delavskega sveta. V nekaterih tovarnah pa delavci diskutirajo tudi zaradi tega, ker primanjkuje premog in električni tok. Madžarski listi poročajo, da bodo od 1. januarja dalje industrijske mezde, ki presegajo 1200 forintov, zvišane za 12 do 15 odstotkov, nižje pa bodo zvišane za 8 ali 10 odstotkov. Listi poudarjajo, da je potrebno zvišati tudi plače nameščencev v trgovini. Medtem pa povzroča naj-večije preglavice pomanjkanje premoga. Danes so listi objavili na vidnih mestih poziv vlade rudarjem. Vlada obljublja tistim upokojenim rudarjem, ki se bodo vrnili na delo, da bodo dobivali pen-zijo in mezde. Budimpeštanski radio je zjutraj javil, da tedaj izkopljejo v madžarskih premogovnikih samo majhen del od 7500 vagonov premoga, ka so normalna dnevna potreba v državi. Ra-cio je tudi javil, da imajo bolnišnice v prestolnici zaloge premoga samo za tri ali štiri dni. Objavljen je bil tudi poziv sindikata rudarjev starim delavcem, ki so menjali poklic, naj zopet pridejo na delo v premogovnike. Zjutraj je radio tudi javil, da je včeraj prišlo v MifJkol-ou, glavnem mestu pokrajine Borsod, do spopada med u-pornitoi in sovjetskimi četami. Radio je dejal, da so »kontrarevolucionarni elementi začeli streljati na sovjet- ske enote, ko so te skušale preprečiti protisovjetske demonstracije«. Radio je dodal, da so uporniki povzročili iz-tirjenje tramvajev ter trosili protisovjetske letake in ((prisilili sovjetske čete, da intervenirajo in vzpostavijo red«. Radio je danes poročal tudi o neredih, ki so bili v ponedeljek in torek v Egeru. Kakor je danes zjutraj javil budimpeštanski radio, je vlada sklenila, da 4. aprila, ko so sovjetske čete osvobodile Madžarsko, ne bo več narodni praznik. Znova bodo uvedli stari narodni praznik 15. marca, ki so ga pod režimom Rakošija in Geroeja odpravili. Ta dan je obletnica madžarske revolucije iz leta 1848, ki jo je vodil Kos-suth. Iz New Yorka pa javljajo, da je madžarski zunanji minister Horvath danes odpotoval z ladjo »Liberte«. Novi-naŠem iziavil. da so brez podlage govorice, da bo on postal novi predsednik vlade dodom umikom napadalcev iz Eoipia KAIRO, 14. — Kairski radio je nocoj javil, da bi mo-Ia, zadnji kontingent francoskih in angleških čet zapusti-L Bort S a id danes opolnoči. Medtem pa izjavljajo v izraelskih uradnih krogih, da Izrael ne bo dovolil povratka Egipčanov na Sinajski otok »v Vsaki okoliščini« in da bo preklical obveznost o umiku svojih čet, če bodo Egipčani prišli na polotok skupno s silami Nehru na poti v Washington NOVI DELHI, 14. — Indijski ministrski predsednik Nehru je da.nes odpotoval z letalom čez London v Wa-shington. Helsinki, 14. — Danes zjutraj je v starosti 86 let umrl bivši predsednik Finske Joho Paasikivi. inozemskih komunističnih partij ter — po splošnem mnenju — skušal dati v sklopu komunističnih gibanj v svetu določeno mesto kongresu. Dejal je med drugim, da je bil kongres znamenit, ker ni pokazal samo mnogo hrabrosti pri zavzemanju določenih stališč, ampak je dal značilen prispevek za italijansko pot v socializem. Od zares številnih delegacij je omenil le dele gaoije SZ, Kitajske in Jugoslavije, za katero je dejal, da je na kongresu »prvič po našem tragičnem prelomu z ZKJ«. Glede enotnosti stališč je rekel, da samo utopisti lahko zahtevajo absolutno e-notnost spričo tako velikih števil in tako kompliciranih vprašanj. «Ne gre za neozdravljivo krizo.« je nadaljeval govornik. »So razne poti v socializem, toda cilj je en sam. Poleg tega veže komuniste vseh dežel medsebojno zaupanje,« pri čemer je navedel primer jugoslovanskih komunistov, s katerimi «nas medsebojne kritike ne bodo mogle ločiti«. Takoj nato pa je izjavil, da «smo do stališč KP Francije izrazili svoje kritike, toda zaradi tega med nami ne bo nezaupanja, temveč bomo nadaljevali i-!*to bitko«. Dodal je, da «je treba premagati polemično o-strino« in da je mogoče kritizirati in obsojati, ne da bi pri tem tudi obsodili tovariša. ki ga kritiziramo«. Za SZ je dejal Spano, da ima sedaj »prvenstveno funkcijo«. ker je ((kovačnica socialističnega izkustva«, da pa ima zaradi tega neizmerno večjo odgovornost, pri čemer so govornikove besede izzvenele skoraj v opozorilo, «Vse je postalo teže za nas, ker smo postali močnejši in večji. Toda naša etvar bo zmagala, ker je pravična in sveta,# je zaključil Spano. Kongres je nato soglasno odobril novi statut z vsemi spremembami, nato pa je sam Togliatti pojaenil pred začetkom volitev, zakaj so v listi za izvolitev centralne kontrolne komisije predlagana i-mena najsposobnejših in najbolj priljubljenih voditeljev. Gre za popolnoma nove naloge komisije, katere predsednik je obenem član ožjega vodstva partije, a petčlansko predsedstvo komisije je sestavni del centr. komiteja. Gre torej za povsem nov vodilni organizem, ki ga druge partije nimajo, je dejal Togliatti. Dodal je še, da bo v centralnem komiteju kakor tudi v kontrolni komisiji ena tretjina novih članov, ki doslej še niso sodelovali v nobenem vodilnem organizmu partije. Italijanska javnost, zlasti pa ves tisk, posveča veliko pozornost kongresu, ki je v resnici velikega pomena; enako tudi mednarodna javnost. Ob bežnem srečanju z načelnikom jugoslovanske delegacije Petrom Stamboličem sem se zanimal za njegove vtise. Povedal je, da bo dal obširno izjavo za glasilo KPI «U-nita«. Rekel pa je, da im# ZKJ veliko razumevanje z k težave, s katerimi se bori KP Italije in da v splošnem smatra delo kongresa kot pozitivno. Bila je že skoraj deseta ura zvečer, ko se je začela zaključna seja pod vodstvom Giancarla Pajette. Najprej se je Pajetta spomnil treh delavcev, ki so danes postali žrtev pri nesreči na podzemski železnici. Zatem pa je Ghini sporočil rezultate volitev. Od 1054 je volilo 1034 delegatov. Dvajset jih je bilo zaradi bolezni ali drugih opravičljivih vzrokov ob volitvah odsotnih. Veljavnih glasov je bilo 1033. Vseh HO kandidatov za centralni komite je bilo izvoljenih. Za centralno kontrolno komisijo je bilo vseh 1034 glasov veljavnih. Največ glasov pri volitvah za centralni komite je dobil Carlo Parodi, in sicer 1029. Slede mu; Pompeo Colajanni 1028; Giovanni Lay in Ferdi-nando Vacchetta 1027; Renato Degli Esposti, Raffaele Rossi in Italo Scaiambra 1026; Car-io Bartalesi, Arrigo Boldrini, Luigi Chiesa, Pietro Cocco, A-gostino Novella, Aude Pacchio-ni, senator Giacomo Pellegri-ni in Duccio Tabet 1025; Ane-lito Barontini, Giuseppe Car-ra, Gennaro Miceli, Luigi Orlandi in Luigi Silipo 1024; On-aer Boni, Vittorina Dalmonte, Nives Gessi, Sergio Tesi in senator Girolamo Li Causi 1023. Palmiro Togliatti, Bandi-nelli Bianchi, Giuseppe Doz-za, Luciano Lama in Alessan-dro Natta 1022. Nadalje so dobili Longo 1021; Ingrao 1016; Sereni 1016; Negarville 1013; Spano 1006; Berlinguer 1003; Roasio 1001; Colombi 988; Di Vittorio 979; G. Amendola 964; Giancarlo Pajetta 952; Secchia 946; Ter« racini 935 itd. Od tistih, ki niso bili kandidati, je prejel največ glasov Giolitti, in sicer 25. Za kontrolno komisijo je bil Scoccimaro izvoljen s 1025 glasovi, D'Onofri0 pa s 1008. Ob 22,40 je Pajetta kongres zaključil. S. H. 15. decembra 19M VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,5, naj-nižja 6,1. ob 17. uri 8,2, zračni tlak 1023,5 . stanoviten, veter jugozahodnik 3 km na uro, vlaga 90 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10.T mn -. i ■ », Danes SOBOTA, 15. decembra Jernej, 9k.. Cvetama Sonce vzide ob 7.39 in zatone 16.21. Dolžina dneva 8.42. Duma vzide Ob 14.31 in zatone ob 4.49. Jutri, NEDELJA, 16. decembra Albina, muč.. Jaronega 5 SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasno sprejeta resolucija o pokojninah za upokojence INPS Občinski odbor naj posreduje za rešitev spora med upravnim svetom ACEGAT in uslužbenci ■ Vprašanja svetovalcev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bila soglasno sprejeta resolucija o pokojninah upokojencev INPS, ki jo je predložil komunistični svetovalec Radich. Resolucija se glasi: iiTržaški občinski svet je ugotovil, da dobivajo upokojenci nezadostne pokojnine, da živijo stari delavci v obupnem gmotnem položaju in da vdove ne dobivajo pokojnine. Tržaški občinski svet izraža vsem tem upokojencem in vdovam svojo solidarnost. Zato poziva vlado, naj predloži v odobritev parlamentu zadevne zakonske osnutke, ki so bili že svoj čas pripravljeni in ki med drugim določajo povišanje najnižje pokojnine, izplačilo vsem starim delavcem pokojninske nagrade m preureditev določb glede pokojnin vdovam.« Med vprašanji pa sta svetovalca Muslin (KP) in No-velli (KD) načela vprašanje sindikalnega spora med uslužbenci ACEGAT in upravnim svetom tega podjetja zaradi številnih nerešenih vprašanj sind:kalnega značaja. Svetovalca sta sporočila, da^ so uslužbenci podjetja ACEGAT napovedali za 18, t. m. splošno stavko. Po mnenju obeh svetovalcev, je dolžnost občinskega odbora, da se zanima za to vprašanje, saj je ACEGAT občinsko podjetje in bo stavka prizadela najširši krog prebivalstva. Na županove pripombe, da bo občinski odbor razpravljal o celotnem položaju v tem podjetju na eni od prihodnjih sej, da je treba razumeti tudi stališče upravnega sveta podjetja, ki je zaskrbljen zaradi visokega primanjkljaja in ne more sprejeti novih stroškov, sta svetovalca odgovorila, da uslužbenci ne zahtevajo nič več, kot tisto, kar jim zagotavlja vsedržavna pogodba. Zato se jih primanjkljaj podjetja ne tiče, ker ni mogoče zahtevati od njih, da se bodo odrekli svojim pravicam zaradi finančnih težav podjetja. Zato sta zahtevala, da se občinska uprava takoj zanima za zadevo in posreduje pri upravnem svetu ACEGAT, naj sprejme zahteve uslužbencev. Svetovalec Lucehesi (KP) pa je predložil županu pismen predlog, naj se zanima, da bodo tudi za letošnje božične praznike razdelili darilne pakete otrokom brezposelnih delavcev. Upajmo, da se bo župan zanimal in da bodo otroci brezposelnih delavcev tudi za letošnji božič obdaro-vani. Odbornik Verza je sporočil občinskemu svetu, da je vlada predložila poslanski zbornici zakonski osnutek Za u-službence bivše ZVU, Dejal je, da bodo poslanci v najkrajšem času razpravljali o tem zakonu. Kot je znano, ta zakonski osnutek ne zadovoljuje teh uslužbencev in ne Driznava stalne uslužbence SELAD in prekvalifikacijskih tečajev za uslužbence bivše ZVU. Svetovalec Calabria (KP) je poudaril, da bi moral ta zakon zagotoviti omenjenim uslužbencem vse pravice. ki jih imajo državni uslužbenci. Zupan Bartoli pa je izjavil, da se občinski svet ne more neposredno ukvarjati s tem vprašanjem in da sedaj ni primerno zahtevati spremembo tega zakonskega osnutka, ker bi s tem samo zavlekli rešitev tega vprašanja. ki se vleče že več kot dve leti. Nato je prof. Gridelli, ki odgovarja za ACEGAT, odgovoril na nekatera vprašanja, ki so jih postavili svetovalci na preteklih sejah. Sporočil je, da ACEC.AT proučuje napeljavo trolejbusne proge na Kolonkovec. Toda izvedba tega načrta je odvisna, od ureditve ustreznih cest. Glede podaljšanja avtobusne proge štev. 28 do Konkonela, je odbornik izjavil, da je ACEGAT že proučila to možnost, da pa sedaj ni v stanju izvesti tega načrta zaradi pomanjkanja denarja. Na vprašanje demokristjanskega svetovalca Novellija, kako je z zidanjem novega sedeža INPS v ^Ulici del Teatro Romano, je župan odgovoril, da INPS ne bo zidal svojega sedeža na kraju, kjer so se že zmenili, ker so mu zaradi »arheoloških« raziskav omejili gradbeni prostor. Zato je dejal Bartoli, upajmo, da ga bodo sezidali drugje, in sicer v delu starega mesta, ki bo porušeno. Občinski svet je z večino glasov izvolil odbornika dr. Rinaldinijn za občinskega predstavnika v Ustanovi tržaškega velesejma. Občinski funkcionar dr. Jurcotta pa je bil izvoljen za preglednika računov v tej ustanovi. Pred zaključkom seje so z večino glasov sprejeli člen 19, dodatni odstavek k členu 21 in člen 37 pravilnika občinskega sveta. Končno so se sprejeli celoten pravilnik. mov, ki jih je že dala delavcem na račun božične nagrade med letom. Ravnateljs-tvo ladjedelnice je delavcem zagotovilo, da bo osrednje ravnateljstvo CRDA danes sprejelo člane koordinacijskih odborov notranjih komisij struje FIOM ter se z njimi raz-govarjalo o tem vprašanju. Enotno zasedanje tržaških socialistov Zvezni odbor tržaških federacij PSDI in PSI sporoča, da se danes ob 16.30 prične na sedežu PSDI v Ul. sv. Frančiška 4 enotno zasedanje socialistov Tržaškega ozemlja Tema zasedanja je: socialistična politika za Trst. Na zasedanju se bodo morali člani obeh strank izreči o dokumentih, ki jih je pripravil zvezn' odbor v zadnjih mesecih svojega delovanja, ter najti skupno osnovo za enotno akcijo obeh strank. Poročilo odbora bo potrdilo bistveno enotnost pogledov na razna vprašanja našega mesta in na socialistično zdi.užitev. Že nocoj bi morali tržaški socialisti izglasovati resolucijo, ki bi priporočila čimprejšnjo, ustanovitev enotne demokratične, avtonomne in razredne stranke. Tržaški socialisti se bodo obrnili na člane obeh strank s pozivom, naj okrepijo akcijo za združitev. V Trstu so socialisti ze na poti k tej združitvi. kar kažejo tudi enotni nastopi v občinskem svetu. Na današnjem zasedanju bodo razen obeh tajnikov Lonze in Teinerja spregovorili tudi člani zveznega odbora. Jutri ob 10. uri pa bosta na javnem zborovanju v kinu Arcobale-no spregovorila Mario Zagari za PSDI in Giusto Tolloy za PSI. Oba sta prišla v Trst že snoči in sta se že sestala s predstavniki obeh strank. Referat prof. Fegiza Sinoči je predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Pier Paolo Luzzatto-Fegiz imel daljši referat o razgovorih s predsednikom vlade, člani ministrskega sveta in drugimi vladnimi predstavniki v Rimu. Predsednik trgovinske zbornice je govoril predsednikom in podpredsednikom sekcij trgovinske zbornice ter članom izvršnega odbora. Po referatu so razpravljali o tehničnem programu dela, da bi sekcije zagotovile ves potreben material, ki naj bi služil vladi za izdelavo dokončnega načrta za Trst v okviru načrta Vanoni. Nova cena sladkorja Vladni generalni komisariat sporoča, da je pokrajinski odbor za cene, ki se je sestal 12. decembra, določil novo ceno 250 lir za kilogram sladkorja. Ta cena je za 10 lir nižja, kot je bila sedanja in bo pričela veljati 21. 'decembra, ko bo dekret objavljen v Uradnem listu vladnega generalnega komisariata. ZVEZA PARTIZANOV za Tržaško področji priredi jutri 16. decembra točno ob 15. uri na openskem strelišču komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev ob 15. ob letnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. KAJ MISLI SISPIKAT USLFŽBKKCEV BIVS« ZVU? Krivičen odpust 36 uslužbencev zaposlenih na vlačilcih v pristanišču Te us užbence je sprejela neposredno na delo bivša ZVU in morajo zato tudi zanje veljati določbe vladnega zakonskega načrta z dne 21. novembra 1956 Preč nekaj dnevi je urad za upravljanje plovnih objektov (UGENA) sporočil vsem svojim uslužbencem, ki so zaposleni na vlačilcih, da jih mora odpustiti, češ da bo prevzelo vlačiilsko službo v tržaškem pristanišču zasebno podjetje Tripcovieh. Pri tem je prizadetih 36 uslužbencev, in sicer pomorščakov, kurjačev, strojnikov itd. UGENA jim je sicer sporočila, da je postavila podjetju Tripcovieh pogoj, da jih mora vse sprejeti na delo. Stvar bi bila tudi razumljiva, če ne bi bilo vmes važno načelno vprašanje. Ti uslužbenci morajo namreč uživati enake pravice kakor vsi ostali uslužbenci bivše ZVU, saj jih je ona neposredno sprejela v svojo službo. To pravico imajo na podlagi člena 5 vladnega zakonskega načrta z ene 21. novembra 1956, ki se tiče biv- ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI UPRAVNE KOMISIJE V TOREK SPLOŠNA uslužbencev podjetj Stavko sta napovedala oba sindikata, ker jima je upravna komisija sporočila, da ne sprejme niti zadnjih minimalnih zahtev glede sklenitve nove pogodbe Do napovedi stavke je prišlo, ker je upravna 'komisija Acegata zavrnila tudi minimalne zahteve uslužbencev, kar je sporočila sindikatoma s pismom dne 13. t.m, Včeraj sta te vodstvi sindikatov sestali, proučili odgovor u-pravne komisije ter sklenili napovedati omenjeno stavko. Hkrati pa sta poslala sindikata upravni komisiji tudi pismo, v katerem pobijata njene neutemeljene trčitve in navajata vzroke za napoved stavke. V tem pismu najprej ugotavljata, da ne bi znašali izdatki Acegata za kritje zahtev uslužbencev za 1957. leto 236 milijonov, marveč samo okrog 100 milijonov. Nadalje pravi pismo, da upravna komisija ni spoštovala sporazuma, sklenjenega s sindikati dne 6. oktobra ob ra-vzočnosti župana Bartolija in da sta takrat iindikata preklicala že napovedano stavko ravno na podlagi tega sporazuma. Sporazum je namreč SESTANEK PREDSTAVNIKOV POLITIČNIH SKUPIN Za uveljavitev v tržaškem občins Predlog dr. J. Dekleve »o podprli tudi predstavniki KP, PSI, PSDI, «Unita Popolare» in MEN Delavci CRDA zahtevajo celotno boi čno naqra do Včeraj opoldne ro se pred ravnateljstvom v ladjedelnici Sv. Marka zbrali številni delavci, ki so protestirali, ker ni ravnateljstvo CRDA sprejelo zahteve FIOM po celotnem izplačilu božične nagrade (13. plače). FIOM je namreč zahtevala od ravnateljstva, naj upošteva resen gmotni položaj delavstva ter naj ne ocbije dveh preduj- Včeraj dopoldne so se ponovno sestali pretds'avniki političnih skupin v tržaškem občinskem svetu. Na sestanku bi morali razpravljati o gospodarski problematiki Trsta in zavzeti slališče do izjav predsednika vlade Segnija, ki jih je dal tržaški delegaciji ob nedavnih razgovorih v Rimu. Preden pa se je začela diskusija. v kateri bi morali obravnavati tudi specifično tržaška vprašanja in ona ki bi prišla v poštev za vključitev v Vanontjev gospodarski načrt. je podžupan Dulci predlagal, da naj se najprej razčisti vprašanje občinskega pravilnika. Po daljši debati je bil dosežen sporazum glede člena 37, o katerem je bila razprava na predzadnji seji občinskega sveta ter glede besedila in sprememb v zvezi s členom 19. Sporazum je bil dosežen skoraj soglasno, le predstavnik MSI je izjavil, da se mora poprej pogovoriti s svojimi kolegi. V diskusiji o občinskem pravilniku je svetovalec tov. dr. Dekleva izjavil, da bi mora! pravilnik vsebovati tudi člen. po katerem bi bilo slovenskim občinskim svetovalcem omogočeno uporabljati svoj materin jezik na sejah občinskega sveta. Dr. Dekleva Je poudaril, da bi s tem upoštevali dejstvo, da so med tržaškim prebivalstvom tudi Slovenci, in da bi bilo to v skladu 7 italilansko ustavo in določbami Londonskega sporazuma Predlog dr. Dekleve so podprli svetovalci Pogassi (KP) Pincherle (Unita Popolare) Teiner (PSI), Gruber-Bencova Lonza (PSDI) in Barbi (MEN). Po daljši diskusiji pa so se sporazumeli, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali. PredloR dr. Dekleve in izjave ostalih predstavnikov političnih skupin so bile sprejete v zapisnik. O stališču do rimskih razgovorov in gospodarskih problemih Trsta bodo predstavniki političnih skupin razpravljali na prihodnji seji. za kar bodo nakazali 4.717 milijonov lir, S pomočjo tega nakazila bodo zgradili skupno 121.239 ton ladjevja. Večino ladjevja bodo gradili v različnih italijanskih ladjedelnicah, vendar upoštevajo ti ministrski ukrepi tudi gradnjo dveh ladij v ladjedeL nici «Felszegy« v Miljah, ene petrolejske ladje v ladjedelnici «CRDA» v Tržiču in ene v ladjedelnici «Figli Pipa« v Trstu. Nakazilo se nanaša na grad njo sledečih ladij v ladjedel nici «Felszegy» v Miljah: 2950-tonske motorne ladje, katero grade za tržaško družbo «So-cietš navigazione triestina«; 2.490-tonske ladje, katero grade za tržaško pomorsko druž bo «Trimar». V ladjedelnici CRDA v Tržiču upošteva na kazilo gradnjo 21.000-tonske turbocisterne za družbo »Panama Transport Company določal, da se bodo pričela prava pogajanja že 10- oktobra, toča že tega dne je u-pravna komisija začela uporabljati staro taktiko razgovorov splošnega značaja, ne da bi pri tem sploh sprejela kakšno obveznost. Kar se tiče. odpravnine u-službencem, se iz pisma u-pravne komisije vidi, da vztraja na starem stališču, ki ga je zavzela še julija 1956, preden je sklenila s sindikatoma sporazum z dne 6. oktobra. To potrjuje, da ne mara sploh ugoditi zardevam u-službencev. Glede izravnave plač se upravna komisija sklicuje na vsedržavno stanje, ki ne kaže nobene izmed nered-nosti, katere se opažajo pri Acegatu in ki so značilne za pogodbene čoločbe v tem podjetju. Zato je nesmiselno vsako sklicevanje na vsedržavne sporazume, ki nimajo nič skupnega s položajem pri Acegatu. Upravna komisija tudi ni nič popustila glede dopustov in vztraja na predlogih, ki jih je dala, še preden sta sindikata pristala na minimalni program zahtev. Sindikata se v pismu tudi vprašujeta, zakaj ni upravna komisija sploh omenila v svojem odgovoru drugih štirih zahtev, ki ne predvidevajo nobenih finančnih bremen, ko vendar daje razumeti, da ne more u-godi-ti prvim trem zahtevam zaradi finančnih težkoč. Zahteva po predstavništvu osebja v komisiji za najemanje nove delovne sile res ne predstavlja nobenih finančnih žntev, prav tako pa ne bi stala Acegat niti lire zahteva po pravičnejši ureditvi predpisov za prehod uslužbencev iz ene kategorije v drugo, kar se je doslej često dogajalo pristransko in tudi nepravično. Končno odklanjata sindikata vsako odgovornost za primanjkljaj v podjetju, saj ni doslej noben uslužbenec odgovarjal za način upravljanja podjetja. Stvar paeive A-cegata je torej stvar njegovega vodstva-Sindikata sta tudi že določila podrobnosti o poteku stavke. Dne 17. t.m. se bodo morali vrniti v garaže vsi tramvaji, avtobusi in filobu-si, ki opravijo svojo redno večerno službo. Po polnoči ne bo smelo zapustiti garaže nobeno vozilo. Uslužbenci električnega oddelka bodo tudi začeli stavkati opolnoči ter bodo zapustili kabine in električne een-N. Y.». V ladjedelnici «Figli trale ob tej uri. Nekaj usluž- Pipa« pa grade 500-tonsko lad. bencev oddelka za elektriko nohramih. Redno pa bodo delovale telefonska centrala v Ulici Genova in v delavnici Broletto ter nadzorna služba ekonomata. Prav tako bodo ostali na delu skoraj vsi u-službenci vodovoda. letošnji promet skozi Javna skladišča Tržaška gospodarska agencija ASTRA sporoča, da bo promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča na osnovi približnih proračunov dosegel v letošnjem letu 2,930.000 ton, medtem ko je lani znašal 2,822.809 ton. Ta rezultat je po mnenju omenjene agencije ugoden, zlasti če se upoštevajo resne težave, ki šo ob koncu leta prizadele tudi naše pristanišče zaradi sueške krize. Na osnovi istih podatkov računajo, da bo promet v decembru dosegel okrog 270.000 šiih uslužbencev ZVU in ki smo ga na kratko in v izvlečku omenili v včerajšnji številki našega lista. Po tem členu imajo bivši uslužbenci ZVU, ki s-o italijanski državljani in Id so bili zaposleni kot mezdni delavci, z upravnim ukrepom bivše ZVU pravico, da se glede njih aplicira določba o mezdnih delavcih stalnega državnega stale-ža. in sicer na ta način kot določa zakon št. 67 z dne 26. februarja 1952. Iz vsega tega izhaja, da ima osebje vlačilcev viio pravico do uvrstitve v državni stalež mezdnega o-sebja. Ti uslužbenci, so bili sprejeti v službo neposredno po ravnatelju pristanišča bivše ZVU. Poleg tega vo jim ob prebodu uprave iz rok ZVU v roke italijanskih upravnih ustanov izročili podpisano izjavo, bi pravi; »Potrjujem, da je bil... (sledita ime in priimek) v neposredni službi ZVU od dne ... do danes, to je do 26. oktobra 1954. V vsej tej dobi je vestno opravljal svojo službo. Podpisan Noa-'kes.» Ta izjava potrjuje, ča je osebje Vlačilcev prešlo neposredno pod upravo vladnega generalnega komisariata, kakor je bila del tega komisariata tudi UGENA. Sedaj hočejo torej odpustiti te uslužbence v nasprotju z vsemi sprejetimi obveznostmi. Nihče ne oporeka, da se odda vla-čilska služba v tržaškem pristanišču podjetju Tripcovieh in da te ustanova UGBNA razpusti. Druga stvar pa so uslužbenci, za' katere določbe zakona jasno govorijo. Sumljiva je tudi naglica, s katero hočejo te uslužbence ocipustiti, to je še preden je prišel zakon pred parlament. Ce je še ret', da hočejo omenjeni zakon sprejeti kar na podlagi vladnih pooblastil, ne da bi o njem razpravljal parlament in zahteval zanj morebitne spremembe in dodatke, se jasno vidi. zakaj se jim tako mudi. Hoteli bi pač vreči te uslužbence na cesto, preden bi bil zakon sprejet. Vsakdo tudi takoj opazi razliko med varno bodočnostjo, ki jo nudi prizadetim državna služba, in med zasebno službo. Ker je podjetje Trip-eovich že nabavilo nove vlačilce, na katerih je tudi že vbdilno osebje, bi lahko zaposlili na teh vlačilcih le 10 izmed 36 uslužbencev. Ostali ton in bo torej znatno Višji, , kot je bil v decembru 1955, i pa bi morali biti uvrščeni v ko je znašal 224.558 ton. 1 normalni turnus podjetja Prometne in druge nesreče jc za družbo «Ternavi» iz Trsta. ' Ministrstvo za trgovinsko mornarico s tem še ni ugodilo vsem prošnjam, ki so bile predložene še znatno prej in bodo sledili novi ukrepi v predvidenem roku. pa je iz razumljivih vzrokov oproščenih stavke. Tudi u-službenci oddelka za plin pričnejo s stavko 17. t.m. o-polnoči. Tudi za te uslužbence je sindikat določil nekaj oprostitev, da se ne poškodujejo naprave, zlasti pri pli- Najbolj dramatična prometna nezgoda včerajšnjega dne, pa čeprav :e je končala na srečo brez hujših posledic, se je brez dvoma pripetila okoli 11. ure v Sesljanu. Tedaj sta bila namreč 23-letni Gio-vanni Rossi in njegova 26-letna sertra Assunta. oba iz Gornje Carbole, namenjena s Fiatom 600 proti Trstu, ko je šofer na križišču med obmorsko in Trbišiko cesto izgubil oblast nad vozilom, ki se je nagnilo, nadaljevalo pot na dveh kolesih in ne končno prevrnilo. Rossi se je rešil brez poškodb. ker se je trdo oprijel volana, medtem ko je njegovo sestro vrglo naprej, pri čemer se je tako ranila, da se je morala zateči v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v sedmih dneh iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Popoldne pa so morali sprejeti na drugem kir. oddelku 48-letnega Ludvika Jakseta iz Ul. dei Mirti, kateremu so u-gotovili poleg globoke rane na čelu, tudi rano na desni strani obraza in gornjii ustnici, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 7 do 9 dni. Krivca z» nezgodo, ki se mu je pripetila, pade samo nanj, kajti mož se je včeraj v vinjenem ntanju vsedel na kolo in se spustil po strmi U-lici Commerolale. Nekako na sredi poti pa se je zaletel v zadnji del avtobusa proge št 28 in nato padel na tla. Zvečer okoli 20. ure pa so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer to ju pridr- Nakazila za qradnjo ladij Ministrstvo za trgovinsko mornarico je na osnovi zakona od 25. julija 1956 »t-859, ki je določil globalno nakazilo za izvedbo desetletnega načrta o gradnji ladij v višini 74750 milijonov lir. sprejelo šestnajst ukrepov za gradnjo istega števila ladij, O žali na prvem loir. oddelku 20-letnega Ottavia Filipaca iz Skedenjske utice in njegovega 16-letnega prijatelja Gui-da Fragiacoma iz Ul. dei Mirti, ki sta se malo prej meč vožnjo z motornim kolesom, k« ga je vozil prvi, v višini barkovljanskega pokopališča v Miramarskem drevoredu zaletela v pločnik in odletela na tla. Filipaca so zaradi številnih ran na glavi ter prask po rokah in nogah tprejeli s pridržano prognozo, medtem ko bo Fragiacomo, ki ima le lažje poškodbe, okreval v 10 dneh. Tripcovieh. kar pač ni zanje ravno lepa bodočnost. Ce ne bo sprememb, bi morali ti uslužbenci prenehati svoje službeno razmerje z UGENA že 31- decembra. Zato bi morale sindikalne organizacije pohiteti, da ee prepreči ta nameravani krivični ukrep. Pri tem pa je značilno, da so baje nekateri voditelji sindikata bivših u-službencev ZVU, ki vedno trčijo, kako jim je pri srcu zaščita teh uslužbencev, uslužbencem vlačilcev priporočili, naj sprejmejo predlagano u-reditev, to je odpust in nato zapo-rlitev pri zasebnem podjetju Tripcovieh. Sestanek sveta za zdravstvo Sinoči se je prvič sestal pokrajinski svet za zdravstvo pod predsedstvom podprefekta Macciotte. Na tem sestanku so razpravljali med drugim tudi o gradnji industrijskega podjetja, ki bi s sežiganjem uničevalo smeti in jih pretvarjalo v gnojila ter o cenah zdravil na drobno. Nocoj bo v dvorani na stadionu «Prt>i maj» premiero Katajeve veseloigre v treh dejanjih «Ktmdratura kroga«. Na naši sliki vidimo prizor iz zadnjega dejanja igre, ki jo bo uprizorilo Slovensko narodno gledališče in ki bo prav gotovo naletela na prisrčen sprejem vsega občinstva. Nezgode ne delu S pridržano prognozo so včeraj nekaj minut po 14. uni sprejeli na drugem kir. oddelku 37-letnega Erminija Delbella iz Ul. Bellosguarčo, ki se je približno pol ure prej ponesrečil med delom na openski železniški postaji. Mož je namreč stal na stopnici vagona, ki so ga premikali. in dajal znamenja kretničarjem. Pri tem pa se je preveč nagnil in to ravno v trenutku, ko J« vagon vozil mimo stolpa vodovodne črpalke. Prav v ta stolp je Del-bello udaril z glavo in ker se je zaradi bolečin onesvestil, je padel na tračnice in obležal. Na delu ve je ponesrečil tudi 39-letni Pietro Appollo-pio iz Milj, ki je bil zaposlen v ladjedelnici. Mož je stal na nižjem delu nekega odra in naenkrat mu je priletel na glavo precejšen kos železa, ki se je Izmuznil iz rok njegovega delovnega tovariša. k>i je delal nad njim. Do okrevanja bo mož ostal na drugem kir. oddelku. Med delom v neki tovarni industrijskega pristanišča je voz, katerega to delavci razkladali, stisnil 43-letnega Antona Ivančiča od Sv. M.M. Sp. ob tovornik in ga prisilil, da se je zaradi hudih bolečin zatekel v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve ključnice, zaradi česar so ga poslali na ortopedski oddelek, kjer so ga sprejeli s prognozo okrtfvanja v 30 dneh. Usoden padec Zaradi zloma kolčnega sklepa leve noge so včeraj »prejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku 79-let-nega upokojenca Franca Spi-larja iz Ul. Lavareto, katerega je »premil v bolnišnico njegov 51-letni zet Mirovlav Pertot. Ta je zdravnikom povedal, da je bil Spilar, ki je bolan in tudi gluh, prisiljen ležati v postelji in ča je zelo verjetno padel z nje zaradi nenadnega epileptičnega napada. Opozorilo vinoqradnikom Tržaška prefektura je na c-snovi zakona izdala sledeči u-krep o hranjenju vinskih tropin; Clen 1. Hramba vinskih tropin je dovoljena samo do 31. 12. 1956, po tem roku pa se lahko hranijo tropine samo v primeru, če so izpolnjeni sledeč’ pogoji: a) Ce tropine hranijo v de-stilerijah in lastnik izjavi, da jih podvrže nadzorstvu finančnih agentov- b) Ce so vinske tropine močno pokisale, ali se na kak drug način pokvarile, c) Ce jih zmešajo z drugimi ostanki, tako da bodo lahko služile le za gnojilo. č) Ce jih denaturirajo s primešanjem najmanj 1 kg sol1 na stot. Clen 2 določa, da je pro-dukcija patoke (vinelli) dovoljena samo za destilacijo in produkcijo kisa. Vsakdo, ki namerava pripraviti patok, mora najmanj pet dni prej predložiti prijavo kemijsko -blagoznanstvenemu laboratoriju v Trstu pri trgovinski zbornici, Borzni trg št. 2. Proizvodnja patoke za lastno uporabo in za prodajo je prepovedana. Clen 3 določa, da je treba od 31. januarja do 31. avgusta 1957 prijaviti vsako ne spontano fermentacijo ali iz-premembo vina najmanj pet dni prej zgoraj omenjenemu laboratoriju. Žrtev igranja na cesti Zaradi neprevidnosti otrok pri igranju se je včeraj pripetila v bližini industrijskega pristanišča huda prometna nesreča, katere žrtev je postal H-letni Flavio Morrone od Sv. M.M. Sp. Ugotovili so mu zlom številnih zob z zlomom čeljusti in verjeten zlom leve noge. Stanje otroka, ki ne govori, ‘ je po mnenju zdravnikov stomatološkega oddelka, kjer so ga sprejeli, zelo resno, zaradi česar so si pri-držali prognozo. Otroka so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa in bolničarji to znali povedati le, da je Morrone postal žrtev prometne nesreče. Agenti prometne policije »o takoj uvedli preiskavo in ugotovili, da se je Morrone skupno z drugimi otroki spustil z vozičkom na kolesih s krogličnimi ležaji navzdol po Jeričljevi ulici in privozil na'glavno cesto prav v trenutku, ko je vozil proti mestu 42-letni Giuseppe Bi-sotto iz Ul. Belpoggio. Na srečo je mož takoj zavrl svoj Fiat 1100 in s tem preprečil hujšo nesrečo, pri kateri bi otrok brez dvoma na mesto izgubil življenje. Aretiran tat Takoj po prijavi tatvine lambrete, last Paola Castelli ja iz Uh Scalinata, so policij-ski organi uvedli preiskavo ki je najprej stremela za tem, da najdejo vozilo. Sred preisksive pa so zvedeli, da Je nekdo v jutranjih urah ponujal v neki gostilni naprodaj skuter, ki je bil podoben ukradeni lambreti. Prodajalca so agenti identificirali za 18-letnega Savina Carona iz Ul. G. Gožzi in ko so tega aretirali, je moral priznati da je on tudi tat. Izprijenec je še pojasnil, da je odpeljal vozilo v neko mehanično de. lavnicb, kjer ga je dal prebarvati, da bi ga nihče ne spoznal. .Seveda so agenti vrnili vozilo lastniku in tedaj je Ca-ttellj ugotovil, da je bil bencinski rezervoar potolčen i da je bila luč razbita. Seveda so preiskovalni organi za htevali oč nepridiprava pojasnila, kil Jih' je fant takoj tudi dal; med vožnjo se je namreč prevrnil in tako povzročil gospodarju 5000 lir Škode. Mladeniča so spustili na začasno svobodo, vendar se bo mo-ral zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine. SNG za Tržaško ozemlje DANES 15. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «P r v i m a j«, V rdelska cesta J PREMIERA KVADRATURA KROGA veseloigra v treh dejanjih Spisal: VALENTIN KATAJEV Prevedel: JOSIP VIDMAR Režiser: JOŽE BABIC Osnutki scene: Dr. ROBERT HLAVATY Sceno izdelal: JVO KUFERZIN Vasja, komsomolec - Stane Starešinič; Abram, komsomolec, njegov tovariš - Miha Baloh; To-nja, komsomolka - Tea Starčeva; Ljudmila, neorganizirano dekle - Bogdana Bratuževa, debut slus. Akad. za igralsko umetnost v Ljubljani; Tovariš Flavij, organizator Anton Požar; Je-melka Crnozjomij, poet - Rado Nakrst. Godi se v prvem letu po oktobrski revoluciji. Jutri 16, decembra 1956 ob 16. in 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« ponovitev Kvadratura kroga Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. ( OfiEDALlSČA 1 GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 16. uri zadnja predstava «Hoffmaninovih PrlPOv““"L' V sredo Manuel De Fa-llova opera «Kratko življenje* * Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00 7.00, 13.00. 15 00. 17 00 19.00 22 00. 11.00 Igra Ljubljanski Pl*X! sekstet. poje Zlata Gašperšič; 11.15 Dve zgodbici za otroke. 11.30 Slovenske narodne Pe*1« 12.00 Opoldanski koncert: Arnič: Simfonija dela (igra .orkester Slovenske filharmonij^! dirigent Samo Hubad); 124" Operetna in lahka glasba Lehar-ja, Straussa, Emila VValdtetifl« in Stolza; 13.15 Veseli godci pred mikrofonom: 13.30 OdlornkJ iz oper; 14.35 Želeli ste — slušajtel; 15.40 Nove knjige: i*-'" Glasbene uganke: 17.30 Zabavn« in plesna glasba: 18.15 Poie Zenski vokalni kvartet: 18.30 Jw kovni pogovori: 18.45 Igra tarn-buraški orkester Matka Si.iakbr viča: 20.00 Veseli večer: 21.°" Za ples in razvedrilo. TELEVIZIJA 17.30 Film «Pilot smrti«; 20.45 Vesti; 21.15 Rascel la mrit: 22.1» Gino Pugreetti: «Z dekletom ni še! čez ocean«, vesela en oaf janka. Ljudska prosveta Pevsko društvo »Valentin Vodnik* iz Doline priredi danes 15. decembra ob 20.30 v dvorani prosvetnega doma v Dolini Gregorčičevo proslavo. Prosvetno društvo »S. Škamperle* obvešča, da bo redna pevska vaja v torek 18. t. m. ob 20. uri. Priporoča se polnoštevilna udeležba. * Razna obvestila Predavanje o olimpiadah. ki je prejšnji teden zaradi obolelosti predavatelja odpadlo, bo danes 15. decembra ob 20 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. Taborniški rod •Modrega vala* * * * SLIKE z miklavievanja, ki je bilo 5. t. m. v Ul. Monteccbi 6, so na ogled pri vratarju. • • « SLIKE z miklavievanja, ki je bilo 5. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj*, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. tv. Frančiška 20. Sporočilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča članom, ča bo s 15. decembrom preeelila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10-1 v Ulico Geppa št. 9. pritličje. Številka telefona ostane nespremenjena (35-458). Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo gozdove v bivši coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali bočo lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete da vložijo zadevne prošnje v pisarni Kmečke zveze do 24. decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale. Tajništvo Kmečke zveze NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Codermatz, Ul, Tor San Piero 2; De Colle. Ul. Revoltella 42: Depangher, Ul. S. Giusio 1; Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2: Zanettl - Testa d'oro. Ul Mazzini 43: Harabaglia v Barkov-1 j ah in Nicoli v Skednju, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra t. 1. se le v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo le 9 oseb. porok pa le bilo 12. POROČILI SO SE: bolničar Guerrino Forza in šivllia Vitto-ria Karlovič, pomorščak Ernest o Mislei in gospodinja Virginia La Diana, računovodja Giovanmi La-zarlch in šivilja Lazaric Paola pomorščak Vittorio Centazzo in gospodinja Liliana De Rota. pomorščak Franeesco Favretto In gospodinja Elda Zobin. trg. pomočnik Tullio Cerovaz in uradnica Apna Rosa Bonino. doktor v kemiji Augusto Tlberio in uradnica Miranda Tersar. uradnik Giovanni Miant In uradnica Lavra Trobec. Antonio Cosullch de Pečine lp Bruna Schvvartz tesar Mario Stuper in gospodinja Miranda Gregorič, slaščičar Giovanni Dambrosl in gospodinja Maria Esposlto, železničar Ezio Lolto in gospodinja Maria Del bello. UMRLI SO: 71-letna Marcella Mlcon por. Grlso, 75-letna Virginia Vercon, 75-letna Giulia Vercon vd. Cimarostl, 61-letni Carlo Jurlssevich 80-letna Anto-nletta Caropresl vd. Danelon 80-letna Glustlna Huzzier. 59-letni Stefano Bernoblch. 65-letni Andrea Ohervisari, 76-letni Otto>-n« Maionlca, Excelsior. 13.30: »Vojna In ntlT*’ A Hepburn. H. Fonda. ^ Femce. 15.00: «Očaranje». K. Novak’.. T. Povver. ... Nazionale. 15.30: «Dekle iz Vegasa«. R. Russell, F. Lani as-Filodrammatico. 16.00: »Pacifist' vragi« R. VVagn-er. T. Mobrj: Supercmema. 16.00: «P»cifl*y vragi«. R. Wagner. T. Moore-Arcobaleno. 15.30: »Carski »el (Mihael Strogov), C. Jurgens' S Kosclna. Astra Rojan. 15.30: »Komu zvoni«, G. Cooper, I. Bergman. Capitol. 15.30: «Jokala bom r* tri«, S. Hayward. ... Cristalio. 16.00: «Giovanni. vod! črnih tolp« V. Gassman. Ferrero. Grattacielo. 16.00: »Največja D‘ koborba«, M. Rav, Jtano. Alabarda. 16.00: «Cena za siav<"' G. Ferzetti. E. Rossi Drago-Arlston. 16.00: «Frou-Frou». v' Robin, M. Auer. g Armonia. 15.00: «Bela furija*. Parker, C, Heston. v Aurora 16.00: ((Pustolovščina pristanišču Afrika«, A. Piera geli. P. Carey. -j. Garibaldi. 15.00: »Kriminalni ®*T delek, primer 24». M. Wtn' tel. 25-581. Dostava tudi na “O VeseH štirikotnih Pred novo premiero SNG Valentin Katajev «Kvadratura kroga» Zaman bi brskali po matematičnih priročnikih — formule ni! Vsaj za nas, navadne zemljane, ki se vbadamo s seštevanjem in odštevanjem ter poznamo le »relativnostno teorijo* mesečne plače, je ni... In česar ni mogoče doseči z geometrijskimi liki, naj bi uspelo z živimi ljudmi? Naša komedija vam bo odkrila rezultate teh poskusov... Nič ne pomaga, da si dva mlada para obljubita večno zvestobo na osnovi politične poštevanke: — Sorodnost značajev, je? — Je. — Delovni kontakt? — Je. — Isto politično prepričanje? — Je! Kakšno pa, če ne isto?! To je sicer sestavni del nove etike, a življenje in čustva se otresajo uzde. Nič ne pomaga. Nastopi katastrofa, v katero posežeta tudi kvartni funkcionar in namišljeni poet — fizkulturnik, vmes pa nekaj lahke glasbe, mnogo smeha in — zaradi lepšega — tudi malo solz... in če bi tile Rusi snali vse tako lepo urediti in poravnati, kakor v naši komediji, bi že zdavnaj vsi živeli v raju. V raju na Zemlji, kajpada, da me kdo dandanašnji ne bi napak razumel. Komedijo «Kvadratura kroga* je namreč napisal Rus in ker Rusi zve-čina pišejo komedije o Rusih, nastopajo tudi v naši komediji Rusi in se dejanje razvija v Rusiji. Res je, da včasih pišejo komedije tudi o drugih narodih, recimo o Ameri- BOGDANA BRATUZEVA soriška rojakinja, slušateljica diplomskega letnika Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, bo prvič nastopila pred našim občinstvom v vlogi LJUDMILE v komediji »Kvadratura kroga« kancih, a se jim ne posrečijo bogve kaj. Približno tako ne, kot Amerikan-cem, kadar pišejo komedijo o Rusih. Nekam ne razumejo se... škoda. Domače razmere pa odlično pozna- jo. In nekateri tudi vse napišejo tako, kot vidijo in čutijo. Mednje sodi tudi Valentin Katajev. če naš avtor še živi, bo k letu slavil 60. rojstni dan. »Kvadraturo kroga* pa je napisal, ko jih je imel nekaj čez 20. V njej odkrivajo mladi ljudje probleme, ki jih je prinesla nova doba. Katajev ima bistro oko in nabrušen jezik. Po domače bi temu rekli «dolg jezik*, uradno pa se temu pravi: humorist-satirik. Marsi- komu je zagodel s komedijo «Cvetna pot*, v kateri slika površne agitatorje in aktiviste, ki so ljudem «čarali» pot v nove čase «skozi rožce*. Pridobil si je splošno priljubljenost zaradi čudne lastnosti, da je namreč rekel razbojniku: razbojnik, lizunu: lizun, bedaku: bedak in da je vztrajno zatrjeval, da je belo: belo in črno: črno... To pa so zanimive lastnosti tudi drugod po svetu in ne samo v njegovi domovini. Kolikor sam ni zmogel vihteti kritičnega biča, mu je pomagal rojeni brat, ki je pisal pod psevdonimom Petrov v družbi z Ilfom. Katajev se smeje prešerno, brez zlobe, brez namernega izkrivljanja. Nobenih dvoumnosti ni v tem smehu in žal bi nam bilo, če bi jih kdo namerno hotel videti. —x— TOLMINSKI ZBORNIK V spomin na vsem, ki so 50-letnico smrti Simona Gregorčiča - V spomin v drugi svetovni vojni padli na Tolminskem Kot dopolnilo k svojemu kulturnemu tednu poleti 1956 so prireditelji izdali zajeten, poljudno-znanstveni ((Tolminski zbornik«, na 148 straneh: «V spomin vsem, ki so v drugi svetovni vojni padli na Tolminskem» in «V spomin na 50-letnico smrti Simona Gregorčiča«. Tolminski kulturni teden'je hotel proslaviti poleg tega še kopico zanimivih obletnic važnih tolminskih kulturnih ustanov, mož in dogodkov, kot so 75-letnica ustanovitve Rokodelsko—bralnega društva, 60-letnica Slovenskega planinskega društva-Soške podružnice, 10-letnica povojnega učiteljišča, Tolminskega gledališča, 50-Jetnica bohinjsko-ba-ške železnice itd. Pregled se nanaša na stari tolminski politični okraj, na pravo «Puntarijo», kot jo imenujejo beneški Slovenci, ki jo po zemljepisni plati uvodoma opisuje Stojan Trošt: vsa gornja Soška dolina od Mosta na Soči do Predela in Vršiča, Baško grapo in Idrijsko dolino z vključenim Cerkljanskim (Idrije ne obsega, dasi ta le nedolge dobe ni bila njen sestavni del). Četudi je ta predel Primorske najbolj hribovit in razmeroma najbolj na redko naseljen, je vendar njen doprinos k celokupni slovenski kulturni zgradbi prav pomemben. Knjigo predstavlja čitateljem tolminski bard France Bevk s Pozdravljena Tolminska iz dobe NOB. Da tu kraljuje Simon Gregorčič je razumljivo. Franc Ceklin podaja obsežen pregled pesnikovega rodovnika 300 let POLJSKA SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE V SEJM Najvišji organ oblasti na Poljskem ne sme biti več le «nemi mebanizem» Nedavno je poljskemu Sejmu potekel mandat in za 20. januar so bile razpisane nove volitve. Diskusija o tem, kakšno vlogo naj vrši novi Sejm, je po razpisu volitev in .še predvsem po znanih oktobrskih dogodkov na Poljskem dosegla svoj višek. V poljskih časopisih m listih se glede tega odraža več gledišč. Ta bi lahko razporedili v nekako lestvico, ki bi šla od dojemanja vloge Sejma na način, kot jo ima britanski parlamentarni sistem, do druge skrajnosti, kjer se sicer prikrito, vendar se vedno dovolj jasno odraža stalinistična koncepcija. Glavno mesto v tej diskusiji pa imajo prav gotovo socialistične sile, ki skušajo sistematično in odločno odstraniti s poti Vse tiste antisocialistične elemente, ki so v prvem primeru, priplavali na površje v burnem procesu politične demokracije, in tiste, v drugem primeru, ki se še niso sprijaznili z novim dejanskim stanjem. V času svojega štiriletnega mandata je bil poljski Sejm tri leta le »nemi mehanizem«, kot mu pravijo na Poljskem, ki je bil le dvakrat na leto sklican, da opravi formalnosti, ki mu jih predpisuje u-Istava. Sele letos je Sejm ki ga je zajel splošni proces demokratizacije, začel vršiti svojo funkcijo najvišjega organa oblasti, v čemer pa mu ni uspelo iti dalje od nekoliko bolj intenzivne kontrole dela vlade in od tega, da je iz rok svojega organa — državnega sveta, prevzel svoje prirodne in z ustavo določene zakonodajne funkcije. Dočim so v vseh treh prejšnjih letih mandata poslanci poljskega Sejma predložili vladi eno sa- , mo interpelacijo, so jih v i letošnjem letu predložili kar ; celo vrsto. Za razliko od prejšnje prakse bo pri prihodnjih volitvah predloženih več kandi-1 datov kot jih je treba izvo- ! liti v Sejm. Iz vrste predlo-Ženih oseb, ki jih bodo pred-1 lagale razne organizacije ali | skupine državljanov, se bo izbralo določeno število tistih, ki ngj postanejo kandidati na listah Fronte nacionalne enotnosti. Ta izbira se poveri o-krajnim komisijam, ki jih sestavljajo predstavniki Združene delavske stranke Poljske, Predstavniki Kmečke stranke, predstavniki Demokratske stranke ter predstavniki družbenih organizacij in Ljudske fronte. Na poljskem' ne poznajo zborov volivcev, kot jih imajo na primer v Jugoslaviji, niti nimajo osnovnih organizacij ljudske fronte, pač pa obstajajo na Poljskem le okrajni in višji komiteji Ljudske fronte, Iz tega sledi, da tak način izbiranja kandidatov ne predstavlja neposrednega Izraza volje volivcev, ampak le predstavnikov političnih in drugih družbenih organizacij, ki v svojih vrstah zbirajo večino, nikakor pa ne vseh volivcev. Tu prihajamo v stik s spe- cifičnim pojavom, ki je značilen za politično življenje Poljske. Na Poljskem, kot smo že rekli, ne poznajo ljudske fronte kot enotne politične organizacije. Tik pred volitvami v Sejmu leta 1952 in tik pred upravnimi volitvami leta 1954 so bili formirani le odbori ljudske fronte, ki so takoj po volitvah praktično prenehali izvrševati svojo funkcijo. V zameno za to pa obstajajo na Poljskem tri politične stranke, od katerih je Združena delavska stranka Poljske imela v dosedanjem Sejmu 233 poslancev, Združena kmečka stranka 90, Demokratska stranka pa 25 poslancev. Nadalje je v starem Sejmu skupina tako imenovanih naprednih katolikov- imela pet poslancev, ostalih 32 poslancev pa so bili neodvisni poslanci, ki niso pripadali nobeni organizirani politični stranki. Omenjeni stranki ter skupina naprednih katoličanov imajo z Združeno delavsko stranko I Poljske skupen osnovni program, hkrati pa tudi ločene medsebojne odnose, ki temeljijo na sledečih načenih: gradnja socializma je stvar vseh, delavski razred in Združena delavska stranka Poljske pa imata pri tem vodilno vlogo. Vendar ne smeta tega jemati kot izključno svojo politično zadevo, ampak morata delovati' skupno s svojimi zavezniki, to je z ostalimi strankami; tretje skupno osnovno načelo pa je v tem, da pri izgradnji socializma skupnih naporov ne smejo ovirati različni filozofski nazori. V prejšnji praksi so te stranke predstavljale pasivne priveske strogo centralirane-ga političnega mehanizma, danes pa dobivajo svojo izrazito politično fiziognomijo. Njihov obstoj in vloga v političnem življenju predstavljata tisto neizbežno ohranjevanje tradicije, s katero mora Združena delavska stranka Poljske v vsej svoji politiki računati, če hoče v gradnjo nove družbene ureditve pritegniti vse razpoložljive sile. Zato politična e-notnost poljskega ljudstva ne dobiva svojega formalnega izraza po ljudski fronti, ampak s pomočjo sodelovanja vseh strank na prej omenjenem programu izgradnje socializma, v katerem vsaka od omenjenih strank deluje tudi kot poseben politični organizem. Seveua se postavlja sedaj vprašanje, ali bodo v novem Sejmu poslanci, ki bodo izvoljeni na listah Fronte ljudske enotnosti in ne na listah svojih strank, predstavljali in tudi praktično izražali poglede svojih strank, ali pa bodo izrazili svoje osebne nazore in poglede ali končno poglede in interese svojih volivcev? Z drugimi besedami, ali bo in v kolikšni meri bo le poslance obvezovala njihova strankarska disciplina? Vsa politična orientacija v času osmega plenuma CK Združene delavske stranke Poljske in po njem govori za to,' da se morajo poslanci v «voji de- javnosti ravnati predvsem po interesih in željah svojih volivcev. Poslance naj bi posamezne stranke pozivale na odgovornost le tedaj, če bi njihova dejavnost bila v nasprotju s splošno linijo stranke. Vsak drug vpliv na delovanje poslanca bi praktično vodil k obnavljanju stare prakse, po kateri bi osrednji partijski aparat bil tisti, ki bi avtoritativno odločal o konkretni dejavnosti vseh, to se pravi tudi volilnih organov, katerim bi ne preostalo nič drugega kot izvrševanje sklepov. S tem je tesno povezano še drugo vprašanje. Poljski delavski razred ne predstavlja večine prebivalstva. Zato se more računati, da v Sejmu ne bo zastopan v takem obsegu, ki bi mu zagotavljal odločilen vpliv na dejavnost Sejma samega. Prejšnja praksa je to vprašanje «reševala» tako, da so pri volitvah vsilili kandidate iz delavskih vrst tudi v tistih volilnih okrožjih, kjer je bila večina volivcev kmetov. V novih pogojih, kjer naj bi bil poslanec odvisen od volivcev, kar so na Poljskem šele nedavno uzakonili, bi takšna simbolika demokratičnosti volitev mogla le škodovati.■ Pri sedanjem sistemu preostaja torej edino to, da ZDPS po svojih predstavnikih v Sejmu zagotovi delavskemu razredu vodilno vlogo. Ta vodilna vloga pa naj bi, po splošnem mnenju, ki velja na Poljskem, temeljila na dejanski politični avtoriteti stranke, njenih članov in njenega vodstva tako med širokimi plastmi volivcev, kakor tudi pri ostalih strankah. In le v tem primeru bodo volitve dejansko predstavljale nov dokaz avtoritete in stika, ki ga imajo komunisti z množico. Ze samo dejstvo, da delovni ljudje postajajo dejanski sodniki dejavnosti programa delavske stranke, govori o pomenu sprememb, do katerih je po znanih oktobrskih dogodkih prišlo na Poljskem. Prirodne lepote pod zemljo: nič čudnega, če se Jamarji ne zmenijo za nevarnosti, ki so v zvezi l njihovo dejavnostjo. nazaj. Jernej Bogataj pa prispeva zanimivo razčlembo vzrokov Gregorčičeve duhovne razrvanosSi. Drugi imajo le kratke prispevke, življenjepise, kot kobariški skladatelj Andrej Hrabroslav Volarič ali zgodovinar Simon Rutar, Gregorčičev sovaščan in sorodnik, pesmice kot Ciril Drekonja, pedagog in pisatelj, ki so ga Nemci ubili; Ivan Pregelj in Joža Lovrenčič sta tu s kratkimi odlomki, drugi pa le s slikami kot Josip Pagtiaruzzi-Krilan in Ciril Kosmač. Bric iz Medane, Alojz Gradnik, tu le gostuje z dvema sonetoma Tolminu. Zgodovinske preglede sta napisala Niko Mozetič s Kratkim pregledom arheoloških najdb Gornjega Posočja in Hinko Uršič v Pogledu v preteklost. Razvoj in gibanja v dobi pod fašizmom je opisal Berti Rejec v Tolminski med obema vojnama z dodano objavo Zadnjega pisma Simona Kosa. Marija Rutar pa je podala splošno sliko Kulturnega življenja v Tolminu od l. 1848 do druge svetovne vojne. Franjo Klavora obnavlja spomine o Dveh obletnicah Tolminskega prostovoljnega gasilskega društva. O zgodovinski prelomnici tolminske preteklosti so objavljeni sestavki o deležu Tolminske v narodnoosvobodilni borbi. Franc Brešan je napisal Zgodovina relejne stanice P-22, dr. Aleksander Gala, Sanitetne postaje p bivšem Tolminskem okraju, Bogomil Kavčič, Ciklostilno tehniko ((Krn«, Hinko Uršič pa po pripovedovanju Andreja Kavčiča - Kovača Politično organizacijo na Tolminskem v času NOB. V naslednjem predelu so podani očrti dela in napredka po vojni in po padcu fašizma obnovljenih ali na novo osnovanih važnejših kulturnih u-stanov; inž. Viktor Klanjšček o Tolminskem gledališču, Stojan Trošt O desetletnici obnovljenega tolminskega učiteljišča, Franjo Klavora, List iz gimnazijske kronike, Hinko Uršič pa o Soški podružnici SPD., ob njeni 60-letnici. Iz planinskega pregleda je razvidno, da je Tolmin prvačil v planinstvu in da so se začele šele skoro desetletje kasneje snovati druge samostojne podružnice SRD in se oddvajati od Soške, ki je bila edina planinska organizacija vse Primorske. Tako so se zaporedoma ustanovile podružnice, skoro v istem letu, 1904 v Trstu, Cerknem, Ajdovščini, Idriji in zatem v Gorici. Veliko večino teh skrbno sestavljenih 'pregledov kot je razumljivo, so napisali profesorji i,n učitelji tolminskih šol, Tolminci in Netolminci — bližnji sosedje, ki so se globoko vrasli v tolminsko zemljo. O demografskem in gospodarskem položaju, ter o osnovnih možnostih razvoja pa pišejo izvedenci iz teh področij javne dejavnosti; dr. Jože Janež o Gospodarstvu Tolminskega, Franc Ceklin o Gornjem Posočju v luči turizma, Janko Berginc o gibanju prebivalstva na Tolminskem, lz obeh gospodarskih člankov je razviden povojni razvoj gospodarstva ter perspektive iz osnovnih prirodnih in surovinskih predpogojev. Poleg kmetijstva, ki daje tolminskemu prebivalstvu 53 odst. vseh dohodkov, predvsem živinoreja, se je po osvoboditvi razvilo nekaj novih industrijskih podjetij, kot rudo-kop «Kreda» na Srpenici, tovarna igel v Kobaridu, «Avto-elektra« v Tolminu za proizvodnjo avtomobilskih vžigal-nih svečk, Zadružna sirarna v Kobaridu, prav pred kratkim tovarna volnenih izdelkov ((Bača« v Podbrdu ter «Rempod» v Cerknem. Poleg tega je bilo obnovljenih in razširjenih nekaj prejšnjih zasebnih podjetij kot: tovarna pohištva »Krn« v Podmelcu s pridruženim novim obratom v Bovcu, opekarna v Kobaridu in mlin na Slapu. Poleg tega izvemo še, da se je letos začel graditi zadružni obrat za proizvodnjo mlečnega sladkorja v Tolminu, prvo tako podjetje v Jugoslaviji. Kakor je tudi že v načelu določena lokacija za proizvodnjo cementnih izdelkov in u-metnega kamna, z izkoriščanjem izvrstnega soškega peska in gramoza ter cementa v bližnjem Anhovem. Ze dve leti je v študiju tudi načrt za izgradnjo večjega lesno-indu-strijskega predelovnega s priključeno industrijsko žago v bližini Tolmina, ker je doslej vsa Tolminska, kljub temu, da je dobra tretjina površine pokrita z gozdom, imela le nekaj manjših žag v Cerknem, v Bači, Podmelcu itd. Iz lega so jasno razvidni krepki napori, svež dih v gospodarskem snovanju, ki hoče iz temelja prerešetati zaostalo dosedanje gospodarsko stanje, ki je kot pasivno kmetijsko gorsko področje stalno propadalo s svojim zaostalim m zdrobljenim bajtarstvom, ter mu je bilo odseljevanje prebivalstva zunanji znak stalne krize. Iz Berginččvega pregleda gibanja prebivalstva je razvidno, da je ostalo število prebivalstva skoro celo stoletje na isti višini, oziroma se je celo znižalo zaradi vojne, izseljevanja ter odseljevanja v industrijske kraje Slovenije, oziro-| ma Jugoslavije za cca 21 odst. ' Saj dr. Janež kritično ugotav-l lja, da je znašal še 1. 1954, po izboljšanju, povprečni na-! rodni dohodek na Tolminskem ‘ na prebivalca za celih 65 odst. manj, kot povprečno republiški dohodek v Sloveniji. Ceklin po opisu prirodnih gorskih in turističnih lepot Gornjega Posočja ugotavlja, da je to zadostna podlaga, da se tu izgradi — turistični ! ključni objekt. A kritično do j daja, da je bilo že marsikaj narejenega, izgrajenih hotelov in zavetišč, posebno v Trenti, s čimer sc je nastanitvena zmogljivost tega področja povečala za približno petkrat. Vendar pa je še vedno mreža gostišč, hotelov še zdaleč prenizka in prešibko opremljena. Poleg tega pa je kljub iz boljšanemu prometnemu položaju in razmeroma dobri cestni mreži še nekaj osnovnih ne-dostatkov. Predvsem še sedaj ni dobre, kratke prometne zveze s središčem Slovenije (čez Jesenice ali celo čez Sežano so zveze za turiste predolge, posebno če upoštevamo, cta morajo še z avtobusi po Soški dolini navzgor, ker je tudi lokalna železniška proga od Mosta do Bovca še vedno le — v načrtu), ker je načrt z raznimi variantami za želez-lezniško zvezo iz Mosta čez Cerkno ali Idrijo v Škofjo Loko - Ljubljano, še vedno le — načrt. Vendar je vidna tudi iz o-menjemh kritičnih člankov še neka druga razpoka. Pri vsem možnem razvoju je še na Gorenjskem turizem le ena, in nikakor najvažnejša pridobitna panoga, kot to ni niti tam poljedelstvo, ki je daleč močnejše in z boljšimi ozemeljskimi pogoji. Dr. Janež ugotavlja obstoj ogromne električne centrale v Dcblarju, ki ima pa le akumulacijski bazen na Tolminskem, medtem ko je po vsem Tolminskem ogromni soški vodnoenergetski vir, z vsemi pritoki stvarno še neizkoriščen, z izjemami malih elektrarn za skupno cca. 3000 konjskih sil. Za sedaj je v stadiju priprav za uresničenje gradenj ogromne hidroelektrarne na Idrijci med Tre-bušami in Avčami, medtem ko se je ob raznih prilikah že govorilo o narejenih načrtih za velisa izkoriščanja vodnih sil v Bovcu obeh pritokov, Soče in Koritnice, dalje pri Kobaridu s predorom pod Po-lovnikom, medtem ko so vode Tolminke in Bače s Knežo, še skoro popolnoma neizkoriščene. Vodne sile Drave z elektrarnami v Dravogradu, Vuzenici, Vuhredu in Mariborskem o-toku so temelj za štajersko težko industrijo, kemično in kovinsko, je savsko vodno bogastvo z elektrarnami v Žirovnici, v Mostah in Medvodah osnova za gorenjske, industrijske centre na Jesenicah, v Kranju, Medvodah, Ljubljani itd. Ze iz omenjenih načrtov za soške vth elektrarne je vidno, da so tu enaki, a še v največji meri neizkoriščeni ogromni energetski viri, ki so s prometnimi potmi in bistrim ljudstvom, izvežbanim že davno v domači obrti ali v starih j domačih rudarskih-industrij-skih podjetjih, posebno v tujini, temelj za novo cvetoče industrijsko področje v sliko-1 viti, obmejni dolini, ki noče biti, kot vidimo iz dosedanjih! naporov in načrtov le suro-! vinska baza — za izvoz v čisto j neobdelanem stanju, medtem ! ko bi pokrajina propadala s' kroničnim izseljevanjem v druge pokrajine morda z manjšimi surovinskimi pogoji za razvoj industrije. Taki pregledi so v mnogih pogledih zelo koristni. Mnogokdaj služijo celo kot pripomoček v šolah pri pouku domoznanstva, — širijo tudi izven ozkega kroga uvedenih poznavanje preteklosti in sodobnih problemov, ter dajejo mnoge spodbude bolj zavestnemu delu na katerem koli področju. Mnogo dragocenih spominov, ki bi se sicer izgubili, ostane tu zbranih. Z. JELINČIČ Velikanski kotel Za celulozno industrijo so pred nedavnim zgradili. Vanj iaho spravijo 320 kubičnih metrov maše, pri tem pa kotel avtomatično opravlja vse ku-halne procese. Bape bo kotel lahko deloval leta in leta brez reparatur. AVTO NA POGON Z OLJEM KIKIRIKIJEM sc konstruirali v General Motors tovarnah. Ta avto lahko poganjajo tudi vse vrste mineralnih olj — celo umazano mazilno olje, kitovo in jedilno olje. Avto je brez valovite osi, ker potiskajo bati segreto plinsko mešanico v turbino. Režiser Jean Negulesco spremlja Sofijo Loren po razstavi slik, ki Jo je priredil v Rimu. Vse slike upodabljajo Sofijo. Med ljudmi se širijo razne govorice: Negulesco Je namreč poročen. PO NEUSPELI ANGLOFRANCOSKI AVANTURI V EGIPTU Kako Naser ocenjuje zadnje vojaške dogodke Oni, ki Naserja dobro poznajo, si lahko zamislijo, kako je v preteklih tednih živel mladi predsednik Egipta. Njim se ne bo zdelo čudno, da je po prvih bambardiranjih Kaira Naser šel na ulice glavnega mesta, da bi svojim državljanov vlival novih sil in se od njih navzemal pobud za nadaljevanje borbe. Danes je že vsem jasno, da je bil prvi cilj napadalcev v tem, da s psihološko vojno privedejo E-gipt do notranjega razcepa in s tem do zrušenja vlade. To-d? Naser je to preprečil. 2. novembra se je na primer v odprtem avtomobilu pripeljal pred džamjo Ashar, kjer je ljudstvu med drugim rekel: ((Pripravljeni smo dočakati Britance in Francoze v Delti. Naše enote niso izolirane in lahko vam rečem, da je bri-tansko-francosko-izraelska zarota propadla!« Dan prej je po radiu rekel; ((Izbrali smo rešitev, ki nam jo narekuje dostojanstvo in čast!« Ker pa ro mu Britanci postajo razbili, je Naser stopil med ljudstvo, da se nepošredno z njim porazgovori. Ko je 4. t. m. Naser imel intervju z dopisnikom ameriškega ((Timesa«, se je novinarju opravičil zaradi svoje hripavosti in pri tem rekel; «Zdravnik mi je naročil, da ne smem kaditi in mnogo govoriti, toda tega se sedaj ne morem držati«. V tem intervjuju je Naser prikazal deset dni sueške vojne. Ena glavnih predpostavk Kaira je bila, da Angleži m Francozi ne bodo šli tako daleč, da bi intervenirali s si-io «Mi nismo nikoli verjeli, da bi mogel britanski odgovorni voditelj storiti kaj takega« — je rekel Naser in nadaljeval; «Ko smo 30. oktobra dobili ultimat, sem smatral, da še vedno ni niti 40 odst. možnosti, da bi oni storili vojaško akcijo«. Kot je znano, sta Eden in Mollet od Egipta «in Izraela« zahtevala, da se umakneta na 16 km z vsake strani Sueškega prekopa, da bi se s tem preprečilo, da bi to področje postalo področje vojne. To bi naj preprečile britanske in francoske čete, ki bi »začasno« ostale v ključnih točkah; v Port Saidu, Izmailiji in Suezu. Naserju je za odgovor pre-ostajalo le 12 ur časa. Ko danes komentira vse to, Naser, govoreč o Edenu, pravi; ((Nikoli bi si ne bil mislil, da more nekdo postaviti na kocko svoje najbolj življenjske interese ne le v Egiptu, ampak v vsem tem področju (Srednji vzhod), da more spraviti v nevarnost petrolej, trgovino, naftovode, politiko in to v tolikšni meri, da oi jih ne bilo lahko popraviti tudi tedaj, če bi zmagal « Naser pa je v tem računu pogrešil, vendar ne le on sam, kajti kdo bi si bil mogel zamisliti, da bi se mogla sueška kriza danes reševati z vojno? Eden in Mollet pa sta se zares lotila »vojaškega reševanja.« O tem Naser pravi; ((Znašli smo se v zelo resni situaciji. Egiptovsko vrhovno poveljstvo je moralo takoj spremeniti ves svoj strateški načrt.« Kot je znano, so se v času ultimata vodile vojaške o-peracije na Sinaju med izra-elci in Egipčani. Izraelci so naglo in brez vsake vojne napovedi vdrli v Egipt in napredovali skozi puščavo. Egiptovsko poveljstvo je nameravalo s svojimi glavnimi četami napraviti protinapad in vreči napadalca preko meje. V času izraelskega napada na Egipt (29. oktobra) je bilo na mejah 6 egiptovskih divi- ALI IMAJO SLEPCI ŠESTI ČUT? Slepec sam na cestij — Zaletel se bo v prvi drog! — Poškodoval se bo ob poštnem nabiralniku! — Ne, tik pred njim se bo ustavil in previdno bo šel mimo. To ste na cesti že gotovo kdaj opazili in se temu ne malo čudili. Nekateri slepci se res gibljejo po cesti s sigurnostjo, ki preseneča, Ali je to res šesti čut ,ki ga slepec prejme v zameno za izgubljeni vid? Celo slepci dajejo na to vprašanje različne odgovore. »Čutim predmete na koži«, ali uslišim steno»■ Tu je naloga znanosti, da ugotovi, kako zaznava slepec ovire, ki jih ne more zaznati z vonjem, sluhom in okusom, še preden naleti nanje s palico, ali s tipajočo roko. V novejši dobi je raziskoval to področje nemški učenjak dr. Haase iz Bonna. Ukvarjal se je z vprašanjem zaznavanja prostora slepca Naredil je sledeč poskus: Slepce je zapeljal posamič in po vrsti v tri različno velike prostore. Prvi prostor ie meril 18 kvadratnih metrov, drugi dva, tretji pa 152. Slepcem je zastavil vprašanje, kateri prostor je največji, kateri srednji, kateri najmanjši. Nam se zdi ta naloga izredno težka in človek z vidom si kar ne more predstavljati, kako bi naj slepec to ugotovil. Dr. Haase je izvedel svoj poskus v treh stopnjah. Pri prvi stopnji so slepi poskusni osebi temeljito zamašili ušesa m opustili vsak šum, v drugi stopnji so dovolili rahle šume, kot razločno dihanje in šepet, pri tretjem poskusu so pa dovolili razločne šume. Haase je prišel do zanimivega zaključka: največji prostor je bil najbolj sigurno ocenjen šele pri polni uporabi sluha. Iz tega torej sledi, drf je o-nentacijska sposobnost slepca o zvezi s sluhom. Odgrniti zastor tajinstvene-ga čuta za razdaljo je še bolj uspelo profesorju Erismannn ir. docentu Koblerju z inštituta za eksperimentalno psihologijo univerze v Innsbrucku. Njuno izhodišče so bile različne izjave slepih, da lahko predmete slišijo ali čutijo na koži. Slepca so tesno povil, z ovoji in so ga peljali v prostor, ki je bi! poln različnih ovir (stene iz lepenke, ščiti itd.), in čim bolj so te ovire premikali, tem bolj se jih je slepec izogibal. Čut za razdaljo je nemoteno deloval. Občutja na koži ga niso mogla povzročati. Ali je igral odločilno vlogo sluh? Dr. Kobler je nadaljeval z vrsto poskusov Slepcu je zamašil ušesa m ga poslal skozi prostor z ovirami. Izključil je vse močne zvoke in pustil slepcu, da je iskal svojo pot. Tokrat «a-Icrmna centrala« i delovala. Slepec se oviram ni izognil, gibal se je tako, kakor laik v takem primeru od slepca pričakuje, «nesigurno in brezmočno«. Ti poskusi jasno dokazujejo, da so ušesa tisti organ, ki nudi slepcu pomoč v orientaciji. Če se hoče slepec znajti, morajo torej obstajati zro-ki in slepemu so zvoki v veliko pomoč, pa čeprav je to le dih ali šum lastnih korakov. Kolikor višji je zvok, toliko lažja je slepcu orientacija. To spominja na primer netopirja v naravi. Netopirji spuščajo zelo visoke ultrazvoke ter se po njih orientirajo. Dr. Kohler je naletel na tajinstveni čut za razdaljo. Čut za razdaljo ni izenačujoče darilo dobrohotne usode za izgubljen vid, temveč le izkoriščanje fizikalnih zakonov resonance in refleksov, ki ga slepci instinktivno uporabljajo. zij Na sektorju Gaze so bile edino enote nacionalne garde. Obrambi tega področja se ni mogla polagati večja pozornost, ker «je znano, da se področje da lahko odrezati«. Mejo so Egipčani branili tako, de so tri severne točke branile tri egiptovske divizije, medtem ko je bil južni sektor nezavarovan. To pa ni 'pomenilo zanemarjanje obrambe teh meja, ker je bil zaradi puščavskega značaja terena in zaradi velike premično-st: čet izbran boljši način o-brambe. ((Ostali del naših s.l — pravi Naser — je bil razporejen zapadno od Sueškega prekopa, da bi ga mogli takoj vreči na katero koli fronto kakor hitro bi bili napadeni’« V teh smislu je bil izdelan načrt egiptovskega vrhovnega poveljstva in v tem smislu bi bil tudi izvršen, če bi ne Lilo prišlo do anglo-francoske-ga napada. Izraelci so napadli predvsem skezi južni sektor, kjer ni bilo obrambe. Nato tudi na treh severnih točkah. Naser daje glede tega točne podatke, iz katerih se vidi, da so bile izraelske enote sestavljene iz oklopnih in padalskih bataljonov in da bi kar se tiče njihovih sil, ne bile dovolj močne, da bi lahko napadle Egipt s hrbta. Ti podatki prav tako govore, da je bila ta akcija z vojaškega gledišča nesmiselna, če bi — seveda — ne bili računali z anglofrancoskim napadom. Iz Naserjevih izvajanj se vidi, da je bila vsa avantura proti Egiptu, zamišljena kot celota in vprav to je tisto, kar skušata London in Pariz — pz čeprav brez uspeha — zanikati, češ da je šlo le za ločene vojaške akcije, ki naj preprečijo vojno. Ameriški «Time» navaja še Nasei jeve zaključke, do katerih je prišlo po anglo-fran-coskern napadu; «Očiten namen naših sovražnikov je bil, pritegniti naše čete na Sinajski polotok in nato okupacija Sueškega prekopa, nadalje izo. liranje naših čet, da bi jih uničili in nato počeli z Egiptom to, kar bi se jim zljubilo«. Zaradi tega je prišlo do nagle preorientacije egiptovskega vojaškega načrta; namesto protiofenzive proti Izraelcem so se Egipčani zbrali drugje: »Mi smo sklenili — pravi Naser — umakniti se s Sinajske-ka polotoka in vreči glavnino raše vojske na področje Sueškega prekopa in v delto Nila.« Naser ni odgovoril na vsa vprašanja dopisnika «Timea«, kajti; «S Francozi in Britanci morda še nismo končali in zato ne želim govoriti o strategiji«. To je bil odgovor na vprašanje, zakaj glavnina t-giptovske vojske ni stopila v btrbo pri Port Saidu. Naser je še rekel ,da napadalci niso imeli pojma, da ima Egipt na razpolago tudi lovce sovjetskega tipa «Mig 17«. V neki borbi so tri taka letala zrušila kar tri francoske «Mistere». Naserjev intervju prav gotovo ne daje popolne »like o vojaških dogodkih, vendar že v tem pove — kar je sicer ze itak znano — da Egipt predstavlja dejansko tudi vojaško silo, ki je ni podcenjevati. Tako bomo volili Za občinske in pokrajinske kandidate v občinah Za pokrajinske kandidate v Gorici DOBERDOB Volilno okrožje Gorica I. IOVODNJE Volilno okrožje Gorica II. STEVERJAN Volilno okrožje Gorica III. Za občinske kandidate v Gorici Volilno okrožje Gorica IV. D .......................... km NADVSE USPELO VOLILNO ZBOROVANJE V STEVERJANU Briški kolon in kmet bo iskal zaveznika med italijanskim delovnim ljudstvom Volilno okrožje Gorica V. Navodila volivcem Na volišče vzemi s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. Predsednik volišča ti bo dal dve glasovnici: eno za izvolitev občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta. Za občinske liste in pokrajinske kandidate voliš tako, da prekrižaš volilni znak s svinčnikom, ki ga dobiš od predsednika volišča. Ko prekrižal, znak, glasovnici zalepiš, stopiš Iz volilne kabine in obe glasovnici izročiš predsedniku volišča. V četrtek zvečer so se Ste-verjanci v izredno velikem številu udeležili zadnjega vo-, lilnega zborovanja v občini za Listo občinske enotnosti. Zborovanje je otvonl kandidat liste tov. Slavko Stekar, ki je podal najprej besedo tov. F-Stoku iz Trsta. Tržaški govor, nik je toplo pozdravil štever-janske prebivalce, ki so do sedaj tudi v najtežjih časih fašizma in NOV pokazali lice ponosnega naroda, ki je s kakršnimikoli žrtvami pripravljeno boriti se za svoj obstoj. Bcrba za obnovo občinske u-prave v tem krajut ki je v glavnem naseljen s koloni in maloposestniki je zelo važna ir nikomur ne sme biti vseeno kdo bo za nadaljnjih pet let upravljal z občinskim premoženjem. Doseči je treba, da v upravo pridejo ljudje, ki bodo upoštevali glas prebivalcev, ki bodo odločno zastopali njihove pravice in povsod nastopali odločno z zavestjo, da je treba tudi v tej občini odpreti pot napredku in razvoju. Predvsem se j« treba izogniti ljudem, ki ti bili pripravljeni zaradi svojih ozkih interesov na hlapčevstvo tujim ljudem, ki so se doslej pokazali za vse prej kot pa prijatelje slovenskega naroda. Takim ljudem, ki se poleg drugega ne sramujejo govoriti o naši junaški preteklosti kot o umazani preteklosti ne moremo slediti, ker bi izdali naše ideale, za katere je padlo toliko žrtev v drugi svetovni vojni. Ce je SDZ lahko na zadnjih volitvah kaj pridobila, je bil temu vzrok razdor med delavskim gibanjem, ki je nastal leta 1948, toda takoj, ko so bili odstranjeni ti vzroki, se je enotnost delavskega in kmečkega človeka zopet ojačila in v borbi za naše socialne in narodnostne pravice so v tem času dosegli že precejšnje uspehe. Ko je tov. Franc Stoka nato govoril o položaju s'ovenske manjšine v Italiji 'e dejal da je za nas nujno iskati sodelovanje političnih skupin, narodnosti, s katero živimo skupaj, toda pomoči, ki je potrebujemo prav gotovo ii(T bo m o” nall i 'pri "tistih, ki PREDEN GREŠ NA Volilna propaganda med volivci se zaključuje in samo še par dni nas loči od volitev v občinske svete in goriški pokrajinski svet. Mnogo je bilo volilnih sestankov vsepovsod tako, da je imel vsak volivec priliko citati ali slišat: marsikatero plat zvona. Vsi so po dobrem preudarku ž» zavzeli svoje stališče in se odločili, komu bodo oddali svoj glas. Brez dvoma pa so imeli vsi Slovenci v zamejstvu priliko čitati in slišati pisanje in razsajanje ljudi, ki stoje okrog »Demokracije«. Po pisanju se da soditi, da so dobili hud hi. »teričen napad, med katerim so se poslužili posebnega slovarja za osebno obrekovanje, zmerjanje in potvarjanje resnice. Ce je bilo to samo histeričen napad, tega se da ozdraviti s pomirjevalnimi kapljicami. Eno pa le kljub temu ostane: spisali so si sami sebi »pričevalo resničnega duhovnega uboštva. Po vsem tem »odeč, vemo približno kam na tem svetu spadajo, na o-nem svetu pa bodo uživali lep privilegij, ker sveto pismo pravi: Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. V svoji bujni fantaziji, polni histerije, so se se ljudje o-krog »Demokracije* tako spozabili in trdili — bog jim greh odpusti — da bodo branili tudi interese delavcev m kmetov in se bodo zavzemali za vsa pereča in viseča socialna vprašanja. To se tako sliši, kakor bi nam kdo natolceval, da je včeraj zvečer videl dr. Sfiligoja in dr, Agneletta, ko sta govorila delavskim masam pri Sv. Jakobu v Trstu radi povišanja delavskih mezd in nato šla z delavci v povorki po tržaških ulicah, kjer sta se spopadla z najhujšimi reakcionarji. V neštetih propagandnih letakih ima SDZ tudi razna gesla kakor: za našo vero in kulturo, za ohranitev slovenske družine itd. S temi volilnimi gesli vprega SDZ v svojo volilno kampanjo tudi duhovnike in izsiljuje zlorabljanje vere v politične namene. Mi se nismo nikdar zaganjali v vero in še nobenemu frontašu ni bilo prepovedano obiskati cerkve ali se udeleževati cerkvenih obredov, ker to ni namen našega dela. Vemo pa, da so nekateri duhovniki, posebno v pretekli dobi, spremenili cerkev v navadno politično tribuno, odkoder so obdelovali prizadevanje delovnega ljudstva, hi ti je v težki borbi osvajalo potrebne pravice za obstoj in miren razvoj lastne družine. SDZ naj si dobro zapomni, da je za ohranitev zdrave slovenske in tudi italijanske družine potreben vsakdanji kruh, brez katerega ni bilo in ne bo zdravja niti sreče pri hiši. In ko ugasnejo moči delovnih rok pri hiši, je potrebno, da družina še nadalje živi. Samo z lepimi besedami in z vero se ne da temu odpo-moči. Delovno ljudstvo si je vse to priborilo samo, zato pa je bilo treba vztrajne m dolge ter včasih tudi krvave borbe proti izkoriščevalcem. Nekateri duhovniki pa so dosledno branili izkoriščevalce in izrabljali cerkev proti delavskim gibanjem in so s tem kopali prepad med cerkvijo in delovnim ljudstvom. Bilo bi predolgo tu razčlenjevati in razvozljati te prilike. Moramo samo omeniti, da se ta prepad, sicer na bolj jezuitski način še nadaljuje in poglablja prav preko SKZ in SDZ, ki neprestano netita sovraštvo do delovnega ljudstva. Posebno izrablja to SDZ, ko se trka po svojih liberalno verskih prsih, ker si domišlja, da jo to še lahko obdrži pri sapi. Radi kulture pa naj SDZ kar molči. Prav v »Demokraciji* so ponavadi članki naperjeni proti Slovencem v matični državi in proti vsemu kulturne-mr ustvarjanju. Koliko blata ir- gnojnice je bilo vržene na vso slovensko dejavnost tu in onstran meje. V našem zamejstvu je SDZ prav malo al nič naredila. Na listi SDZ kandidira tudi cel roj profesorjev goriških srednjih šol. Vsi ti so v popolnem protislovju z obrambe interesov delavcev in kmetov. Sicer pa, kako bodo branili želje svojih volivcev, ko še sami sebe niso branili; ob priliki vsedržavne stavke profesorjev v Italiji, ne glede na politično prepričanje, radi po. višanja njihovih plač, so vsi ti sedanji liparski junaški kandidati ostali v svojih razredih in potuhnjeno poučevali, ka. kor bi se njih to ne tikalo. Ti gospodje profesorji prav gotovo ne bodo nikoli branili interesov našega delovnega ljudstva, ker se še svojih niso upali braniti, ampak so se kot zajci poskrili za katedre lastnih učilnic. Njih voditelj dr. Agneletto je podal v »Primorskem dnev. niku* v nekem popravku točno izjavo in pokazal pravo bce njihovega dela; mi smo antikomunistična organizacija Torej protidelavska in protisocialistična organizacija. S tem Je tudi izpovedal, da no- čejo imeti opravka z našimi socialnimi problemi, ki tarejo vse ljudstvo in naše občine. Zato naj vsi volivci store svojo dolžnost, da taki ljudje ne pridejo v občinske svete. V programu za doberdob-sko občino so tudi zapisali, da se bodo borili za nadaljnjih 10 km pasu v videmskem sporazumu glede prehajanja državne meje. Videmski sporazum je bil podpisan po sklepu in uvidevnosti obeh držav, da se pomaga obmejnemu življu in se poglobi prijateljstvo med obema državama ter se u-stvarijo vsi pogoji za kulturno in gospodarsko zbližanje cbeh narodnosti. Na kratko povedano: mirno sožitje med dvema državama. SDZ pa je še najmanj poklicana, da govori o teh stvareh, ker je do danes pri pisanju in z vpitjem dokazovaal, da tega no,e ir neprestano neti sovraštvo proti matični državi. Vse to je le nekaj od premnogih dokazov, odkar se je v zamejstvu porodila »Demokracija*, po kateri spoznavamo, zakaj je bila ta organizacija ustanovljena in kdo je v njenem vodstvu. Naši kmetje in vse naše delovno ljudstvo zna samo presoditi kaj je prav in kaj je narobe, zato bo v nedeljo s svojim glasom tudi pravilno in pravično razsodilo. VILJEM NANUT sc na oblasti, kar so do sedaj v svojih dejanjih tudi pokazali. Mi smo se vedno borili za boljšo bodočnost in radi bi videli, da bi vsaj naši o-troci živeli v boljših gospodarskih in socialnih pogojih kakor mi, zaradi tega si iščemo zaveznikov v naši borbi med tistimi ljudmi, ki prav tako občutijo vso težino današnjega družbenega sistema v Italiji, med ljudmi, ki imajo prav tako žuljave roke kot mi, med takimi, ki interese delavca in kmeta ne bodo nikdar izdali. Voditelji okoli SDZ nimajo nič skupnega z našim delovnim človekom in kmetom, ker so to že premnogokrat dokazali, zato je danes vse zaman da hujskajo ljudi proti Jugoslaviji, kjer si delovni ljudje s ponosom pa čeprav ob velikih žrtvah grade boljše življenje. Ti ljudje pri SDZ govore in pridigajo o miru, toda kdo naj jim zaupa, če njihova glasila vsakikrat ko izidejo samo zlivajo blato na vse kar je delavskega in vse kar je naprednega v svetu in še posebej v Jugoslaviji. Mi smo proti takim hlapcem reakcije, ki bi želela, da bi prii šlo na tem ozemlju zopet do netenja nacionalne mržnje, in tega naše ljudstvo, ki se je za mirno sožitje dveh narodov odločno borilo v NOV prav gotovo tudi sedaj ne bo dovolilo. Da bomo živeli v miru in se uspešno borili za vse. naše pravice moramo Slovenci nastopati enotno, kot smo enotno nastopali v najhujših časih naše zgodovine, ne smejo nas pri tem delu ovirati razni begunski provokatorji, ki se skrivajo pod plaščem vere in demokracije. Na dejanjih vidimo te ljudi kako se borijo za nas, njihov zastopnik v tržaškem občinskem svetu ni niti takrat voli! proti demokristjanom, ko je šlo za občinski proračun, ki ni imel niti ene postavke v korist slovenskega človeka v Trstu. Navedli bi lahko še vrsto primerov, ki kažejo odpadke slovenskega naroda v pravi luči. Zastonj, da nas ti..ljudje imenujejo izdajalce; mi, koristi našega naroda nismo nikdar izdali, saj smo se z ramo ob rami borili za svobodo in življenjski obstoj, takrat ko so voditelji o-koli SDZ uprizarjali bratomor-sk«, vojno, ki jo jim nihče ne more odpustiti. Tov. Miladin Černe, ki je r.ato govoril števerjanskim občanom je dejal, da smo v naših volilnih zborovanjih skušali govoriti predvsem o tistih problemih, ki najbolj pečejo naše ljudi, nismo se jifc izogibali kakor dr. Sfiligoj in Kraner, ki sta s tem, da sta vlekla na dan mednarodne dogodke skrivala svojo nedejavnost v njihovih občinah v zadnjih petih letih. Zaradi njihove nezainteresiranosti za najnujnejše probleme števerjanske občine je prišlo do 110 podpisov števerjanskih občanov, ki so izrazili željo, de se pridružijo Gorici. 'Zaradi politike SDZ bi Slovenci n« Goriškem kmalu prišli ob eno občino, kateri bi sledile tudi druge in demokristjani in vsi njihovi zavezniki bi se lahko veselili, da na Goriškem ni niti ene slovenske občine več. Steverjanci morajo ob teh volitvah dobro pogledati kandidatne liste in ugotoviti na kateri so ljudje, ki bodo zagotovili dobro upravo, tako da nobenemu občanu ne bo padlo na pamet, da bo iskal pomoči Gorice. Tov. Miladin Černe je omenil tudi željo Steverjancev po enotni listi, ki je bila že skoraj sestavljena, pa so jo ljudje iz SKZ zaradi ozkih političnih interesov razdrli. Ti ljudje naj si zapomnijo, da prav gotovo ni njihova zasluga, da lahko po naših vaseh in svojih glasilih lahko kričijo in pišejo slovensko, marveč je to zasluga našega ljudstva, ki je ogromno žrtvovalo za svobodo slovenskega naroda in za boljšo bodočnost. Sedaj p? se ne bo dalo zapeljati od ljudi, ki o sveti borbi za življenjski obstoj slovenskega človeka na Goriškem nimajo sploh pravice govoriti. Ljudstvo bo znalo povsod pravilno izbrati in tako tudi v Steverjanu, kjer prebivajo najbolj tlačeni ljudje naše manjšine na Goriškem, slovenski koloni, katerih glas prav gotovo ne bo šel SDZ, zavezniku italijanskih demokristjanov in liberalcev. STEVERJAN Ze doslej niso skrbeli za brezdomce Kmečko delavska zveza je postavila v svoj program tudi «zahtevo», da bodo skrbeli za reveže. Te besede se lepo slišijo. Toda ljudje, ki jih berejo, se sprašujejo, da je imela Kmečko delavska zveza že doslej veliko prilik, da bi ižka-zala svojo socialnost. Vendar obstaja en kričeč primer, ki kaže, da ta občinska uprava socialnega vprašanja doslej ni bila sposobna pravično in hitro reševati ter ga zato ne bi bila sposobna reševati tudi v bodoče. Tak primer se je dogodil nekemu števerjanskemu revežu, ki se je več let potikal po kozolcih, ker ni imel stanovanja. Sele tik pred volitvami se sklenili, da ga pošljejo v krminsko sirotišnico. Kadar je ena občinska uprava zmožna pustiti reveža po več let brez strehe, taka se ne more smatrati za socialno in stranka, ki se za njo skriva, ne bo nikoli sposobna skrbeti za potrebe revnih občanov. RAZVESELJIVA VEST ZA SOVODNJE Stroški za vodovod in cesto v prihodnjem proračunu Vest je sporočilo ministrstvo za javna dela Sovodenjsko županstvo je občanom sporočilo nadvse razveseljivo vest, da je ministrstvo za javna dela končno sklenilo vstaviti v proračun za prihodnje leto postavko za gradnjo vodovoda in asfaltiranje ceste. To je uspeh politike dosedanje občinske uprave, ki si je prizadevala, da bi najprej rešila omenjeni vprašanji, ki sta upravičeno temeljne važnosti za razvoj sovodenjske občine. Z napeljavo vodovoda in asfaltiranjem ceste bo sovo-denjska občina mnogo pridobila; glavna pot skozi Sovod-nje ne bo več pr.ašna, imeli bodo pitno vodo in okrepili bodo turizem, kar bo donaša-lo sredstva občinski blagajni. Nobenega dvoma ni, da bodo svetovalci, ki so izbojevali ta pomemben uspeh, prejeli na sedanjih volitvah zaupnico s stran: volivcev. Samo lista občinske enotnosti lahko zajamči pravilno občinsko politiko v korist vseh občanov. Besede in dejanja SDZ in SKS Ljudje iz vodstva SDZ in SKZ se zelo radi hvalijo o skrbi, ki jo imajo do slovenskega kmečkega človeka, o svoji ljubezni do tlačenih ljudi; toda radi bi jih vprašali, kaj so oni in njihovi občinski možje v Steverjanu storil; za najstarejšega kolona iz Sčednega, ki je vse svoie življenje pregaral za baronico, pa mu je baronica, sedaj ko je zemlja izžela vse moči, odvzela že tisti košček zemlje, od katere bi lahko živel preostale dni. Kje so bili gospodje pri SDZ in Slovenski kat. skupnosti, ko je baronica vrgla tega nesrečnega starčka na cesto. Pa morda le niso bili v svojem uradu in pisali program, v katerem je s tako debelimi črkami zapisana skrb za slovenskega kmeta in kolona. pokrajinski in okrajni zdravniki. Da bi si osebe lahko preskrbele to potrdilo, ho deloval občinski higienski urad v Ul. Mazzini štev. 7, tel. 21-66. Urad bo odprt danes do 19. ure ter jutri do 12. ure. Zdravniška potrdila, ki jih bo izdajal zdravnik, niso podvržena plačilu takse. Prepoved točenja alkoholnih pijač Prefekt goriške pokrajine je odredil, da zaradi upravnih volitev ni dovoljeno točiti nobene alkoholne pijače, vštev-ši tudi pivo. Vsi lokali, kjer točijo samo alkoholne pijače morajo zsradi tega biti zaprti v nedeljo 16. in v ponedeljek 17. decembra. Izjema velja samo za restavracije, gostilne s kuhinjo in penzijone. kjer se klientu lahko postreže s četrt litra vina poleg obroka hrane. O Županstvo je objavilo o-kusno izdelano revijo, v kateri popisuje ter s slikami ponazarja občinsko delovanje zadnjih dveh občinskih uprav. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa, Kor-zo Italia 102, tel. 32-51. I: uu. t. * OBORI JUTRI POPOLNA NOGOMETNA NEDELJA Kolo zanimivih srečanj Triestina brez Ferraria Kdo bo Ferrariov namestnik: Claul ali Mercuza ? Bo Pasinati lahko držal obljubo o ofenzivni igri ? Po enoter enakem presledku bomo jutri imeli zopet popolno 'nogometno nedeljo. V 11. kolu A lige se bodo srečale naslednje enajstorice: Fioren-tina - Palermo, Genoa - Inter, Juventus - Bologno, Milan -Lazio, Padova - Atalanta, Roma - Sanipdoria, Spal - Torino, Triestina - Lanerossi in Udinese - Napoli. Po 10. kolu je stanje v A ligi še povsem nejasno tako pri vrhu kot na dnu. Milan ima sicer točko naskoka pred Interjem in Fiorentino ter dve pred Sampdorio m Napo-lijem. toda to ne pomeni mnogo pri sedanji izenačenosti in nestalnosti najboljših italijanskih klubov. Prav tako ni nikjer rečeno, da sta Genoa m Spal že priklenjena na dnu. saj med njima in sesto plasiranim Juventusom ni več kot 3 točke razlike, vmes pa je še kar 10 moštev, ki se lahko že po eni sami tekmi znajdejo na mestu Genoe in Spala ali pa tik pied njima. Spričo tega je vsaka tekma, ki se na videz zdi nevažna, lahko bistvenega pomena za klasifikacijo. In ravno takih srečanj bo v jutrišnjem kolu kar precej, počenši od srečanja med Genoo in Interjem, Padovo in Atalanto, Spalom in Torinom, Triestino in Lane-rossijem ter morda še najbolj med Udinese in Napolijem in Romo ,n Sampdorio. Torej vsekakor dovolj, da privleče pozornost in zanimanje nogometnega občinstva. Milan ima vsekakor najbolj- Naša prognoza Fiorentina-Palermo 1 Genoa-Inter 1 X Juventus-Bologna 1 Milan-Lazio 1 Padova-Atalanta 1 X Roma-Sampdoria X 1 Spal-Torino 1X Triestina-Lanerossi 1 Udinese-Napoli 1 X ž Cagliari-Brescia 1 Marzotto-Venezia X Livorno-Siena 1 Prato-Lecco 1X2 Sambened.-Alessandria 1 X Reggiana-Biellese 1 ŠPORTNA MORALA IN VUKASOV — KINO — CORSO: 17.00: »Tudi junaki jokajo*, W. Holden, D. Kerr VERDI. 16.30: «Peklensk> za-liv», Allan Lad, Robinson, VITTOR1 A. 17.15: «Uporna ženska*, J. Russel, cinema-scop in v barvah. CENTRALE. 17.00: »Polet na Mars*, Cameron Mitchel. MODERNO. 17.00: «Jack Sla-de». Zdravniška potrdila za bolne volivce Županstvo sporoča, da lahko iadajajo zdravniška potrdila osebam, ki so bolne in ki potrebujejo pomoč pri opravljanju volilnega akta, samo + Predvčerajšnjim popoldne nas je nenadoma zapustil v 56 letu starosti naš dragi Pino Coceani Pogreb bo dane« iz bolnišnice Brigata Pavia na glavno pokopališče. 2alujoča družina Gorica, 15. decembra 1956 Ob gostovanju beograjskega nogometnega kluba BSK v Rimu kjer je premagal kompletni Lazio s 4:2, so se italijanski listi zelo razpisali o zelo dobri igri jugoslovanskega moštva, posebno pa o res odlični igri znanega jugoslovanskega nogometaša Vukasa, ki je nastopil za BSK kot gost. Znani italijanski radijski spiker Carosio je na primer napisal zanj v nekem ilustriranem športnem listu, da je «fenomenalen» in prav gotovo najboljša zveza na sve. tu. Jasno je, da so se italijanski nogometni trgovci v Rimu takoj začeli zanimati za Vukasa in mu po razvpitem italijanskem profesionalnem sistemu začeli ponujati bajne vsote, če ostane v Italiji in pristopi k Laziu. V rimskih listih so se pojavile tudi konkretne številke kot: 200.UU0 dolarjev nagrade za angažma-350.000 lir plače na mesec in povrhu še premije od zmag m doseženih golov, ki so običajne za italijanski profesionalni nogomet. Fodobne ponudbe je Vukas (m tudi drugi najboljši jugoslovanski nogometaši) dobil že večkrat v preteklosti m jih je doslej vedno tudi načelno odklanjal. Toda sedanje ponudbe rimskih športnih korupcionistov, so — kot se zdi — Vukasu mamljivo zaplesale pred očmi, kar je končno človeško tudi povsem razumljivo. Ni jih sicer sprejel brez premisleka, kot bi to morda storil kakšen drug moralno šibkejši nogometaš, dal pa je po svojem povratku v aomovmo v tej zvezi zanimivo izjavo, ki se glasi; »Kdo ne bi sprejel takšne ponudbe? Sem nogometaš in to je trenutno moj poklic. Ob taki priložnosti bi si lahko gmotno zagotovil prihodnost. Kaj naj naredim? Medtem ko lahko razni pevci in drugi umetniki po mili volji služijo denar v tujini, nam športnikom to ni dovoljeno. V čem pa je razlika med umetni-kom-pevcem in umetmkom-no-gometašem? Razlika je verjetno le v tem, da bi — če bi imel možnost sprejeti takšno ponudbo — podaril Haj- duku 100.000 dolarjev, 50 tisoč dolarjev Nogometni zvezi Jugoslavije, samo četrtinko pa b’ obdržal zase. Mar to ni pravično? Takšen sklep lahko, ce hočete, šestkrat podpišem. Mar mi lahko kdo očita pohlep po denarju?# Nismo poklicani, da bi se spuščali v oceno Vukasove izjave; kvečjemu lahko ugotovimo, da je mož odkrito in pošteno povedal kaj misli. Bolj nas pri tem zanima mo-rolna plat vprašanja, ki zadeva Vukasa le posredno kot žrtev, italijanski profesionalizem (predvsem v nogometu) pa direktno kot največje zlo za razvrednotenje športa in njegovega plemenitega bistva. Ce bo Vukas nastavljeni vabi nasedel ali ne, m toliko važno. Bistveno je, da so italijanski nogometni trgovci kot že tolikokrat še enkrat segii po korupcijskem sistemu, s katerim so privabili v Italijo Že toliko slavnih športnikov predvsem iz severnih držav m Južne Amerike v škodo v prvi vrsti premamljenih igralcev samih, v drugi vrsti v Škodo športnega ugleda in moči njihovih domovin in končno o škodo italijanskega nogometa samega, ki predstavijo danes v svetu — ravno zaradi pretiranega importiru-nja tujih elementov na osnovi profesionalizma — komaj več kot slabo povprečje. Upamo, da bo Vukas vse to dobro premislil preden se bo odločil. Slavo in ugled mu je prinesla domovina, za katero je tako častno nastopal, tujina mu lahko da le trenutno ugodje, nikoli pa sreče m zadovoljstva pravega športnika. še izglede da ohrani če ne ze poveča svoje vodstvo. Tudi za Fiorentino bi Palermo ne smel predstavljati resne ovire, PB^ pa sta v težjem položaju Inter in še posebno Sampdoria. Triestina je s svojimi 10 točkami solidno na sredini les.-vice z izenačeno goldiferenco. Zanimio je pri tem, da je tržaška enajstorica prejela slej skupno z Laziom najmanjše število golov, po drugi strani pa. da jih je njen napad tudi najmanj dosegel, kar pa je v ostalem logična posledica pretežne defenzivne igre. Za jutri je trener Pasinati napovedal ofenzivno igro. Pn čemer pa seveda še ni vedel, da ne bo mogel razpolagati * odličnim srednjim krilcem m stebrom tržaške obrambe Fer-rariom, ki se je poškodoval na treningu. Njegova odsotnost zna toliko ošibiti zaledje. da se bo Pasinati nujno moral odpovedati brezskrbni napadalni igri in povleči nazaj recimo Szokea z nalogo prostega srednjega krilca, kot je to bilo v Milanu proti In-terju. Dejstvo je namreč, da Triestina trenutno nima PrI" mernega namestnika za Ferraria. Claut je na zadnjem treningu dokazal, da ni v najboljši formi, Mercuza, ki ?e igral proti Interju, pa je bil žrtev svoje neizkušenosti-Kljub temu se zdi verjetno, da se bo Pasinati odločil se enkrat zanj, računajoč da bo njegova naloga proti Laneros-siju lažja kot proti Interju. V ostalem bo moštvo Trie-stine nastopilo v svoji standardni postavi. ten is______________ ZDA - Indija 1:0 za Davisov pokal PERTH. 14. — V prvem srečanju posameznikov v med-con-kem finalu Davisoveg3 pokala je Amerikanec Herbert Flam premagal Indijca Krish-nana z 7:5, 4:6. 10:8. 2:6. 5:4- ro K S___________ MELBOURNE, 14. — Mitri }# premagal po točkah v 1*-rundi avstralskega boksarja Marcosa. ocgovornt ureanm STANISLAV HENKO . Ti»k,a IMskarski zavod /TT I**® KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. m-ob 18. uri barvni film: «KIeopatrine ljubezni* KINO PR05IK-K0NI0VEI predvaja danes 15. t. m-ob 19.30 uri film: «Mala svetnica* Igra VIRNA LTS1 Jam im C predvaja danes 15. t. m. cinemascope z začetkom ob 18. uri barvni ftlm: «Zaklad Pancha ViIIe» Igrajo: RORY CALHOUN SHELLEV in GILBERT ROLAND WINTBR JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJP-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooo DOBRIČA ČOSIČ uniec k miti »Ne razgrajaj!* je 8 Škripajočim glasom zakričal Pavle in se stresel. Hotel je še nekaj zakričati, pa so mu čeljusti samo vzdrgetale. «Potrpite malo, tovariši, samo še malo, pomiri se, Miča, ne tako!» jih je proseče tolažil Uča. «Pavle, kje si? Najprej moramo delati gaz, sicer ne bo mogoče priti na vrh.* Pavle je prasnil z vžigalico in pogledal na uro. Bilo je dve po polnoči. »Ne bomo prišli! Na pašnikih nas bo zajela zora. Če nas bodo tam spodrezali, bo...» »Komunisti naprej!* se je razlegel po strmini in zaječal v grapi Pavletov drhteči in zvonki glas. Hrupno govorjenje je potihnilo. Ranjenci so umolknili. Slišal se je plasket padajočega snega in veter v golih bukvah. Po nekaj hipih je okrog deset mož molče pristopilo k Pavletu. »Tu smo!* se je oglasil nekdo od njih. V mraku jih ni spoznal. »Kje si, Jevta?* je vzkliknil Pavle. »Tu sem, tovariš komisar,* se je ta javil za njegovim hrbtom. „ , , , , »Vodi nas, da napravimo gaz do Sokolovega kamna!* je ukazal Pavle in do pasu zaplaval v sneg. Skupina je capljajoč stopila dalje, komaj vlekla noge iz zameta in razkopavala sneg s prsmi, rokami in nogami. »Ostala sem brez opank. Počasi, — da zadrgnem nogavico,* je zajecljala Bojana, kakor da jo je sram. »Tudi meni se je leva že davno odtrgala,* je odgovoril Nikola. «Vrnita se!» jima je rekel Pavle. Umolknila sta in krenila dalje. Pavle je blodil in gazil po snegu kakor v vročici. Minili sta skoraj dve uri, da so udelali gaz in se vrnili. »Osem prostovoljcev za ranjence!* je znova zaklical Pavle. Nemo so se približali. Uča jih je preštel in vzkliknil: »Se dva!* Nihče ni pristopil. »Kaj čakate, tovariši? Hočete, da nas tu ujame zora!* Je Uča srdito zakričal. Vsi so molčali. Spet se ni nihče pridružil. »Še dva naprej, če vam pravim!* »Ni treba, tovariš Uča, jaz nočem dalje...* je zastokal ranjenec. »Ti pa molči! Jaz sem komandant!* »Ce me ubijete, nočem!* se je znova oglasil ranjenec in zaječal »Ne delaj hrupa! Kdo pa si ti?* je Uča vprašal nekoga, ki je pristopil. »Djurdje!* »Kaj hočeš tl! Majhen si, ne moreš.* »Pusti to, vraga! Top bi lahko izvlekel. Grem dalje. Prav dobro je, da sem majhen.* »Tedaj še eden! Hitro,* je pozval Pavle. Nihče se ni Javil. Čeprav ljudje niso videli drug drugemu v obraz, jih je bilo sram zaradi mučnega trenutka. Iz skupine, ki je delala gaz, se je odločila Bojana, sedaj samo v nogavicah, in zašepetala: «Bom jaz...* Uča je ganilo njeno ravnanje. Dekle bojevnik, bosa po snegu, neutrudna. Od kod ima moč, če je nimajo niti močnejši! Moč in lepota sta se združili v njej. In še več... Uča Je nekaj zamomljal in ukazal pohod. Med ranjenci je znova završalo; sFšati Je bilo stokanje; dvignili so jih in kolona je šla dalje. Favle je nosil nosila skupaj z Gvozdenom. Njun ranjenec je imel odprto rano ter je nenehno stokal in ječal. Gvozden ga je hrabril, tolažil, ga poskuša! s pogovorom zamotiti. Pavleta je jezilo ranjenčevo nenehno stokanje. Bilo mu je, kakor da nekaj stoka in ječ* v njem samem, pa ga je pogosto srdito opominjal, naj se pomiri. Napredovali so počasi. Z močjo je bilo pri koncu-Pavleta je bilo strah, da se bo zdaj zdaj zrušil. Jevta se je neutrudno plazil dalje, tolkel s palico ob bukve, pokasljeval in dajal poguma: «še malo, otroci, še malo, tovariši!* Megle so čedalje gostejše. Težko se diha. Goste megle so znamenje, da je blizu zora. «Ne bomo prišli pred svitom,* je Pavle zaskrbljeno dejal-»Ne bomo. Na pašnikih se bo že svitalo,* mu je odgovoril Gvozden. »Kaj naj storimo? Kako bo šlo z ranjenci po čistini-Opazili nas bodo. Streliva ni... Zaboga...* Pavle je vzkliknili »Hitreje, tovariši!* »Pa stopi tudi ti hitreje! Ne moremo preko tebe!* mu j® srdito vrgel nekdo za njegovim hrbtom. Pavle je napregel vse sile in poskušal pohiteti. Ta skupina je brez izmene zdržala do Sokolovega kamna-»Odpočijmo se. Ne morem dalje!* je vzkliknil nekdo od tistih, ki so nosili. »Ni počitka! Kmalu bo zora,* mu je odgovoril Gvozden-»Pavle, ne morem več... Srce se mi bo preklalo na dvoje-* »Naj se razkolje! Prispeti moramo pred svitom na Bel° steno.* »Ne morem, temno se mi dela pred očmi... Zrušil se bom!* «Ojej. pustite me, tovariši-i-i. Bolje, da nas nekaj pustit« kakor odred,* je zatarnal nekdo od ranjencev. »Molči!* je zavpil Uča, ki ga je nosil. Pogovor Je utihnil. Samo Jevta je tiho zašepetal: »še malo, samo majčkeno še, otroci moji.* . Zora se je že precej primaknila. Ce ne bi bilo megle, h* se ljudi že dalo lepo razpoznavati. Pretolkli so se na pašnike, od tod pa je v lepem vremenu še uro do Bele stene Paye je razmišljal, kaj naj stori. Kritičnost trenutka Je zahteval®, da se naglo odloči. Toda kako? Nazaj ni mogoče; naprej " s silami je že pri koncu, dan pa je že na pragu. (Nadaljevanje sledi)