/*MERiSk/i Domovina NO. 17 'V-V JM IN SPIRIT i UMGUA@fi ONtf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 24, 1968 SLOVENIAN MORNIN9 N6WSPAP«Ž STEV. LXVI — VOL. LXVI Rsieii Severne Koreje karali umor na jugu Severna Koreja je posebej izvežbala vod armadnih častnikov in ga poslala v ■lužno Korejo umorit predalnika republike in državno vlado. SEOUL, J. Kore. — Severno-orejski armadni častnik Kim ■n-Cho je v ponedeljek, ko so u3eli po spopadu med skupi-ri0 Severnokorejskih gverilcev z l^žnokorejsko policijo komaj e-?°v ^Njo od predsednikove pa-ace v Seoulu, izjavil časni-arjem, da je bil član posebne Sev^rnokorejske gverilske skupi-fle’ sestavljene iz samih armad-^ častnikov, katere naloga je a Prebiti so v glavno mesto ažne Koreje in tam umoriti ^edsednika republike Chung ee Parka in vse člane vlade. ^ gverilskem vodu je bilo vse-skup 31 severnokorejskih čas-H*k°v. Kad dva tedna so se vež-a‘i ob posebnem modelu “Mo-re hiše”, kot se imenuje pred-^ecb>ikova palača v Seoulu, v Seh podrobnostih napada in iz-^®dbe določene naloge. Ko je bi-Vežbanje končano, so se spla-11 Preko demilitariziranega pa-11 ^ed Severno in Južno Korejo 2a lug na področju, ki ga čuva • ameriška pehotna divizija, in 6 Napotili proti Seoulu. Nodn6Vj s0 se skrivali v gr-v°Vj'u in drugod, kjer je le bilo °§oče, ponoči pa so previdno hjj^ali proti cilju. Od tega so 1 oddaljeni le eno miljo, ko j, preteklo nedeljo južnoko-kka policija prestregla. V spo-j^u z njo je bilo 5 Severnih Novi grobovi John J. Kaplan Po dolgi bolezni je preminul včeraj popoldne 60 let stari John J. Kaplan z Oakview Avenue na Garfield Heights, rojen v New-burghu, kjer je obiskoval šolo pri Sv. Lovrencu in se udejstvoval v raznih društvih. Bil je član KSKJ št. 146 in njegov tajnik preko 35 let, član Društva Mir št. 10 ADZ, SNPJ št. 173, Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu in direktor Slov. nar. doma na E. 80 St. Zaposlen je bil pri U.S. Steel Co. Zapustil je ženo Alice, roj. Blatnik, sinove Edwarda, Donalda in Johna, vnuke, brate Anthonyja, Franka (N. Mexico) in Ludvika ter sestre Mary Tekaucic, Rose Perko in Anno Pahule. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. -----o---- Volivne okraje rišejo CLEVELAND, O. — Ohajska skupščina se peča te dni izključno o razmejitvi volivnih Sen. Frank J. Lausdte udariš po nasproiniku Trdi, da so proti njemu, ker je “preskrbeli z denarjem davkoplačevalcev” in proti programom, ki niso nujni. W A S H I NGTON, D.C. ■— Ohijski senator Frank J. Lau-sche je namignil v govoru v senatu, da ne bo glasoval za povišanje davkov, bo pa za u-kinitev zlatega jamstva za dolar. Priznal je potrebe skrajne previdnosti v denarnih stvareh, da ne bo dežela zašla v finančno krizo. Pozval je k zmajša-nju izdatkov doma in v tujini ter opozarjal na nevarnost inflacije. Po njegovem je vprašanje narodnih financ in mednarodne plačilne bilance poleg vojne v Vietnamu in naraščanju zločinstva v naših mestih trenutno najvažnejše in najbolj pereče. Nato je prešel v napad na svoje nasprotnike v Ohiu. “Cesto sem bil obsojen od Letalonosilka Enterprise plove v spremstvu rušilcev proti Sev. Koreji Vcdikove tek iššejo WASHINGTON, D.C. — Letalo Strateškega letalstva B-52 je padlo na led na morju nekaj malega od brega nedaleč od letalskega oporišča Thule na Grenlandiji. V letalu so bile vsaj 4 vodikove bombe, ki pa so bile, kot zatrjuje obrambno tajništvo, brez vžigalnikov, torej tudi neškodljive. Danska, kateri Grenlandija pripada, je kljub teinu protestirala pri vladi ZDA, ker ne dovoljuje, da bi letala njihova letala preko danskega ozemlja z atomskimi ali vodikovimi bombami. V zvezi s tem je prišlo v glavnem mestu Danske Kopen-hagenu celo do demonstracij in javnih protestov. Od sedmih letalcev B-52 jih skupine malih politikov v Ohiu Je 6 srečno odskočilo, le kopilot °rejcev skr*1 Pa ^ bil u^et' Južnokorej- n -JV.GV in 7 Južnih mrtvih, An oborožene sile stikajo sedaj Čal^ NreoEtaNmi rdečimi napa- tt^io Severna Koreja je med s ^ Rjavil; da so napad na pred-, bika republike in člane vla-^ Uvedli “Južni Korejci,” ki se Cej° rešiti Parkove vlade. Ashtabula hoče Preprečiti novo °bečejanje jezera Erie ASHTABULA, O. — Mestni 4?Vnik David P' DeLuca -i6 avN> da bo nastopil proti iz-. dovoljenj za vrtanje na je-err> dnu v zvezi z iskanjem ^eja. Kot je znano namerami' r^ava Ghio izdati taka do-si^bja za 350,000 akrov mor-dna ob obali severovzhod- Ohia. žav^Uca trdi, da je namera dr-{u e Uprave v nasprotju z za-VSe ° države, da je treba storiti ?a ohranitev čistoče jezera in iLvode. Vrtanje za petro-in . ho kljub vsej previdnosti P^njevanju predpisov, je-V ^ In še bolj onečedilo. Zato je >ij6 asNrotju s koristjo mesta in S°Vega prebivalstva, ki mu je Oto vir “sveže” vode. popisujte! Sporočajte no-lz svojega kraja! Vremensh se namreč skriva tudi boj za politično bodočnost tega ali o-nega člana legislature in Kongresa. Rhodes je imel srečo, da je svoj načrt o razmejitvi spravil skozi državni senat. Načrt se sedaj nahaja pred predstavniškim domom. Tam je zavladalo veliko barantanje za večino 23 volivnih okrajev. Naj omenimo samo 4 volivne okraje v Cuyahoga, kamor spada Cleveland. Republikanska večina v skupščini je že lepo poskrbela, da se kongresnici Mrs. Bolton in kongresniku W. Minshallu ni treba bati, da bi imela od novih mej škodo. Niso pa republikanci tako milostljivi do demokratskih k o n g resnikov Feighana in Vanika. Imajo v svoiih žepih vse polno predlogov o razmejitvi, med njimi tudi tistega, ki naj črnim clevelandskim volivcem zajamči zmago črnskega kandidata. To se pravi, da bi prišel ob mandat Vanik ali Feighan. V ponedeljek je kazalo, da bo žrtvovan Feighan, sedaj izgle-da, da bo Vanik. t|r. sodijo, da se je led, četudi je bil p0_ 7 do 9 čevljev debel, stopil in so okrajev. Za bitko o razmejitvi zaradi tega, ker da sem preko- ie kil ubit. Letalo je zgorelo in memo zaskrbljen zaradi žavnih financ in finančne litike,” je dejal sen. Frank J. ostanki izginili v globini. Prostor Lausche, nato pa posebej po- le nal° znova pokril led. Ame-udaril, “ker sem preskrben z riEko izvidniško letalo z letali-ozirom na denar davkoplače- šaam Thule, je kraj nesreče na- valcev, ker ne podpiram programov, ki po mojem lahko čakajo”. Lausche je izrazil tudi močan dvom v koristnost nadaljevanja ameriškega podpiranja tujine. To nam namesto prijateljstva prinaša le sovraštvo. Glavni državni izvršni odbor Demokratske stranke je porinil sen. F. J. Lauscheta v stran in javno podprl proti njemu kandidaturo bivšega kongres nika in sedanjega mestnega svetovalca v Cincinnatiju Johna J. Gilligana. Boj med njima bo odločen pri primarnih volitvah 7. maja. Sodeč po razpoloženju volivcev v O-hiu v zadnjih tednih ima Lausche boljše izglede za zmago kot njegov tekmec, četudi ima Gilligan uradni blagoslov de-kratske stranke in podporo delavskih unij. Vo jne izgube v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamska vlada je objavila, da so zavezniške sile pobile in ujele v letu 1967 skupno 95,513 komunističnih vojakov. Ameriško vojaško poročilo tu navaja, da je padlo v boju lani 87,534 rdečih vojakov, ujetnikov je bilo torej le 8 tisoč. Radio Hanoi je v imenu rdečega vrhovnega poveljstva objavil, da so komunistične sile pokončale in ranile v letu 1967 365,000 svojih nasprotnikov. ^n° oblačno p hejšG' 0s^°pna zjasnitev. Hlad- z naletavanjem Kanada prva odobrila načrt o omejitvi atomskega orožja ŽENEVA, Sv. — Kanadski zastopnik na razorožitveni konfe renči gen. Burns je včeraj kot prvi izjavil, da Kanada sprejema načrt dogovora o omejitvi atomskega orožja kot zadovoljiv. Nato sta to storila še zastopnika Velike Britanije in Češko-slova-ške. Od nevtralnih udeležencev razorožitvene konference ni včeraj načrta nihče odobril, vendar upajo, da bodo vse države to storile, predno bo načrt predložen 15. marca letos glavni skupščini Združenih narodov. šlo in fotografiralo. Sedaj preiskujejo helikopterji in posebne skupine s pasjimi vpregami celoten prostor, da bi odkrile vodikove bombe. Nalogo je zelo težka, ker je to čas polarne noči. Na kraju nesreče je v tem času sonce nad obzorjem le dve uri na dan. London odklonil ponudbo LONDON, Vel. Brit. — Arabske državice v Južni Arabiji in ob Perzijskem zalivu so ponudile vladi Velike Britanije kritje vseh stroškov za vzdrževanje njenih oboroženih sil na tem področju, če jih le hoče Velika Britanija tam ohraniti. Letno so ponudile Veliki Britaniji 60 milijonov dolarjev v ta namen. Vlada Velike Britanije je ponudbo odklonila in izjavila, da bo svoje oborožene sile od tam umaknila najkasneje leta 1970. Včeraj zjutraj so štirje severnokorejski bojni čolni prestregli na visokem morju 25 milj od obale ameriško ogledniško vojno ladjo Pueblo in jo odvedli s silo v pristanišče Wonsan, kjer naj bi njeno moštvo, skupno 83 mornarjev, zaprli. Združene države so preko Sovjetske zveze zahtevale vrnitev ladje in moštva, v podporo svoji zahtevi pa poslale proti Severni Koreji močne pomorsko eskadro z letalonosilko Enterprise. WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek okoli desete zvečer se je približal ameriški ogledniški ladji Pueblo, ki se je že drugi teden zadrževala na visokem morju kakih 25 milj od obale Severne Koreje, severnokorejski bojni čoln in zahteval od nje, da pove, kateri državi pripada. Ladja je odgovorila, da pripada vojni mornarici Združenih držav. Severnokorejski bojni čoln je nato zahteval, naj odplove, ker bo sicer streljal na njo. S Puebla je prišel odgovor, da je v mednarodnih vodah. Severnokorejski bojni čoln je nato začel krožiti okoli ameriške ladje. Nekako eno uro kasneje so se mu pridružili še trije drugi bojni čolni. Obkolili so ameriško ladjo in ji ukazali, naj jim sledi. Na njo so poslali ob 11-45 skupino oboroženih mornarjev in ladjo ob 0.10 včeraj zjutraj prisili pluti v pristanišče Wonsan. Ob 0.32 je preko radia poslala svoje zadnje poročilo ameriškemu poveljstvu. Ameriška ladja je sporočila, *——-7r ~ —77------------- da se ni branila, kot je objavil ladje ustvarila “težko krizo”, Pentagon, med tem ko trdi radio nekateri člani Kongresa pa so Severne Koreje, da so severno- to zasego označili že kar za “voj-korejski čolni “odgovorili” na no dejanje”. V Kongresu in v streljanje ameriške ladje in da vladi prevladuje treznost in za naj bi bili nekateri ameriški sedaj obstoji upanje, da bo mo-mornarji na ladji mrtvi ali ra- goče krizo rešiti mirnim potom, njeni. Po severnokorejskem po- Danes bo o položaju razpravljal ročilu je bila ladja Pueblo v narodni varnostni svet, ko se bo severnokorejskih t e r itorialnih pod predsedstvom L. B. John-vodah, ko so jo severnokorejski sona sestal na svojo redno teden- Doslej našli 32 trupel pod Srebrnim mostom GALLIPOLIS, O. — Od 15. decembra, ko je Srebrni most tu nenadno padel v reko Ohio, so potegnili iz te 32 trupel ponesrečencev, 7 pa jih še iščejo. Ob- — V Kanadi računajo, da se po gozdovih in goščah Kanade pase okoli 146,000 musov. sežne iskanje trupel pogrešanih je predvideno za konec tedna, če bodo to vremenske razmere dopuščale. bojni čolni ustavili. Predsednika L. B. Johnsona je W. Rostov, njegov pomočnik za narodno varnost, obvestil o zasegi ameriške vojne ladje od strani Severne Koreje šele dve uri po njeni zasegi. Združene države so včeraj preko Sovjetske zveze zahtevale od Severne Koreje, da zaseženo ladjo vrne in izpusti njeno posadko. Ameriški zastopnik v Panmunjonu je na sestanku skupnega odbora za vojaško premirje zahteval opravičilo od Severne Koreje za zasego ameriške vojne ladje v mednarodnih vodah in njeno izpustitev. V podkrepitev svoje zahteve so Združene države usmerile proti Severni Koreji atomsko letalonosilko Enterprise s skupino rušilcev, med katerimi je tudi ena atomska fregata. Državni tajnik Dean Rusk je včeraj izjavil, da je zasega ameriške sko sejo. Nenavadno je, da se ameriška ladja ni branila in ne pozvala pomoč, ko se ji je približal prvi sovražni bojni čoln. Ali je morda to le storila, pa Pentagon o tem noče nič povedati? Ni običaj, da bi se vojne ladje predajale brez odpora, najmanj pa ogledniške s Tovariš Kavčič se lepo razvija kot rdeči pridigar LJUBLJANA, Slov. — To-varifc Kavčič je postal mogočen činitelj v slovenski politiki. Ni samo na položaju, ki je podoben predsedstvu slovenske vlade, je tudi izredno prebrisan in zgovoren politik, da z njegovimi izjavami računajo tudi v Beogradu. Seveda ne zmeraj tako, kot želi on sam. To ga pa ne moti. Prav rad pove svoje misli, četudi marsikoga hudo zadenejo. Tako je na primer zadnjič ob priliki zasedanja slovenske r e p u b liske skupščine kar naravnost povedal, da si Slovenija ne da vzeti pravice, da bi sama določala višino direktnih davkov. Beograd bi jih rad omejil na 26%, Ljubljana pa zahteva 27.5%. Radi tega poldrugega odstotka je bila med Ljubljano in Beogradom prava politična burja, zmagal je seveda Beograd, toda Kavčič mu trajne zmage ne prizna. Kavčič je dalje na tiskovni konferenci ob priliki jubileja Delavske edinosti o-pozarjal vse prizadete, torej ne samo slovenske tovarne, da se morajo hitrejše prilagoditi reformi in naravnati svojo proizvodnjo po povpraševanju in ne po planih ; mnogo podjetij mora biti tudi pripravljenih na likvidacijo, ako se pokaže, da ne znajo biti rentabilna. Slovenski unijski voditelji takih napovedi ne slišijo radi. Prav pred kratkim je Kavčič rohnel nad Beogradom, da še zmeraj pobira smetano iz slovenskega gospodarstva, saj gredo glavni indirektni davki, posebno pro- metni, dalje obresti na poslovne sklade, zamudne o-bresti itd. v razne blagajne beograjske zvezne uprave. Posebno se je jezil, da imajo zvezne banke nad pol-drug bilijon dolarjev na svojih računih in da z njim gospodarijo po zvezni volji, dočim republiška gospodarstva hirajo radi pomanjkanja kapitala. Prva poročila o Kavčičevih političnih podvigih niso preveč jasna. Počakati bo treba na točna besedila, da se bo videlo, kam vleče njegov političen veter. Vsekakor se njegovemu predniku tovarišu Marinku še sanjati ni moglo, kaj vse bi lahko govoril. Nič boljši od njega ni bil tovariš Smole, ki sedaj “rona” zvezne finance. Kavčičevo nerganje mu gotovo ne more biti všeč. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Vsa društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue, bodo pobirala asesment v četrtek od 6. do 8. zvečer. K sestri v Montano— Mrs. Agnes Krebel, 104 E. 200 St., je odšla za nekaj mesecev k svoji sestri Mrs. Mary Hočevar v Great Falls, Montana. Rojenice— Mr. Johnu Carlu Brodnicku in njegovi ženi Maryleen, 1937 Skyline Drive, Richmond Hts., se je rodil zdrav sinček, ki ga bodo krstili za Christopherja Johna. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Brodnick, lastnika trgovine s pohištvom na Waterloo Rd., prvič stari oče in stara mati. Čestitamo! Pozdravi iz Washingtona— Člani Narodnega odbora za slov. kapelico v Narodnem svetišču v Washingtonu in drugi, ki so bili pri slavju ob podpisu pogodbe navzoči, so poslali Ameriški Domovini lepe pozdrave. Na razglednici so podpisani: Joseph Nemanich, Frank A. Turek, Tončka Turek, rev. F. Blatnik, Cyril Mejač, Cyril Že-bot, Stane Šušteršič, Bogomir Chokel, Mirče Pregelj, Iča Že-bot, Marija Mejač, A. Lapornik, Konrad Mejač. V bolnici— G. Louis Jerkič, 414 E. 274 St., je šel v Euclid Glenville bolnico na operacijo očesa. Obiski so dovoljeni. Želimo mu naglega okrevanja. G. Frank in ga. Mary Sercelj iz Willowicka, Ohio, sta v Euclid Glenville bolnici. Obiski so dovoljeni. Odbor za leto 1968— Pevski zbor Triglav ima za leto 1968 sledeči odbor: predsed. Jack Jesenko, podpredsed. John Culkar, 2. podpredsed. Joe Ha- kupom posebnih elektronskih I bian, zapis. Anna Jesenko, taj. naprav, ki ne bi na noben načini-blag. Margaret Loucka, nadzor, smele priti v sovražnikove roke. Ella Samanich in Joe Pultz, pe- vovod. Frank Vauter, pianist Kongresu se ne mudi WASHINGTON, D.C. — če bi hotel s sedanjo hitrostjo izvrševati Johnsonov zakonodajni program, bi za to delo rabil nekaj let. V senatu se u-badajo z zakonom o civilnih pravicah, mimogrede pa obravnavajo zakonski predlog o “zdravilih za hujšanje”, češ da je polovica Amerikancev Charles Loucka. Vaje so vsak četrtek ob 7.30 zvečer v SND na Denison Ave. Razprodaja— Letna razprodaja pri Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Avenue, je podaljšana do konca januarja. Več v oglasu! Rojstni dan— Danes praznuje 80-letnico rojstva zvesti naročnik lista Mr. Paul Sever, 6315 Orton Ct. Vse pretežkih za svojo starost. »m« in živi V predstavniškem domu via- . ... , , da kongresnik Mills s svojim odborom za pota in sredstva. Obravnavo o novih davkih je včeraj odložil vsaj do marca, ker hoče najprej videti, kako daleč pojde zvezna vlada v varčevanju v zveznem proračunu. Prihodnji teden se bo lotil Millsov odbor primanjkljaja v plačilni bilanci in načrta za o-mejitev potovanj v tujino. Johnson je namreč prepustil kar Millsovemu odboru, naj sestavlja zakon o manjšanju deficita v plačilni bilanci, človek se sprašuje, kdo vodi našo finančno politiko ali federalni tajnik Fowler ali kongresnik Mills. sedaj pri svojih dveh nečakinjah in nečaku. Rojen je bil v vasi Gradenec pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1910. Je še vedno čil in vesel in zelo rad bere Ameriško Domovino. G. Severju k osemdesetletnici iskreno čestitamo in mu želimo še dolgo srečno in zadovoljno življenje! Za ženske — V trgovini s čevlji Louis Majer na 6410 St. Clair Avenue razprodajajo ženske čevlje znamke “Jettick”. — Več v oglasu. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, 25. januarja, od 5. do 8, zvečer asesment v šoli sv. Vida. Washington obnovil stike z grško vlado ATENE, Gr. — Združene države so včeraj obnovile redne poslovne odnose z grško vlado, ki so bili prekinjeni po neuspelem poskusu kralja Konstantina odstaviti vojaško diktaturo in — Sveže produkte vozijo Chicago iz 32 držav Unije. po njegovem odhodu v tujino. To je sporočil vladi poslanik P. Talbot, ko se je včeraj oglasil pri zunanjem ministru Pipine-lisu. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 24, 1963 QQUOVim 6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rublifc>ied daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ž.& Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« 'Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months U anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 17 Weds., January 24, 1968 formo. Sedanja reforma se mora opirati na podjetja, ki niso GREENWOOD, Wis. — Spo-zrela za napredek — razen nekaterih izjem •— ampak za štovana upravnica! Prejela sem' temeljito sanacijo. Šele sanirana podjetja bi bila lahko te- Vaše pismo, s katerim me ob-1 melj za skromno reformo. V dobi sedanje reforme pa ba- veščate, da mi poteče naročnina, havost prevladuje ravno tako kot je v predreformnih dneh. jTakoj Vam odgovarjam in prilo-Zato nihče ne upa opozarjati na koren zla. Ako bi, U: ~~ f! bi se zameril partiji in njegova ideja bi bila pokopana. Letošnja doba Titove reforme bo torej podobna razburkanemu morju. Bo dosti visokih valov, pa tudi dosti pene. Valovi se bodo potapljal, pena bo izginila, le kaj naj še ostane od reforme? BESEDA IZ NARODA Zlata poroka ir. m ir$. Jožeta šn Mm ieglich CLEVELAND, O. V nedeljo, 21. januarja t.L, sta obhajala v cerkvi sv. Vida zlato poroko g. Jožef Meglič in ga. Alice, rojena Hrovat. Zlatoporočno opravilo kakor tudi sv. mašo b 11.45 je zanju opravil nevestin nečak Father Louis Pizmoht, kaplan pri Sv. Kristini v Euclidu, O. Zlatoporočni tovariš jima je bil isti kakor pred petdesetimi leti, namreč g. Ignacij Župančič, zla-toporočna družica pa jima je bila ga. Rozi Pizmoht, sestra zlate Pomanjkanje kapitala usodno za Jugoslavijo Tito sam je ob novem letu rekel, da bo 1. 1968 odločilno za usodo gospodarske in družbene reforme. To prerokovanje se bo najbrže izpolnilo. Ako bo reforma preživela to leto, bo lahko prihodnja vsaj životarila. Ako bo spodletela, potem ne ostane odprta druga pot kot nazaj v gospodarstvo, ki bo prišlo pod kontrolo državne birokracije, kot je bilo pred 1. 1965. Tak razvoj bo seveda vodil v novo inflacijo, ki bo ^ pripeljala do novega poloma. Začarani krog bo torej zaklju- neveste. Sv. maše kakor tudi čen- Motijo se pa tisti, ki mislijo in upajo, da bi režim mo-^latoporočnega kosila po njej v ral zaradi tega propasti. Delovni ljudje so v Jugoslaviji na-pidovskem šolskem avditoriju se vajeni na vse katastrofe, prenesli bodo tudi novo gospo- je udeležilo izredno lepo števi-darsko krizo. do zlatoporočenčevih sorodnikov V čem pa tiči “odločilnost,” ki nanjo cika Titova napo- in številnih njunih prijateljev in ved. Kratko povedano v pomanjkanju kapitala na eni strani znancev. Med temi je bil tudi in prevelikih obvezah denarnega značaja na drugi- ^družinski prijatelj Megličevih tu- Najprvo par besed o prevelikih obvezah. 'kajšnji benediktinski pater Ciril Tito je po vojni živel od daril, reparacij in posojil. Vse j Novotny, ki je izrazil na banketu to je sedaj usahnilo. Le še redka posojila kanejo tupatam v zlatoporočencema prisrčne če-njegov žep. Zato so pa ostale za tako finančno politiko še stitke. Njegovim voščilom se je posledice v obliki neplačanih obvez, odnosno dolgov. Prej- pridružil seveda tudi domači šnja leta je režim še včasih potožil, kako veliko dolgov ima. Rupnik zlatega para g. msgr. Zadnje čase o tem ni veliko govora. S tem seveda dolgovi Baznik. Cerkev kakor niso zgubili na svoji gospodarski teži. Zato je režim sedaj |tudi šolski avditorij sta bila le-izjavil, da bo v bližnjih mesecih povedal, koliko je Jugo- P° ozaljšana za to izredno slavje, slavija dolžna tujini. Vsota bo visoka, šla bo v stotine mili-j 01,33 zlatoporocenca sta se iz-jonov dolarjev, ki bodo verjetno skupaj presegli bilijon. jredno trdnega zdravja. Posebej To pa še ni vse. Režim ima tudi doma vse polno nepo- Poudarimo' da iroata vsa leta ravnanih obvez, ne morda le v državnem, republiških in o- svojega skupnega življenja na-krajnih proračunih, ampak tudi v socijalni politiki, zdrav-,ro^eno Ameriško Domovino^Ze- stvu, prosveti itd. Ti dolgovi se grmadijo od meseca do me-jlc) ^..... seča, virov za njihovo kritje je pa zmeraj manj. Zato pa ;g° javna uprava zmeraj bolj zanikrno plačuje račune, ki jih |vnovi^ čestitamo k temu njune-dobi od gospodarstva, kar naravno zavira gospodarsko rast. mu izrednemu življenskemu ju-Pa tudi Titovo gospodarstvo ima celo vrsto neporavna- ki,eju ter j,ma želimo vse naj- časfen spomin škofu Baragi! CLEVELAND, O. — Stoletnica smrti škofa Friderika Barage je predvsem za nas ameriške Slovence priložnost, da se po njegovih vzorih pobožne ponižnosti skupno Bogu zahvalimo, da je po človeku naše krvi ljudstvom vseh narodov v naši novi domovini Ameriki dal edinstven vzgled božjega češčenja v ponižni samoodpovedi, v žrtvah in ljubezni. Premišljevanje o neizmerni obsežnosti svetniškega duha škofa Barage je kakor duhovne vaje, primerne za ta čas, ko smo se navadili meriti odlike, uspehe in napredek po velikih načrtih in bahavem ponašanju, ker smo duhovno prešibki, da bi mogli spoznati veličino ponižne požrtvovalnosti. V nedeljo, 28. januarja, nas me. jlo jo cenita in sta ji za premno-[Klub Baragove Zveze v Cleve-stvari hvaležna. Zato jima Jandu vabi na prireditev v spomin stoletnice škofa-misijonar-ja I. Friderika Barage, ki bo ob pol štirih popoldne v Barago- ženo pošiljam denarno nakazni co v znesku $16.00, za celoletno naročnino. Prav lep pozdrav Vam, uredništvu in vsem naročnikom. Mrs. Justina Volarich • * * JOLIET, 111. — Spoštovani! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Tako Vam pošiljam denar- ino nakaznico za celoletno naroč-Kdorkoli je dal nam najmanjši nino ^ Ameriško Domovino. Cedar, Bog mu tisočero povrni. Vsa- prav sem ,bolj jpri slabem zdrav_ i ka podpora je živa priča vaše do- jU) zelo, rad berem naš slovenski j brote nam in Bogu. Vsi vaščani časopis. pozdrav ysem! vas dobrotnike iz srca lepo pozdravljamo in Vam želimo srečno in milosti polno novo leto — 19681 11: Iskrena cem! hvala vsem daroval- Viktor Blatnik 1096 E. 67 St. nih obvez, ki o njih režim zaenkrat niti govoriti noče. Podatki o njih bi namreč spravili vse gospodarstvo n^ rob splošnega poloma. V prvi vrsti mislimo na blagovne zaloge, ki se nahajajo v gospodarstvu, posebno v industriji. Kolika je njihova vrednost, ne vemo. Trdijo pa, da samo v industriji znašajo do bilijona dolarjev- Ako bi bilo to blago, ki gre lahko na bolje za v prihodnje. Zahvala iz vasi Višnje CLEVELAND, O. — Prejel sem pismo iz vasi Višnje na Do- trg, bi bilo vse v redu. Pa je v tem blagu dobra tretjina, ki ni jienjskem. Zahvalujejo se za le-vredna nič in jo je treba gladko odpisati, ker pomeni čisto (p0 vsoto nabranega denarja do-zgubo. Tega podjetja ne morejo storiti, ker nimajo v svo-jbrotnikom v Ameriki. Takole pi-jih bilancah nobene rezerve za kritje zgub, ki izvirajo iz šejo: zmanjšane vrednosti blaga. Ako bi režim prisilil podjetja, da morajo v bilancah navajati vrednost blaga po resničnih prodajnih in ne po produkcijskih cenah, bi morala vsa podjetja prijaviti konkurz. To so nekateri pogumni strokovnjaki trdili že pred leti. Režim odlaga reševanje tega vprašanja, ker si ne zna pomagati. Odlaganje pa samo veča vsakoletne zgube, če ne za več, pa vsaj za obresti, ki jih podjetja morajo plačevati za kapital, ki leži v zalogah, a brez vrednosti. Druga taka jama zgub brez dna so poslovne terjatve. Vsako podjetje lepo zamiži na koncu leta in navaja v bilanci terjatve po nominalnih zneskih, akoravno ve, da jih dolžniki ne bodo nikoli plačali. Moralo bi jih torej odpisati do tiste vrednosti, ki jo bodo dolžniki predvidoma res mogli plačati. Tudi taki odpisi bi šli — vzeti skupaj — v stotine milijonov dolarjev. Zanje pa podjetja nimajo nobenega kritja. Takih terjatev pa nimata samo industrija in trgovina, ampak bančni svet. Ako bi banke pravilno ocenile vrednosti svojih terjatev, bi že davno morale zapreti svoje blagajne. Vsi ti upniki v industriji, trgovini in bankarstvu se tolažijo s tem, da bo morala “družba” kriti v eni ali drugi obliki vse te zgube, ker v velikem številu slučajev tudi jamči zanje. Toda plačala bi jih s papirnatim denarjem Narodne banke, torej z inflacijo, in spravila dinar znova na kant. Lahko se torej zgodi, da bo do tega tudi prišlo. Režim ve za vse to, toda se ne plaši. Kar pogumno investira kapital v nova podjetja in nove podvige: tovarne, železnice, elektrarne, hotele, prometne žile itd. Pravilno bi pa bilo, da ves razpoložljiv kapital porabi za sanacijo gospodarstva. To bi pomenilo, da bi moral zapreti na stotine “političnih tovarn”, omejiti obratovanje v drugih na proizvodnjo tistega blaga, ki ga konsument res hoče imeti in more tudi plačati. To bi naravno sprožilo hudo krizo; te se pa režim boji kot vrag križa. Če bi hoteli z eno besedo povedati, kaj utegne ubiti Titovo reformo, bi lahko rekli: beračija! Ako bi se režim dovi brali imena dobrotnikov te oziral na stvarnost, bi moral reformo prilagoditi današnji'cerkve. Brala se bo tudi sveta revščini, ki vlada v deželi, ne pa jo zidati na obleke. Moral maša za vse dobrotnike, bi gospodarstvo najprej sanirati, potem šele misliti na re-' Se enkrat prisrčna hvala. vem domu. Na sporedu bo tudi nekaj točk. V premišljevanje o Baragovem živlenju, njegovem vplivu in zasluženju nas bo povedel naš priljubljeni pisatelj Karel Mauser, ki je sedaj kar zakopan v zbiranju gradiva za pisanje o Baragovem življenju. Upajmo, da bo ta prireditev uvod za večje spominske proslave ameriških Slovencev ob 100- _ . , , letnici smrti škofa Friderika Ba- Dragi dobrotniki! . v _ . .... , , , rage, zato ze na tej z lepo ude- Srcna in milijonska zahvala , ° ^ , . x J , ... , lezbo dajmo vzpodbudo Barago- vam vsem, ki ste zbrali in daro- v ,_ v . , . vim častilcem, vali tolikšno vsoto denarja za J()že Melaher našo cerkev. Prejeli smo vse lepo v redu. Vsi vaščani stari in mladi se na kolenih zahvaljujemo. Petindvajset let ni zvonilo in je bilo kup razvalin od cerkve sredi vasi. O, hvala Bogu, danes je zvonik v redu in zvonovi so obešeni. Cerkev, hiša božja, je dozidana in pokrita; to nas stane veliko denarja, še več pa truda, | e Na dneraem redu s0 Kdor je vec mogel, ,e dal m de- ^ s ^kor tudi volitve lal, vse je slo lepo posreči, niti Letna seja CLEVELAND, O. — Slovenska narodna čitalnica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju bo imela svojo letno sejo v nedeljo, 28. januuarja, ob dveh po- naj manjša nesreča se ni zgodila, hvala Bogu. uradnikov za leto 1968. Vabljeni so čitalničarji, urad-.niki čitalnice in zastopniki druš-Caka nas pa še veliko plačilo |tev> katera podpirajo čitalnico. in še veliko dela, pa z božjo pomočjo bomo nadaljevali. Vsa ambruška fara nam je prišla na pomoč, materij alno in finančno so pomagali tudi pri delu. Napeljati je treba še elektriko in urediti oltar. To bodo še veliki izdatki. Pa upamo, če bo šlo vse posreči, da bo to leto vse izgotovljeno. Mogoče bo do sv. Jakoba gotovo, da bi prišli škof cerkev blagoslovit. Takrat bo velika slovesnost v Višnjah. Napisala se bo spominska knjiga, v tej knjigi bodo napisani vsi darovalci, in bo na oltarju hranjena tako da bodo še pozni ro- Josip Sircel, taj. CHARDON, O. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine! Prav iskrena hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Zelo žal bi mi bilo, če bi ta priljubljeni časopis ne prihajal več v mojo hišo. Zelo sem ga vesela in ga vedno težko pričakujem. Prav lepa hvala za Vaše požrtvovalno delo. Želim Vam veselo in srečno novo leto in veliko napredka. S spoštovanjem, Vaša zvesta naročnica Jennie Marinček John Gregorich • • • SCARBOROUGH, Ont. — Cenjeno uredništvo! Vljudno se Vam zahvaljujem za Vaše obvestilo o skorajšnjem poteku moje naročnine za dnevnik AD. Priloženo Vam pošiljam ček za 18 dolarjev, to je za enoletno na-plačilo. Z listom odnosno z dnevnikom sem na splošno zadovoljen, vendar sem neštetokrat razočaran glede prejemanja. Zgodi se, da po tri do štiri dni lista ni, potem pa pride vse na enkrat. Ne vem, kje je krivda; ali v odpremi ali na pošti? Zelo rad čitam podlistke, posebno tiste, ki se nanašajo na dogodke iz naših slovenskih krajev. Želel bi, da bi se uredništvo po svoji zmogljivosti zainteresiralo za več vesti iz naših rodnih krajev. Uredništvu in vsem sodelavcem Ameriške Domovine želim mnogo uspeha pri delu in bodočemu razvoju in krepitvi slovenske besede in kulture v naših novih domovinah. Z visokim spoštovanjem! Jože Sluga * * * Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Prilagam enoletno naročnino. Dnevnik mi žeto u-gaja in ga vedno težko pričakujem, posebno še, ker sem bolan, pa ne morem iz hiše. Ameriški Domovini želim mnogo uspehov in napredka, Vas pa najlepše 'pozdravljam! Janez Majerle * * * Washington, D.C. — Spoštovano u r e d n i štvo! Zopet Vam pošiljam naročnino, saj brez Ameriške Domovine ni pravega razvedrila po truda-polnem dnevu. Moramo priznati, da naš naj večji slovenski časopis v zamejstvu s svojim kulturnim in vljudnim pisanjem največ do-prinaša k lepšemu sožitju Slovencev širom sveta. V preteklem letu so mi zelo ugajali dopisi Toneta Osovni-ka, Ernesta Terpina. pisca O-troškega kotička in še mnogo drugih. Tudi Ženske košarice ne smem pozabiti, ki zavzema prav ugleden kotiček našega časopisa. Pogrešala pa sem sestavke našega najbolj priljubljenega povojnega pisatelja Karla Mauser ja! Zabavno pisanje dopisnikov, ki polnijo vrstice pod “Beseda iz naroda”, bi kar težko pogrešili: Tone s hriba. Andrej-Ček, Regerčan, Lojze Ambrožič in zadnje čase naš dopisnik iz Washingtona, Miro Cho-kel. Iskreno priznanje vsem tem in še mnogim drugim, da si vzamejo čas in napišejo prijetne dopise. V letu 1968 želim uredništvu in lastništvu, da bi se vsi Slovenci naročili na Domovino, piscem, da bi se njihov krog čimbolj razširil, čitateljem lista pa zdravja in zadovoljstva. Jana Bovec i 'toSftu Cerkev sv. Križa v Bridgeportu, Conn. PATERSON, N.J — Naj ra- na žrtev biti faran slovenski di slišimo ali ne, dejstvo je, da župnije in zahajati k dom^1 ogenj v slovenski skupnosti v službi božji. Vse drugače ie Ameriki pojema. Prišel bo čas, tam, kjer živijo daleč, im»i° ko bo čisto ugasnil. Do tega tuje cerkve v neposredni k}'' neizogibnega dejstva zavzema-j žini, pa se mimo nešteto tuj'11 mo različna stališča. Enim to vozijo v slovensko na Osmo 'll1 nič ni mar, ker jim je sloven-]v Bridgeport. Nočem podce' rojakov, ki imajo s d; slovenski sren!1 Odprte peči prevladujiejo CLEVELAND, O. — Okoli 85% vsega jekla v naši deželi dajo takozvane odprte peči. ska skupnost itak že drugi tega pojemanja videti, v svojem idealizmu si zastirajo oči kot noj, ki v nevarnosti vtika glavo v pesek, da nevarnosti ne vidi, pa misli, da je zares ni; tretji samo tarnajo: “Saj je vse zastonj, toka narave nihče ne ustavi.” So pa še četrti, ki bi jih primerjal zdravnikom, ki dandanes presajajo človeška srca in druge telesne organe, ne morda, ker bi upali, da njihovim paci-jentom ne bo treba umreti, le podaljšali bi jim radi življenje. Ti so realisti in idealisti hkrati. Hvala Bogu, še je nekaj takih med nami! “V pogrebnih zavodih se bo končalo slovensko življenje,” je rekel pisatelj Mauser na lanskem občnem zboru Zveze protikomunističnih borcev, “in verjemite mi: že za nami bodo naši otroci molili po angleško. Nekateri po slovenje že zdaj ne znajo, pa čeprav se očetje še trdno trkajo na slovenska prša.” Je pa dodal: “Kdor težave vidi, jih preceni in najde pi’avi objem. In tega je treba.” Od bliže sledim življenju in prizadevanju slovenske skupnosti v New Yorku in v Bridgeportu in z veseljem vidim, kako idealisti na obeh krajih tipljejo za tem pravim oprijemom. Oboji se krčevito oklepajo slovenske župnije in bi ji radi podaljšali življenje kar največ mogoče. Na obeh krajih imajo iste težave. Slovenske vrste se redčijo, ker stari ljudje umirajo. Newjorska slovenska cerkev je ostala daleč od naših ljudi; ki so se izselili v Ridgewood, tudi v Bridgeportu so Sloveči domala že vsi odšli iz zapadne strani, cerkev bodo podrli in kam potem? Lepo je gledati v Clevelandu polno cerkev sv. Vida ali Marije Vnebovzete pri slovenskih službah božjih ob nedeljah in praznikih, pa tam naši ljudje prebivajo okrog svojih cerkva, dečim se v New Yorku vozijo iz daljnega Long Islan-da, Ridgewooda, od Washington Heights, da ne govorim o tistih, ki prihajajo iz Hoboke-na ali daleč tam doli od New Providence v New Jerseyu, v Bridgeport pa iz Fairfielda, Stratforda, Milforda in še od dalje. To je nekako tako, kakor če bi k Sv. Vidu hodili k maši tam od Loraina ali Pai-nesvilla. Ker so nai i ljudje strnjeno naseljeni in imajo v svoji sredi [slovensko cerkev, pač ni nobe- odveč; njevati nočejo ]čo, da živijo v in imajo domačo cerkev bl'zl1' 'kajti prepričan sem, da bi potrebi doprinašali prav en;^., žrtve, da bi svojo faro otira'11 pri življenju, hočem le reči, v New Yorku in Bridgeport to potrebo živo čutijo in se ^ vso moč trudijo, da bi svoji f"' ri vdihnili čim več življenj8' To je pa tudi tisti “pravi o'1' jem”, o katerem govori P'sa telj Mauser. Dokler bo slove'1' ska župnija živela in deloval8, se bo tudi slovenska govork ohranila in naše kulturno živ Ijene bo živo. ‘Narodnim žuP nijam gre zasluga,” je dej8 pokojni dr. Farkaš ob zlate18 jubileju newjorske slovenj tare sv. Cirila, “da so hran'1 vero prvim naseljencem, ki gleščine niso obvladali v dostni meri; njim gre tudi z* sluga, da so ohranile materi11 ski jezik in narodno zav®9' Kjer ni bilo slovenske župn'je' je slovenski živelj brez sleCl izginil. Naša beseda je moe11 edino okoli stolpov naših 118 rodnih cerkva.” Tega se newjorški in brid^j portski Slovenci v polni nieP zavedajo. Od tod njih priza% vanje ostati zvesti svoji žup". ji in jo z udeležbo in milo«'1 še bolj podpirati. Večkrat ^ remo, kako iznajdljiv je p"1 Rogan v New Yorku, ved8 vpelje kaj novega, da Ijud' ^ bolj priklene k svoji cerK' Tudi to, da je dobil zdaj ^ plana, ki ga že par let ni ib16’ je razveseljivo dejstvo, ki ^ vorno priča, kako zelo se P, zadeva faro ne le ohranit' . dolgo pri življenju, marveč 1 celo pomladiti. Manj vemo in beremo o S‘j’ vencih v Bridgeportu. Pač 8 I so tako srečni, da bi imel' d pisnika, kot je g. Tone 08% j nik. Pred leti je g. Lagoja P | sal kolono “Izpod stopla 6 Križa”, zakaj ne bi nadab . val? Rojaki širom Amerike ^ zanimanjem brali, kako bridgeportski Slovenci okleL{ te svoje župnije, čeprav v skoraj nihče več ne stanuj6 P bližini cerkve; vsi so se P selili daleč v razna predm61’ ali celo dalje stran. Ne samo, da hočejo v geportu pri življenju ohru" kar sta že pokojna g. Golob dr. Farkaš vpeljala, g. šek se prizadeva, da bi itr a-4! ril še kaj novega in tako ^ .A dokazal, da župnija še zlVi $ je življenja zmožna. 38 (Dalje na 3. strani) da AMERIŠKA DOMOVINA, ^rank Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO ^°je delo devetletnega fanta |lr* nunah je bilo streči pri ma-čistiti duhovnikom čevlje, rasiti oltarje, pometati cerkev, P°tnagati v zakristiji in nadzoro-Vati ^uge ministrante, ki so sta-0Vali zunaj samostana. Proste-§a časa nisem imel skoraj nič za Zabavo in druščino, pač pa sem ledno prebiral časopise, kot so “Slovenec”, in “Domoljub”, er razne knjige, ki mi jih je Rojeval duhovni vodja Zavod-pozneje župnik v Škofji v0l(i- Domov v Breznico sem na počitnice po par tednov poletnem času. Med prazniki Sei11 Uioral vršiti svojo dolžnost Cerkvi. Tako sem se svojcem n sovaščanom odtujil že prav iz I^Jadega in mi ni bilo pozneje iti z doma v Ameriko, p Jeršanu je v počitnicah ho-na kosilo Janez Miklavčič, v0rna iz predmestja Trata. Bil je zadnjih letih ljubljanskega °goslovja. Ko sem iskal bir-anskega botra, sem prosil nje-da bi stal zame. (Kako sta e °ri in Jeršan birmala, o tem aetu napisal svoječasno članek v ^eriški Domovini.) °r. Hugo Bren je v mesečniku Ve Maria podrobno opisal ži-^^erije tega svetniškega moža, , lo deloma po mojem nasvetu ^ta 1926. prišel misijonarit v ^oriko. Pozneje je prestopil v ^aučiškanski red pod imenom v foiaz. s postaje je prišel s kov-^egojn naravnost v moj urad. valt0 sva se čez 28 let zopet sre-j9 a- Bil je pa pozneje silno ža-jj081.611. da ni njegov birmanec ,0 j vestno sledil botrovim nau- PRAVI OPRIJEM (Nadaljevanje 3 2. strani) [v jeseni je odletel v Cleveland gledat, kako deluje Slovenska šola, da bi jo vpeljal tudi na [svoji fari. Res jo je. Veselje je gledati živžav, ki ga ob sobo-[tah pripeljejo starši od vseh strani, da se v dvorani pod bila kuharica doma iz škofje puPbiMem uči slovenskega bra-Loke, mi je še posebej postregla bVn >■»»?)»• ^ »« sadjem ali žemljico, kar je re J1C> doraščajočemu fantu kaj prav v®ako , „ .. , hodilo. Po šoli sem se še ustavil Bloomfielda nad Hartfordom, na trgu pri “Lectarci”, ki mi je kar ^ dalje kot iz Youngs-odrezala velik kos rženega kru- t°wna v Cleveland, pa še svo-ha, s katerim sem jo mahal do- N6 ne^a^e nal°ž.i in jih pelje mov proti stanovanju. Podobnih v ^01°- dobrotnikov je bilo po vseh me- Tudi ti nečaki so nekaj postih na Slovenskem, kjer so bile lahnega. Njihova mama, žena srednje in višje šole. Marsika-|in»- Dragota Bizilija, je itah- gdč Nuška Bizilij, soboto vozi tam se od teri dijak je bil popolnoma odvisen od dobrih ljudi za svojo prehrano. Eno zimo sem ministriral v glavni kranjski cerkvi pokojnemu dr. Francu Pernetu, profesorju verouka na gimnaziji. On mi je še zdaj v spominu kot vz- janskega pokolenja, pa se je lepo naučila slovenščine in tudi otroke uči slovensko govoriti. Ne vem, če je kaj veliko takih primerov. Kdor od prej pozna okolico cerkve sv. Križa v Bridge-portu, se danes kar ustraši Umrl je leta 1931. Spomi- šti. kom se go bodo rojaki v Cleve-^ ^ d u , Newburgu, Chicagu, ^dville-u, Johnstownu, kjer je °val kot pomočnik ali župnik a slovenskih farah. . 1 dijak je vlekel vsakoletno slPenchj0 84 goldinarjev. To Po njegovem izšolanju do-t ?az> kar mi je olajšalo študi-zadnjih par let pred od-v Ameriko, j; 0 dovršitvi četrtega šole leta 1898. se v>0 °P v kranjsko gimnazijo. Y Gimnazijec v Kranju j, Nranju se je zame pričelo ° življenje. Bil sem na pol so nas srednješolce gled ponižnega in pobožnega I praznote, ki vlada okrog nje. delavca v vinogradu Gospodo- Vsa stanovanjska poslopja so vem, kakršnih je težko najti med podrta, le župnišče še sameva posvetnimi duhovniki. Tudi ob ob cerkvi, pa tovarna na dru-najhujšem mrazu sva se našla gi strani, ki poželjivo steguje pred stranskim oltarjem zjutraj svoj pogled na to stran, ker bi šestih. Za to službo mi je se rada razširila na cerkveni dajal pol goldinarja na mesec. svet. Za vsakdanje potrebščine, za Zdaj ko stoji cerkev na sa- papir, svinčnike in beležnice sem mem, še bolj prihaja do izra-3i služil denar s poučevanjem za njena veličina. Po pravici ali instrukcijami. V drugi šoli je ob njeni blagoslovitvi leta sem poučeval Antona Šinkovca, 1915 g. Golob zapisal: “Lejko sina znanega vrvarja v Kranju, smo ponosni ali gizdavi, da je Tone je bil bolj slab v latinščini, to prva cerkev vogerskih Slo-pač pa dober v praktičnih pred- vencev v Ameriki. Ko že nas metih. Med vojsko je bil glavni davno ne bo, bode ona še gla-nadzornik tovaren za vrvi in sila nasledovnikom, da so tu-lanene izdelke v Avstro-Ogrski. kaj bivali dobri in globokover-Po vojski je zgradil veliko pre- ni Slovenci in Slovenke. Taka dilnico v Grosupljem pod Lju- gizdavost nam ne bo v greh, bljano, kjer je bilo zaposlenih |nego na diko pri Bogu in Iju-do 500 delavcev. Sestala sva se zopet v letih 1923 in 1927. Tu I učencem ni bilo treba tresti. Bil imamo dokaz, da človeku ni tre- je velik narodnjak. Pozneje je ba vedno znati latinščine ali gr- poučeval na idrijski realki jezi-ščine, da je uspešen v življenju, ke in se udejstvoval kot narodni Med drugimi sošolci je bil pisatelj. Leta li^2Y.'sem ga obi-Pavel Hribar, doma iz Tuhinja skal na njegovem domu v gradu pri Kamniku, poznejši župnik Tuštajn pri Moravčah, v družbi na slovenski župniji v Collin- znanega ljubljanskega hotelirja woodu (Clevelandu). Pavle je Lojzeta Dolničarja, bil par let starejši od ostalih) V višjih razredih sta bila po- deli.” Rev. Ant. Berk je pa takrat zapel: ‘‘Koliko pač truda in znoja, koliko noči brez pokoja, koliko žrtev in dela š pastirjem je čreda imela, da vzklilo svetišče je to! Ta cerkev pomnik naj vam bo, da vogrski vrli Sloveni so zvesti Cerkvi le eni.” Ne eden in ne drugi gotovo in slutil, da bo veličastna stavba, ki so jo s takim trudom zgradili naši verni Prekmurci — vogerski Slovenci —- tako nasilno in predčasno morala prekiniti svoje pričevanje o slovenski vernosti in zvestobi. Naši ljudje v Bridgeportu postajajo že nestrpni in bi radi vedeli, kaj bo z njimi, oziroma s slovesko faro, ko bo škof cerkev prodal. Da bodo lepo stavbo, v kateri počivajo slovenski žulji, podrli, v to misel, čeprav je težka in bridka, so se že vživeli. Skrbi jih le, kaj bo z njimi potem. Tri cerkve so kar na kupu, ki jim grozi ista usoda, madžarska, portoriška in Sloven- ska. Portoričani si o tem sploh hem se bojijo, da utegne škof denar od prodane cerkve porabiti za kaj drugega — pravico ima, saj je prepisana na njega — Slovence pa pripopati h kakšni že obstoječi župniji, kjer jih ne bi gledali preveč prijazno, če pridejo tja praznih rok. Pokojni g. dr. Farkaš je od ne belijo glave; oni si niso v Združenih državah postavili niti ene cerkve, pa jih imajo povsod na razpolago, ker škofje kar tekmujejo, kdo jim jih bo dal več. Madžari imajo v Bridgeportu dve župniji, pa bodo farane Svetega Štefana, ko bodo njegovo cerkev podrli, kratko malo prepisali k Sv. E- selitvenega fonda odstopil de- meriku. Samo Slovence tare skrb glede bodočnosti. Škof noče iše nič reči. Dejstvo, da je g. Hribšek samo u-pravitelj župnije in ne župnik, kaže, da si hoče škof ohraniti proste roke in sam odločati o bodočnosti Slovencev. Pod pokojnim g. dr. Farkašem je fara spravila skupaj kar lepo vsoto za selitveni fond. Cerkev sv. Križa, župnišče in sestrska hiša bodo vrgli kakih 250,000 dolarjev. Našim ljudem bi bilo najbolj všeč, ko bi škof ustanovil kje novo župnijo, ki bi bila teritorijalna, da bi ji bila tako bodočnost zagotovljena, pa bi si s slovenskim denarjem in s prispevki teritorijalnih faranov postavii primerno cerkev, župnišče in še šolo. Na ti- razreda sem na vz-g. Brešarja prosil za Letna delničarska seja SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Rd. bo v nedeljo, 28. januarja 1968, ob 1.30 pop. V SPODNJIH PROSTORIH SDD. Vljudno vabimo vse delničarje, da se te važne seje zagotovo udeleže. set tisoč dolarjev za slovenski zavod v Rimu. Ta in oni je to razlagal, kot da je pokojni mislil, da cerkev tega denarja ne bo potrebovala. Ne, le bal se je, da ga utegne škof porabiti za kaj drugega, Slovencem pa odstopiti kakšno staro cerkev. Vsaj nekaj slovenskega denarja je hotel na ta način rešiti, da bi koristil Slovencem. Nekoliko je tudi upal, da bo škof še iz svojega navrgel enako vsoto, kakor je leto prej Slovakom, pa ni, ker je preveč zadolžen. Od srca vam, dragi bridge-portski Slovenci, želim, da bi škof tako odločil glede bodočnosti vaše fare, kot je za vas najboljše. Občudujem vašo navezanost na svojo cerkev in župnijo, saj to je tisti “pravi oprijem” za ohranitev vere, narodne zavesti in jezika. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Za direktorij: HENRY BLATNIK, predsednik FRANK BITTENC, tajnik učencev. Bil je cel velikan in je sebno priljubljena profesorja dr. | potreboval veliko množino hr a- Josip Tominšek, zdaj ravnatelj ne. V dijaški kuhinji, ki smo jo gimnazije v Mariboru, in znani po svoje zvali “fovš luknja”, smo pisatelj dr. Jože Debevec. S sled-mu radi priskočili na pomoč s njim sem se ožje spoznal leta sokom, kadar smo drugi imeli) 1923. in 1927. v Ljubljani. tedanjih šolskih postavah kh 80 nam Pa^c^ gledali iz °aenih čevljev. Nisem bil revni dijak v šoli, zato bo h Oljenja tačasnih učencev Hod ti°fak gospodje profesorji vika- 'cetudi ^ihi '**‘n čevliev' d? ^oje borbe za prehrano po- —•- -- --- ------------ db°žnih hiš. o (ji sP°d Brešar mi je dal pri *a v 8Cd° deset gol__ s i^ko kuhinjo. Za ta denar silo dobival tri šolska leta ko-bjj 'n večerjo. Mati je oblju s6- plačevati dva goldinarja me-za stanovanje. Stanoval (jj 119 Pungertu skupno z Luko d0 korri, (umrl 14. junija 1936) p02 a iz Stare Oselice, ki je bil V w.eie župnik na slovenski fari srev 'vaukee. Čez pet let sva se a a v St. Paulskem semeni-bij jJ^rugi tovariš in sošolec je d 'dida Cop. To je oni Čop, se-l9jLbr^avm uradnik, ki je leta Ce,.‘ Peš potoval iz Ljubljane na ltlie v Črni gori, da se je kot banSt°Voljec udeležil prve bal-biji 6 in se boril v Sr- t0v Za Jugoslavijo ves čas sve-v°jske. Doma je iz Blej-iz obrave iz znane družine, Pri: !tere ie izšel Matija Čop, e par vinarjev za okisan fižol s hrenom v zasebni restavraciji ali “Auskuchu”. Bil je med vse-1 mi dijaki priljubljen in obenem I znal najbolje “klinca biti”. | Naše tekme so se vršile na slavnem gaštejskem polju, kjer zdaj stoje velike tovarne Jugočeškel družbe. Pavla Hribarja sem zo-' pet srečal kot bogoslovca v Clevelandu leta 1906. Umrl je 18. oktobra 1917 zadet od vlaka, ko j se je peljal s sestro čez križišče New York Central železnice bli- j zu znanega Recherjevega posestva v Nottinghamu. Izmed drugih sošolcev se spominjam Franceta Steleta, ki je | zdaj doktor cerkvene umetnosti in prideljen muzeju v Ljubljani. Več let je bil urednik Doma in sveta ter je temeljit poznavalec umetnin na Slovenskem. Odkril je marsikatero znamenito sliko po cerkvah fn javnih poslopjih, ki segajo še v srednji vek. Eden izmed najboljših učencev v razredu je bil Andrej Snoj, doma iz Lesec na Gorenjskem. Zdaj je znan po svoji izvrstni prestavi sv. pisma novega zakona iz grškega izvirnika. Med profesorji naj omenim dr. Perneta, Jeršinovca, Zupana, dr. Koprivnika, Beuka, Poljanca, Maslja, Devičnika, Novaka iii dr. Hubada. Najbolj se mi je pa priljubil Makso Pirnat, učitelj slovenščine. Bil je naj mlajši profesor in je uporabljal modernejšo’ metodo učenja jezikov. Poleg (Dalje prihodnjič) Romanje ameriških Slovencev v letu 1968 Pridružite se skupini romarjev, ki jo vodi Rev. ODILO HAJNŠEK OFM. Obiskali bomo FATIMO, LURD, RIM, VIšARJE in druga zr.ana božja pota v Evropi, videli pa tudi BENETKE, CELOVEC, LJUBLJANO in več drugih zanimivih mest. SPREJEM PRI SV. OČETU BO GOTOVO ZA VSAKOGAR ENO NAJBOLJ ZNAMENITIH DOŽIVETIJ. V Rimu bomo ogledovali svete kraje in zgodovinske zanimivosti 5 dni. ODHOD IZ NEW YORK-a z JET LETALOM DNE 5. JUNIJA 1968. Voznina tja in nazaj z vključenimi vsemi stroški potovanja je $585 Potovanje ureja potniška pisarna, ki se ji prijavite: K0LLANDE8 WORLD TRAVEL 6419 St. Clair Avc., Cleveland, Ohio 44103 Phone: 451-4148 589 East 185 Street, Cleveland, Ohio 44119 Phone: 531-1082 Alžirija se uslaljuje Sl V -cmJin0Van3e> kosilo in večerjo __________ Sei, >1 preskrbljeno. Zajtrk [pustih gramatičnih analiz nam je ................ pripovedoval zanimive anekdote iz življenja pesnikov Prešerna in Jenka, ki ležita pokopana na °bival brezplačno pri zna-^ travniku dr. Edvardu Sik;i 1vu> velikem mecenu kranj-n štude Par i “:uuentov. Umrl je pred kranjskem pokopališču. On je eb v visoki starosti. Ker je bil prvi učitelj, pred katerim se STARA BOJNA OPREMA — Viteška oprema je postala zelo priljubljena med zbiralci starin \in umetnin. Slika kaže tako opremo iz časa kralja Henrika VIII. razstavljeno v Buckinghamski palači v Londonu. Predsednik Boumedienne je i z v e d 'e 1 reorganizacijo stranke, javne uprave in gospodarstva ter začel tudi v zunanji politiki ubirati umirjenejšo pot. ALŽIR, Alž. — Sedanji alžirski diktator Boumedienne je potreboval nekaj mesecev, da je popravil glavne napake svojega dosedanjega režima, ki so dale njegovim ožjim sodelavcem in prijateljem povod, da so ga hoteli spraviti z oblasti še letošnje poletje. Boumediennu se je posrečilo zrabiti pomanjkanje trdne organizacije m e d nasprotniki, čete, ki so mu v puču ostale zveste, so pomedle z uporniki, ki so se porazgubili po deželi, deloma pa tudi zbežali v tujino. Ko je nastopil v deželi vsaj prividen mir, je Boumedienne takoj začel reorganizacijo javne uprave in stranke. Stranko je reformiral najbolj “pri glavi’. Na čelo stranke je postavil svojega zaupnika, ki je bivše vodstvo kratkomalo postavil na cedilo. Začasni nadomestek za centralno politično vodstvo je ustvaril v 15 pokrajinskih skupščinah, ki naj se pečajo z lokalnimi političnimi in gospodarskimi problemi. Dasiravno Boumedienne še ni objavil svojega političnega programa, se vendarle vidijo prvi znaki sprememb. Boumedienne ne bo več silil v zunanjo politiko po vzgledu svojega prednika Ben Belle. Uvidel je, da je zunanja politika pokopala njegovega prednika in bi bila kmalu tudi njega. Zato se bo posvetil najprvo domači politiki, posnemal bo torej svojega soseda tunizijskega Btir-gibo. Boumedienne bo dalje gledal najprvo na to, da razvije domače gospodarstvo. Zato je skušal že sedaj spraviti državni proračun v red. Ni se mu posrečilo, kajti proračun ima v znesku $1.32 bilijonov še zmeraj primanjkljaj dobrih $400 milijonov. To ni prevelika nesreča, kajti deželi obeta lepo bodočnost domača nafta. Od nje je imel Boumediennov režim že lani velike koristi, znesek se je po 1. 1965 kar podvojil. Boumedienne hoče dalje posebno pospeševati prosveto in jo postaviti celo nad narodno obrambo. V zunanji oolitiki bo njegov režim skromnejši, še celo v arabsko politiko se ne bo več tako vtikal, kot se je doslej. Diplomatsko priznanje grške diktature se je premaknilo z mrtve točke ATENE, Gr. — Mednarodna diplomacija še zmeraj ne ve, kaj naj počne z grško diktaturo. Položaj je namreč politično precej zapleten. Grčija je še zmeraj kraljevina, ki ima svojega kralja. Ni torej nobene pravne potrebe, da bi kdo priznal diktaturo; jo lahko vsakdo smatra za notranjo zadevo grške politike. Na drugi strani bi to pomenilo bojkotiranje grškega režima j o tujih diplomatih. Diplomatski odno-šaji med Grčijo in tujim svetom so takorekoč zamrznili, kar škoduje ne samo Grčiji, ampak tudi tujini. Zadnje tedne so diplomatje skušali najti kompromis. Pripravljeni so, da stopijo v poslovne stike z diktaturo, pri tem pa bodo poudarili, da še zmeraj smatrajo Konstantina za grškega kralja, ki so pri njem akreditirani. Diktatura je s svoje strani izjavila, da temu ne ugovarja, ker kralja ni menjala, ampak mu je imenovala samo namestnika za dobo njegove odsotnosti. Po tej kompromisni poti je pretekli teden stopil z diktaturo v poslovne stike kongoški poslanik, sledil mu je turški. Te dni bodo najbrže obnovili poslovne stike tudi poslaniki velesil, ki so se do sedaj le zasebno tu pa tam srečali z voditelji grške diktature. Ta korak tujih diplomatov lahko služi za domnevo, da tuja diplomacija ne misli, da bi v Grčiji kmalu prišlo do spremembe režima. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Moški dobijo delo Iščemo peka ali vajenca Takoj sprejmemo v službo peka ali nad 18 let starega vajenca. Oglasite se osebno v NOSAN’S BAKERY 6413 St. Clair Ave. (19, 24 jan) Ženske dobijo delo Varovalko otrok iščejo Oče s otroci, 13 let staro deklico in fantičema starima 9 in 2 leti išče varovalko otrok. Stanovanje in hrana ter $25 na teden. Kličite po 5. pop. 382-9913. -(18) RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) Bookkeeper Experienced for 2-girl office. Excellent working conditions, paid hospitalization and six paid holidays. Hourly rates $2.40 or $400 per month salary, Located at 16100 Waterloo Rd. facing 1-90 freeway. Will interview after 5 p.m. Call 531-1780 for appointment. (19) MALI OGLASI V najem 4 neopremljene sobe spodaj, garaža, se oddajo za $65, blizu cerkve Marije VnebOvzete, na 664 E. 160 St. Za pojasnila kličite KE 1-4248. ^__________09) V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, $85 mesečno, na 1211 E. 175 St. Kličite 946-4882. — 09) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico, na 1063 E. 71 St. Za pojasnila kličite 361-0989, po 5. uri popoldne. ATirrmrflKA domovina, C Sir Arthur Conan Doyle: IZGUBUENI SVET (THE LOST WORLD) S$rjrjrjrjrj&jrjrjtrj9rjrjgrjrjtrj0'jpjrj0r£rjr'% Takrat pa ni bil sam, temveč v*družbi svojega prijatelja, Amerikanca, James Colver po imenu, ki je o-stal na parniku, pa ni prišel skupaj z duhovnikom. Po mojem mnenju ni torej nobenega dvoma, da vidimo zdaj ostanke onega Jamesa Colverja.” “Ni tudi nobenega dvoma,” je pripomnil lord John, “o tem na kak način je tukaj umrl. Padel je ali pa so ga pahnili v brezno, kjer se je nabodel ra stebla. Kako naj drugače tolmačimo, da ima polomljene vse kosti in kako bi naj mu sicer prebodle te orjaške sulice telo?” Globok molk je zavladal med nami, ko smo stali okrog zdrobljenih ostankov in se prepričali o resničosti besed lorda Roxtona. Izobčeni rob navpičnega skolavja je res visel tik nad bambusovo goščavo. Nedvomno je padel nesrečnež od zgoraj. Toda ali je padel sam? Ali se je zgolj ponesrečil? Ali pa — Bog ve koliko usodne groze je skrivala v sebi nepoznana dežela. Molče smo nadaljevali pot okoli skalnatih sten, ki so bile tako nepretrgano gladke kakor oni orjaški ledeniki ob južnem tečaju, kateri — videl sem jih na sliki — sežejo tako daleč na vse strani, kakor vidi oko, in se dvigajo visoko nad jambori raziskovalne ladje. Tekom petih milj nismo našli nobene zareze ali razpokline. Potem pa smo zagledali nepričakovano nekaj, kar nas je napolnilo z novim upanjem. V vdolbini, zavarovani pred dežjem, je bila s kredo naslikana nerodna puščica, ki je kazala proti zapadi.. “Zopet Maple White,” je rekel profesor Challenger. “Res je moral slutiti, da pridejo za njim vredni nasledniki.” “Imel je torej kredo?” “Našel sem v njegovem nahrbtniku med drugimi stvarmi žkatljico z raznobarvno kredo. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Good south side location. Good business. Priced low. Mr. Johnson, 723-9425 or 488-6614 (17) FURNISHED BUILDING FOR LEASE $500 month includes RESTAURANT •with equipment. 18 rooms and 2 car garage. Option to buy. 348-9233 (17) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER Newly remodeled, recently decorated. 3 bdrm. frm. residence. 1st fl. air cond. gas ht. 2 porches, 2 car gar. Nr. Catholic & public schls. All transp. $11,000. Reas. Write or phone 848-9995 (Area Code 312) John Walsh, 210 Forest Ave., Oak Park, 111. 60302. (17) HOUSEHOLD HELP POMOČ V GOSPODINJSTVU Samo za konec tedna, sob. in ned. $18. Iščemo tudi gospodinjsko pomočnico od pon. do petka s stanovanjem v dobrem domu pri prijazni družini. Ima lahko otroka. Prednost ima žena, ki govori rusko. Vprašajte za Mrs. Lewandowski. DO 3-4595. (18) CHILD CARE — HOUSEKEEPER Live in. Light housework. Experienced. Sundays off. References are required. 529-9858 or 455-4554 (17) Spominjam se, da je od bele ostal samo majhen košček.” “To so seveda dragoceni podatki,” je rekel Summerlee. “Moremo torej samo slediti njegovemu vodstvu in nadaljevati pot proti zapadu.” Prehodili smo še pet milj in zopet zagledali belo puščico na skali. Tam, kjer je bila narisana, smo prvič zagledali ozko razpoklino v gladki steni. V notranjosti te razpokline je zopet bilo znamenje in ost stre-lice, ki je kazala smer, je bila zavihana nekoliko navzgor, kot da bi se nahajala označena točka nad zemeljsko gladi- no. Ta kraj je naredil svečan, mrk vtis. Orjaške stene so se dvigale tako visoko, in ozki košček plavega neba zgoraj je tako zastiralo zeleno grmovje po obeh straneh, da je padala na dno soteske samo slabotna, meglena luč. čeprav več ur ničesar nismo zaužili in bili jako utrujeni po kameniti, razdrapani poti, vendar nam niso pustili preveč napeti živci, da bi pomislili na počitek. Sklenili '‘g''1 ./'.v ' : .vf) V BLAG SPOMIN OB TRIINDVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE John Fortuna ki nas je nenadoma zapustil in zaspal v Gospodu dne 24. jan. 1945. Poči j od hudih, težkih let, preblago atovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Tvoji žalujoči: HČERKE in SIN ZETJE, SNAHI, , VNUKINJE in VNUKA. Cleveland, O. 24. januarja 1968. V BLAG SPOMIN OB DESETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI MOŽ Joseph Schober ki je izdihnil svojo dušo 24. januarja 1958. Ne Te še nisem pozabila, v srcu mojem še živiš, spomine lepe mi budiš! miru božjem tam počivaj, v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj! Žalujoča soproga KAROLINA sestra ZOFI in prijatelji. Cleveland, O., 24. januarja 1968. smo samo, da se bomo tukaj zaustavili, in medtem ko so pričeli Indijanci pripravljati taborišče, smo odrinili mi štirje v spremstvu obeh mešancev naprej v globino soteske. Od kraja je bila kvečjemu štirideset čevljev široka, potem pa se je takoj zožila in se končala z ostrim oglom, kjer so bile steze prestrme in gladke za naskok. Povrnili smo se — vsa zareza je bila kvečjemu četrtino milje globoka — in zdaj so nenadno zagledale lord Johnove orlovske oči, kar smo iskali. Visoko nad nami je zijala v temnem skalovju dokaj velika okrogla luknja. To je moral biti nedvomno samo vhod v katerokoli jamo. Ob vznožju stene je ležalo vse polno kamenja in sesutega proda tako, da ni bilo pretežko priti navzgor. Ko smo se povzpeli do črne luknje, so se razpršili vsi dvomi. Res smo našli hodnik v globino skale in je bil celo zopet na steni zaznamovan s puščico. To je bil torej prav kraj, in po tej poti je pričel Maple White s svojim nesrečnim tovarišem svoj naskok. Preveč smo bili razburjeni, da bi se povrnili v taborišče, in sklenili smo takoj pričeti s prvim raziskovanjem. Lord John je imel v nahrbtniku e-lektrično svetilko, ki nas je preskrbela z lučjo, šel je prvi in vrgel v temo mali krog rumenkaste svetlobe, mi pa smo mu sledili drug za drugim. Po gladkih stenah in okrog- struga hudourniku, ki jo je kar vsi skupaj. Nismo mogli vi-najbrže tudi izpral v skalov- deti, odkod se je zrušila, a me-ju. Bila je tako ozka, da je pri- šanca, ki sta še bila ob vhodu šel en sam človek, sključen, J v jamo, sta pravila, da je pri-komaj naprej. Kakih petdeset letela od zgoraj in se torej mo-yardov je vodila dokaj ravno rala odločiti od grebena. Za-v notranjost skale, potem pa stonj smo gledali navzgor, ne se je dvigala za pet in štiri- da bi zapazili tudi najmanjše deset stopinj. Kmalu nato je postala pot tako strma, da smo morali plezati po štirih skozi nasuto kamenje, ki se je udiralo pod nami. Nenadno smo začuli čuden krik lorda Roxto- gibanje v zeleni goščavi vrh skalovja. Toda kamen je namenjen nedvomno nam smo torej morali sklepati, na. “Zaprto je!” je rekel Prilezli smo za njim in zagledali v rumenem krogu luči pravi zid iz debelih bazaltnih odlomkov, segal je do stropa. “Obok se je udrl!” “Zaman smo vlačili kamenje po kosih narazen. Dosegli smo le to, da so se pričele največje skale majati: grozile so se zrušiti navzdol in nas streti v nič. Ni bilo dvoma, da ne zmorejo vi naši napori odstraniti te zapreke. Pot, po kateri je prišel na vrh Maple White, ni več prihajala vpoštev. Preveč potrti, da bi govorili, smo molče odtavali po temnem predru navzdol in se napotili proti taborišču. Spotoma, preden smo zapustili sotesko, se je odigral dogodek, ki utegne biti pomeni ben za prihodnjost. Vsa naša mala skupina je stala na dnu zareze kakih štirideset čevljev pod luknjo v jamo, ko se je nenadno gori odtrgala velika skala in v trenutku težko treščila tik poleg lem produ na tleh je bilo vide- nas. Malo je manjkalo, da se ti, da je služila soteska kot ni ponesrečil kdo od nas ali pa POSEBNA RAZPRODAJA ŽENSKIH ČEVLJEV ^ . ....... Enna Jetticks bil in da se skrivajo ljudje, pa še prav hudobni ljudje na nedosegljivi planoti! (Dalje prihodnjič Obziren vlomilec Orožnik vlomilcu: “Če ste res s poštenim namenom prišli v hišo, čemu ste si potem sezuli škornje?” — Vlomilec: “Zvedel sem, da imajo hudo bolnega človeka v hiši.” Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCUDU Predsednik Krist Stekel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 223 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1 4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. •— Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Ar.dy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močilnikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice sc sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. ob 2. uri pop. v Holmes Avenue. Slov. domu na na Ave. Cleveland, O. 44103; U Dolenc, I. podpred., 362 Weles St. E., Toronto 5, Ont., Gana« Marija Zupan, II. podpred., i25'' 61st St., Cleveland, O. 44103; g Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cie' land, O. 44103; Darko Medved,", gajnik, 86 Fern Ave., Toronto; Ontario, Canada; Ludvik Bur"l urednik Odmevov, 1702 Linden _ Ridgewood, N.Y. 11227; in Se«| Delak, urednik — Odmevi, ll6L 18th Street, Brooklyn, N.Y. l12Jy 1 $ SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože f starosta Janez Varšek, tajnic®* blagajničarka Zalka Zupan, 12^, 61 St. Cleveland, O. 44103, načel11 N n Milan Rihtar, gospodar Lojze petf lin ml., vaditeljski zbor: Mi|| Rihtar, Janez Varšek, Lojze Pe'6/ ml., Marta Potočnik, Ana Znid®r Dana Lobe. RALINCARSKI KLUB J Predsednik Milan Jager, I- Oj preds. George Marolt, II. podprJ, Tony Novak, tajnik John see, 15807 Grove wood Aveo Cleveland 10, O., Phone:: IV blagajnik Joseph Ferra; zapi^ FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Mike Jakin; nadzorniki: Tony - ^ Zaman, Jos. Malečkar in Joseph T. Umek in. Viktor Bergoč, j Babnik. — Seje so vsake tri mesece, hncarski referent: Andy Boži i J Sklicuje jih predsednik po potrebi, mestnik John Mršnik; Kuhan ----------------------------- j pomoč pri bari: Rose čebul, 0e‘, AMERIŠKI-SLOVENSKI j Marolt, Rose Ribar Albina POKOJNINSKI KLUB, | Bertha Dolgan, Jennie _ Pr* . V BARBERTON, OHIO. • Dorothy Ferra. Prosvetni oo J Preds. Louis Arko, podpreds. Tony Novak in. Jos. Ferra Sej«f ■J , es*1 Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, vrše vsako četrto soboto v n" , Mary Šušteršič, 405 Van Street,. v Slov. delavskem domu na wa Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, loo Rd. Balincarski večeri so: sr zapisnikar, Anton Okolish, nadzor- petek in sobota zvečer, nedelj® nice, Josephine Platner, Frances poldne in zvečer.___________________ Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi s-ra twdcit¥ kt i n četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Miodrag oav--^ 676 Birch Drive, Cleveland, 0 44132; Podpredsednik: Karl C , zej; Tajnica: ga. Julka Ferkulji L E. 67 St., Cleveland, Ohio 44 Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gosp0^. ki le hi N ec c; (1 tc d P h: T u Rt Sž Jože Zelenik; Pomočnik gosp1 STVU LUZKA UOJLIHA . R Kristavčnik' Zaoism1'" Predsednik Frank Baraga, 1144 ^a- Rud.1 K-HStavcmk, z.ap s 71 St.; podpredsednik John Mirko Antloga; Odborniki. K: E. 71 St.; podpredsednik John JwlrK0 ^nuoga; uuuuinmi. Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. ; Fajs, ga. Rozi Fajs ga Rozika J j G6th St. Tel. HE 1-9183: blagai-; John. Vl^der- Rrank°1./rSe"1.ca’jiil3; nik John J. Leskovec, 37*? E. 320 zorni odbor: Tone Meglic, JANUARY CLEARANCE SALE! The sale of the year is here. Look at these low prices for Enna Jetticks. For that famous style and comfort you love. Now specially reduced. Come in and buy to your heart’s content. Come in today for yours. Tomorrow, the size in your style may be gone. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«. Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Ycrkič; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu LOUIS MAJER 6410 St. Clair Avenue JZ % LETNA RAZPRODAJA GRDINA SHOPPE 6111 Sf. Clair Ave. Phone: 431-6000 ŠE 00 KONGA JANUARJA 20% DO 50% POPUSTA OD REDNIH (EN KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mašhel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD ra Waterloo Rohd. St., Willowick, O.: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla tuje $200 smrtnine in $7 na teden bo) 37I7 e. '320 zorni oaoor: ione iviegiiu, nadzorniki., Goršek, Rudolf Rožman; Razso ’ . Dr. Jože Felicijan, Vinko Franc Fujs. Seja vsako 2. ne® niške podpore. Asesment je *1 mese* no. Za sprejem ali pregled novih čl* nov so vsi slovenski zdravniki. Za na daljne informacije se obrabe na dni 'Stven» zastopnike SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda. tajnica. 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bon- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA > >•><*? i.*h» '»horr BlvC 1053 East Ožnd StTwi * k »more HEnderson 1-2088 'vvnvinti ■ pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1231