Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXX, junij 2024 Številka: 1/328 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d. d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 e-pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d. d., najdete tudi na spletni povezavi: www.cinkarna.si/o-podjetju/aktualno/publikacije Oblikovanje: Cinkarna Celje, d. d. Tisk: Atelje 64, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. IZVAJANJE PROJEKTA PRIPRAVE TRAJNOSTNE IZJAVE, SKLADNE Z ESRS STANDARDI S KROŽNIM GOSPODARJENJEM ZNIŽUJEMO EMISIJE CO2 GOSTILI DISTRIBUTERJE TITANOVE DIOKSIDA ZAMENJAVA POSTOPKA DOLOCITVE MASNEGA DELEŽA H2SO4 Z APARATOM ZA MERJENJE GOS­TOTE IN HITROSTI ZVOKA ANTON PAAR VGRADNJA MEŠALNE POSODE ZA HIDROLIZAT TRGUJ NA BORZI CELJE SE PELJE TRAJNOSTNO 16. NATECAJ: VODA POMEMBNA ZA VSA ŽIVA BITJA, A NIC MANJ ZA PROIZVODNE PROCESE HLADNI (COOL) PRAŠKASTI LAKI 4 5 8 9 13 15 22 24 29 Spoštovane Cinkarnarke, spoštovani Cinkarnarji! Izid junijske številke našega internega casopisa naz­nanja, da je za nami prva polovica koledarskega leta, pred nami pa cas letnih dopustov. Kljub zahtevnim tržnim razmeram in upadu povpraševanja po nosil­nem proizvodu titanovem dioksidu v preteklem letu v zadnjem obdobju z olajšanjem zaznavamo pozitiven trend poslovanja. Ravno, ko je trg ponovno nekoliko oživel, smo se soocili z izzivi v proizvodnji glede ele­ktrostaticnih filtrov. Njihova postopna sanacija bo trajala daljše obdobje. Za zamenjavo snopa v enem filtru smo predvidevali 12 dni zastoja, a ker zagon po remontu ni bil uspešen, je trajalo še dolge tri tedne, da smo uspeli odpraviti vzrok težave. V casovni stiski smo se izkazali z izjemnim timskim delom in sodelo­vanjem tako znotraj podjetja kot z dobavitelji, kar je pripomoglo k rešitvi situacije. Cinkarna se sooca z izzivi in priložnostmi tudi na poti v trajnostno prihodnost. Zeleni prehod ni le nujnost, temvec naša odgovornost, zato aktivnosti intenzivno potekajo na vec podrocjih hkrati. Kot zelo pomem­ben segment uspešnega poslovanja so se v zadnjem obdobju izkazali energenti. Kot energetsko intenziv­no podjetje si prizadevamo za zmanjšanje energetske odvisnosti s postavljanjem soncnih elektrarn, izved­bo inženiringa za parno turbino, razmišljamo o alter­nativnih virih in optimiziramo proizvodne procese. V sklopu trajnostne prenove družbe izvajamo projekte za ponovno rabo vode iz proizvodnje in za zagota­vljanje alternativnega vira vode – uporabo odpadne vode iz komunalne cistilne naprave v Tremerjah. To vodo bomo dodatno ocistili, da bo primerna za naš proces, s tem pa nadomestili porabo vode iz reke Hudinje. Z vodo je bila tesno povezana tudi tema tokratnega že 16. natecaja za osnovne in sre­dnje šole, s katerimi kot družbeno odgovorno pod­jetje sodelujemo in je to eden od številnih nacinov vlaganja podjetja v lokalno okolje. Zavedamo se, da se bomo lahko številnim izzivom us­pešno zoperstavljali in dosegali visoko zastavljene ci­lje le s sodelovanjem in zavzetostjo vseh sodelavcev. K tem nedvomno prispeva tudi medsebojno druže­nje v bolj sprošcenem vzdušju. Po vaših lanskoletnih izjemno pozitivnih odzivih na prireditev ob 150­letnici našega podjetja, vas že sedaj vabimo, da si v soboto, 7. decembra, rezervirate cas za prednovole­tno druženje zaposlenih Cinkarne Celje. Vec nas bo, bolj bo veselo! Ker bo naslednjih nekaj dni za marsikoga minilo v duhu nogometne vrocice, naj zakljucimo v športnem žargonu. Prav timski duh je sestavni del vsake uspeš­ne športne ekipe, za doseganje poslovnih rezultatov pa je še kako pomemben tudi v delovanju podjetja. V casu dopustov vam želimo, da si naberete novih moci ter da nato kot dobro utecena ekipa zakoraka­mo novim izzivom naproti. Uprava družbe Izvajanje projekta priprave trajnostne izjave, skladne z ESRS standardi Konec leta 2023 smo zaceli z izvajanjem pomemb­nega projekta -priprave trajnostne izjave, skladne z evropskimi standardi ESRS (European Sustainabi­lity Reporting Standards). Projekt predstavlja na­daljevanje poti v smeri trajnostnega razvoja in iz­polnjevanja zakonskih zahtev, ki jih narekujejo nove evropske smernice. Ustanovitev trajnostnega tima Da bi zagotovili uspešno izvedbo projekta, je bil do-locen trajnostni tim, ki se redno sestaja. Tim poleg zunanje svetovalke sestavljajo strokovnjaki iz razlic­nih podrocij podjetja, ki pokrivajo kljucna poslovne funkcije. Zakonodajni vidik Cinkarna Celje je zavezana k pripravi trajnostne iz­jave, skladne z zakonodajo že za leto 2024 v letu 2025. Nova evropska direktiva o trajnostnem po­rocanju za velika podjetja zahteva, da le-ta vkljucijo podrobne informacije o svojih trajnostnih praksah, vplivu na okolje, družbo in gospodarstvo ter nacinih upravljanja trajnostnih tveganj. Vsa porocila morajo biti revidirana s strani neodvisnih revizorjev, kar za­gotavlja verodostojnost in tocnost informacij. V preteklih letih smo v Cinkarni vkljucevali v letno porocilo poleg poslovnega dela tudi trajnostno po­rocilo, skladno z zahtevami standardov GRI (Global Reporting Initiative). Ta standard nam je omogocil, da smo pregledno in sistematicno porocali o naših okoljskih, socialnih in upravljavskih praksah. Vendar pa skladno z novimi zahtevami porocanja, ki jih do­loca direktiva CSRD (Corporate Sustainability Re­porting Directive), moramo zdaj uvesti zahteve za porocanje po ESRS standardih. Direktiva o trajnostnem porocanju podjetij (CSRD -Corporate Sustainability Reporting Directive), ki je bila sprejeta leta 2022, doloca, da morajo ve­lika podjetja in podjetja v javnem interesu poroca­ti o trajnostnih dejavnostih. Direktiva nadomešca prejšnjo direktivo o nefinancnem porocanju (NFRD) in razširja obseg podjetij, ki morajo porocati. Neizpolnjevanje obveznosti priprave trajnostne izja­ve lahko privede do kazni. Poleg tega lahko podjetje utrpi škodo na ugledu, kar negativno vpliva na poslo­vanje in odnose z deležniki. Kaj so standardi ESRS? Evropski standardi za trajnostno porocanje (ESRS) so bili sprejeti leta 2023 in dolocajo obseg informa­cij, ki jih morajo podjetja vkljuciti v svoje trajnostne izjave. Standardi pokrivajo širok spekter podrocij: 1. Okoljski vpliv: Podjetja morajo porocati o svojih emisijah toplogrednih plinov, rabi virov, upravlja­nju odpadkov in vplivu na biotsko raznovrstnost. 2. Družbeni vpliv: Porocila morajo vkljucevati infor­macije o vplivu podjetja na zaposlene, lokalne skup­nosti, clovekove pravice in socialno pravicnost. 3. Upravljanje: Podjetja morajo razkriti informacije o svojem upravljanju trajnostnih tveganj, vkljuc­no s podrobnostmi o korporativnem upravljanju, eticnih standardih in postopkih skladnosti. Prednosti delovanja, skladnega s standardi ESRS Zavedanje pomena trajnostnega razvoja pomeni sprejeti drugacen pogled na uspešnost poslovanja. Presega tradicionalno podjetniško miselnost, da se vse vrti zgolj okrog dobicka. Trajnostni razvoj je tak­šen nacin razvoja, ki zadošca današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal prihodnje generacije, da za­dostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj, 1987). Poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev prinaša delova­nje, skladno s standardi ESRS tudi številne prednosti za Cinkarno Celje: ¦ Povecana transparentnost in zaupanje: Na­tancno in pošteno porocanje o trajnostnih pra­ksah krepi zaupanje med deležniki, vkljucno z vla­gatelji, strankami in lokalno skupnostjo. ¦ Konkurencna prednost: Podjetja, ki izpolnjujejo visoke trajnostne standarde, so bolj privlacna za vlagatelje in stranke, kar lahko vodi do vecjih po­slovnih priložnosti. ¦ Boljše upravljanje tveganj: Sistematicno spre­mljanje in upravljanje trajnostnih vprašanj poma­ga prepoznati in zmanjšati potencialna tveganja, povezana z okoljskimi in družbenimi dejavniki. ¦ Trajnostna rast: Trajnostne prakse spodbujajo inovacije, ucinkovitost rabe virov in dolgorocno rast podjetja. Projekt priprave trajnostne izjave, skladne z ESRS standardi je za Cinkarno Celje izjemno pomemben korak k bolj trajnostnemu in odgovornemu poslova­nju. Zavedamo se, da je trajnostna naravnanost kljuc do uspeha v prihodnosti, zato bomo še naprej stre­meli k izpolnjevanju najvišjih standardov in ustvarja­nju pozitivnega vpliva na okolje in družbo. Bernarda Podgoršek Kovac S krožnim gospodarjenjem znižujemo emisije CO2 Kot uspešen primer krožnega gospodarjenja v Cinkarni Celje s pomocjo posebnega postopka izlocanja bele sadre (komercialno ime CEgips), ki ga namesto naravne sadre uporabljajo proi­zvajalci mavcnih plošc in cementa, vplivamo na zmanjšanje emisij CO2. V casu od zacetka proi­zvodnje bele sadre smo s tem preprecili vsaj za 1.388.500 ton emisij CO2. Ravnanje z odpadno kislino iz proizvodnje titano­vega dioksida je eden naših dobrih primerov kro­žnega gospodarstva, ki sledi Zelenemu dogovoru Evropske unije. Odpadno kislino nevtraliziramo v dveh stopnjah. V prvi stopnji nastane bela sadra. Tako pridobljena sadra je lahko glavna sestavina za proizvodnjo mavcnih plošc in tudi surovina za OD UVEDBE SUHEGA ODLAGANJA: proizvodnjo cementa. Enakovredno namrec na­domešca naravno sadro, ki jo kopljejo v kamno­lomih. Na racun izlocanja bele sadre smo na Za Travniku v zadnjih letih zapolnili 1.850.000 ton manj odpadka in hkrati za enako kolicino zmanj­šali izkop naravne sadre. Ocenjujemo, da je bilo z našo sadro narejenih 142.550.000 m2 mavcnih plošc in 21.330.000 ton cementa. Nikolaja Podgoršek Selic Uvajanje Sistema odlicnosti v Cinkarni Celje V Cinkarni Celje smo v PE Titanov dioksid z letoš­njim letom priceli z ambicioznim projektom uvaja­nja Sistema odlicnosti. Ta projekt v naš proizvodni proces prinaša vrsto inovativnih izboljšav in moder­nih metod, ki bodo zagotovo vplivale na prihodnost našega podjetja in njegovih zaposlenih. Kaj je Sistem odlicnosti? Sistem odlicnosti je sklop metod in pristopov, ki te­meljijo na principih vitke proizvodnje (lean manufa­cturing). Naš cilj je povecati ucinkovitost, zmanjšati izgube in ustvariti vecjo vrednost za naše stranke. Pri tem se osredotocamo na pet kljucnih stebrov: Sistem dnevnega vodenja, Nacrtovano vzdrževanje, Samostojno vzdrževanje, Usmerjeno izboljševanje in filozofijo 5S. Pet stebrov Sistema odlicnosti: 1. Sistem dnevnega vodenja: Ta steber vkljucuje ra­zvoj agilnega in vizualnega menedžmenta. Naši timi se redno sestajajo, da bi pregledali kljucne kazalnike uspešnosti in odpravljali težave na izvo­ru, kar vodi k vecji ucinkovitosti in varnosti. 2. Nacrtovano vzdrževanje: Nacrtovano vzdrževa­nje pomeni, da bomo izvajali redne vzdrževalne aktivnosti za zagotavljanje zanesljivega delovanja naših strojev in opreme. To bo zmanjšalo število okvar in podaljšalo življenjsko dobo naše opreme. 3. Samostojno vzdrževanje: S samostojnim vzdrže­vanjem omogocamo zaposlenim, da prevzamejo odgovornost za osnovno vzdrževanje svojih stro­jev. To vkljucuje dnevne preglede in manjša po­pravila, kar zmanjšuje mikro zastoje in izboljšuje delovanje. 4. Usmerjeno izboljševanje: Usmerjeno izboljševa­nje je proces, ki vkljucuje nenehno iskanje naci­nov za zmanjšanje kronicnih izgub in izboljšanje procesov. S pomocjo podatkov in analiz bomo identificirali podrocja za izboljšave in jih imple­mentirali. 5. 5S filozofija: 5S je metodologija za organizacijo delovnega prostora, ki vkljucuje sortiranje, ureja­nje, cišcenje, standardizacijo in vzdrževanje. Cilj je ustvariti organizirano, cisto in varno delovno okolje. Pomen Sistema odlicnosti Z uvajanjem Sistema odlicnosti v Cinkarni Celje bomo še bolj konkurencni na globalnem trgu, po­vecali bomo kakovost naših izdelkov in storitev ter izboljšali delovne pogoje za naše zaposlene. To je pomemben korak k trajnostnemu razvoju našega podjetja. Prvi koraki Uvajanje Lean metod v okviru 5-ih stebrov smo pri­celi na pilotnih projektih, ki predstavljajo najvecja ozka grla oz. kljucne procese v naši proizvodnji titanovega dioksida. Zacetni koraki so namenjeni spoznavanju metod in postavljanju standardov, kako bodo ti pro-cesi potekali v prihodnje. Prve konkretne aktivnosti v proizvodnji, cišcenje in odkrivanje pomanjkljivosti, smo že izvedli ravno z namenom spoznavanja me­todologije dela in njenega namena – preprecevanje težav. Rezultati so bili presenetljivi, imeli smo veliko idej in predlogov za izboljšanje, ki jih bomo uresnicili v nadaljevanju. Kaj prinaša prihodnost? Sistem odlicnosti bo postal del našega vsakdana. Naš koncni cilj je ustvariti kulturo nenehnega izbolj­ševanja, kjer vsi zaposleni aktivno prispevajo k izbolj­šavam in inovacijam. To bo zagotovilo, da bomo še naprej uspešno poslovali in se razvijali. Sistem odlicnosti v Cinkarni Celje ni le projekt, am­pak dolgorocna zaveza k izboljševanju. Verjamemo, da bomo s skupnimi mocmi dosegli izjemne rezulta­te in postali še boljši partner našim strankam, zanes­ljivejši delodajalec našim zaposlenim ter bolj konku­rencni igralec na globalnem trgu. Tekst: Tomi Gominšek Foto: Tomi Gominšek, Tatjana Rožman, Andelko Bracun Gostili distributerje titanovega dioksida V mesecu marcu smo za naše distributerje titano­vega dioksida prvic organizirali dogodek Dan dis­tributerjev v obliki seminarja in s tem postavili nova izhodišca za prihodnja sodelovanja. Dan distributerjev v obliki seminarja. Na naši lokaciji smo z velikim zadovoljstvom pozdra­vili prihod distributerjev titanovega dioksida iz cele Evrope, ki so se udeležili 2-dnevnega seminarja. Dan distributerjev je pomemben mejnik na naši poti so­delovanja. V dveh dneh smo udeležencem predsta­vili novosti in jih popeljali skozi našo proizvodnjo ter ob enem izmenjali neprecenljiva znanja in izkušnje. Dogodek je bil izjemno uspešen, nenazadnje gre za osebni pristop sodelovanja in komunikacije, ki je da­nes, v casu virtualnih pristopov še kako pomemben. Velika zahvala vsem distributerjem in sodelavcem, ki so dogodek omogocili. Tekst in foto: Dubravka Kunst ZAKLJUCILI IZOBRAŽEVANJE OB DELU Tadej Stopar je 29. 1. 2024 uspešno opravil diplomski izpit po višješolskem študijskem programu Informatika in pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir informatike«. Jan Šumecnik je 1. 3. 2024 uspešno diplomiral po študijskem programu 1. stopnje UNI biologija in pridobil strokovno izobrazbo »diplomirani biolog (UN)«. Zamenjava postopka dolocitve masnega deleža H2SO4 z aparatom za merjenje gostote in hitrosti zvoka Anton Paar V analitskem laboratoriju Službe kakovosti smo de­cembra 2023 prejeli nov aparat za merjenje gosto­te tekocin in hitrosti zvoka v tekocinah Anton Paar DSA 5000 M, s katerim lahko dolocamo masni de­lež razredcene in koncentrirane žveplove(VI) kisli­ne. Aparat DSA 5000 M omogoca dolocitev masne­ga deleža žveplove(VI) kisline na osnovi meritev gostote in hitrosti zvoka. Odvisnost gostote žve­plove(VI) kisline od njene koncentracije v vodni raztopini ni linearna v celotnem koncentracijskem obmocju. Gostota vodne raztopine žveplove(VI) kisline doseže najvecjo vrednost pri koncentraciji žveplove kisline 90 %, kar pomeni, da lahko merje­nje gostote uporabimo za dolocitev masnega dele­ža žveplove(VI) kisline v obmocju od 0 % do 87 %, za koncentracije od 87 % do 100 % pa potrebujemo dodaten parameter za natancno dolocitev koncen­tracije, in sicer hitrost zvoka. Metoda dolocitve masnega deleža H2SO4 na apara­tu Anton Paar je bila razvita v njihovem aplikativnem laboratoriju in je patentirana. Proizvajalec priporo­ca prilagoditev (umerjanje) glede na uporabnikovo titrimetricno metodo. To smo v laboratoriju izvedli med instalacijo aparata s serijo vzorcev žveplove (VI) kisline razlicnih koncentracij. Proces nastavljanja je enkraten in ga ni treba ponavljati, opravljajo se le re­dni nadzori z deionizirano vodo. Po umerjanju smo s serijo poskusov in statisticnimi metodami dokazali ekvivalentnost metod. S 1. 2. 2024 smo zaceli do-locati masni delež H2SO4 na novem aparatu DSA 5000 M za vse vzorce žveplove(VI) kisline. Ob mo­rebitni okvari aparata ali v primeru dvoma v rezultate bomo analize še vedno lahko izvajali po titrimetric­nem postopku, ki ga bomo ohranili. Poleg dolocitve masnega deleža H2SO4 bomo imeli istocasno tudi rezultate meritev gostote za vse vzorce žveplove (VI) kisline. Postopek dolocitve koncentracije žveplove(VI) kisli­ne z aparatom DSA 5000 M je enostavnejši, hitrej­ši in varnejši. Vzorce kisline s pomocjo peristalticne crpalke po kemijsko odpornih plasticnih ceveh uva­jamo neposredno v merilnik, kar pomeni, da rocno pipetiranje, tehtanje in titracija kisline ni vec nujna. Tekst in foto: Jurij Pustinek Interno izobraževanje za dvig strokovnih kompetenc v PE Vzdrževanje in energetika Z namenom omogociti vecjo uspešnost, ucinkovi­tost in kakovost dela ter optimalno izvajanje delov­nih procesov smo v skupini za Razvoj in vzdrževanje avtomatiziranih procesov (RVAP) v PE Vzdrževanje in energetika pripravili program usposabljanja v de­lovnem procesu, katerega glavni namen je prenos znanja v druge delovne sredine. Naš cilj je usposobiti sodelavce iz operativnih služb Avtomatika, regulacije, meritve (ARM) in Operativ­nega elektro vzdrževanja za samostojno, uspešno diagnosticiranje in odpravljanje napak na opremi av­tomatiziranih procesov. Vsebino izobraževanja smo prilagodili posebnim po­trebam podjetja z osredotocanjem na najpogosteje vgrajeni opremi za avtomatizacijo pri nas. Obravna­vamo sisteme za vodenje procesov PCS7 (Process Control System) v vseh njegovih oblikah, od opreme za zajem signalov v polju do nadzornih racunalni­kov in industrijskega komunikacijskega omrežja. S to opremo je namrec obvladana celotna proizvodnja v PE Titanov dioksid. Prenos znanja, tako teoreticnega kot prakticnega, izvajamo v obliki delavnic s konkretnimi primeri. Pri podajanju vsebin nas vodi misel o odpravljanju težav ter izkušnje pri vzdrževanju in izvajanju novih projek­tov. Izvajalci izobraževanja so izkušeni sodelavci RVAP, ki svoje ekspertno znanje prenašajo sodelavcem služb, s katerimi tudi najvec sodelujemo. Odpravljamo na­mrec skupne težave na podrocju opreme za avto­matizacijo proizvodnje. Izjemno dragocene izkušnje in informacije prinesejo tudi slušatelji, kar izobraže­vanju poda še vecjo vrednost, kakovost in pomen. Program internega izobraževanja smo razdelili na 7 tematskih izobraževalnih modulov, katerih rdeca nit je obvladovanje sistemov za vodenje procesov PCS7 za avtomatizirano vodenje proizvodnje titano­vega dioksida. V teh modulih obdelamo posamezne tematske sklope. Zacnemo s splošnim pregledom avtomatiziranih procesov v Cinkarni Celje, obravna­vamo napajanje in decentralno periferijo z vhodno/ izhodnimi elementi, osnove industrijske komunikaci­je Profibus in Profinet, nadzorni sistem PCS7 Win-CC in zakljucimo z osnovami industrijskega ethernet omrežja. Za nazornejšo in ucinkovitejšo izvedbo izobraževanja smo pripravili demonstracijski model z vgrajenimi enakimi komponentami, kot jih najdemo v proizvo­dnji. To so najbolj tipicni primeri vgrajene opreme in najpogostejše situacije, s katerimi se dejansko srecujemo. Na modelu lahko simuliramo napake in okvare na opremi ter se lotevamo diagnostike le­-teh. Na delavnicah prikažemo in tudi preizkusimo razlicna posebna diagnosticna orodja (Profibus te­ster, Ethernet network tester) in prikažemo delo programerja na programiranih napravah in inženir­skih postajah. Izobraževanje podaja dobre rezultate, sodelovanje med domacimi ekspertnimi strokovnjaki in sodelavci operativnih služb pa je odlicno. Delo v manjših skupi­nah in individualni pristop sta se kot vedno pokazala kot ucinkovit nacin izvedbe. Z razvojem strokovno tehnicnih kompetenc sodelavci pridobijo samoza­vest pri obravnavi sicer zelo kompleksnega sistema, dviga se raven zadovoljstva pri delu, zmanjša se stres in poveca se ucinkovitost pri opravljanju vzdrževal­nih del. Sodelovanje in prenos znanja se namrec z izvedbo izobraževalnih modulov ne zakljucita, tem­vec se neformalno nadaljuje vsakodnevno ob od­pravljanju vedno novih skupnih izzivov. Med nami se na ta nacin gradijo mocnejše vezi za sodelovanje in ekipno delo, spodbujata pa se tudi strokovni razvoj in inovativnost. Interna izobraževanja tudi uspešno zapolnjujejo vrzel možnosti pridobivanja tovrstnega znanja pri zunanjih institucijah. V Sloveniji namrec ni veliko možnosti za tovrstna strokovno-tehnicna izobraževanja, saj je oprema precej specificna, znanje pa edinstveno. Ve­lika vrednost internih izobraževanj se pokaže tudi pri medgeneracijskem prenosu znanja in pri usposablja­nju novozaposlenih. Želimo si in verjamemo, da je lahko naš primer pri­meren širjenju dobrih praks in ga kot vzorcni primer povzamejo tudi druge službe v našem podjetju. Mor­da ideja za ustanovitev razvojno-izobraževalnega centra v podjetju vznikne ravno iz tega. Sistemati­cen prenos internega specificnega znanja z vkljuce­vanjem novosti lahko namrec pomembno vpliva k uresnicitvi strategije trajnostne rasti, ki si jo je zasta­vilo naše podjetje. Blaž Krajnc Cinkarna Celje – najuglednejši delodajalec 2023 na podrocju kemijske industrije Po raziskavi najvecjega zaposlitvenega portala v Sloveniji MojeDelo.com je Cinkarna Celje za leto 2023 prejela prestižno priznanje najuglednejšega delodajalca v panogi kemijske industrije. V raziskavi so sodelovali kandidati na trgu dela, ki so ocenjevali ugled slovenskih delodajalcev v povezavi z dejavni­ki, kaj jih motivira na njihovi karierni poti in kaj pri­cakujejo od delodajalca. Ob prejemu priznanja je predsednik Uprave Cinkar­ne Celje Aleš Skok povedal, da se v Cinkarni zaveda­mo, da so naši zaposleni med kljucnimi za uspešnost podjetja in da le stabilno podjetje lahko zaposlenim ponudi varnost in zadovoljstvo na delovnem mestu V podjetju si nenehno prizadevamo za izboljšave na kadrovskem podrocju in sledimo najvišjim standar­dom delovnega okolja, ta prestižni naslov pa potr­juje naše dosedanje aktivnosti in predanost skrbi za zaposlene. Naše poslanstvo je zagotoviti urejeno, varno in spoštljivo delovno okolje za razvoj in rast zaposlenih. V podjetju smo zavezani krepitvi delov­nega okolja, ki spodbuja kreativnost, produktivnost, spoštovanje in pripadnost. si jih zadali. Cinkarni Celje, v kateri je trenutno za­poslenih približno 750 ljudi, po ugledu v panogi, po mnenju anketiranih MojeDelo.com, sledita Helios TBLUS in JUB. Priznanje nas dodatno spodbuja k nadaljnjemu delu Barbara Rozonicnik v tej smeri in k ohranjanju visokih standardov, ki smo Prispevek k zagotavljanju trajnosti pri odjemalcih z nadgradnjo mlina Hosokawa ACM 25 za mletje praškastih lakov Granulacijska sestava praškastih lakov v doloceni meri vpliva na aplikativne lastnosti lakiranja. Delci, manjši od 10 µm, poslabšujejo ucinkovitost oprije­manja in povzrocajo vecji delež odpada, ki ostane v filtru kot filter prah. Zato je odjemalcem v interesu, da uporabljajo praškasti lak, ki vsebuje cim nižji de­lež delcev pod 10 µm. To je pomembno zlasti za velike lakirnice, kjer oversprayvrnejo na lakirne pištole. Pred tem pafin prah locujejo na ciklonu in ga preda­jo med odpadke. Mlin Hosokawa ACM 25. V proizvodnji praškastih lakov imamo že vec kot 20 let v uporabi mlin NEA, s katerim lahko zmanjšamo vsebnost fine frakcije, a je ta mlin namenjen le za mletje belih in svetlo sivih praškastih lakov. Za­radi potreb po zagotavljanju praškastih lakov z nižjo vsebnostjo fine frakcije tudi pri drugih kakovostih smo se odlocili, da v podobnem smislu nadgradimo tudi mlin Hosokawa ACM 25. Investicija je bila sicer potrjena ob koncu leta 2021, vendar je za­radi globalnega pomanjkanja elektronskih komponent mlin bil v celoti izdelan šele v sredini leta 2023. Prevec fine delce ucinkovito izlocamo z novim ciklonom, kjer klasifikacija poteka s ciklonskim klasifikatorjem in podpihom. Fino frakcijo – filter prah potem zbiramo in ga pri naslednji pro­izvodnji dodajamo k zatehti, kar zahteva dodatno delo in veliko tehnološke discipline. Tako premleti praškasti lak se poleg tega, da je manj odpada pri stranki, tudi lepše nanese med lakiranjem in ima nižjo tendenco sintranja na lakirnih pištolah ter skepljenja med transportom. Zgornja slika ponazarja distribucijo delcev premletega praškaste­ga laka. Rdeca krivulja predstavlja rezultat mletja pred posodobi­tvijo, zelena pa po posodobitvi. Iz krivulj je razvidno, da nov ciklon na mlinu po posodobitvi lahko izloca vec finih delcev, kot jih je pred posodobitvijo. Odstotni delež delcev pod 10 µm pred po­sodobitvijo se je gibal med 8 in 10 %. Po posodobitvi zlahka dose­gamo 2 %, a zaradi vec filter prahu pri lastni proizvodnji, ki ga, kot že omenjeno, vrnemo v proces proizvodnje. S tem odjemalcem zagotavljamo, da so izkoristki praškastega laka pri lakiranju vecji, kar se kaže v manjši kolicini predanega filter prahu odpadkom. To je odpadek, ki ga zaenkrat še ni mogoce v celoti vrniti ali ga vgraditi v drug izdelek. Bine Bezjak Vgradnja mešalne posode za hidrolizat Namen projekta je bil povecati zmogljivost in prila­godljivost postopka hidrolize ter posledicno zmanj­šati možnost izpadov zaradi cišcenja in vzdrževalnih del na obstojecih posodah 21.08 A in 21.08 B. Projektna naloga je zajemala odstranitev obstoje­ce 100 m3 posode 24.21 in pripadajocega temelja na kotu 0 m, postavitev novega temelja za posta­vitev nove posode 21.08 C, postavitev nove, 130 m3 mešalne posode 21.08 C s pripadajoco crpalko 21.54, izvedbo cevovodnih povezav, vgradnjo meril­ne opreme in dopolnitev programskega vodenja. Iz­vedli smo povezave posode 21.08 C z vsemi šestimi hidrolizerji ter izvedli povezave na obe liniji vakuum­skega hlajenja. Posoda 21.08 C ima premer 5,1 m in višino 7,4 m, zaradi cesar je prevelika tako za transport kot za sam vnos v proizvodno halo TiO2. Edina možnost je bila izgradnja posode na sami lokaciji obratovanja. Med projektom smo sprejeli odlocitev, da posoda ne bo jeklena, kot sta obstojeci posodi, ampak bo iz­delana iz PEHD. To so izvedli strokovnjaki podjetja ZOMAPLAST iz Ceške. S svojo inovativno metodo so posodo izdelali v štirih tednih. Na dvorišcu TiO2 so iz plošc PEHD debeline 20 do 50 mm uvili ter zavarili pet obrocev. Te so transportirali v proizvodno halo na pripravljen armiranobetonski temelj, kjer so jih s pokrovom ter dnom zavarili v celoto. Pri tem so dvigali gornji del posode s pokrovom ter podtikali posamezne obro­ce. PE Vzdrževanje in energetika so po postavitvi poso­de vgradili še mešalo s pogonom, namestili crpalko, izvedli elektro in cevne povezave, namestili opremo ARM in izvedli spremembo programskega vode­nja. Zagon smo zaceli z vodnim preizkusom, s cimer smo preverili tesnost posode, nato pa nadaljevali s suspenzijo. Zagon je potekal brez vecjih težav. Tako je bila decembra 2023 posoda predana v poskusno obratovanje proizvodnji. Tekst: Anja Pfeifer in Milan Zorko Foto: Milan Zorko Prikaz varjenja posameznega obroca. Mobilna aplikacija Prijava okvare – Modul vzdrževalnega informacijskega sistema v Moji Cinkarni Mobilna aplikacija Prijava okvare predstavlja po­membno izboljšavo v vzdrževalnem informacijskem sistemu. Naša želja je, da aplikacijo razširimo na ce­lotno podjetje in s tem povecamo ucinkovitost in hitrost prijave ter obravnave okvar. Glavne funkcionalnosti aplikacije 1. Enostavna prijava okvar Aplikacija omogoca hitro in preprosto prijavo okvar po mobilnem telefonu ali namizni aplikaciji. Uporabniki vnesejo kljucne informacije, ki so nujne za odpravo okvare. Poleg tega je mogoce napravo prepoznati ali pridobiti osnovne podatke s skenira­njem kode QR ali z uporabo tehnologije NFC, kar poenostavi proces prijave. 2. Dodajanje fotografij Zaposleni lahko k prijavi priložijo fotografije, ki vi­zualno predstavijo težavo. To omogoca natancnej­šo oceno in odpravljanje okvar brez potrebe po dodatni dokumentaciji. 3. Takojšnje obvestilo in sledenje statusu Ob prijavi okvare odgovorna oseba v vzdrževanju prejme takojšnje obvestilo po e-pošti ali sporocilo SMS. Aplikacija omogoca sledenje statusa prijave, kar zagotavlja vecjo preglednost in zaupanje v pro­ces odpravljanja težav. Prav tako je prijavitelj ob­vešcen ob zakljucku del po e-pošti. 4. Integracija z Vzdrževalnim inforamcijskim sistemom Prijava okvare je modul, ki je neposredno povezan z vzdrževalnim informacijskim sistemom. Ta inte­gracija omogoca celovito upravljanje podatkov in virov ter boljše sledenje in upravljanje vzdrževalnih nalog. Prednosti za podjetje 1. Hitrejša prijava in reševanje okvar Z uporabo aplikacije Prijava okvare lahko zaposle­ni hitro in enostavno prijavijo okvare, kar bistveno skrajša odzivni cas. To vodi do hitrejšega odpravlja­nja težav, povecanja produktivnosti in zmanjšanja casa izpada. 2. Izboljšana komunikacija in sodelovanje Aplikacija omogoca uporabnikom spremljanje sta­tusa prijav in prejemanje obvestil o zakljucku del. To izboljšuje komunikacijo med zaposlenimi in vzdrževalno ekipo, kar vodi do boljše koordinacije in sodelovanja. 3. Vecja preglednost in natancnost S pomocjo fotografij lahko tehnicna ekipa bolje ra­zume naravo težave, kar omogoca natancnejše in ucinkovitejše reševanje okvar. Aplikacija Prijava okvare je pomemben korak v digi­talni transformaciji in prizadevanjih za izboljšanje ka­kovosti vzdrževalnih procesov v podjetju. Prepricani smo, da bo ta tehnologija olajšala delo zaposlenim, povecala produktivnost in prispevala k vecji ucinko­vitosti podjetja. Vabimo vse zaposlene, ki imajo dostop do aplikacije, da izkoristijo vse prednosti, ki jih ponuja. Skupaj lahko poskrbimo, da bo delovno okolje še boljše in odziv­nejše na potrebe vpletenih. Hvala za vašo podporo in sodelovanje pri uporabi aplikacije! Matic Hribernik Trguj na borzi Cinkarna Celje je uspešno sodelovala na dogod­ku 'Trguj na borzi', ki ga je organizirala Ljubljanska borza. Dogodek je bil namenjen malim in bodocim vlagateljem, s poudarkom na krepitvi financne pi­smenosti in ozavešcanju o naložbenih priložnostih. Na dogodku je clan uprave Filip Koželnik predsta­vil Cinkarno ter strateške usmeritve. Predstavitev je bila osredotocena na vlogo v slovenskem gospo­darstvu in na pomembnost pametnega investiranja. Pregled naložbenih možnosti Predstavljene so bile naslednje naložbene možnosti: ¦ Exchange Traded Funds (ETF): ETF je investicij­ski sklad, s katerim se trguje na borzi. Vlaganje v ETF je manj tvegano kot vlaganje v posamezne delnice, saj sredstva razprši, vendar je bolj tve­gano kot vlaganje v vzajemne sklade, ki so obi­cajno aktivno upravljani. Ljubljanska borza kotira štiri ETF-je, vkljucno z ICSLO, ki vkljucuje tudi del Cinkarne. ¦ Vzajemni skladi: Vzajemni sklad združuje sredstva številnih vlagateljev in jih nalaga v razlicne vrednostne papirje. Ti skladi so manj tvegani kot ETF-ji zaradi aktivnega upravljanja, a so bolj tve­gani kot obveznice. Nekateri slovenski vzajemni skladi, ki vlagajo tudi v Cinkarno, so NLB Skladi – Slovenija mešani, NLB Skladi – Zahodni Balkan delniški, Generali – Jugovzhodna Evropa in Tri­glav Skladi – Triglav Jugovzhodna Evropa. ¦ Obveznice: Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, kjer izdajatelj obljubi, da bo ob doloce­nem casu poplacal glavnico in obresti. So manj tvegane kot delnice in ETF-ji, še posebej državne obveznice, ki so po navadi najvarnejše (primer Ljudska obveznica, izdana leta 2024). ¦ Delnice: Delnice so lastniški vrednostni papirji, ki delnicarju omogocajo sodelovanje pri upravlja­nju družbe in delitev dobicka. So med bolj tve­ganimi, a ponujajo tudi potencialno višje donose. Med slovenskimi podjetji so bile predstavljene delnice Cinkarne, Krke, Telekoma, Save Re, Zava­rovalnice Triglav in Petrola. Vlagatelj Maks Posebno zanimanje je vzbudil segment, kjer je bila predstavljena zgodba vlagatelja Maksa, popularnega slovenskega namišljenega investitorja. Ta segment je dodatno popestril dogodek in prispeval k bolj­ši razumljivosti konceptov vlaganja za širšo javnost. Spremljate ga lahko v Financah in reviji Moje finance. Pri naložbenih odlocitvah bodimo pazljivi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zazna­la povecano število objav mladih financnih vplivne­žev (t. i. finfluencerjev) na družbenih omrežjih, pred­vsem na TikToku in Instagramu, v katerih ponujajo razlicne sheme, ki naj bi prinašale velike dobicke. Finfluencerji s svojimi objavami, ki so praviloma vi­ralne, nagovarjajo predvsem mlade, ki si želijo hitro in na lahek nacin zaslužiti veliko denarja z naložbami v razlicne financne sheme, delnice, ETF-je in krip­tovalute. To navadno podkrepijo s posnetki svojega razkošnega življenja in promoviranjem svojih velikih zaslužkov, ki jim omogocajo 'sanjsko življenje'. Bodite previdni, saj je to najverjetneje prevara, denarna ve­riga, piramida ali Ponzijeva shema. Filip Koželnik Med prvaki ESG 2024 tudi Cinkarna Celje Aprila se je zakljucil letošnji izbor prvak ESG Slovenije, v okviru katerega so udeležen­ci prisluhnili najboljšim praksam z vseh treh podrocij ESG – okolje, družba in upravljanje. Nacela ESG v sodobnem poslovnem svetu pridobivajo vse vecji pomen – E 'environmental' (okolje), S 'social' (družba) in G 'governance' (upravljanje), kar predstavlja tri osnovne stebre odgovornega in trajnostnega poslovanja. Porocanje o ESG se bo v prihodnjih letih dotaknilo vseh družb, ki kotirajo na borzi. S kakšnimi izzivi se pri porocanju o trajnosti spoprijemamo tudi v Cinkarni Celje in zakaj je evropska direktiva o trajnostnem porocanju CSRD dobra, je med sogovorniki na okrogli mizi pojasnila tudi clanica Uprave – tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic. Špela Kumer Cinkarnarji – mentorji dijakom in študentom na prakticnem usposabljanju Deset zaposlenih iz razlicnih poslovnih enot in služb se je udeležilo usposabljanja za men­torje na Šolskem centru Celje. V štirih popoldnevih so opravili 32 pedagoških ur ter pridobili znanja, ki jih bodo uporabili pri mentorstvu dijakom in študen­tom na prakticnem usposablja­nju v Cinkarni. Barbara Rozonicnik Udeleženci izobraževanja za mentorje dijakom in študentom na prakticnem usposabljanju v Cinkarni Celje. (Foto: arhiv KSS) Predstavitev Cinkarne na sejmu ACS 2024 Mednarodni sejmi so sticišce poslovne množice in njenih inte­resov. Sejmi so zelo mocan trženjski medij, kjer se v kratkem casovnem obdobju na enem mestu združi na tisoce medna­rodnih kupcev in prodajalcev. Obstaja veliko nacinov in virov za iskanje izdelkov in dobaviteljev, a nic ne more premagati prednosti, ki jih ponujajo sejmi. Sejmi so namenjeni podje­tjem, ki si želijo neposrednega stika s trgom, potencialnimi kupci ter pridobitvijo novih stikov. Obisk sejma predstavlja dobro osnovo za navezovanje poslovnih stikov in pregled naj­novejših proizvodov ter tehnologij v doloceni panogi. Letos smo se aktivno udeležili sejma American Coatings Show 2024, ki se je odvijal na lokaciji Convention Center Indianapo­lis. Sejem je trajal od 30. aprila do 2. maja 2024. Obisk sejma, kot je ACS, je naložba v prihodnost. Uspeh na sejmu zahteva tudi privlacen razstavni prostor oz. stojnico, kakršno je v Indi­anapolisu imela tudi Cinkarna. Predstavitev podjetja na sejmu vpliva na globalno prepoznav­nost blagovne znamke. Za udeležbo sejma smo se odlocili za­radi vecje geografske diverzifikacije, saj je sejem odlicna pri­ložnost za sklepanje poslovnih odnosov. Poleg organiziranih individualnih sestankov, na katerih so potekali dogovori o mo­žnostih nadaljevanja obstojecega sodelovanja, smo vzposta­vili tudi nove stike, poiskali nove trge in priložnosti. Med tra­janjem ACS smo opravili vec kot 70 sestankov z obstojecimi in potencialnimi kupci, predvsem iz ZDA in tudi Srednje ter Južne Amerike. Z obiskom sejma pa smo pridobili tudi pregled nad trgom in industrijo, saj sejmi združujejo celotno industrijo po vsem svetu. Pri tehnicnih sestankih s kupci in strokovnja-ki smo poiskali informacije za odpravljanje dolocenih težav. Posvetili smo se kupcem. Prisluhnili smo njihovim željam oz. zahte­vam. Prilagajanje oz. optimiziranje izdelka dolocenim zahtevam strank je namrec bistvenega pomena za uspeh pri kupcu. Med ogledom sejma in obiska preostalih razstavljavcev pa smo pridobili tudi pogled v najnovejše trende in inovacije ter zbrali informacije o konkurentih. dr. Nika Veronovski Neposredni stik z obstojecimi in potencialnimi kupci. (Foto: dr. Nika Veronovski) Razstavljali na sejmu TEHNIKA V BEOGRADU V Beogradu je potekal Mednarodni sejem tehnike, ki ostaja najpo­membnejši sejem v regiji. Z manjšimi prekinitvami se ga iz Cinkarne udeležujemo že tri desetletja. Sejem je odlicen pokazatelj, kako se razvija gospodarstvo v Srbiji in širše v regiji ter kakšni so kazalniki za prihodnost. Srbija postaja vstopna tocka za Kitajsko industrijo, kar se bo s prostotrgovinskim sporazumom, ki sto­pi v veljavo 1. julija, še povecalo. Kitajska je med vsemi državami najvecja vlagateljica, kar se je pokazalo na sejmu, saj se je predstavljalo veliko njihovih podjetij na razlicnih podrocjih industrije. Obisk je bil zelo dober, sodelovalo pa je tudi vec podjetij kot pretekla leta. Na sejmu nas je obiskalo veliko poslovnih partnerjev, s katerimi že sode­lujemo, navezali pa smo tudi nekaj poslovnih stikov, za katere menimo, da se v prihodnje lahko razvijejo v poslovno sodelovanje. Trenutno so­delovanje na srbskem trgu oznacujemo kot dobro, seveda pa obstajajo podrocja in veje industrije, kjer še nismo prisotni. Dejstvo je, da Srbija ponovno postaja industrijska država, zato bomo poskusili izkoristiti po­tencial, vsekakor pa je konkurenca, predvsem z vzhoda, vedno vecja. Tekst in foto: Tadej Slapnik V Cinkarni na izmenjavi študentki iz Tajske Od sredine februarja do sredine aprila sta v sklopu projekta Erasmus+ in v sodelovanju z Mednarodno fa­kulteto za družbene in poslovne študije bili v Cinkarni na strokovni praksi študentki iz Tajske. Thinzar Aung in Natwara Akkarakatanyoo opravljata magistrski štu­dij industrijskega inženiringa in inženirskega manage­menta, njuna mentorja pa sta bila Ian Marcel Pecar in Gregor Železnik iz PE Vzdrževanje in energetika. Študentki sta sodelovali pri projektih LOTO in ozna­cevanju v industriji. Mentorja sta bila z njunim delom zadovoljna, opazila pa sta tudi, da so njihove fakulte­te drugace usmerjene od naših. Po njunem mnenju bi takšne izmenjave odlicno vplivale na podjetje, vendar bi morali v Cinkarni najprej priskrbeti literaturo in gradiva v anglešcini ter izmenjave vnaprej nacrtovati in se na­nje ustrezno pripraviti. Barbara Rozonicnik V BERGAMU eden pomembnejših mednarodnih sejmov s podrocja industrijskih ventilov in rešitev procesne opreme Sejem IVS (Industrial Valve Summit), ki je potekal od 14. do 16. maja v Bergamu, se je tudi tokrat iz­kazal kot eden najpomembnejših mednarodnih do­godkov na podrocju industrijskih ventilov in rešitev procesne opreme. Peta obletnica sejma je privabila kar 15.000 obiskovalcev iz 69 držav. Razstavljalo je 325 podjetij iz 14 držav, ki so predstavljala najnovej­še tehnologije in inovacije. Sejma smo se udeležili štirje zaposleni v poslovni enoti Polimeri. Naša izkušnja je bila izjemno pozitiv­na, saj smo pridobili stike za potencialne kupce pro­dajnega programa ter spoznali potencialne dobavi­telje in nekaj konkurentov. Z izmenjavo stikov smo odprli nove možnosti sodelovanja pri preprodaji iz­delkov, ki narocnike zanimajo, a jih ne proizvajamo v lastni režiji. Pri krogelnih ventilih smo se osredotocili na trende, ki se pojavljajo v tej panogi. Posebej izstopa stan­dard ISO 15848-1 (TA Luft), ki pridobiva vedno vecji pomen. Na podrocju tehnologij smo ugotovili, da se v proizvodnem procesu vse pogosteje uporablja aditivna tehnologija (3D tisk), kar omogoca vecjo prilagodljivost, hitrejšo proizvodnjo in odstranjuje dolocene omejitve konvencionalne proizvodne teh­nologije. Sejem je bil odlicno organiziran in bogato kulinaricno okrepljen. Opaziti je bilo, da so se razstavljavci manj osredotocali na predstavitev izdelkov na samem mestu, temvec so svojo prodajno strategijo oprli na prodajno in kataloško gradivo. Posebej zanimiva je bila interaktivna stojnica proizvajalca krogelnih ven­tilov, ki je simulirala kontrolno kabino celotnega sis­tema, kar je omogocilo prakticen pogled v delovanje njihovih rešitev. Udeležba na sejmu je bila izjemno koristna, saj nam je omogocila pogled v globalne trende v industriji. Poleg tega je omogocila neposredno interakcijo s kupci, konkurenti in dobavitelji, kar je neprecenljivo za nadaljnje poslovanje in rast. Takšne izkušnje nam pomagajo ostati konkurencni in prilagodljivi v dina­micnem tržnem okolju. Tekst in foto: Tadej Slapnik ACHEMA - eden vodilnih sejmov v procesni industriji S sodelavci poslovnih enot Titanov dioksid, Kemija Celje, Vzdrževanje in energetika in tehnicno direk­torico Nikolajo Podgoršek Selic smo se med 10. in 14. junijem udeležili sejma Achema v Frankfurtu. Achema je eden vodilnih sejmov v procesni industri­ji, na katerem proizvajalci iz vec kot 50 držav z vsega sveta predstavljajo najnovejše inovacije in rešitve na podrocju kemijskega in farmacevtskega inženirstva, biotehnologije in okolijskih tehnologij. Osrednja tematika letošnjega sejma je bila digitali­zacija, zelena kemija, farmacija in tehnologija vodika. Vse tematike se dotikajo nacinov za boljšo, trajno-stno prihodnost posameznikov in podjetij oziroma organizacij. Vsak dan se namrec srecujemo z velikimi izzivi, predvsem kadar je v ospredju trajnostno rav­nanje z okoljem in varcevanje z viri. Proizvodnja elek­tricne energije s soncnimi elektrarnami in trajnostni procesi so pomembni gradniki pri uresnicevanju po­slovnih trajnostnih strategij podjetja, hkrati pa pred­stavljajo velik potencial za premagovanje globalnih podnebnih izzivov. Med vec kot 2.700 razstavljavci smo obiskovalci sejma imeli odlicno priložnost za spoznavanje naj­novejših tehnologij s podrocja: ¦ regulacije procesov, ¦ vodenja in avtomatizacije procesov, ¦ uporabe in pridobivanja zelenega vodika, ¦ pakiranja in transporta praškastih materialov, ¦ sušenja, ¦ meritev pH … Ti zmanjšujejo vpliv na okolje, optimizirajo rabe virov energije ter izboljšujejo kakovost in ucinkovitost iz­delkov, s katerimi lahko skupaj zgradimo bolj trajno­stno prihodnost. Tekst in foto: Erika Drobnak Predstavnici Cinkarne na sejmu zaposlitvenih priložnosti V zacetku maja je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišcu potekal karierni sejem – Sejem zaposlitvenih priložnosti. S predstavitvijo Cinkarne Celje in ob iskanju novih kadrov sta se ga udeležili tudi sodelavki iz Kadrovsko splošne služ­be – Lara Košec in Mateja Avberšek. Obisk dogodka je bil zelo dober, delodajalci pa najvec povprašujejo po kandidatih z izobrazbo tehnicnih smeri, strojništva, mehatronike, smeri elektra, oblikovalcih kovin … Karierni sejem z vec kot 250 razstavljavci iz vse Slovenije je postregel s celovitimi informacijami o poklicih, možnostih usposabljanja, izobraževanja in štipendiranja, poklicni in zapo­slitveni rehabilitaciji, delovnopravni zakonodaji in varstvu pra­vic ter zaposlovanju tujcev. Barbara Rozonicnik Cinkarna odprla vrata osnovnošolcem in dijakom Cinkarna Celje veckrat odpre svo­ja vrata mladim na potih njihovega izobraževanja. Ob predstavitvi podjetja ter na ogledu laboratorijev ali gasilske službe so se v zadnjem casu mudili dijaki iz Ekonomske šole Celje, pro­gram Tehnik varovanja, ter dijaki Gi­mnazije in srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše. Na ekskurziji v pod­jetju pa smo gostili tudi nadobudne ucence iz III. Osnovne šole Celje in Osnovne šole Griže. Tekst: Barbara Rozonicnik Foto: arhiv KSS Osnovna šola Griže Celje se pelje trajnostno V preteklem mesecu so se zaposleni našega podjetja in številni drugi iz celotne obcine Celje združili v izjemno pobudo 'Celje se pelje trajnostno v službo'. Akcija, ki je potekala od 13. do 31. maja 2024, je bila namenjena spodbujanju zaposlenih k izbiri trajnostnih nacinov prevoza. Z vec kot 5.000 sodelujocimi je kljub obcasno muhastemu vremenu bil odziv izjemno pozitiven in spodbuden. Filip K. Damjan P. Pogled v rezultate in ucinke akcije Sodelujoci so izkazali veliko mero ino­vativnosti in vztrajnosti, kar je vodilo do obcutnega zmanjšanja dnevnih emisij CO2. Povratne informacije udeležencev kažejo, da zaposleni niso uživali le v di­namicnem in zdravem nacinu prihoda na delo, temvec so se številni tudi bolj povezali s svojimi sodelavci in lokalno skupnostjo. Kam naprej? Nadaljnji koraki za trajno­stno mobilnost Podatki kažejo, da bo 22 % udeleženih zagotovo spremenilo svoje navade pri­hoda v služba. Dobra polovica udeleže- nih pa je bila trajnostna že pred zacet­kom akcije. Kot pa je razvidno iz grafov, se je bistveno zmanjšala uporaba avto­mobila. Drugi nacini prihoda, z izjemo skiroja, pa so se povecali. Kljub uspehu akcije »Celje se pelje« pa je pot do traj­nostne mobilnosti še dolga. Pomembno je, da nadaljujemo z dobrimi praksami, ne le na poti v službo, ampak tudi znot­raj podjetja. Filip Koželnik Humanitarno društvo Enostavno pomagam praznovalo 10 let delovanja Clani celjskega Humanitarnega društva Enostavno pomagam so 10-letnico delovanja obeležili s slove­snostjo v Narodnem domu v Celju. Na dogodku so se med drugim zahvalili posame­znikom, podjetjem, javnim zavodom in službam ter drugim organizacijam, ki so jim v desetih letih po­magali uresniciti približno 30 dobrodelnih projektov. Ekipa Humanitarnega društva Enostavno pomagam s svojim prostovoljnim delom pomaga pisati lepše zgodbe, podpornik pri njihovih prizadevanjih pa je bila tudi Cinkarna Celje. Zahvalno listino za Cinkarno Celje je na slovesnosti prevzela teh­Špela Kumer nicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic. (Foto: Robi Valenti) 16. natecaj: Voda pomembna za vsa živa bitja, a nic manj za proizvodne procese Z namenom izobraževanja mladih o pomenu vode za obstoj in za proizvodnjo smo oblikovali letošnji 16. natecaj Cudoviti svet vode. Ucenci in dijaki so celotno šolsko leto oblikovali izvirne rešitve, pripo­mocke, ucne materiale ali raziskovalne eksponate za raziskovanje katerega koli pojava ali oblike vode. »Vsako leto temo in besedilo natecaja oblikujemo tako, da je zabaven, kreativen in izobraževalni izziv hkrati. Letos že drugo leto zapored spodbujamo k raziskova­nju voda, saj je to tudi eno kljucnih podrocij naše stra­tegije razvoja – poiskati rešitve za zmanjšanje porabe vode in njeno ponovno uporabo v procesih. Sodelovalo je 27 osnovnih in srednjih šol iz regije oziroma skoraj 500 šolarjev in dijakov, kar kaže na veliko zanimanje izobraževalnih institucij za obogatitvene vsebine s pod­rocja naravoslovja. Veseli nas, da nas šole v tolikšnem obsegu podpirajo že vrsto let,« je povedala clanica Uprave – tehnicna direktorica Cinkarne Celje Niko­laja Podgoršek Selic. Nagrade so letos prejele POŠ Kompole, OŠ Recica ob Savinji, OŠ Frana Kranjca, VIZ II. OŠ Rogaška Sla­tina, OŠ Planina pri Sevnici, POŠ Sedraž, OŠ Polzela, OŠ Frana Roša Celje, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti ter Gimnazija Slo­venske Konjice. Posebno nagrado pa so prejeli dijaki okoljevarstvenega tehnika Šolskega centra Velenje. Nagrajence smo razglasili na zakljucnem dogodku v Tehnoparku, kjer bodo poleti na ogled nekateri naj­boljši izdelki natecaja. Vabljeni k ogledu. Tekst: Špela Kumer Foto: Amina Kolaric “V novi sezoni želimo biti še uspešnejši!” Komaj se je stara sezona zakljucila, že se je zacela nova. Za nogometaši clanske ekipe NK Celje je že skoraj mesec dni pripravljalnega obdobja na tekmo­valno sezono 2024/25. Vanjo Grofi stopajo kot prvaki Slovenije, saj so v se­zoni 2023/24 varovanci Damirja Krznarja premagali vso konkurenco v domacem državnem prvenstvu. A pri celjskem nogometnem klubu se zavedajo, da je na vrh lažje priti, kot na njem ostati. “Izjemno ponosni in zadovoljni smo, da smo v pretekli sezoni osvojili na­slov državnega prvaka. Na ta dosežek so lahko ponosni vsi tisti, ki so na tak ali drugacen nacin pomagali NK Celje in s svojim doprinosom dodali svoj košcek v mo­zaik našega uspeha,” je ob drugi zvezdici za NK Celje dejal predsednik kluba Valeriy Kolotilo. In nadaljeval: “Vse pozitivne obcutke ob zgodovinskem drugem na­slovu pa je kmalu zamenjal obcutek odgovornosti, ki jo takšen uspeh prinese. Odgovornost do navijacev, do Celja in nasploh do vseh podpornikov našega klu­ba. Naslov prvaka nas ne bo uspaval. Naslov je le prvi korak naše skupne poti. Kmalu nas caka zacetek nove evropske poti. Celje bo del elitne drušcine klubov, ki se potegujejo v kvalifikacijah za ligo prvakov. Naši cilji os­tajajo skladno z našo vizijo najvišji. Želimo se kosati z najboljšimi, želimo napredovati in želimo rasti kot klub, z vsemi novimi izkušnjami pa tudi kot ljudje. Vse kar smo v zadnjih sezonah gradili, želimo v novi sezoni še izbolj­šati in biti še uspešnejši.” Predsednikovo mnenje deli tudi kapetan moštva De­nis Popovic. “Celje je znova najboljše v Sloveniji. Kot kapetan moštva cutim izjemno mero ponosa, saj smo pokazali, da smo zasluženo postali prvaki. V ekipi nas veseli, da se Celje kot mesto prebuja, saj je na tribunah stadiona vedno vec ljudi. Z navijaško podporo se ekipa hrani in z navijaško podporo ekipa igra bolje. Takšne podpore, kakršne smo bili deležni v zakljucku sezone, si želimo tudi v prihodnje. Prisoten je obcutek, da je Ce­lje zacelo dihati z nogometom. Kot otrok kluba lahko povem, da si lepše izkušnje ne bi mogel zamisliti. Na nas je, da navijacem podporo vracamo z dobrimi rezul­tati in lepimi predstavami tudi v novi sezoni. Se vidimo kmalu!” Rok Gregoric, NK Celje »Energija ni nekaj samoumevnega, ampak dobrina, s katero moramo skrbno ravnati.« Primož Vrenk, vodja Energetike Primož Vrenk prihaja iz Ljubljane. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir strojništva – smerEnergetika in procesno strojništvo ter magistermenedžmenta. S 1. februarjem je prevzel mesto vodje Energetike, podrocja, ki ima pomembno vlo­go, zlasti v energetsko intenzivnem podjetju, kot je Cinkarna Celje. Ker je tema vsekakor aktualna, so­govornik pa razpolaga z naborom informacij z ome­njenega podrocja, je nastal malo daljši intervju. Od študija do kariernih izzivov, kako je potekala vaša dosedanja pot? Za študij strojništva, smer Energetika, me je navdušil ucitelj v srednji šoli, ki je energetiko predstavil kot podrocje prihodnosti. Že med dodiplomskim študi­jem sem si zacrtal karierno pot, ki ji sledim še danes. Zgodaj sem spoznal, da sem zelo vsestranski, moja usmeritev pa je vsestranskost uporabiti v praksi. V casu karierne poti sem na razlicnih delovnih mestih nadgrajeval tehnicna, komercialna in druga znanja ter vešcine. Deloval sem v malih in velikih gospodar­skih družbah ter nekaj tudi v javnem sektorju. Izku­šnje sem nabiral na operativnih, vodstvenih in vodil­nih položajih, kar mi je prineslo razumevanje delova­nja celotne organizacije. V teh letih sem pridobival izkušnje še s podrocja podjetništva in terciarnega izobraževanja, veliko casa pa sem posvetil tudi de­javnikom motivacije za dvig delovne uspešnosti pri sodelavcih. Sem zagovornik trditve, da uspešen vod­ja naredi uspešne sodelavce, za kar pa je potrebno obsežno znanje. Cinkarna s svojo razvejanostjo in specificnostjo za­gotovo ponuja številne izzive tudi na podrocju ener­getike? Kot energetik sem se za Cinkarno odlocil brez po­mislekov. Podjetje spada med energetsko intenzivna podjetja, kjer imam zaradi narave dela na voljo veli­ko možnosti za reševanje izzivov, ki podjetje cakajo v prihodnje. Podrocje energetike je zaradi global­nih razmer postalo eno najpomembnejših tem da­našnjega casa, kar je povzrocilo zelo hiter razvoj in spremenilo pristope. Hkrati je podjetjem in zlasti energetikom naložilo posebno odgovornost pri is­kanju ustreznih rešitev. Nepredvidljive spremembe cen energentov in vprašanje zagotavljanja kolicin nas vodijo v cim vecjo neodvisnost, prilagodljivost in upravljanje energentov. Energija ni vec nekaj samo­umevnega, temvec nekaj, s cimer moramo vsi skrb­no ravnati. Zavedati se moramo, da brez energije podjetje stoji, ce porabljamo predrago energijo, pa podjetje ni konkurencno. Tudi v Cinkarni smo v obdobju prehoda na trajno­stno rabo virov. Kako smo uspešni pri tem in kaj nas na poti prehoda še caka? Energetika je tesno povezana s trajnostjo. Trajnost pa postaja eden kljucnih dejavnikov za uspešnost organizacije. Vesel sem, da se je Cinkarna že pred casom odlocila za trajnostno politiko delovanja, s ka­tero se ukvarja z vso odgovornostjo. Tu nas caka še nekaj dela, saj je to proces, ki zahteva svoj cas, ven­dar je bistveno, da vemo, cesa si želimo, zato sem preprican, da nam bo uspelo. Z uporabo energentov prihodnosti bomo prispevali k doseganju koncnega cilja – razogljicenja. Ce smo konkretnejši, kateri so energenti prihodno­sti? Zelo pomembno je, da izkorišcamo vse prednosti Cinkarne, predvsem v stranskem produktu, ki nam ga v obliki toplote ponuja proizvodnja žveplene kisli­ne. Uvajali bomo obnovljive vire energije ter druge potencialne energente prihodnosti, kot so elektric­na energija, vodik, biometan, sinteticni metan, jedr­ska energija in podobno, hkrati pa vseskozi stremeli k ucinkoviti rabi energije. Trenutne smernice kaže­jo, da bo zemeljski plin postal rezervni energent za energente prihodnosti. Vse to se bo pozitivno odra­žalo tudi pri zniževanju onesnaževanja okolja. Skupaj s tehnologijo bomo iskali rešitve, ki omogocajo iz­korišcanje vsaj dveh razlicnih energentov za njihovo delovanje. Posebno skrb bomo namenili upravljanju rabe energentov v smislu prilagodljivosti rabe najce­nejšega energenta. Tu vidim velik izziv in hkrati kon­kurencno prednost. S kakšnimi ukrepi bomo v Cinkarni sledili spremem­bam na podrocju energetike? Z željo po prispevanju k uspešnosti Cinkarne bomo na podrocju energetike iskali rešitve v smeri trajnos­ti, ogljicne nevtralnosti in ucinkovite rabe energije. Pred dvema letoma na podrocju energetike ni bilo tako pomembno biti pripravljen na hitre spremem­be, vendar nas je zadnje obdobje naucilo, da se bo treba posvetiti dvigu stopnje odzivnosti na spre­membe in cim manjšo odvisnost od zunanjih dejav­nikov. Osredotocili se bomo na avtomatiziran nad­zor nad delovanjem energetskih sistemov, s cimer se bo zaposlenim omogocalo hitro pridobivanje infor­macij o stanju posameznega energetskega sistema, hitrejše ukrepanje v primeru nepravilnega delovanja ter možnost usmerjenega in nenehnega izboljše­vanja. Pri investicijah v energetske naprave bomo zasledovali pogoj energetske ucinkovitosti, pri izbiri energentov pa ogljicno nevtralnost. Seveda je vse to zelo povezano s tehnologijo v proizvodnji. Korak v tej smeri je pridobivanje energije s pomocjo soncnih elektrarn. V Cinkarni smo jih namestili že za 5,7 MWp (v letu 2024 jih bomo še dodatno za 1,3 MWp). Všec mi je, da se je Cinkarna že pred mojim priho­dom tako intenzivno ukvarjala s postavitvijo sonc­nih elektrarn, ki danes Cinkarni dajejo lep delež nic ogljicne elektricne energije. Menim, da je to prava smer, ki je ne bomo v prihodnje samo ohranili, am­pak bomo usmerjeni v iskanje dodatnih rešitev na podrocju obnovljivih virov energije. Takšne investi­cije niso pozitivne le za notranje delovanje, temvec tudi pozitiven marketing za ugled same Cinkarne. Po skoraj petih mesecih ste Cinkarno verjetno že temeljito spoznali. Kako ste se prilagodili na novo delovno okolje? Po naravi sem iskren, zato bom iskreno tudi odgo­voril. Okolje Cinkarne ima bogato zgodovino, ki jo zelo cenim in spoštujem. Kljub temu pa se ne morem znebiti obcutka, da se Cinkarna kot organizacija še vedno trudi izvesti prehod iz zelo velike organizacije v nekoliko manjšo. Menim, da je na tem podrocju še nekaj priložnosti, saj je organizacija dinamicen pojav, ki ga je treba nenehno prilagajati. Glede na pretek­lost mi prilagajanje ni povzrocalo vecjih težav. Pri tem bi se zahvalil sodelavcem, ki so me lepo sprejeli že prvi dan. Zaradi njih se v Cinkarni dobro pocutim. Po napornem delovnem dnevu ali tednu vsakdo potrebujete cas za predah in odmik od delovne ru­tine. Kako preživljate prosti cas? Za uspešno opravljanje dela je prosti cas zelo po­memben dejavnik, zato mu posvecam posebno po­zornost. Stojim za trditvijo: »Ko se dela, se dela, ko se zabava, pa se zabava.« Kot nekdanji tekmovalni športnik v badmintonu je šport še vedno moj 'ventil' sprostitve. Zelo rad se s sinom udeležim igre badmin­tona, kolesarim, vozim kajak, pozimi pa se odpravim smucat. Zadnja leta sem postal tudi zavzet motorist, zato se nikoli ne branim kakšne, tudi vecdnevne turi­sticne vožnje z motorjem. Pogovarjala se je Barbara Rozonicnik Foto: osebni arhiv Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Zaposlene, ki se upokojijo, povabimo v Kadrovsko splošno službo, kjer se jim ob sprošcenem klepetu zahvalimo za njihov prispevek k delovanju družbe. Tudi tokrat smo se z njimi pogovarjali o casu, ki so ga preživeli v Cinkarni, in o tem, kako bodo zapolnili upokojenska leta. Od decembra 2023 do maja 2024 so se upokoji­li naslednji zaposleni: Colak Drago, Dmitrašinovic Milan, Gerginovic Lozinka, Golubic Josip, Kobino­vic Adil, Križan Danijel, Lojen Ladislav, Lugonjic Sretenko, Majer Silvestra, Marciuš Igor, Mitevski Slobodan, Novak Jožica, Omerhodžic Sabrija, Pli­beršek Srecko, Pustoslemšek Mojca, Seidl Marjan, Senica Branko, Skale Martin, Staric Branko, ŠporerAnton, Trobiš Jana, Turnšek Andrej, Uršic Bojana, Užmah Rudolf, Zagoršcak Stjepan, Zdovc Tomislav in Žnidar Dušan. Seidl Marjan je zakljucil izo­braževanje za mizarja in opra­vil pripravništvo v Gradbenem podjetju Laško. V Cinkarni se je zaposlil marca 1988, delo pa za­cel opravljati v mizarski delavnici starega dela Cinkarne. Jeseni so se selili v nove hale. Nazadnje je delal v dvorišcni skupini, kjer je skrbel za urejanje okolice in pri selitvah po PE in službah. V pokoju bo urejal okolico hiše, želi pa si tudi potovati. Vsem želi zdravja in da bi cim bolj uspešno delovali še veliko let. Gerginovic Lozinka se je zapo­slila v Cinkarni leta 1981 in ob upokojitvi dopolnila 43 let de­lovne dobe v Cinkarni Celje. Z veseljem je hodila v službo. Pra­vi, da je zdaj srecna upokojenka. Veliko casa preživlja z vnukinjo in v naravi, kjer ji pticki pojejo med rožami. Sodelavkam, ki so jo lepo pospremile v pokoj, spo­roca, da se jim iskreno zahvaljuje za darila in jim želi vse dobro. Golubic Josip se je Cinkarni pridružil leta 1982 v PE Vzdrževanje, po 5 letih nadaljeval v PE Kemija Celje, nato pa je bil 30 let zaposlen v službi za varstvo oko­lja vse do upokojitve. Sodelavcem želi srece, zdravja, delovne in osebne uspešnosti. Želi, da podjetje osta­ne na zdravih nogah za prihodnje generacije. V po­koju se bo potrudil živeti vsega po malem: delo, igra, zabava, druženje … Majer Silvestra je bila od leta 1981 pa do upokojitve zaposlena v službi kakovosti, pred tem pa 6 mesecev v zdravstvenem domu. Sodelavcem želi sporociti, naj bodo uspešni sodelavci. V pokoju bo opravljala dela okrog hiše, preživljala cas z vnuki, se sprehajala in družila. Križan Danijel se je zaposlil v Cinkarni leta 1982. Ce­lotno obdobje je bil zaposlen v elektrovzdrževanju metalurgije. Sporoca: sodelujte, spoštujte se, radi se imejte. V pokoju se bo veselil z vnuki. Dmitrašinovic Milan se je 17. 12. 1979 zaposlil v stari cinkarni kot delavec v proizvodnji, pozneje kot sku­pinovodja. Povedal je, da se je veselil svojega dela in ga obvladal, rad je prihajal na delo in nanj ni zamu­jal. Svojim nekdanjim sodelavcem in celotni Cinkarni želi, da ostanejo zdravi in da se spoštujejo. V pokoju: kolesarjenje, Celjska koca, Triglav, vnuki itd. Lugonjic Sretenko je zacel januarja 1985 v meta­lurgiji. V obdobju njegove zaposlitve se je zaprlo 8 obratov (keramika, CO2, zlitina, žica …). Povedal je, da je najhujše bilo v pražarni. V 40 letih ni imel ne­opravicene odsotnosti in nikoli ni zamudil v službo. Sodelavcem želi vse najboljše, predvsem zdravja. V pokoju: kolesarjenje, otroci … Šporer Anton se je zaposlil leta 1983 v službi kakovo­sti, v letu 1986 pa je opravljal delo v marketingu, kjer je ostal do upokojitve. Vsem želi veliko zdravja, de­lovnih uspehov in spoštovanja – predvsem nadreje­nih do podrejenih. V pokoju: ranc, kolesarjenje, tenis, sprehodi itd. Obiskal bo tecaj za zdravilne rastline. Skale Martin se je zaposlil v Cinkarni leta 2013. Ce­lotno obdobje je bil zaposlen v PE Titanov dioksid, Crni del, kabina 3. Sodelavcem želi složnosti in da podpirajo eden drugega. Zagoršcak Stjepan se je v Cinkarni zaposlil leta 1983 v obratu Litopon. Njegova pot ga je nato leta 1985 vodila v Modri baker in nato še v Rastne substrate, kjer je sodeloval pri številnih projektih kot obrato­vodja in tehnolog vse do upokojitve. Vsem sodelav­cem želi veliko delovnih uspehov in medsebojnega sodelovanja. Sam pa bo veliko kolesaril in užival na Krku. Mitevski Slobodan se je v Cinkarni kot skladišcni delavec zaposlil leta 1986. Pot ga je vodila v mar­keting, nato v skladišce Titana kot komisionarja, pa v trgovino v marketingu ter v skladišce, kjer je delal da se pogovorijo o tem, kaj jim je zares pomembno. kot komisionar, vilicarist. Vsem sodelavcem želi, da V pokoju bo obiskala tecaj španšcine, se vkljucila v vztrajajo. V pokoju bo užival in potoval. univerzo za tretje življenjsko obdobje, predvsem pa si želi, da bi bila zdrava. Novak Jožica se je zaposlila v Cinkarni leta 1984. Celotno obdobje je bila zaposlena v službi kakovosti. Senica Branko se je zaposlil v Cinkarni leta 2000. Vsem sodelavcem želi vse dobro. V delovno sredino je bil zelo dobro sprejet, imeli so zelo dobre odnose, kar pa želi tudi vsem sodelav-Trobiš Jana je bila celotno delovno dobo (41 let) za­cem. V pokoju bo cas preživljal z vnuki, opravljal delo poslena v Cinkarni. Leta 1983 se je zaposlila v Grafiki pri pocitniški hišici, uporabljal kolesarsko stezo itd. kot samostojni tehnolog podrocja, kjer je opravljala delo 33 let do zaprtja oddelka. Nato se je zaposlila Pustoslemšek Mojca se je v Cinkarni zaposlila 1. 4. v službi kakovosti kot samostojni strokovni delavec, 1983 v službi za varstvo okolja kot pripravnica. Od kjer je delala do upokojitve. Povedala je, da je bilo 1. 3. 1984 je bila zaposlena v službi kakovosti kot delo obcasno stresno, vendar je opravljala delo v tehnolog kakovosti, od 1. 4. 1985 do leta 2000 pa dobri sredini, kjer so se vsi razumeli. Bila je tudi not-kot vodja obratnega laboratorija. Od leta 2000 do ranja presojevalka. Sodelavcem sporoca, da se ne upokojitve je opravljala delo koordinatorja podrocja smejo prevec obremenjevati z notranjimi težavami in v službi kakovosti. Pogovarjala se je Mateja Cverlin Hladni (COOL) praškasti laki Ekipa Ekolak je na novo razvila hladne formuliranju želene nianse treba skrbno izbrati pigmente, da je oziroma reflektivne premaze. To so po-dosežena optimalna TSR želene barvne nianse. Pri COOL lakih sebni premazi, ki reflektirajo vec sonc-bi se bilo smiselno omejiti le na temne barvne nianse, ker imajo ne svetlobe v IR spektru in s tem zmanj-svetle že same po sebi visoko TSR in se ne segrevajo tako inten­šajo akumuliranje toplote polakiranih zivno. TSR merimo po ASTM G 173 s spektrofotometrom NIR in predmetov, ki so izpostavljeni soncni zasledujemo cim višje vrednosti. svetlobi, in jih ohranjajo hladnejše. Kot primer delovanja COOL laka smo v temno sivo nianso RAL Z zmanjšanjem kolicine toplote, ki jo 7016 polakirali dve železni plošci velikosti A4 in debeline 0,6 mm absorbirajo površine, prispevajo k ener-ter ju postavili na sonce. Temperaturo površine smo merili z IR getski ucinkovitosti z zmanjšanjem pot-termometrom. Na plošci, polakirani s klasicnim lakom, je bila rebe po klimatskih napravah in hladilnih temperatura po 1 uri 65 °C, na plošci, polakirani s COOL lakom, sistemih. To pa vodi v manjšo porabo pa 55 °C. energije in manjše emisije toplogrednih plinov, s tem pa prispevajo k bolj trajno-Bine Bezjak stni prihodnosti. Uporabljajo se lahko predvsem na fasa­dnih in strešnih elementih, kot so fasad­ni paneli, deli kritine, zunanje žaluzije, in na vseh drugih elementih, kjer lahko zmanjšajo porabo energije za hlajenje stavb. Drugi segment uporabe pa je za preostale površine, ki se jih dotikamo in se ne želimo opeci. Takšni elementi so na primer zunanje vrtne garniture in otroška igrala. Formulacija za takšen lak temelji na po­sebnih pigmentih, ki imajo visoko total-no solarno reflektanco (TSR). Zato je pri Delovanje Sveta delavcev Delavsko soupravljanje je v Cinkarni Celje prisotno že vrsto let. Svet delavcev je legitimen clen dela­vskega soupravljanja, saj so clani Sveta izvoljeni ne­posredno s strani zaposlenih v svojih delovnih sre­dinah. Kot je znano, lahko vsako pobudo, idejo ali karkoli, s cimer lahko omogocimo zaposlenim boljše pogoje in s tem boljšo kondicijo podjetja, zaposle­ni prenesete na svoje predstavnike, od tu pa lah­ko pobude posredujemo svojim predstavnikom na Vodstvo podjetja ali pa na Nadzorni svet. V zadnjem casu se v podjetju odvija kar nekaj zadev, o katerih je, kot je zapisano v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, nujno obvestiti tudi Svet delavcev. Ob raznih reorganizacijah smo vodilne spodbujali k poštenim delavnim pogojem in enako­vredni organizacijski shemi za vse zaposlene. Kar ne­kaj podobnega se bo v podjetju še dogajalo in pozor­ni bomo, da se bodo procesi odvijali korektno. Aktivno smo vkljuceni v politiko podjetja glede po­citniških kapacitet, kjer si prvotno želimo cim bolj dostojanstvene cene najema, hkrati pa vzdrževane Aktualni seznam športnih aktivnosti in urejene pocitniške enote, kamor bi vsi zaposleni z veseljem zahajali. V tej tocki je treba poudariti, da smo si zadali kar nekaj ciljev, zato nas caka ogromno dela. Pred vec kot letom smo bili prica organizaciji enega od redkih, a popolnoma legitimnih zborov de­lavcev, kjer smo složno in korektno predstavili svoj pogled na razne dileme, ki so se in se še dogajajo v podjetju. V tem letu smo vsi socialni partnerji vklju­ceni v idejo sprejetja novega kompetencnega mo­dela in placilnega sistema, kjer vseskozi pozivamo in opozarjamo na dejanja, ki lahko zaposlenim prinese­jo zgolj dobro. Upamo, da je morda to pot do rešitve raznih kadrovskih težav v podjetju, ki nas spremljajo zadnjih nekaj let. Vsekakor je v celotnem procesu treba opozarjati na težave zaposlenih ter se do njih cim konkretneje opredeliti. Vseskozi sodelujemo s sindikati, s katerimi gojimo korekten in vzajemen odnos, na drugi stra­ni pa razvijamo korekten odnos z Upravo podjetja, ki nam v skladu s predpisanimi zakoni posreduje in­formacije in nam ob marsikateri priložnosti oziroma ideji tudi prisluhne. Kot povsod se tudi na našem podrocju dogajajo razne spremembe, tako tiste, ki so pogojene z zakonom, kot tiste, ki so povezane z vsakdanom, zato se, ce se le da, udeležujemo izobra­ževanj in na ta nacin posledicno poskušamo prenesti dobre prakse tudi v podjetje. Omeniti velja še, da je naš organ sestavljen iz štirih razlicnih odborov, ki za­jemajo svoje podrocje. Na ta nacin lahko natancneje obravnavamo dolocene pobude ali pa se specificno lotimo dolocenega izziva. Lokacija Termin Kontaktna oseba KEGLJAŠKA SEKCIJA Kegljišce Golovec steze 1-4 Ponedeljek / 17.00 - 19.00 Živojin Đordevic NOGOMET Skalna klet September - junij / ponedeljek 18.00 Aleksander Novak, Gregor Šanca KOŠARKA Telovadnica OŠ Lava Oktober - april, sreda / 18.00 - 19.30 Jožef Cvelfer CORNHOLE Mala dvorana - CC cetrtek / 15.00 - 17.00 Miran Fendre ODBOJKA Šolski center Celje Telovadnica Oktober - junij, cetrtek / 16.30 - 18.00 Jurij Pustinek ODBOJKA Šolski center Celje Telovadnica Oktober - maj, sreda / 19.30 - 21.00 Tatjana Pogorevc Tovornik FITNES TOP-FIT Ipavceva ulica 22 Pon-Pet 6.30-22.30 Sob 7.30-12.00 Ned 8.00-12.00 in 17.00-21.00 Recepcija fitnesa 03 428 1440 FITNES BODIFIT Mariborska cesta 119 Pon-Pet 6.30-22.30 Sob-ned 8.30-11.30 in 16.30-21.30 Recepcija fitnesa 051 699 999 Svet delavcev se vseskozi trudi pridobiti financna sredstva in omogocati zaposlenim, da se družimo ter smo aktivni tudi izven delovnega casa. Kaj omogoca­mo zaposlenim, je razvidno iz naslednje tabele. No­vost iz preteklega leta je, da je celotni seznam finan­ciranih dejavnosti viden tudi v aplikaciji Moja Cinkar­na, in sicer v zavihku Svet delavcev. Ta se po potrebi posodablja. Nabor aktivnosti poskušamo ohraniti cim širši, hkrati pa dodajati nove ponudnike in aktiv­nosti, ki bi zadovoljile širši krog zaposlenih. Poleg se­znama aktivnosti lahko v Moji Cinkarni preberete že omenjene zapisnike z naših sej ali pa morda kakšno pomembno obvestilo, pojasnilo ali drug dokument, ki nosi vsebino, s katero morate biti seznanjeni. O aktivnostih v Svetu delavcev zaposlene obvešca­mo z zapisniki, ki sledijo vsaki redni seji. Vprašanja nam lahko zastavite po svojih izvoljenih predstavni­kih v svojih enotah ali pa s pomocjo Intraneta. Na vprašanja bomo z veseljem poskušali najti odgovore. Ce je vprašanje zastavljeno korektno in je povezano s širšim krogom zaposlenih, odgovore posredujemo po zapisnikih. Ce pa se pod vprašanje podpišete, vam lahko na pobudo odgovorimo tudi prej, saj poz­namo naslovnika. Obstajajo pa tudi kocljive, osebne težave, ki jih obravnavamo individualno, poskušamo pomagati in teme ne izpostavljamo. Vse zaposlene prijazno pozivamo k sodelovanju in cim vecjemu prenosu informacij, saj bomo le tako lahko sodelovali in izboljševali podjetje. Predsednik Sveta delavcev Cinkarne Celje Matej Pompe Lipa – spomin na našega sodelavca Huseina Ikanovica »Sedaj, ko zakljucujem delo v Cinkarni Celje, sem malo pobrskal po spominu in se spomnil, da tudi sam podjetju zapušcam lep spomin,« je ob upokojitvi skle­nil naš dolgoletni sodelavec Husein Ikanovic. Leta 2008 je delovne naloge opravljal v dvorišc­ni skupini ter tako okrog upravne stavbe kosil tra­vo in urejal cvetlicne gredice. Zazdelo se mu je, da tam primanjkuje drevja. Za skladišcem OE Marketing je v grmovju opazil majhno lipo in ji s presaditvijo k upravni stavbi dal novo priložnost. Na zelenici ob upravni stavbi še danes lepo raste in vsako pomlad cveti. »Lipa je simbol slovenstva, njena življenjska doba je lahko tudi 500 let in vec. Srcno si želim, da bi tudi Cin­karna delovala vsaj toliko let. Lepo vas pozdravljam in ostanite zdravi,« se je poslovil Ikanovic. Barbara Rozonicnik Na zelenici ob upravni stavbi lepo raste lipa, ki jo je zasadil sodela­vec Husein Ikanovic. (Foto: Amina Kolaric) S kolesom v službo kar 150 Cinkarnark in Cinkarnarjev V spomladanskem casu že vrsto let organiziramo lice, bolj zagrizeni pa so se podali iz Rimskih Toplic, v Cinkarni akcijo S kolesom v službo. S tem želimo Radec, Slovenskih Konjic, Orle vasi in Vinske Gore. spodbuditi zaposlene k bolj zdravemu in okolju pri­jaznejšemu nacinu pri izbiri prevoznih sredstev za Tekst: Barbara Rozonicnik pot v službo tudi sicer. Foto: arhiv Kolesarska sekcija Gamsi, Cinkarna Celje 24. maja se je v jutranjih urah na kolo zavihtelo ok­rog 150 Cinkarnark in Cinkarnarjev. Vodja kolesarske sekcije Gamsi, kjer poskrbijo za organizacijo dogod­ka in simbolicna darilca, Robert Forštner ni skoparil s pohvalo, saj so bile na kolesih številno zastopane tudi sodelavke. Vecina je prikolesarila iz Celja in oko- Tradicionalna akcija Cinkarne Celje S kolesom v službo. Skupna razstava celjskih fotoklubov V februarju, ko praznujemo slovenski kulturni pra­znik Prešernov dan, so se Fotoklub Štore Steel, Društvo fotografov Svit, Foto krožek DLT Cinkarne Celje in Digitalni fotoklub predstavili s tradicional­no skupinsko fotografsko razstavo. Clani Foto krožka DLT Cinkarna Celje so za razstavo celjskih fotoklubov prispevali 16 tematsko raznovr­stnih fotografij. Odprtje razstave je potekalo 15. fe­bruarja v galeriji Železarskega muzeja na Teharju 11. Tekst in foto: Amina Kolaric Clani Neodvisnega sindikata na izletu v Beli krajini Pomlad je kot nalašc za odkrivanje lepot in skritih kotickov Slovenije. Clani Neodvisnega sindikata Cinkarne Celje so se maja odpravili v Belo krajino. Obiskali so Osnovno šolo Brihtna glava – šola kot nekoc, v kraju Rosalnice pa so se sprehodili po ro­marskem središcu, ki se odlikuje po treh gotskih cerkvah znotraj visokega pokopališkega obzidja. Sle­dil je ogled mesta Metlika in znamenite metliške vin­ske kleti s pokušino vin. Tekst in foto: Lara Košec Clani Neodvisnega sindikata v šoli Brihtna glava. Še skupinska z izleta. Svobodni sindikat jo je mahnil na Gorenjsko Na zacetku junija se je 46 clanov Svobodnega sindi­kata Cinkarne Celje podalo na izlet po prelepi Go­renjski. Od Celja do Mozirja, kjer so se pridružili še preostali sodelavci, nato pa do izvira Kamniške Bistrice in na voden ogled po Posestvu Brdo. Srecno nakljucje je hotelo, da so prav pred odhodom na Evropsko pr­venstvo v nogometu srecali celotno ekipo s selek­torjem slovenske nogometne reprezentance Matja­žem Kekom, ki si je vzel cas celo za pijaco in klepet. V nadaljevanju so se odpravili do Planšarskega jezera na Jezerskem in izlet zakljucili v srednjeveški Škofji Loki. Za prešerno razpoloženje je ves cas skrbel har­monikar, ob pestrem programu ter odlicni hrani in glasbi pa se je druženje nadaljevalo do poznih vecer­nih (beri jutranjih) ur. Tekst: Barbara Rozonicnik Foto: arhiv sindikata clanov slovenske nogometne reprezentance pred odhodom na Klepet s selektorjem pred odhodom na Evropsko prvenstvo v Evropsko prvenstvo v nogometu. nogometu. Izlet Svobodnega sindikata Cinkarne Celje po prelepi Gorenjski. LJUBITELJ SLOVAN. KULTURE VINIL, PVC OSJE GNEZDO,OSIŠCE POBIRALEC DAVKOV, DACAR OSEBNI ZAIMEK AVTOM. OZNAKA ZA BEOGRAD NEOBSTOJ NEKAJ KAR NI SODOBNIK KELTOV PONJAVA, PLAHTA ZA POKRIVA­NJE ŠVEDSKA PISATELJ. LINDGREN SPODOBNA ŽENSKA MESTO V AMERIKI, KALIFOR­NIJA PLOD OLJKE OŠTIR, GOSTILNIC. SPREMLJ, BOGA DIONIZA SLOVESNKI PISATELJ IN PESNIK JANI PRIDELOVA LEC SIRA OSNOVNI DELEC MEDMED ZA BOLECINO DRAG KAMEN KDOR TESTIRA DRAGO IBLER VEJA ISLAMA SOL, ESTER SOLITRNE KISLINE SADEŽ ROLETA, NAOKNICA NEIMENO­VANA OSEBA VELIONOC­NO JAJCE POLDRAG KAMEN RUMENE BARVE SLUŽBUJO­CA VOJSKA ZVIŠAN TON F BEETHOV­NOVA SIMFONIJA PRISTAŠ ETATIZMA NESTROKO­VNJAK SAMICA KANARCKA REPNO PERJE ALI LISTJE POTOMEC V PRVIH LETIH NAJVIŠJA STOPNJA JEZE IME KIRURGA BRECLJA OSNOVNA ZACIMBA ROBERT NOVOTNY SLOVENSKI RAPER ZVIŠAN TON D TOMAŽ TOVORNIK VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA FILMSKA IGRALKA JULIA TRAGICNA ANGLEŠKA PRINCESA REKA NA PELOPON. IGRALEC TOVORNIK MATERIAL ZA PREKRIVA­NJE STREH DEJAVNIK AKTUS VISOKOGOR SMUCIŠCE NAŠITJE KEM. ZBNAK ZA TANTAL OPRSJE, NEDRJE SPOLNOST PIKAJOCA ŽUŽELKA NAŠA IGRALKA PUJS, PRAŠIC JAN OBLAK SLOVEN. REKA ŠKRILAVEC, ŠKRIL PROST. ZA VZREJO PSOV SOL OCET. KISLINE GOSPODAR LISA, PEGA IZPITJE DO DNA AVT. OZNAKA SARAJEVA NAŠE MESTO DEL NOGE POD GLEŽNJEM MAJHEN BAZEN SKUPEK VLAKEN VKLJUCI­TEV SESTAVIL: VRSTA PECIVA, PIŠKOT VRSTA VLADARICE KAR JE ULOVLJENO POJAV NA VODI PEVKA REDŽE­POVA AVT. OZN. KARLOVAC ENOTA ZA EL. NAPETOST SAMICA PERNATE ŽIVALI KAR SE NANESE OZNAKA SKOPJA PREBIVAL. DVORJA­NOV SMUCARKA BUCIK CUDEŽNI NAPOJ IZUMITELJ NIKOLA JURE IVANUŠIC OSEBNI ZAIMEK OSKAR RANT ZBIRKA SAMOGO­VOR SORODNIK PARTNE­RJA SOKRATOV TOŽNIK VECJE POCITN. STANOVA­NJE Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki casopisa Cinkarnar. Rešitev nagradne križanke Cinkarnar št. 1/328: Ime: ________________________________________ Priimek: _____________________________________ Naslov: ______________________________________ Pravilno rešitev križanke pošljite do 31. 10. 2024 na naslov: Cinkarna Celje, d.d. Uredništvo Cinkarnarja - tajništvo Uprave Kidriceva 26 3000 Celje Pripis: Nagradna križanka 16. natecaj Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole s širšega celjskega obmocja Podružnicna osnovna šola Kompole Osnovna šola Recica ob Savinji Osnovna šola Frana Kranjca Celje Gimnazija Celje – Center