iT. lečaj 1849.
V četertik 2. velk. serpana.
6. list II. polovice
Pesmi Metliških kresnic,
CK spisu ,,Kres v Melliki" str. 30.)
I.
iHi#og daj, Bog daj dober večer, Hišni oča, hišna mati! Daj Bog, Marija! Daj dobro Ičto.
Me" smo nocoj k vam perlekle, Dober večer vam peruesle.
Md smo nocoj malo spale, Ker smo polje varovale.
Me- smo peršle, da b'- nam dali, Vedro vina, dva cekina.
Nam ne date vsiga te"ga, Cmo vam vzeti mlado ličirko, Mlado ličirko za kresnico. **}
Čmo jo peljat' v zelen travnik, V zelen travnik, pomoravnik.
Črno ji splesti zelen krancelj. Zelen krancelj, pomorancelj. f)
Črno se tam ž njo poigrati, Kakor mati se z detčtam, Kakor kocka se s piščeiam,
Kot se golob z golobico, Kot se hčirka z jabučico.
Da 1)' rodilo žitno polje, Žitno polje, vinske gore.
Vsaka terta vedro vina, Grebenica tri, četeri.
Vsaki snopek po koplenek, Razstavica tri četeri.
II.
O Jauez, o Janez, preljubi svet'
Šentjanž! Presvetiga^Šenljanža, keramika božjiga!
V  pušavah je prebival
V  tri in tridesetim leT, Njegova postlja bila Je tcrda škalica, Njegova jed je bila
O j prapro korenje. Njegova pit je bila Oj rana rosica. Bosico je zamudil, Je cel dan žejiu bil.
*) Ti dve verslici se pri vsih prcnehlejih   I. pesmi ponavljajo. **) Če je nar nilajJi otrok mo/.kiga spola,   pojejo:   „MIad'ga sinka za Iresnika." (Zastran  nenavadnih besed poglej zadnjo stran.) +1 pomorancelj  ne pomeni mende nič,   le   toliko,   da   se   veže   z  besedo „krancclj" (venec)
34
Kersti Janez dete                             Pervi je pernesel
To dete majheno.                              Gorečo svečico,
Kako ga bom kerstil,                       Drugi je pernesel
Ker nisim kerščen sam?                   Sreberno kauglico.
O Janez ti si kerščen                      Zdaj te kerstim dete
V telesi maternim.                           V imen' Boga Očeta,
Tvoja botra je bila                          Sina, svefga Duha. Sveta Veronika,
Tvoj boter bil od tamkej.                Me se od vas opotočimo,
Kje> solnce doli gre.                       "Vas pa Bogu izročimo.
Na to sta perletela                           Daj Bog Marija
Bela goloba dva.                              Daj dobro leto.
Strah v gradu.
(Pove\st.)
Ze je bilo preteklo dobriga pol leta, kar so počivale kosti  rajniga  in   zadnjiga  možkiga posestnika neke grajšinice v miru in pokoji. Le sama vdova vsa v žalosti prebiva še v zapušenim gradičku. Neko nočjo v sladkim spanji prebudi ropot,  odpiranje,  zapiranje in luskanje z vrati. Kdo si mora nek bili, reče žena, sej imam vender jez  vse ključe  pri sebi.  Kar se v stanici, kjer je nje mož v gospodu zaspal, sliši, kakor bi bil kdo vse stole in mize prekucnil. Žena ima vender  toliko   pogumnosti,   de  vstane  in  gre gledat, kaj de je. A\i komaj odpre duri,  že vidi nekoga pri druzih vratih iz sobe zginiti,  kteri seji  zdi posebno po obleki rajnimu možu podoben.  Strah in groza ženico prevzame, hiti urno v postijo pod odejo. Pa zmeraj vidi pred očmi rajniga moža, blediga in prepade-niga. Vroč pot ji na čelu stoji, in do beliga dne ga ni mogla stisniti očesa, »e le ko se je jelo zlato solnce iz-za gor kazati, malo zaspij ali le kratko je bilo še to njeno spanje. Zbude jo dekle, ravno tako prestrašene, kakor sama; od strahu jim besedi zmankuje, pri-povedovajočim, kaj de so  po noči slišale. Boječa, kakor vse ženske, se da pregovoriti, ker je od zdaj več dni zapored po gradu tako strašilo, de gre v vas stanovat. Vsa vas je pomilovala ubogo vdovo, de mora toliko strahu prestati. Vse govori od strahu in še bli-zo gradii se ni nobeden upal.
Perpetilo se je pa nekoliko tednov po te zgodbi, de so ravno vojaki skozi to vas šli, in de so se za-
35
volj počitka nekaj dni obotavljali. Na nekterih vprašanje, čigav de je ta gradič, zvejo kmalo, de je za-pušen, in sicer le zavoljo strahu, ki vsako noč po njem roji.
Zmeram sim slišal praviti, reče čversli junak z veliko černo brado in dolgimi berkami, da je strah na sredi votel, okoli kraja ga pa nič nij rad bi vedel, kdo vam take norce brije. Le povejte mi v kteri stanici svoje burke vganja, zvečer pojdem tje, vzamem saboj nabasano puško in ojstro sabljico, kmalo bomo strahu imeli. Berž in radi mu vse dopovejo^ in ko se mrači, jo vojak proti gradu maha. Ko pride v stanico, se vleže na postijo, puško in sabljo pa zraven sebe nasloni. Ni bilo dolgo, že vojak prične smer-čati. — Proti polnoči ga zbudi ropot. Naglo plane kviško, in z napetim petelinam čaka strahu. Ropota-nje se le bližej pomikuje, ravno pred sobo prekucne še sklednik — vrata se odpro — prikaže se v belim. oblačilu sivobradat mož — puf — vojak nanj vstre-li. — Ojstro zarenči strah, in mu .... svinčenko nazaj verze. Vojak tega nikakor ne pričakovavši, se prestraši , začne se tresti in prositi, de naj ga' saj pri življenji pusti. — Strah stopi k njemu, ga po eni plati glave čisto obrije, in mu na tisti strani obraza tudi brado in berke postnže. Vojak se ni upal braniti. Ko strah delo dokonča, odide. — Ali vojak, ki še ni dobro vedil, kaj de se je z njim zgodilo, ta je jutra težko čakal, že streže ob kraji gradiča zjutraj dokaj ljudi, vedični, kako sta se vojak in strah gledala. Ali ko vidijo vojaka kakor zdivjauiga iz grada planiti, po eni plati černiga in kosmatiga, po drugi pa beliga, niso vedili, ali bi se mu smejali, ali bi ga milovali. Zdaj jim začne dopovedovati, kakšin de je strah. Kaj mislite, de se kaj boji? reče, kaj pa de, še puška mu ni kos. Kaj mi naredi, kroglico mi nazaj verze, in na zadnje me pa takole spaci, kakoršniga me zdaj vidite.
Kakor ogenj gre ta zgodba po vsih hišah. Zdaj se še le vse boji, blizo grada priti. Zve to vse tudi stotnik.   Čuden sicer in smešen se mu ta prigodek
36
zdi, ali vender mu hoče v okom priti. Zvečer si da nesti v ravno to sobo dve puški, obe basane. Se tudi vleže na postijo, ali ne zaspi, nekaj bere, in že meni, de ga danas ne bo strah obiskal. Vgasne luč. Kar so jele vrata in duri pokati. Stotnik se pripravi, vzame pušo v roko. Po strašnim ropotanji stopi strah v sobo — stotnik streli, in kroglica odbije strahu pol ušesa. Ko stotnik še drugo pušo zagrabi, strah pa na kolena. Za božjo voljo ga prosi, mu življenje pustiti, obljubvaje, mu vse na tanjko razodeti. Stotnik ga prec prime, in pokaže zjturaj ljudem vasi strahii, kteriga so vsi poznali. —
Polaknila sta se bila dva poredneža po smerti posestnika na grad. Mislila sta lahkoverno, boječo vdovo iz gradu pregnati, če bota prav strašila. In tako sta si bila gradu za majhno ceno svesta. Ponarediti sta si bila dala ključe do nekaj vrat. De je bil pa strah vojaku svinčenko nazaj vergel, je bilo takdr ko je vojak zaspal, se goljuf tiho blizo postlje priplazi, in mu kroglico iz puške vzame. Kaznovana sta bila oba, kakor sta zaslužila. Tak je strah le: ali kak hudoben slepar, ali je pa samo domišljevanje.
Nace Dolinar.
Življenje — leto.
(Konec.)
Vdlikiga Serpana solnce hudo pripeka, pot poliva kmetovavca na polji, de po hladivni senci hrepeni in na njivi omaguje. Grom doni, treska, se bliska, pasji dnevi vladajo in zemljo suša tare; vender nektero sadje obrodi, terta sosebno moč dobiva, kmet mlatev obhaja in shrambe napolni. — O tem času je človek veljak, se je dela naveličal in kar je zamudil, zdaj ne bo perhitel. Čednosti se z vsim sercam vda, je odkritoserčin, je kakor na životu, tudi na umu dozorel, skušnja ga je zmodrila in dobre svete ve dajati. Ako se je jako vojskoval in dobro v svojim stanu obnašal, bo zdaj tudi venec časti in slave njegovo glavo ovil, svetinjo na persi pripel in njegovo
37
ime prihodnosti v hvaležin spomin izročil. Izpostavljeno je pa njegovo premoženje mnogim okoljšinam in naključjem. Njegovi zakladi so lahko vraga plen ali ognja rop. Ako ga je pametna poti čednosti in pravice vodila, ako je hišo modro vravnal in vse reči v red djal, bo t mirnim in pokojnim sercam v 48. leto stopil.
Kimovca sadje klatijo, suše in spravijo; čebelar pobere čebelam sterd, de jih zamore po zimi pitati. Vsa poletenska radost je minula, listje rumeni, bolj pogosto dežuje in terda jesen se bliža. Kiinovec nam deveto dobo človeškiga življenja pred oči stavi. — Akoravuo si je človek v svojim stanu z lepim obnašanjem čast, bogastvo, mogočnost pridobil, otroke lepo zredil in preskerbel; se vender vsimu blagostanju vkljub vidno stara. Jed in pijača mu ne diši in mladosti veselice ga ne prevedrijo; marveč ga njena perurnost boli; pogum mu vpada; je dolgočasen in cmerin, ko 54. god obhaja.
• S Kozoperskam že tudi terda jesen nastopi, vinogradnik še vesel tergatev derži, mošt preša in sode napolni. Dan je krajši, trava na polji vsahne in se vsuši, listje odpade, jesenski vetrovi bučijo, zemlja postane pu-šava, slavček nič več ue gode, vole na pašniku ne muka, ptičje petje je vtihnilo, in mnoge so se v gorkeji kraje podale. Golazen se v zemljo zarije, in vse stvari pred zimo omedljujejo. — Človek v deseti dobi je temu mescu podoben. Zdaj se ga starost z vsimi svojimi slabostmi o-klene, serčnost mu vpade, vid tamni, duh in spomin slabita. Težje diha, kašelj in druge bolezni ga nadlegvajo, so-sebno, ako je v mladosti nezmerno in razujzdano živel, in težko bo že do 60. leta dospel.
Listnika že zima na duri poterka, burja vleče, sever brije in nobeniga sadri se ne moreš nadjati. Zdaj že vsak vživa, kar sije pridobil in pridelal; kdor pa ni o pravim času žel in spravil v žitnice, bo lakoto terpel. — V enajsti dobi je še starčika glava bela kot sneg, telo je velo in rado ga zebe, ker. serčne žile niso več tako krepke in gibčne, kerv že zlo počasi teče. Vse njegovo pri-
38
zadetje je brez vspeha, in vtepa se mu, ako ni v boljših letih na starost mislil. Zdaj spregleda, kako abotno je v mladosti ravnal; veselje mu razjasni obličje, ali se pa žalosti tamni oblak nad njegovo čelo vleže, in sam se že želi svoje teže znebiti.
Hudi mraz Grudna vse rastline prevzame in zamori, ko de bi nikoli več ne imele kliti in sadu obroditi; zemlja zmerzuje, vse je mertvo in golo, severja studna sapa brije. — Gruden tudi človeško življenje zgrudi. Brez upa, de bi se mu kdaj na bolje obernilo, se perprav-lja sivoglavec na smert, udje mu oterpnejo in obIeseney oslabi, malin njegoviga življenja .se vstavi — človek v-merje. — Kakor se v natori vse spreminja, cvete, obrodi, dozori; ravno tako telo človeka cvete, se razširi in uve-nuje. Slabo, nježno dete postane krepak mladeneč, možk, veljak in častitljiv starček. Kratko je človeško življenje, minljivo vse, kar ga obdaja, in vsako posvetno veselje mini in v hipu plava. Blagor mu, kdor je v pravim času in dobro seme sejal, njemu bo tudi smert prijetna berv za prestop iz tega v drugo boljši življenje.                                                             Mam.
Hrast in lipa.
(Basen.)
V vertu sta že dolgo časa skupej rastla hrast ino lipa. Hrast je bil sploh preveč preVzetin. Prav redko se je s ponižno lipico pomenkval; večidel je sam seboj govoril, si prihodnje čase svoje krasnosti ino terdnosti že do-lhišljaval. Kakikrat se ozre na lipico, jo zaničevaje, rekoč: Ti še vredna nisi, blizo mene rasti; zauaprej ti pa povem, ne boš več mogla tu pri meni stati. Saj ti mora že znano biti, de bom veliko več prostora potreboval, de; se bom zlo razširil, ker sim že zdaj tako košat ino debel. Uboga lipica mu na to v svoji ponižnosti prijazno odgovori: Navajena sva se sicer; tode če boš resno silil, ti zamorem svoj prostor prepustiti. Poprej pa, ko to do-veršiut ti moram, ko tvoja prijatlica nekaj še povedati,
39
nekaj za-te prav važniga! — Nato reče hrast ošabno: Govori! j— Jame lipa: Ze tri noči so, odkar majhen čer-vič sem k tebi prihaja, jno nenehama v tvoje deblo ver-ta, jaz mislim, de pride notri do jedra, ino ti pogineš, ako si ob času ne boš pomagal. — Kaj, reče hrast, kaj tako majhno reč bom porajtal? Naj grize iuo verta, kolikor hoče, cerviča se še ne vstrašim!  Ali tukaj se je ošabnež
v                                               v
močno osmodil. Se trije mesci niso bili pretekli, ino že jame v pomladanski krasoti se sušiti. Cervič je namreč prevertal, — ino napihnjeni hrast je od dne, do dne vidno bolj medle!, dokler ni popolnama vsahnil. O zadnjim odahnenji še zdihne: Lipa! ti si resnico govorila, ino ti nisim veroval, torej boš ti tu kraljevala, jaz pa bom pre-rano tla. gnojil, zdaj spoznam: Kdor majhne reči ne porajta, se skor vselej vrajta. Spoznam pa tudi: Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanuje; kdor visoko leta, se nizko vsede.              i. obalo.
lieo Proner.
Blizo Celjovca je v letu 1550 rojen bil Leo Proner. Bil je jako umetin mož. Iz srebra, zlata, lesa in slo-nove kosti je tako majhine reči izrezoval,'de so se njih sostavki in deli s prostimi očmi komaj spoznali. Iz njegovih umetnih rok je prišlo dosti nežno izrezanih križčikov, mertvaških glav, perstanov, konjičkov z jezdicam vred, kteri so tako majhini bili, de so se lahko skoz šivankino uho porinili. Na košček popirja, kteriga je zerno graha! pokrilo, je spisal 12 o cena še v in vero; v sredi je bila podoba križa, sv. Marije in sv. Janeza. Na črešnjevo zerno je zrisal Očenaš; na drugo osem glav; na tretje 12 Aposteljnov. V votlini na zadnje imenovaniga zerna se je našlo vse orodje Kristusoviga-terpljenja. Njegovo nar slavniši delo pak je bilo peresni nožek, kteriga je tačasni nadvojvoda avstrijanski, Ferdinand, v dar dobil. V votlim deržalu je bilo 13 iz slonove kosti izdelanih skrinjic. Na eni platnici je bilo popolnama ime nadvojvoda.
40
Na notrajni strani na pergamen spisana pratika leta 1606. Na druzih platnicah se je bral govor 117ga psalma: ,jHvalfte gospoda vsi neverni, hvalite ga vse ljudstva" v 21 jezikih spisan. V desetih skrinjicah je bilo 1500 raznih majhinih reči, nar več hišniga orodja. V drugih treh pak železna denarna-skrinjica. V ti skrinjici so bile naslednje reči: Sto kosčikov s čerko F zaznamovanih zlatih; koščene in zlate, pedanj dolge verižice; -črešnjevo zerno, v kterim je tičalo 24 pladnikov, 12 nožičev in ravno toliko žlic. Dalje: v sredi prehoden, na obadveh konceh v štiri dele razcepljen otročji las, ki je na čemim popirji ležal. Z ojstrimi očmi, in nežnimi rokami obdarjen, seje Leo Proner o prostih urah do 80ga leta z izdelovanjem imenovanih in tim enakih reči pečal. — Kaj vender človeška umetnost ne zamore!                    Bernard Tomšič.
Pasji peteršilj.
Pasji peteršilj (Gartenschierling) je strupeno ze-
liše. Posebno ženske ga morajo dobro poznati, da ga v
kuho ne denejo, ker sta si s pravim zlo podobna, in tudi
rad med njim in krebulico po vertih raste. Tako le ga
spoznaš: perje je spodej svitlo in večji od peteršilje-
viga. Ako ga zmaneš, po česnovo smerdi.
Kmetica, ki pasjiga peteršilj a od praviga ni ločila, ga možu z mešam skuha. Kmalo po jedi ga začne v trebuhu červičiti, jame otekati, život višnjev (plavkast) postajati, zmiraj težje sope, pred očmi pse in mačke vidi, blfide in o polnoči že žalostno sklene.
Kenavadne besede v tim listu.
Golazen, gole živali, ki lazijo: červi, gliste j. t. d. — Ko-plenek ali mernik. — Nježno aH nežno, namesto f carta-no. — Plen (Beute) je to, kar si kdo silama pridobi, kakor si morajo vojšaki na vojski, tolovaji in zverine. — Po~ moravnik (travnik pomoravnik) to je, pri morji. — Pra-pro korenje, to je prapretovo. — Pladnik, namesto •J- taler. — Razslavica, razstavka ali stavek — kupec snopov na njivi pri žetvi.
Rozalija Eger, založnica, J, Navratil, odgovorni vrednik.