Leto XXII., št. 11 Ljubljana, torek 14» januarja I94I Cena t Din o|M'ttviii8i vu L.juoi]iuut (Uutijevt 6 — Telefon Mer 8122, 3123, U24, 8125 im tnseraioi oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ut — Tel 3492 ln 3392 Pod: aZmca Man Do r: Grajala trg »t_ 7 — Telefon 2455. Pooružnica Celje. Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub-I1an» St 17 74» Izhaja vsa* dan rasen ponedeljka. NaroCnlna znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredoittro: ujubljana. ICnafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Marioor. Grajski trg St 2, telet od St 2455. Celje, Stro8smayerjeva ulica Štev t, telefon St 65 Rokopisi se Qf vračajo Bolgarska politika Bolgarija je že spet v ospredju zanimanja. Vzroke za to moramo deloma iskati v splošnem mednarodnem razvoju ob robu vojne, deloma pa v samem bolgarskem zadržanju. Sofija je že nekaj mesecev središče velike diplomatske delavnosti, ki se ne tiče samo Bolgarije. Zato smatrajo marsikje njeno politiko za nekak barometer splošnega položaja na Balkanu. Tako je bilo oktobra in novembra lanskega leta, ko smo zasledovali diplomatsko ofenzivo velesil osi na tem področju, njeno naraščanje in njeno nenadno ustavitev, ki se je spravljala v zvezo predvsem s stališčem Turčije in Rusije. Na podoben način se je zanimanje evropske javnosti osredotočilo na Bolgarijo tudi na prehodu iz starega v novo leto, ko so listi poročali o novem premikanju nemške vojske na evropskem jugovzhodu in je bolgarski ministrski predsednik F lov prve dni januarja odpotoval v Nemčijo v spremstvu nemškega poslanika v Sofiji. Po povratku Filova iz Nemčije je bolgarska vlada za preteklo nedeljo napovedala več javnih zborovanj, na katerih je želela neposredno raztolmačiti narodu glavne smernice svoje zunanje politike To je splošno zanimanje za bolgarske odločitve le še povzdignilo. Z veliko napetostjo pričakovana nedelja vladnih zborovanj v Bolgariji je sedaj za nami in znani so tudi že govori nekaterih članov vlade, med njimi v daljšem izvlečku zlasti govor bolgarskega ministrskega predsednika Filova v Rušeuku. Za njegova zunanjepolitična pojasnila bolgarskemu narodu je vladalo tem večje zanimanje, ker so povsod pričakovali, da se bo govornik dotaknil tudi svojega nedavnega obiska v Nemčiji in podal v tej zvezi kake važne izjave. To se v tem smislu ni zgodilo. toda Filov je precej izčrpno orisal glavne osnove in smernice trenutne bolgarske zunanje politike, ne da bi seveda povedal vse, kar je te dni zanimalo Bolgare in zunanji svet. Njegova previdnost je glede na sedanje dogodke v svetu razumljiva, vprašanje pa je, ali ni imel tudi kakih posebnih razlogov, da se je izognil pravi označbi ne-k a ter'h pojavov v bolgarskem življenju ki so v zadnjem času vzbujali tudi zunanjo pozornost, kakor na primer tujo propagando, manifestacije ulice itd. Ko bi te pojave, ki jih je v svojem govoru ožigosal, imenoval s pravim imenom. bi si lahko ustvarili točnejšo sliko o pomenu njegovih izjav. Znano je namreč, da je tako zvana »ulica« posegala v bolgarsko politiko na dva načina: v Sofiji drugače kakor v ostalih mestih in v ostali državi. Prav tako tu-glede tuje propagande ni mogoče iz njegovih besed spoznati, ali je obsodil vse tuje propagande ali samo nekatere. Šele odgovor na ta vprašanja pa bi povsem osvetlil pomen njegovih izjav. Filov je odklonil vpliv ulice na politiko vlade. V koliko pomeni »ulica« * javno mnenje, zveni nekam čudno ugotovitev, da je nesoglasje med vladno zunanjo politiko in javnim mnenjem. Toda po izjavah Filova se zdi, da je prav to primer v Bolgariji. Zato je vlada smatrala za potrebno, da po svojih članih neposredno seznani bolgarski narod z glavnimi smernicami svoje politike in tako vpliva na javno mnenje. Vprašanje je le. ali se je z nedeljskimi izjavami svojih članov skušala obenem približati razpoloženju bolgarskega naroda in ga upoštevati Po vsebini nedeljskih govorov bi mogli soditi, da je v tem pogledu ubrala neko srednjo pot. To pa sili k domnevi, da položaj Bolgarije trenutno še ni povsem razčiščen. To domnevo potrjuje tudi nadaljnja vsebina govora ministrskega predsednika Filova. ki je na eni strani z vso odločnostjo obeležil bolgarsko politiko kot pol;t;ko miru in želje, da se vojna ne razširi na Balkan, obenem pa tudi kot odraz trdne volje, da se Bolgarija z vsemi svoiimi silami postavi v bran za svojo neodvisnost in samostojnost, medtem ko je na drugi strani izjavil dobesedno: »Ali bo mir ohranjen, ni odvisne od Bolgarije. Bolgarija je premajhna, da bi odločala o miru in vojni. Zato moramo biti pripravljeni na vse možnosti in morebitnosti. Vsaka vojna pozna presenečenja. ki jih ni mogoče predvidevati.« Zelo jasen pa ie bil govornik, ko je razlagal bolgarski revizionizem. Brez prikrivanja in olepševanja je dejal, da je Bolgarija revizionistična država, da pa je ona svoj revizionizem vedno iz-vaiala po mirni poti. kar želi tudi v bodoče. Značilno je, da je Filov kot prvi uspešni korak na poti mirne revizije neuillvipkega dogovora označil znani solunski soorazum. sklenjen med Bolgariio in članicami Balkanske zveze 31. julija 1938 Kot druei usneh v tei smeri je omenil sporazum z Ru-muniio v Crajovi z dne 7 septembra lan^ke^a leta po katerem je Bolgarija dob-'la iužno Dobmdžo Brez nemške in italijanske pomoči ter ruske odobritve pa bi po ni^e mirno realizirale. Tudi izjava o politiki dobre soseščine in ohranitvi miru na Balkanu je našla pn turškem tisku primeren odziv. V splošnem pa se lahko reče, da so Turk. dc Bolgarije še nadalje rezervirani. KA VOJNA'VEDNO OBSEŽNEJŠA Angleži so v nedeljo podnevi in v noči na ponedeljek napadali in-vazljska pristanišča v Franciji, petrolejske rafinerije v Margheri pri Benetkah in Regensbiirgn ter celo vrsto letališč, glavni napad nemških bombnikov pa je veljal zopet Londonu Washington, 18. jan. j. (AR.) Razprava o zakonskem predlogu za podporo obrambe Zedinjenih držav, ki je v soboto z govori nekaterih članov poslanske zbornice zavzela smer, ki nikakor ne bi bila v prilog čim hitrejši ureditvi tega vprašanja, je postala kasneje z Izjavami nekaterih odličnih ameriških politikov, kakor tudi zastopnikov posameznih političnih in gospodarskih organizacij, mnogo zmernejša. Na pomirjen^ duhov Je zlasti ugodno vplival* Izjava bivšega republikanskega kandidata za predsednika Zedinjenih držav Wendella Wlllkle Je v načelu odobril osnovo predloženega zakonskega osnutka, nagi asil pa je, da bo sedanji zakonski osnutek potreben nekaterih izprememb, zlasti, kar se tiče obsežnosti polnomočij, ki jih daje predsedniku. Naglasil je tudi, da je treba v prvi vrsti časovno omejiti trajanje polnomočij, ki jih določa zakonski načrt. Glede obsega materialne pomoči, ki jo naj Zedinjene države nudijo Angliji, je Wllf-kle naglasil. da je treba to vprašanje najprej v vseh podrobnostih proučiti. Wlllkie je nato Izjavil, da bo konec lanuaria odpotoval v London, kjer bo stopil v stik z merodatniml angleškimi osebnostmi ter proučil položaj, da dožene. kakšno pomoč ln v kolikšnem obsegu Velika Britanija najnujneje potrebuje. Po mnenfu poučenih vvashinsrtonskih krogov bo Willkie potoval v London v dogovoru s predsednikom Roo-seveltom. Vsekakor je W111kiejeva iziava prinesla v razpravo o zakonskem predlogu važen preokret ter ovrs-la jsesimistične nanoved* neintervencionisfičnih krogov ki so že na-novedali. da bo zakonski pred,og o ameriški jvvmoči Veliki Britaniji pred poslansko zbornico propadel. Predstavnik ameriške delavske federacije je izjavil, da federacija odobrava nameravano pomoč Veliki Britaniji, toda e pogojem da vlada ne bo poizkušala s kakimi posebnimi odredbami omejevati pravice ameriškega delavstva do stavkovnega gibanla. ako bi bilo to potrebno v zaščito njihovih interesov. Senator Wheeler Je Imel včeraj po radiu govor, v katerem se je Izrazil proti zakonskemu načrtu v sedanji obliki. Dejal je. da zakon daje preveč svobode predsedniku Rooseveltu. ki se predaleč angažira za stvar Velike Britanije v sedanji vojni. Reprezentančna zbornica bo danes sklepala o tem, ali pritiče prednost v proučevanju predloženega zakonskega osnutka vojaškemu odboru reprezentančne zbornice, ali pa zunanjepolitičnemu odboru. Glede prednosti so namreč nastala neka nesoglasja, ki jih je treba čim prej odpraviti. Novi predsednik odbora za ameriško pomoč zaveznikom Ernest W. Gibson je Izjavil predstavnikom ameriškega tiska, da morejo Zedinjene države ostati v miru le v primeru, ako kar najhitreje prožijo An- gliji ln zaveznikom pomoč v obliki vojnega materijala. Ako bi bili temu napoti ameriški nevtralnostni zakon ali pa Johnsono-vi akti, potem jih je treba nemudoma odpraviti. Zakon bo v bistvu ostal nespremenjen Wasfalngton, 13. jan. s. (Columbia BS.j V uradnih ameriških krogih, kakor tudi v drugih poučenih krogih ne dvomijo, da bo Rooseveltov zakonski predlog glede pomoči Angliji s posoditvijo vojnega materiala v kongresu gotovo sprejet, prav tako gotovo pa bodo v zakon vnešene spremembe. Smatrajo, da je vlada s spremembami že sama računala in da je prav zato dala zakonskemu osnutku tako širok okvir da je še mnogo sprememb možnih Pri vseh teh spremembah pa bodo gotovo bistveno važne točke ostale nedotaknjene. V pcučenih krogih smatrajo, da bodo vnešene pred vsem dve ali tri spremembe v zakonski predlog. Zlasti zahtevajo mnogi senatorji tn poslancL da bi morale države. ki jim bo posojen vojni material, podati garancijo, da bodo po koncu vojne ta material res vrnil« ali plačale. Kar se Anglije tiče, bodo Zedinjene države najbrž zahtevale jamstvo, da bo Anglija plačala posojeni material z dobavami kavčuka, kositra in drugih surovin, ki jih Amerika rabi. Druga sprememba se bo verjetno nanašala na omejitev po^omočij, ki bi jih dobil predsednik Roosevelt na podlagi novega zakona. Najbrž bodo ta polnomočja Rooseve'tu omejena za gotovo dobo, po nekaterih verzijah za dve leti. Nekateri senatorji in poslanci predlagajo tudi. da naj bi stalo Roorcveltu pri izvajanju zakona ob strani nekaj predstavnikov senata tn reprezentančne zbornice, s katerimi naj bi Rocsevelt delil svoja polnomočja Nekaj opozicije je slišati tudd proti predlogu. da bi smele vojne ladje vojujočlh se demokratskih držav priti v popravilo v ameriške luke. Tudi glede te določbe ao še možne spremembe. V splošnem je mogoče reči, da se pripravljajo republikanci, oziroma izolacioni-sti na borbo preti Rooseveltovesrrm zakonskemu predlogu, predvsem s spreminlev.al-nimi predlogi, ne pa s popolno zavrnitvijo zakonskega osnutka. Vodstvo opozicije proti Rooseveltov emu predlogu ima v rokah senator Wheeler. Hopkms in Churchill v avdienci London, 13. jan. s. (Reuter) Posebni odposlanec predsednika Rocsevelta HopKins je bil danes sprejet pri kralju Juriju. V avdienci je bil tu«ii ministrski predsednik Churchill. London. 13. jan. j. (Reuter). Preteklo noč so močne skupine angleških bombnikov izvršile krajevno zelo razsežne napadalne polete nad Nemčijo, mvazijska pristanišča v zasedenem delu Francije ter na mnogoštevilna letališča in na vojaško važne objekte v Severni Italiji. Letalsko ministrstvo je o teh izredno .Tazsežnih akcijah angleškega letalstva izdalo več zaporednih poročil, ki ugotavljajo, da je bil med in vazi j sk i mi pristanišči poglavitni cilj angleških bombnikov spet Brest v Franciji. Na doke je bilo vrženih veliko število zažigalnih m zelo eksplozivnih bomb. Na obali m pomolih so eksplodiraJle težke rušilne bombe. Na več točkah so izbruhnili požari. V vojaškem delu luke so bila zadeta in porušena skladišča in so prav tako izbruhnili nazsežni požari Nadaljnje skupine angleških bombnikov so napadle Le Havre in Lorient. V obeh lukah so bile vržene težke rušilne bombe na doke. Nadaljnje cilje so tvorila letališča v Fnamciji. Med njimi so bila v prvi vrsti bombordirana letaLišča v Var-nesu. Chartresu. Evreuxu ki Morlaixu. Doseženi so bili ugodni rezultati. V Varnesu sta bili zadeti dve poslopji, ki sta pričeli goreti. Na letališču v Evreuxu jc bilo na tleh zažganih več sovražnih letal. Z vseh teh poletov so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila. Nadaljaje skupine angleških bombnikov so osredotočile svoje napade na petrolejske rafinerije in sk'adišča v južni Nemčiji, Italiji m Belgiji. V veliki petro-lejski rafineriji v Regensburgu je izbruhnilo po bombardiranju več požarov. V Ost-endu so nastale velike eksplozije, po katerih jc biilo mogoče opazovati izbruh ognja. V lluki Marghera v bližini Benetk so angleška letala bombardirala velike petrolejske rafinerije, kjer so bili z zažigalni-mi bombami na več mestih zaneteni požari. Eno uro pr prvem napadu, ko je priletela na Marghero poslednja angleških bombnikov, je bilo že vse ozemlje, kjer »o rafinerije, v plamenih. Angleška letala so izvršila napad na ta način, da so najprej iz višine komaj nekaj sto metrov 9 strojnicami obstreljevala postojanke obrambnega topništva, nato pa so vrgla iz nizke višine težke bombe, ki so porušile eno izmed velikih poslopij rafinerije. Več nadaljnjih bomb je zažgalo petrolejske tanke. Dve bombi sta nato pogodil'- neko drugo veliko poslopje v bližini. k4 se je prav tako zrušilo. Iz nizke višine so letala nato s strojnicami obstreljevala tudi barake in hišice okrog rafinerije. Po odletu angleških bombnikov je bilo vse področje rafinerije v ognju. Samo eno angleško letalo se z napada ni vrnilo Napad na nemške čete ob Rokavskem prelivu London,, 13. jan j. (Reuter). Angleška borbena letala so včeraj napadla tudi nemške čete na francoski obali ob Rakavsikem preLivu. Komunike letalskega ministrstva o tej akciji pravi, da so manjše skupine an-geških lovskih letal, ki so v nedeljo podnevi patruljarile ob obali z nizke višine J napadle nemške čete o strelskih jarkih v I bližini morske obale. Nadalje so letala napadla s strojnicami tudi ladje na obali in nemške utrdbene postojanke. Z vseh teh dnevnih operacij se tri angleška borbena letala niso vrnila na svoja oporišča. Angleška letala obalnega poveljstva so se včeraj udejstvovala tudi v norveškem vodovju. Dva trgovinska parnika v bližini norveške obale sta bila direktno zadeta od bomb, nakar so jih angleška letala obstreljevala tudi s storjnicami. Leteče trdnjave na poti v Anglijo London, 13. jan. s. (Reuter) Nocoj je bilo objavljeno, da zadnje čase prihajajo ameriški bombniki v velikem številu po zračni peti v Anglijo Med letali, ki so priletela naravnost iz Zedinjenih držav, ao zlasti bombniki tipa Lockbeed-Hudson in znane 4-motorne »leteče trdnjave«. Angleški bombnik pristal v Franciji Ženeva, 13. jan. i. (DNB.) Iz Vichyia Poročajo: V Nizerieuxu v bližini Lyona ie 11. ianuaria zasilno pristal neki an?'eški bombnik vrste Wellington. Letalo se je popolnoma razbilo. doč«m so se letalci rešili in so iih oblastva internirala Veriet-no ie razbiti angleški bombnik prioadal skupini angleških letal, ki so tisto noč preletela švicarsko ozemlje. čiščenje v Razrešeni senatorji in poslanci — Odselitev dvomljivih elementov iz Vichyja in okoliških okrajev Nov zelo močen napad na angleško prestolnico London 13 jan. j. (Ass. Press.) Ob razmeroma zelo ugodnem vremenu je nemško letalstvo v noči od nedelje na ponedeljek izvršilo spet zelo močan napad na angleško prestolnico, kakor tudi na mnogo številne objekte na obeh bregovih ustja reke Temze. Nadalje je bilo hudo prizadeto tudi neko mesto v jugozapadni Angliji, katerega imena pa ministrstvo za notranjo varnost do danes opoldne ni še objavilo. Daleko najhujši je bil napad na London, nad katerega so močne skupine nemških letal prodrle že v zgodnjih večernih urah. Nemška letala so v več zaporednih skupinah vrgla na London, v prvi vrsti na jugovzhodne mestne dele, več sto zažigalnih bomb, ki so jim nato sledili težki tovori rušilnih bomb velikega kalibra. Bombe so na mnogih točkah zanetile požare, ki pa so jih oddelki prostovoljnega gasilstva vse naglo pogasili. Le na nekaterih trgovinskih poslopjih v mestnem središču so izbruhnili večji požari, ki so zahtevali vso pozornost poklicnega gasilskega poveljstva. Značilno pri nočnem napadu je bilo to, da so se Nemci spet vrnili k stari taktiki, da namreč po zažigalnih bombah mečejo tudi rušilne bombe, ker se s tem znatno po-, veča nevarnost razširjenja požarov. Rušilne bombe so v nekaterih ulicah precej poškodovale tudd električne in telefonske kable. Telefonski promet je bil v nekaterih četrtih nekaj časa precej v neredu. Poškodovanih je bilo tudi nekaj brzojavnih vodov, tako da so nekoliko zastale brzojavne zveze z inozemstvom. Po poročilih, ki so doslej na razpolago, pa nočni napad ni zahteval tolikšnega števila Človeških žrtev, kakor bi bilo pričakovati po njega silovitosti. V nekem mestu ob izlivu Temze so nemške bombne zanetile zelo razsežen požar na objektih neke pralnice. Ta požar je uspelo pogasiti šele dopoldne. Razen Londona so nemška letala bombardirala tudi posamezne industrijske objekte v več grof i jr ^ okrog Londona, kjer je bila prizadeta znatna gmotna škoda. O bombnem napadu na neko mesto v jugozapadni Angliji je bilo mogoče zvedeti le to, da je bilo več prebivalcev ubitih in ranjenih, in da je gmotna škoda precejšnja. Druge dele Anglije so posetila le posamična nemška -e-tala. London, 13- jan. s. (Reuter) Letalsko in notranje minististvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: O letalskih operacijah nad Anglijo tekom današnjega dne ni ničesar poročati. Nsmsko službeno Vichy, 13. jan. i. (Havas.) Na predlog notranjega ministrstva ie francoska v.a-da z dekretom razrešila senatorske oziroma poslanske funkcije več francosk h senatorjev in poslancev, ki ne ustrezajo v ustavnem aku z dne 1. dec. 1940 določenemu pogoju, da mora biti vsak imetnik kake funkcije, ki jo ie mogoče dobiti z izvolitvijo. le oseba francoske narodnosti Na podlagi tega dekreta bodo izločeni iz parlamentarnih vrst Maurice de Rotschild. senator Pierre Cot, Kerillis in Jonas. ki so bili izbrani z dekretom od 6. dec. 1940. Vichy, 13. jan. j. (United Press.) Notranje ministrstvo ie izdalo odlok, v katerem poziva vse prebivalstvo v Vichyju in okolišnih občinah, da se mora javiti pri pristojnih policijskih cblastvih ter dokazati nujnost svojega bivanja v Viehviu in okolišnih občinah. Kakor se doznava, bodo vsi prebivalci, ki so se naselili tamkaj po sklenitvi premiria in ne bodo mogli dokazati nujnosti svojega bivania v tem distriktu, odseljeni v druge dele Francije. Namen tega vladnega odloka le očiščenje francoskega državnega središča od raznih političnih pustolovcev in drugih dvomljivih elementov, ki so se. izkorišču-joč konjunkturo, po sklenitvi premiria v valno osrečila Emanuel Lasker f 1 Jf I Mau, Vnpb 10 ion K*. /CT~! A \ n-rnoc ' Berlin, 13. jan. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Letalske sile so bile včeraj podnevi na izvidniških poletih nad Veliko Britaniio. V noči na 13. januar so večje skupine nemških boinih letal napadle važne vojaške objekte v Londonu. Letalski opazovalci so ugotovili, da ie nastalo več ve'ikih požarov na londonskem področju severno in južno od loka reke Temze, kakor tudi posebno veliki požari v iužnovzhodnem predelu mesta, iz katerega se ie dvigal gost oblak dima Razen tega so bile bombe vržene tudi na voiaške obiekte od iuž-ni obali Anglije Nemška letala so še nadalje minirala angleške luke. V opoldanskih urah včerajšnje nedelje je skušal nasprotnik z manišimi silami 1 znova prodreti nad zasedeno ozemlje. Pri tem oa ie protiletalsko topništvo sestrelilo dve sovražni letali, lovska letala oa en angleški aparat. V zgodnjih jutrnjih urah današnjega dne posamezna sovražna letala bombardirala kraie v j"žni Nemčiji in odvrgla nekai bomb tudi na mesto Bejrut. Nasprotnik ie izgubil včeraj skupno 4 letala. Neprestana kršitev nevtralnosti Švice Bern, 13. lan. 1. (SDA.) Vrhovno t>o-veljstvo švicarske armade oblavlia: V noči od 12. na 13. ianuaria ie bila nevtralnost švicarskega ozemlia jx>novno prekr-šena. Neznana letala so med polnočjo in peto uro zlutrai večkrat preletela tako zapadno. kakor tudi vzhodno Švico ter Gri-sons. Letalski alarm je bil dan v več švicarskih krajih. New York, 13. jan. br. (SDA) Danes je preminul tukaj v starosti 73 let bivši svetovni šahovski mojster dr. Emanuel La-sker. Rodil se je leta 1868 v Berlinchenu ter je študiral matematiko in fiziko na raznih nemških univerzah. 2e kot dijak se je intenzivno bavil s šahom in kmalu zbudil pozornost v šahovskem svetu. S 24. leti je postal šahovski mojster Anglije, dve leti pozneje pa si je priboril svetovno šahovsko prvenstvo. Celih 25 let je branil naslov svetovnega šahovskega mojstra na neštetih svetovnih turnirjih. Sele leta 1920 je na velikem šahovskem turnirju v Hava-ni podlegel Capablanci Ponovno se je potegoval za naslov svetovnega mojstra, vendar pa ga je moral prepustiti mlajšim konkurentom, čeravno mu je na turnirju v New Yorku leta 1924 uspelo, da je premagal Capablanco in Aljehina. Po svetovni vojni je bival nekaj let v Rusiji, nato pa se je preselil v Ameriko in je ostal tam vse do svoje smrtL Zagonetni zagrebški samomor pojasnjen Zagreb, 13. jan. o. Pojasnjen Je skrivnostni samomor zasebnega uradnika Pavla Po-lanskega ob koncu preteklega tedna v stranišču gostilne »Dalmacija« v Petrinjski ulici. Ugotovili so, da je neki inženjer z Dunaja poveril Polanskemu v varstvo voz in dva konja ter mu v Jamstvo za kritje stroškov Iztočil 6.000 din. Polanski, ki Je bil vcan alkoholu, je denar porabil in za konja sploh ni skrbel. Zato Je eden izmed konjev pobegnil, drugega pa so morali vsega onemoglega prepeljati na veterinarsko kliniko. Ko se je lastnik konjev vrnil v Zagreb in videl kaj se je zgodilo, je hotel poiskati Polanskega, ld je skušal pobegniti, čim ga je zagledal. Ker se mu to ni posrečilo, se je obesiL velikem številu naselili v Vichyju ln okolici, kjer se bavijo z raznimi nedovoljenimi oosli. Računajo, da bo do tem odloku odseljenih iz Vichyja kakih 15.000 ljudi Živila iz Amerike Vichy, 13. jan. j. (Havas.) AmeriSd Rdeči križ ie obvestil francoska oblastva, da bo v kratkem odplul iz Zedinjenih držav poseben parnik.. ki bo pripeljal za nezasedeno Francijo, kakor tudi za Španijo namenjene živl:enj;ke potrebšč ne in zdravila za približno milijon dolarjev. Dne 20. januarja bo to blago vkrcano v Baltimoru. Med drugim bo pripeljal parnik v Francijo 50 ton pulveriziranega in 250 ton kondenziranega mleka. 25 ton volnenega blaga in perila za deco. kakor tudi mnogo farmacevtskih proizvodov, v prvi vrsti insulina, aspirina, kinina in jodove tinkture. Vseh zdravil bo v vrednosti približno 100 000 dolarjev. Nadalje bo parnik pripeljal 10.000 konzerv, namenjenih za francoske, angleške, poljske in belgijske vojne ujetnike. Konzerve sta na polovico nabavila ameriški odnosno kanadski Rde* či križ. Objavljeni pravilniki Beograd, 13. jan. p. Službene novlne so danes objavile pravilnik o spremembi in Izpopolnitvi zakona o državnih trošarinah, odredbo o carinski oprostitvi uvožene sladkorne pese in pravila, po katerih se rao-; rajo ravnati zdravniki in lekarnarji prt predpisovanju, izdajanju ln predlaganju računov za zdravila na račun Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Mraz na Hrvatskem Varaždln, 13. Jan. o. V Hrvatskem Zar gorju, Medjimurju in Podravini je zavladal hud mraz. Danes je bil v teh krajih najbolj mrzli dan v letošnji zimi. V Varaždi-nu je bila temperatura 17, ob Dravi pri Varaždinu 19. v posameznih predelih Hrvatskega Zagorja pa celo 21 pod ničlo. Danes se je pripetil v Hrvatskem Primer ju že ae.mi primer smrti zaradi mraza. Pri vasi Leskovcu so davi našli na cesti zmrznjenega 581etnega kmeta Bartola Marčelana. Na poti v sosednjo vas mu je postalo slabo ter je zmrznil. Iz državne službe Beograd, 13. jan. p. Za starešino sreškega sodišča v Ljubljani je bil imenovan ljubljanski okrožni sodnik Fran Orožen, za okrožnega pa sreski sodnik Ferdinand Je-rala, tudi v Ljubljani. Za rednega profesorja na bogoslovju v Mariboru je napredoval dosedanji izredni profesor dr. Vinko Močnik. Za tajnika bogoslovne fakultete v Ljubljani je bil imenovan dosedanji uradnik ljubljanske bolnišnice Franjo Tominc. Z veljavnostjo od 1. avgusta 1938 je bil Imenovan dr. Vinko Kocjančič za zdravstvenega pristava v 8. pol. skupini pri sre-skem načelstvu v škofji Loki. Zemunska; Hud mraz. Delno oblačno in povečini jasno skoro po vsej državi. Naši kraji in ljudje Pičla kulturna žetev v Novem mestu LslM je bilo le malo kakovostnih prireditev, Se manjše pa je bilo zanimanje meščanov zanje Noto mesto, 12. jas. Ob novem letu polagajo razna društva svoje račune pred javnostjo, ki je najboljši kritik in marsikatera pobuda za prihodnji spored pride prav od nje. če pregledamo v glavnem delovanje novomeških društev za javnost v preteklem letu, moramo ugotoviti, da so dala malo prireditev, ki pa so — vsaj pri Sokolu — po kakovosti zadovoljevale. Naj tu omenim samo najpomembnejše, ne glede na notranje idealno delo med člani. V začetku preteklega leta smo po dolgem presledku nekaj mescev videli na Sokolskem odru Benedettijevo komedijo v 3. dejanjih »Rdeče rože«, ki so bile za dolenjsko prestolnico dogodek, kajti igra je bila v celoti lepo naštudirana in je doživela popoln uspeh, kar je bila v veliki meri zasluga režiserja br. Marjana Breganta. Uprizorjena je bila tudi Sčhurekova komedija »Pesem s ceste«, ki je prav tako bila na višini. Režiral je br. Kostjukovski. Ponovno smo že poudarili, da si takih uprizoritev želimo še več. Brez dvoma ima Sokol pri nas največ zaslug za kulturno razgibanost, toda treba bi bilo več prireditev, saj se je pokazalo, da pod veščim vodstvom tudi igralci nekaj pokažejo. Prav tako pogrešamo drame. Večne komedije, čeprav s svežim humorjem, tudi vedno ne »vlečejo«. Proti koncu sezone je (pomnoženi orkester priredil koncert, ki nas je presenetil, saj je nudil večer umetniškega užitka. Za javnost je bilo med letom tudi nekaj skioptičnih predavanj (n. pr. gg. Božidar Borko: Današnja Turčija, dr. červinka: Prva pomoč, prof. Stan-cer: Razvoj letalstva), nekaj proslav in sleherni teden po en film kulturne, vesele, resne ali kriminalne vsebine. Menda je bilo vsaj približno enako število kakovostno šibkejših prireditev v dvorani Prosvetnega doma. Tam imajo krasen. moderen oder, ki pa je neizrabljen in Je velika škoda, da so šli stotisoči v mrtvilo, kjer oprema propada. Ostala društva niso prirejala pomembnih kulturnih prireditev. čeprav jih je lepo število. Kar je res, je res: gremo z duhom časa! Kulturni dogodki v naši metropoli so bili v preteklem letu prav tako redki, kakor so letos — rozine v poticah! Treba bo več sistematičnega dela Prav bi bilo, da se raznim okoliškim društvom omogočijo gostovanja v mestu. Znano je, da je v naši bližini eno najbolj delavnih društev ono v St. Jerneju. Pa ml je njih vodja potožil, da so menda pred leti zaprosili za gostovanje, vendar jim ni bilo ugodeno — vsaj po taki ceni ne, da bi lahko krili stroške. Sentjernejskl Sokol uprizarja precej težke komade. Omenim naj samo, da so Izvrstno igrali She-riffovo dramo »Konec poti« ln pa »Ljubezen treh kraljev«. Imajo lutkovno gledališče — vse pod vodstvom spretnega režiserja Zamljena. Mislimo, da bd bila gostovanja okoliških društev dobrodošla in včasih tudi vzpodbudna. Zato naj uprava omogoči gostovanja. Zakaj se ne bi z rasnimi gostovanji umetnikov, predavateljev, pevcev, šentjakobskega gledališča v Ljubljani ali morda Narodnega gledališča poživilo kulturno delovanje, če sami ne zmoremo dosti prireditev? Ce pravimo, da Je naše mesto središče Dolenjske, naj nas predstavlja tudi v kulturnem pogledu, kakor je bilo v dobi narodnega preroda! še nekaj je omembe vredno. Pri koncertih in drugih prireditvah pogrešamo tisto občinstvo, v katerem bi človek mislil, da bo v polnem številu prišlo v dvorano. želeti bi bilo, da so vsaj prireditve kulturnega značaja dobro obiskane, kar bo tudi sicer marljivim članom dajalo novega poguma. Včasih je človeku kar nerodno, ko posluša n. pr. kakšno predavanje v skoraj prazni dvorani. Malo manj udobnosti, pa malo več smisla za kulturo in požrtvovalnost, pa nam bodo tudi člani nudili malo večjo mero kulture. Tako bo polagoma pregnano mrtvilo. Kaj pa, krive so tudi izredne razmere. Pred nekaj mesci je bila zaradi filma neke vrste anketa: obiskovalci filmskih predstav so dobili list, na katerega so napisali odgovore na razna vprašanja n. pr katere filmske igralce si želijo videti na platno itd. Dobro bi bilo, da bi se tudi glede kulturnih prireditev uvedbo nekaj sličnega. Odgovori bodo taki: več dobrih prireditev, več koncertov, predavanj, manj filmov s plehko vsebino! To bo poživilo Novo mesto in bo doprineslo k prosvetnemu napredku naše lepe metropole. -an. štiri smrtne nesreče Ksmj ga je ubil — Dve žrtvi med rudarji — Smrtna žrtev železniške nesreče Slovenj Gradec, 13. januarja. V sredo se je primerila v Orlici pri Vu-hredu smrtna nesreča, katere žrtev je postal 59 letni posestnik Anton Miklavc. Zvečer je stopil h konju v hlev, naenkrat pa ga je konj udaril v želodec. Ponesrečenec udarcu ni posvečal pažnje, upajoč, da bodo bolečine polegle, zato je šele v petek zvečer poiskal zdravniško pomoč v slovenjgraški bolnišnici. Zal mu zdravniki kljub vsestranskemu prizadevanju niso mogli pomagati in je ponesrečenec že kmalu po prevozu izdihnil. Pokojnika so prepeljali v Orlico, kjer so ga včeraj pokopali. Vranja peč, ki leži v St. Ilju pri Velenju. se imenuje najnovejši rudnik v tem okolišu. Zdaj je zahteval prvo smrtno žrtev. V sredo je pri delu v rudniku zasulo 35 letnega kopača Vinka Jelena. Jelen je dobil hude notranje poškodbe in je zdravnik bratovske skladnice v Velenju dr. Kolšek odredil takojšnji prevoz v slo-venjgraško bolnišnico, uverjen, da mu bodo tam rešili življenje. Zdravniki so se trudili, a žal. Ponesrečenec je v soboto zjutraj po dolgem trpljenju izdihnil in to baš v trenutku, ko je stopil v bolniško poslopje njegov brat Vladimir, novinar iz Maribora. Naj počiva v miru, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Brežice, 13. januarja. Na kolodvoru v Dobovl se je pred dnevi pripetila huda železniška nesreča, ki je terjala življenje mladega, vestnega železniškega delavca, očeta številne družine. — France Poljanec, 36 letni kurjač z Je-žice pri Ljubljani, oče 4 otrok, se je s svojim vlakom ustavil na dobovski postaji. Parni stroj je bil potreben pregleda, KnHnrni pregled in ko je bil kurjač ves zaverovan v svoje delo, je stopil na sosednji tir, po katerem je pravkar prihajal brzovlak iz zagrebške smeri Preden je utegnil zapaziti nevarnost, je lokomotiva brzovlaka Poljanca zgrabila in ga z vso silo treščila v njegov stroj, da je v trenutku s smrtno nevarnimi poškodbami nezavesten obležal v mlaki krvi. Osebje postaje Je nesrečnemu kurjaču takoj priskočilo na pomoč in ga dalo prepeljati v brežiško bolnišnico, kjer so se zdravniki z vso silo zavzeli, da ga obude k življenju. Njihov trud pa je ostal zaman in zaradi prehudih poškodb — med drugim je imel prebito lobanjo — je v petek popoldne podlegel. Zagorje, 13. januarja. V nedeljo zjutraj je v kisovškem rovu zasula ogromna plast premoga 22 letnega rudarja Ignaca Perka, doma iz Ambrusa pri Novem mestu. Perko je bil šele leto dni zaposlen pri rudniku, pa ga je že dohitela nesreča. Iz-učen je bil mesarske obrti, želja za boljšim zaslužkom pa je tudi njega zvabila pod zemljo. Res je, da nekateri rudarji dobro zaslužijo. Vendar je to v primeri z vedno nevarnostjo za življenje le slaba nagrada Perko je z dvema tovarišema kakor navadno kopal premog. Hipoma se je za-čulo pokanje zemlje in premoga. Tovariša sta se pravočasno umaknila, Perka pa je zasula kakih 80 kub. metrov debela plast Doslej se še ni posrečilo odkopati ga. 2e včeraj je prišel od rudarskega glavarstva inž. Kubias iz Ljubljane, ki vodi preiskavo. Rudarji pravijo, da niti malo ni bilo opaziti nevarnosti in da se je zemlja popolnoma nepričakovano zrušila. '©dolog dr. Ivan žmavc 11. januarja je praznoval bivši namest- Tiik ravnatelja vseučiliščne knjižnice v Pragi dr. Ivan žmavc svojo 701etnico. Dr. Ivan žmavc, ki je preživel skoraj vse svoje življenje v Pragi in tam ustvarjal sociološki s!stem sociotehnike, je eden prvih slovenskih sociologov. Rodil se je 1. 1871 v Kapeli blizu Sotle na slovensko-hrvatski meji, kjer se nahajajo močne tradicije Matije Gubca. Poteka iz kmečke hiše. študiral je gimnazijo v Mariboru, univerzo v Rimu, Gradcu ta" Pragi, kjer se je v prvi vrsti bavil z matematiko, fiziko in filozofijo. V Pragi je prom-viral za doktorja filozofije. Poleg teh svojih študij je proučeval iz lastne izpod-buc-e družabne odnose Človeške družbe. Da bi mu bila dostopna svetovna literatura, se je porvetil poklicu knjižničarja. L- 1898 je bil imenovan za praktikanta vseučiliščne knjižnice v Pragi in postal v teku let knjižničar in višji svetovalec. L. 1934 je bil upokojen kot namestnik ravnatelja L. 1919 ga je komisija, ki je organizirala pravno fakulteto v Ljubljani, predlaga^ la za rednega profesorja politične ekonomije na n:vo ustanovljeni ljubljanski univerzi ter je bil tudi imenovan, a mesta vseuči iščnega profesorja ni nastopil. Dr. Ivan žmavc je eden izmed ustanoviteljev Ms.sarykove akademije dela, današnje Tehnične akademije in je tudi njen bivši generalni tajnik. Dr. Ivan žmavc je proučeval eksaktno znanstvene temelje socialne vede. Izhodna točka mu je bila kulturna zgodovina. V svojih delih je položil temelje prirodnim načelom energetike. Publiciral Je okoli 100 znanstvenih razprav v slovenskem, angleškem, češkem in nemškem Jeziku ter v egperantu. V prvem letniku goriške »Vede« Je dr. Ivan žmavc priobčil »Uvod v prtrodnl pogled na svet«, v drugem letniku pa razpravo o eksaktnih temeljih svetovnega miru. Njegovi »Elementi obče teorije dela«, kot dodatek k osnovanju nove pravne in eko- Umrl je poslednji šentlambertsski župan Zagorje. 13. januarja V prijazni vasi St Lambertu Je pretekli De tek zjutrai umrl v 63. letu C. Ivan Vrtačnik. posestnik, gostilničar in trgovec. Vrtačnikova hiša slovi že dolga Ko ie tod župnlkaval pokojni Bercč. ao se zbirali v njej ustanovitelji zagorskega Sokola katerih delo smo proslavili lani z društvenim zlatim Jubilejem Takrat 1e v bližini stala kaoela sv. Cirila in Metoda, kier se Je ob narodnih slovesnostih brala maSa Vrtačnikovi otroci so tako imeli že v zgodnji mladosti dovoli prTike. črpati lene zglede narodne zavednosti. Po smrti staršev le Ivan prevzel ocsestvo. obenem oa tudi delo in skrb za gospodarski in narodni razvoi lepe šentlarnbertske doline Tako ni čudno, da ie maihna toda napredna občina, ki ii ie žuoanoval več let Ivan Vrtačnik. imela tudi nevošliivce. Id so tod zaman lovili elasove. Pred tremi leti ie bila občina ukinjena in razie^ena. Ivan Vrt^nik ie bil velik dobrotnik in ustanovnik gasilske čete. ki ga ie imenovala za častnega Dredsednika Tudi različna druga narodna društva ga bodo do-grešala. posebno oa kmečki eosDcdarii katerim ie bil najboljši svetovalec. Ko mu ie ored Detimi leti umrla liubliena hčerka Zora. 1e bridka izguba omajala njegovo potrpežliivo naravo. Ni=govi bo-lehnosti se ie zdai pridružila oliučnica in ugonobila dobro srce. Pogreba se ie v nedeljo dopoldne udeležilo mnogo društev, zlasti tudi Sokoli iz vsega okol:ša. Pokojnika bomo ohranili v naileošem spnvnu. uglednim družinam oa izrekamo odkritosrčno sožalje! Živinozdravnik Ivan Fisclier f Žalski živinozdravntk Ivan Fischer je snoči oo daljšem trpljenju zatisnil svoje budne oči. Kdo ni poznal g. Fis^h^ria! Vsak savinjski kmet. vsak gospodar. Povsod ie bil iskan, sai ie živel idealno za svoi poklic. V orostem času se ie vedno strokovno izDODolnieval. kar nam nove njegova velika strokovna knjižnica. Bil ie neumorno delaven vse svoje življenje do lanskega poletia. ko ust!l ženo in tr^1e preskrbljenih otrok. Sin dr. A^red Fischer je šef Drimarii bolnice za duševne bolezni v Novem Cellu. hčerka Zofira ie uradnica Hranilnega in DosMilnepp. društva v Celju. Olga Da ie na domu. Delavnega živinozdravnika Ivana Fischer^ bo ohramla vsa SavipJek3 dr>?ina v najboljšem hvaležnem snominu. Preostalim naše iskreno sožalje! Tret]i val hudega mraza Ljubljana, 13. januarja. Kakor smo prerokovali v nedeljo, se je vreme včeraj močno poslabšalo. Letos nas je prvič obiskal pravi sibirski mraz, ki pa je v tekoči zimi že tretji. Živo srebro je začelo padati že v nedeljo, vendar se je skušal dopoldne uveljaviti topli jug, pa se mu ni posrečilo. Dan je bil oblačen, vendar so čez dan ledene zavese po oknih popustile. Ob 18., malo preden je vzšla polna luna, se je nebo nad Ljubljano nekoliko zjasnilo, mraz je vnovič pritisnil in ledene zavese so spet zastrle okna hiš, to pot dosti bolj na gosto. Kmalu potem se je pokazala malo okrvaljena luna, kar jo je napravilo še večjo in bolj skrivnostno. Četrt ure pozneje pa je nudil polni mesec še nenavadnejšo obliko. Opazovalec je dobil vtisk, da se je luna močno približala našemu planetu, kakor da bi bili oblaki za nja Nebo Je bilo še vedno precej oblačno, mesec pa je le še plaval po njem. Nenavadno igro narave je opazovalo veliko število Ljubljančanov in marsikomu je bilo tesno pri srcu. Uganili so tisti, ki so dejali, da je taka luna znanilka hudega mraza. Kaj kmalu pa se je luna skrila za oblake. V teku ene ure se je nebo spet popolnoma zjasnila Noč je bila jasna kakor po- dnevi m električne žarnice so kar izgubile svojo moč. 2ivo srebro je začelo močno padati in je še pred polnočjo doseglo v središču mesta —11. V ponedeljek zjutraj so se Ljubljančani zbudili pod toplimi pernicami vsi premrli in so s strahom ugotovili, da se je napravil led tudi po notranjih oknih. Peči nimajo več moči in se je mogoče ogreti le v njih neposredni bližini. Led se je stopil le na notranjih oknih, dočim se na zunanjih trdovratno drži. Med revnejšimi sloji je povsem razumljivo zavladala velika skrb glede izredno drage kurjave in strah, da bo hudi mraz trajal še dolgo. — Minimalna temperatura je znašala v središču mesta —18.5! Vendar je treba poudariti, da ima sonce že precejšnjo besedo. Opoldne je kazal toplomer v mestu v senci -10, na soncu pa +1. Tramvajske tračnice so zamrzle in skrčene, da vozijo tramvaji z velikim ropotom po njih. Mraz bo nekaj časa trajal in se bo najbrž še poostril. Nekateri prerokujejo, da se bo ponovila huda zima iz 1929. leta. Svoje napovedi utemeljujejo z dejstvom, da je tudi takrat nastopil s birski mraz po Novem letu. Upajmo, da se te črnoglede napovedi ne bodo uresničile. Rešitelj dveh otrok nazadnje sam utonil Ledena plošča ga je odrinila od brega in je po kratki borbi z valovi omagal Veliko Gradište. 13 januarja V soboto doDoldne se ie vračal p'Oti svoiemu domu kmet Stevan Ivkovič iz vasi Kisiljeva v ramskem srezu. Ko je šel Do Doti ob Dunavu. ie naenkrat zss'išal klice na oomoč Na svoje veliko začude-nie ie zagledal dva dečka ki sta se krčevito oklepala plošče ledu. Nesrečnima otrokoma so gledale iz vode samo roke in glava in sta ob u Dno klicala na oomoč Stevan ni dolgo Dremišlial in ie oblečen takoi skočil v vodo PriD^val ie do ledene Dlošče ki sta se zanjo dečka oprijemala. in io kreoko sunil oroti oba i Ko sta otroka začutila tla nod nogami, sta se srečno Drivlekla na breg. V tem kratkem času Da ie oriolavala ogromna ledena ološča. ki ie Stevanu pre- prečila. da ni mogel plavati k obali Skušal se ie vzoeti na ploščo, zaradi utrujenosti in gladke ledene Dovršine Da mu to ni uspelo Ploščo ie tok vedno boli zanašal od brega. Zaradi mraza in ve'ikoga naoora ie Stevan spustil dIoščo. toda bil ie že toliko utrujen, da ni mosel Dripla-vati do breea in ie utonil. Otioka sta z obale gledala to žalogro in vsa iz sebe or:tekla v vas oove^at žalostno zgodbo. Kmetje, ki so prišli pogumnemu rešiteliu na Domoč. so nekaj metrov od kraja nesreče potegnili Steva-na že mrtvega iz vode. V znak zahvale in Dožrtvovalnosti so junaškega Stevana Ivkovi^a ob ogr^ni udeležbi prebivalstva pokopali na občinske stroške. Radio ne sme biti luksus Nekaj pripomb k zvišanju luksuznega in prometnega davka Z novoletnim zvišanjem prometnega in luksuznega davka 9o dosegli najvišjo stopnjo luksuznega davka tudi radijski aparati, ki so zdaj v pogledu luksuza izenačeni z na jrazkosnej širni sredstvi lepotiče-ja. Prometni davek za radijske aparate se je zvišal od 20 na 40, luksuzni pa od 24 na 40%.. Na ta način bo moral plačeffi trgovec pri uvozu «imo na teh dveh davkih skupaj 80 odstotkov od tovarniške cene aparata. Pri-leti pa je treba k temu še carinc, ki zna:a VX) z!ar h dinarjev za 100 kg plus 1500% arija, ki je b:! zvi*an od 1400 na 1500V, Tako so dožrvdi radij ski aparati dvojno z\i-anje, kar tvori 160 do 200% tovarniške cene. Čudna je pot, po kateri je dospe? radijski aparat do najvišje stopnje luksuza in se je znašel zdaj, kaf se obremenitve tiče. poleg eksot ičnih dišav, rdeči la za usta in drugih sredstev nepotrebnega lepociče-nja. Posebno čudna je ta uvrstitev tudi zaradi tega, ker je države uvidela veliko kulturno važnost radijskih aparatov ne samo s tem. da se jih v toliki meri poslužuje, marveč tudi s tem, da jih je zaščitila pred davščinami samoupravnih oblasti. Znano je, da se posveča največja pozornost obstoju in delovanju radijskih postaj, znano je tudi, da je v vseh slojih, zlasti pa mod mladino zelo veliko zanimanje za radiefenijo, o kulturnem pomenu in potrebi radijskega aparata sploh ni treba govoriti, zato je pač ca uvrstitev radijskih aparatov med največji luksuz nekaj nerazumljivega Radijski aparati sc bili ponovno obremenjeni z davki že lani meseca februarja Takrat je bil ažijo zvišan od 1200 na 1400%, prometni davek na 24. luksuzni davek pa od 12 na 20%. Pozneje je bil luksuzni davek zvišan na 24%, zdaj pa kar naenkrat skok na 40%. KttUcr p&vs&di fe PmOa Wessely tudi v Ljubljani doživela popoten uspeh v filmu „NJENO ŽIVLJENJE" KINO MATICA, tel. 22-41. Predstave ob 15., 17., 19. In 21. uri nomske filozofije, so izšli v Bernu i. 1906. Imamo tudi ruski prevod tega dela. Dve leti pozneje Je izšel v Leipzigu njegov spis »Ozdravljenje socialnega življenja potom prirodnih ved « Po dr. Bogumilu Vošnjaku osnovana »Socialna matica« je izdala 1914 v Gorici isti spis v slovenskem jeziku. To delo je izšlo pod naslovom »Uvod v socialno energetiko« 1919 1. v češčini. Njegovo glavno delo so »Energetični temelji sociotehnike«, ki Je Izšlo 1. 1926 v nemškem jezika Pomembne so njegove zveze s slovenskim pesnikom Aškercem, s katerim se Je spoznal že 1. 18S6 v Skalah pri Velenju. Objavljena je njegova obširna korespondenca z Antonom Aškercem. L. 1936 je dr. Ivan žmavc na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu predaval o znanstveni organizaciji dela in narodnem blagostanju. To predavanje je izšlo v Biblioteki »Matice rada«. Prihod dr. Ivana Žmavca in dr. Stanislava Spačka v Beograd je dal pobudo za osnovanje »Matice rada«. Ob tej priliki je bil dr. Ivan žmavc odlikovan z redom sv. Save n stopnje. žmavc je sociolog in znanstvenik, čigar Ideje bo šele bodočnost pravilno ocenila. Je socialni reformator velikega formata tn najširših koncepcij. Slike Dušana Petrlča Vprašanje slovenske umetnostne visoke šole Je še vedno nerešeno. Čeprav ne manjka znamenj, da na odločilnih mestih nI postavljeno z dnevnega reda. Dokler pa v Ljubljani ne bo akademije ali njej podobne šole, bo naša mladina, ki se bo hotela posvetiti študiju likovne umetnosti, prisiljena, iskati v drugih umetnostnih središčih svojo izpopolnitev. Lahko je reči: za Jugoslavijo zadostujeta dve umetnostni akademiji, naša nadobudna mladina naj študira v Zagrebu ali v Beogradu. Ko™ ur so znjne dejanske razmere, mor* vedet', da je že zaradi oddaljenosti teh mest marsikateremu Slovencu onemogočeno, da bi si izbral likovno umetnost za svoj poitlic. Se težje je seveda, da bi se vpisal na kaki akademiji v inozemstva Ena izmed žrtev teh razmer je Dušan Petrič. Imel je sicer srečo, da je bil 'nekaj let Thielejev učenec na praški akademiji, a vojne zmešnjave so ga prisilile, da 8f je predčasno vrnil v Ljubljano. Razstava, ki jo je priredil v galeriji Obersnel, ima gotovo namen da mu omogoči nadaljevanje in končanje začetih umetnostnih študij. Razstava pa nikakor ni nezanimiva in pri celj vrsti del vzbuja vtis, da nam razkazuje v nji svoja dela že zrel umetnik. Kakor pri produkcijah glasbenih visokih šol mnogokiat slišimo izvajanja, ki so na popolni umetniški višini tako bo tudi v zaključnih razstavah likovno-umetnostnlh akademij mnogokrat i zložena dela, ki bi bila v čast vsaki umetnostni razstavi. Vendar se gledalec na takih razstavah ne more otresti sumnje, da dela še niso samostojna in da je stal za njihovimi ustvari-telji mojster-profesor. Tak dvom pri Pe-tričevih delih odpade, ker so skoraj vsa razstavljena dela nastala doma. Morda bi »Starka«, ena najboljših slik, s svojo plastiko in pravilno risbo ter s svojimi dobro odtehtanimi senčnimi odtenki kazala na to, da ji Je kumoval Thiele. A serija lastnih podob, ki so vse prav uspele in Id kažejo slikarjev© sposobnost, vglobiti se v plastičnost obraza, a pn tem ohraniti čisto to barv in pravilnost risbe, priča o nje- Pred nekaj let je stal dober 3+1 radijski aparat 3500 din. lani se je zaradi zvi-šanega davka cena dvignila na 3800 din, potem so se cene še dvigale zaradi povišanja tečaja nemške marke, z najnovejšim povišanjem davka pa bo cena takega aparata znašala že 5600 dm Da dohodek zvišanja davkov ne bo kril škode, ki jc bo predstavljajo znižanje števila radijskih a bočen tov, je jasno. Stalno narašča število onih. ki spoznavajo pomen in potrebo radijskega aparata in bi si ga radi nabavili če bi jim do puščala gmotna sredstva. Ko je zanimanje za radio v splošnem interesu in so radijski aparati neobhodno potrebni tudi raznim uradom, šolam in javnim ustanovam, ne more biti dvoma o tem. da je takemu hvalevrednemu in potrebnemu zanimanju mogoče ustreč5 samo z olajšanjem nabav. Radijski aparat bj ne smel biti uvrščen med luksuzne predmete in trgovini, ki se je posvetila radijski stroki, bi morala biti prožena pomoč, da bi ljudskemu zanimanju za radio ustregla in to zanimanje še poglabljala m širila. Požar v Trbovljah Trbovlje. 13. januarja Snoči kmalu do 9. je začela goreti stara glažuta. Takoi so orihiteli rudniški gasilci. ki jih ie vodil g. Hlastan. Ogenj se je naglo širil in uničeval leseno ogrodje Doslooia in streho. Po večurni borbi z ognjenim elementom na se ie oa-silcem oosrečilo ogeni omejiti na srednji del Doslooia. Reševalna dela so trajala do 2. zjutrai. ker ie mraz zelo oviral gašenje. Nevarnost, da bi se Dožar razširil, ie bila velika, ker stoje v bližini stanovan-ske hiše in rudniške delavnice z mnogim lahko vnetljivim materialom Pa tudi v goreči stavbi sami so bili sodi s karboli-nejem in shrambe samih vnetljivih predmetov. V pritličju gorečega poslopja je bila kuhinja za šolske otroke in so večje število živil rešili. Pri reševalnih delih je vneto sodeloval rudniški obratovodta nž Vidra. Dva gasilca sta bila ranjena. Skoda znaša 30.000 dia govi samostojnosti. Njegov talent je one vrste, da pri počasnem in premišljenem delu izsrka iz narave vse soke, ki so potrebni za umetnostno popolnost. Kjer ima priliko, da se v takem delu posveti do kraja študiju narave, mu Je uspeh vidno boljši kakor tam, kjer model ali krajina silita k naglici. To opažamo na primer pri sliki matere, kjer bi si pač želel manj vsiljivo ozadje, ki je pretežko s svojim zelenilom. Prav dobre so nadalje »Deklica«, »Nlkola Orlič« in »Gospodična A«, »Naša iz južne Moskve« (mišljena je seveda pokrajina Moskva), ki je kot motiv izredno zanimiva, pa nekoliko »zmučena«. Tudi prj nekaterih tihožitjih se je PetriC lahko v miru posvetil študiju predmeta ter je tako prišel do dobrih rezultatov, denimo v »Cvetači« ln v »Suhem mesu«. Manj mu za sedaj leži krajina, ki za-htevs posebne vaje ln predvsem hitrega dela. Tu je treba vrhu tega obvladati tuli problem preračtmjenja svetlobnega učinka naslikanih barv, ki so na prostem vse drugačne kakor v sobL šola ki ne prireja posebnih krajinskih tečajev, bo težko zadostovala pri vprašanja kako je treba odmeriti v naravi barvne odnose, da bodo v zaprtem prostoru pravilno učinkovali. Tudi za dosego pravilne barvne perspektive so potrebna specialna navodila. Posebno poglavje so pa še marine, ki so tudi za rutlniranega »suhozemskega krajinar-ja« trda kost. Zato moramo nekatere ne-dostatke na Petričevlh krajinah Se spregledati. Kljub temu so pa nekatere, kakor »Oljke v Janini na Pelješcu« in »Čeri n* Baninovu« kar dobro uspele. Dušan Petrič zasluži, da mu Javnost izkaže svoje zanimanje m da ga bodri k nadaljnji izpopolnitvi. d ale vesti * ForoJca. v nedeljo se je poiočil v Ctiju g. dr. Oton Ambrož, zagrebški urednik »Jutra«, z gdč. Lilijano, hčerko odvetnika g. dr Rostne iz Radeč. Priči sta bila za ženina g. minister dr. Albert Kramer ki ga je zastopal glavni urednik »Jutra« g. Stanko Virant, za nevesto pa g. dr. Josip Peček, »dravnik v Brežicah. Obilo sreče! * Novi grobovi. V 75. letu starosti Je umrla ga. Ana Merkužičeva. Pogreb bo danes ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je v visoki starosti 92 let umrla ga. Marija Simova, roj. Mošic. Pogreb bo v sredo ob 14. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Na Polzeli je preminila ga. Marija Satlerjeva, roj. Bervar. Pogreb bo danes ob 10. na tamošnje pokopališče — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. * Drugi radijski koncert, namenjen vojski Jugoslavije, je po enem mescu priredil Radio Beograd preteklo nedeljo. Koncert je bil svečan ln so mu v študiju prisostvovali številni visoki predstavniki, med njimi zastopnik Nj. Vel. kralja letalski polkovnik Tomič, patriarhov odposlanec, dalje ministra Sutej in Vulovič, poveljnik mesta Beograda ln vrsta drugih generalov. Uvodno besedo je izpregovoril književnik Radoslav Vesnič. Govorilni zbor beograjske univerze je deklamiral govorno sliko »Kdo smo mi«, ki se je gotovo vseh poslušalcev močno dojmila. Potem je sledil glasbeni spored, ki je bil zelo pester in lep. Dirigiral je kapelnik kraljeve garde major Zivanovič. Koncert je bil vseskoz na dostojni umetniški višini. jev na Hrvatskem in so ugotovili, da trpi kakih 70.000 otrok posebno hudo pomanjkanje. V novem proračunu bo zagotovljeno za prehrano siromašnih šolskih otrok na Hrvatskem okrog 3 milijone dinarjev. Za plesne toalete krasni vzorci in barve: Taft svila changeant moi r 6 Sv i leni o rgandi tul čipke Velour transparent Manufaktura F_. Ks. _S_0_0_ V_ A N Mestni trg 24 * Književni natečaj Jadranske straže. Da bi dala pobudo književnikom za obravnavo motivov iz primorskega in pomorskega življenja, razpisuje revija »Jadranska straža« svoj četurti natečaj za novele in potopise od najstarejših časov do naših dni. Predložena dela ne smejo obsegati več kakor 7 do 18 tipkanih strani običajne oblike. Nagrade so 2000 din, 1200 din in dve nagradi po 700 din. Tekmujejo ikhko samo naši državljani z doslej neobjavljenimi deii. Vsa nagrajena dela bodo tiskana v »Jadranski straži« za redni honorar. V posla t i jih je treba z značko na ovoju in s pisateljevim imenom v zaprti kuverti do 1. aprila 1941 na naslov »Jadranske straže« Dom JS v Splitu. * Za pol milijarde dinarjev javnih del bo izvršenih v teku tega leta v banovini Hrvatski. O tem so razpravljali na anketi Delovne zajednice za socialno pomoč vseh socialnih, dobrodelnih ustanov in društev v Zagrebu. Govorili so med drugimi strokovnjaki socialnega in tehničnega oddelka banske oblasti ter zastopniki Zagreba. Po banovinskem proračunu bo za javna dela na razpolago okrog 215 milijonov dinarjev, po državnem pa okrog 35 milijonov. Izvedena bo modernizacija državnih in banovinskih cest in razna melioracijska dela. Razen gornje vsote se bodo vršila tehnična dela iz različnih posojil, ki jih je upravičen skleniti hrvatski ban. Na anketi so vsestransko pretresali današnje stanje delovnih slo- * Tekma sobnih letalskih modelov je bila v nedeljo v Beogradu. Priredil jo je Aeroklub in so se nekateri mladi konstruktorji odlično izkazali. Tekma je imela namen pokazati, v koliko je koristno uvesti sestavljanje sobnih modelov v splošni učni načrt modelarskih tečajev. Sposobnosti sobnih modelov se neprestano izboljšujejo in je te dni bil dosežen svetovni rekord, ko je neko letalce letelo v zaprtem prostoru 11 minut. Sobni modeli zahtevajo celo več spretnosti mladih raz-stavljalcev, zlasti srednješolcev, kakor ostali modeli. Uspeh beograjske tekme je popolnoma uspel in je pokazal velik napredek od prve tekme, ki je bila pred dvema letoma. Z Beograjčani so močno tekmovali konstruktorji iz Niša, ki so državni prvaki v model arstvu in so si lani priborili pokal vojnega ministra pri tekmah letalskih modelov na Zlatiboru. * Burno zborovanje beograjskih trgovcev. V nedeljo so v Beogradu zborovali trgovci kolonialne, delikatesne in mešane stroke in je prišlo do hudih prepirov Ze decembra je odstopil predsednik združenja s podpredsednikom in tajnikom vred, nakar je bil izvoljen začasni predsednik. Na skupščini so se zlasti prepirali o tem, ali je trgovec lahko zadrugar ali ne. Nastopila je cela vrsta govornikov. Najhujše je bilo, ko so začeli voliti predsednika. Slednjič se je razburjenje poleglo in je bil z večino glasov izvoljen trgovec Peter Terzič. • šabačko gledališče je proslavilo stoletnico obstoja. Na prvi pravoslavni božični praznik so v okviru proslave stoletnice ša-bačkega gledališča priredili v dvorani ljudske univerze svečano akademijo, kl so ji poleg kraljevega odposlanca generala g. Milana Kostiča prisostvovali številni zastopniki in predstavniki kulturnih organizacij. • Nesreča na veselici. V Banjaluki je bila v banskih prostorih veselica. Zbrani so bili najveljavnejši Banjalučanl Kmalu po začetku pa je s stropa padlo okrasje iz mavca. Nastala je velika zmešnjava, v kateri je nekdo po nevednosti ugasnil še luč. Prisebnosti prirediteljev zabave se je zahvaliti, da jim je uspelo občinstvo pomiriti. Ranjeni sta bili dve hčerki inženjerja Dušana Jedličke. To je že drugi primer, da je v tej dvorani med prireditvijo padflo okrasje iz mavca, vendar obakrat brez težjih posledic. ♦ V Adamovlčevem naselju v Novem Sadu, ki je ob lanski pomladni povodnjl silovito trpelo, je bilo do zime že mnogo storjenega za obnovitev. Rešiti pa bo treba še vrsto vprašanj. Predvsem bo treba naselje zavarovati pred ponovno poplavno nesrečo in dovršiti vse že započete hiše ln urediti ceste. Večji del porušenih hiš je sicer že zgrajen, toda ker je del gradiva prišel prepozno, m bilo mogoče vseh že pred zimo dovršiti, čim bo vreme ugodno, bodo dela nadaljevali. * šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sa-movozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj, Radovljico in škofjo Loko v petek \ 24. t. m. ob 8- uri pri streskem načelstvu i v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. • Proti kašlju priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice R a v e. (—) • Lepo knjigo prebere vsak z veseljem. Priporočamo vam sledeča Kersnikova dela: Agitator, roman, brcš. din 18. vez. din 28, Cyklamen, roman, broš. din 20. vez. din 30, Testament, povest, broš. din 18. vez. din 28. Kersnikovi spisi se uvrščajo med one domače knjige, ki jih v knjižnicah naj-češče zahtevajo. Zgornje tri knjige vsebujejo najboljše, kar nam je zapustil ta nadarjeni pripovednik. Dobe se v knjigarni. Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgo-va ulica 3. (—) * Ka«t P°d snežno odejo. Spet je svež sneg pobelil hrib in dol. Med tam ko »o kmetovalci na eni strani v skrbeh, kako bodo prekrmlli živino, so na drugi strani veseli suhega snega. Saj vedo, da snežna odeja preprečuje škodo na posevkih. S snegom čez zimo pokriti posevki se na pomiad lepo razvijejo. Sicer spomladi ne planejo kar naenkrat na dan, ker so pač pod snegom pogrešali svetlobe. Ta pa je tista, ki daje rastlini življenje Ona ustvarja klorofil in s pomočjo njega škrob. Porume-neli posevki, ki so dremali pod snegom, si pa kmalu opomorejo in brž presežejo one. kl so trpeli pod suhim mrazom. Oratar mora na to paziti že pri oranju. Smer brazde ne sme biti v skladu s smerjo vetra, marveč jo mora sekati povprečno Tako se potem sneg laže zadrži na posevkih. * Dimnikarjev razbojniški napad. V ba- natskem kraju Turiji se je nedavno noč zgodil drzen razbojniški napad Lesni trgovec Vladislav Haler se je bil zgodaj podal z ženo ln hčerko k počitku. Preden je zadremal, je čul, da so se odprla vrata v spalnico in že se je pojavil zakrinkan razbojnik z žepno svetilko v roki ter je zagrozil, da bo vse tri ustrelil, če le črh-nejo. Zahteval je ves denar, kar ga je pri hiši. Toda Haler je imel samo še 260 din, ves ostali denar je bil tisti dan oddal banki. Razbojnik je denar vzel in iz giniL Drugo jutro je bila takoj uvedena preiskava in so orožniki po sledovih nohtov prijeli dimnikarja Vladislava Bahma-na, ki je priznal, da je napad izvršil s pomočjo nekega posestnika Bahman Je imel že razne afere in je vobče na slabem glasu Dimnikarsko mesto 1e dobil zgolj z visoko podkupnino, zaradi katere sta bila pred tremi leti kaznovana ondotni občinski tajnik in sreski načelnik • Cigani so pohabili dekletce. Pred 6 leti so cigani ugrabili 91etno Marico Skor-janovo iz Cazme in Io odvedli v svoie bivališče. Tam so ii z iglami prebadali roko dokler se siroti ni posušila Straho-vali so io in morala je z njimi prosjačiti po vaseh Pred tedni oa se ie deklici posrečilo ubežati ciganom in izpovedati oblastvom gorje, ki ga ie morala v tem času pretroetL Orožniki cigane zasledujejo. * Zločin v nesrečnem zakonn. V vasi Podvrhu pri Samoboru je prišel neki Bi-ščan v soboto zvečer vinjen domov. Začel se je prepirati s svojo mlado, komaj 19 let staro ženo Magdico. V prepiru je potegnil samokres ln je ženo ustrelil v trebuh. Na njeno vpitje so prihiteli sosedje na pomoč, ki so dali nevarno ranjeno prepeljati v zagrebško bolnišnico, orožniki pa so moža še tisto noč prijeli. Magdino stanje je smrtno nevarno. Iz Lfiiblifane u— Smrt uglednega Stepanjca. Po kratki bolezni je umrl v 80. letu posestnik v Stepanji vasi g. Tone Vrbtnc. Prav do zadnjega je bil še zmeraj pri delu za napredek svoje domačije. Rajnki je bil vse svoje življenje značajen in neomahljiv naprednjak. Posebno znan je bil med ljubljanskimi gostilničarji, ki jim je, še preden je stekla dolenjska železnica, to-voril vino. V tem poslu je bil eden naj-spretnejših voznikov. V nedeljskem »parlamentu« je bila njegova veljavna beseda vedno upoštevana. Pokojnik je s svojo ženo lepo vzgojil številno družino in ji ugladil pot v življenje. Pokopali ga bodo danes ob 16. na pokopališču pri Božjem grobu. Značaj nemu in poštenemu možu naj bo ohranjen najlepši spomin, žalujočim družinam pa izrekamo iskreno sožalje. u— Tramvajski promet na Šentviški progi. Promet na progi Šiška - Sent Vid je vedno večji, tako da je v tramvajskih vozovih vsak dan večja stiska. Mestna četrt onkraj železniškega prelaza ob Celovški cesti se širi z veliko naglico, prav tako Zgornja Šiška, Dravlje in St. Vid. Električna cestna železnica z veliko težavo le delno zmaguje svojo dolžnost, ker nima še priklopnih vozov, primanjkuje pa ji tudi motornih voz, saj bi jih morala imeti Ljubljana za svoje omrežje, ki meri nad 17 km, vsaj še enkrat toliko. Res je, da ima šišenska proga največ rezerv na razpolago, vendar to še niti od daleč ne zadostuje. Velika ovira za pravilen razvoj tramvajskega prometa po dolgi Celovški cesti pa je tudi dejstvo, da je proga dvo-tirna samo do pivovarne Union, od tam naprej pa v vsej dolžini enotirna. Tramvajska uprava očividno ni predvidevala, ko je gradila to progo, tako naglega porasta prometa v tako kratkem času. Vprašanje položitve drugega tira od Uni-ona pa do remize je postalo tako nujno, da ga bodo morali vsekakor rešiti že letos, če ne bo trpela škodo tramvajska uprava sama. Seveda bo zahtevala položitev drugega tira zdaj, ko je Celovška cesta v vsej dolžini solidno tlakovana, dosti več truda in neprimerno večje stro- ške Ko so gradili to progo, je bila Celovška c. ta še v tistem stanju, v kakršnem je danes Tržaška, in je bilo polaganje tračnic kaj lahko in poceni. Upajmo, d bodo zadevo uredili vsaj letos. u— Vozel na Ajdovščini. Največje ln zz vozni premet najmodernejše urejeno križišče v Ljubljani je pred Figovcem. Človek kar strmi ko gleda kod vse morajc avtomobili in ostala vozila, če hočejo pravilno voziti, in vendar se razvija vozni promet hitro in brez zaprek. Bolj po mačehovsko pa je poskrbljeno za pešce. Slednji imajo sicer bolj ali manj jasno označeno, kod smejo na prometne otoke, sredi križišča, kjer so postajališča za tramvaje, vemcar jih nihče ne opazi. Posebno v zimskem času, ko sneg na debelo pokrije ulice ln ceste. Kakor pred pošto, na Marijinem trgu in na tisti nevarni točki Gradišča pred Nunsko ulico, kjer so že postavljene, tako je tudi na Ajdovščini nujno potrebno postavit) ograje na robovih pločnikov Najnevarnejše mesto je brez dvoma pred kavarno Evropo. Ljudje, ki hitijo mimo kavarne in hočejo čez cesto kjer je tudi dvo-tlrna tramvajska proga, na prometni otok. so v smrtni nevarnosti pred motornimi vozili Slednja morajo namreč vedno obiti otok. kar pa vsak pešec rad pozabi. Nešteto nesreč je bilo na tem mestu preprečenih samo vsled previdnosti ln prisebnosti Šoferjev. Ograditev pločnika pred Evropo bi bila nujno potrebna. Malo manj nevaren za pešce je tuidi prehod pred Figovcem Ureditev osebnega prometa na tako velikem in važnem križišču kakor je Ajdovščina. bi v veliki meri olajšala tudi avtomobilski promet, ld je tukaj precej živahen prav take pa tudi težavno delo prometnega redarja, ki razvozluje ta gordijski voze) bele Lhibliane u — Kolo žen zadrugark priredi 15. t m. ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pražakova 19, predavanje »O reji malih živali in konserviranju jajc ter o pomenu malih živali v praktičnem gospodinjstvu«, ponazorjeno s skiop-tičnimi slikami Predaval bo gospod Jakob Seher, priznani strokovnjak na tem polju, in g. I. Cerne. Zene gospodinje ne zamudite tega za Vas tako važnega predavanja. u— V okvirja vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrtov, ki ga prireja Podružnica SVD Ljubljana I., bo v torek 14. t m. ob 19. uri v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici predaval kmet svetnik g. inž. Jeglič Ciril o razdelitvi in oblikovanju malega vrta. Skioptične slike. Vstop prost a— Opozoril". Podpisana Zveza obrtniških društev za dravsko banovino v Ljub-jar.i je doznala, da pripravlja ga Sare ne-Kakš-.o akcijc zimske pomoči za obubožane >brtnike ter je v ta namen razposlala nekakšne okrožnice. Opozarjamo in opominjamo. da nimamo s to akcijo nikake -ver ter imenovana ni prejela oa nas ni-Kakega zadevnega potrdila. Zveza obrtnih društev o— Odbor Akademskega kluba strojnikov poziva gospoda kolega, ki je svoječas-no pripravljal Izdajo skript univ. prof. dr Maksa Samca- »Tehnična kemija«, naj Izposojenih 50 klišejev takoj vrne odboru AKS. Odda naj jih vratarju na tehniki! o —Veliko družabno prireditev za zimsko pPmoč priredita o: bor za zimsko pomoč in Slovenski avtomobilski klub dne 12. februarja zvečer v vseh prostorih ljubljanske sekcije Slovenskega avtomobilskega kluba v Kazini. Ta družabna prireditev bo gotovo največja, kar jih je Ljubljana v zadnjih letih priredila, in zato že danes opozarjamo naše občinstvo, da se bo na tej prireditvi res zbrala vsa Ljubljana In gostje iz vse Slovenije. o— Zloraba imena odb°ra za zimsko pomoč. Te dni so nekateri premožnejši Ljubljančani, zlasti z jugozahodne strani mestne občine, dobili nefrankirana, na roke pisana pisma z zahtevo, naj čim prej store svojo dolžnost za zimsko pomoč. Podpis je sicer nečitljiv, vendar je pa pred podpisom jasno čitljiv naslev »Ing.« že oblika pisem je taka, da pisma nikdo ne more pripisati odboru za zimsko pomoč. Ker pri teh pismih ni izključen slabi namen, da bi se s takimi dopisi razželjna javnost obrnila proti odboru za zimsko pomoč, mora odbor pojasniti, ca s temi pismi ni niti v najmanjši zvezi. Vsa pisma in prošnje, ki jih pošilja ljubljanski odbor za zimsko pomoč, Imajo štampiljko odbora. u— Obrtniški ples v veliki dvorani Kazine je tudi letos, kakor vsako leto, sijajno uspel in ao z njim prireditelji lahko zadovoljni. Lepi prostori Kazine so bili kmalu po 20. uri polni prijateljev naših naprednih in nacionalnih obrtnikov, da v njihovem krogu prebijejo vesel večer. Kakor je že pri obrtnikih navada, je zavladalo kmalu najboljše razpoloženje, kl so ga še podkrepili obrtniki s svojim »sejmom«, na katerem so celili res lepe drbitke. Tudi plesa ni manjkalo. Bilo je skoraj kar preveč gneče. Pohvaliti moramo neumorni prirediteljski odbor, v katerem so imeli polne roke p:sla gg. Rebek, Uibas, Iglič, Lombar in drugi. Obrtniški ples so tudi obiskali za mestno občino občinski svetnik Lukič, v imenu oci-~tnega dr. Kaamerja poslovodeči podpredsednik sreske organizacije JNS g. Rudolf .itnik, za zbornico TOI g dr. Ples in za ..anatsko banko direktor Ogrin. Priredi-_elji so imeli mnogo truda, da so ob policijski uri p.ipravili voje goste Da odhod. Jil je vesel večer. u— Za 1L reprezentančni ples gradbe-iiiKOv, ki bo to soboto na Taboru, so vabila že razposlana. Reklamacije vabil, rezerviranje miz in lož na naslov Akademski Klub gradbenikov, Aškerčeva 11- Tel. 4741. (—) o— Združenje trgovcev opozarja vse trgovce z živili, ca nihče ne bo dobi] prt mestnem prehranjevaJnem uradru nakazila za moko, če se temu uradu ne bo izkazal z legitimacijo, da je član Združenja trgovcev. (—) o— JNAD Jugoslavija. Danes ob 16. soja širšega odbora. Vsi in točno Tajnik I. o— JNAK Eainstvo. Drevi ob 18. bo seja odbora. u— Nekaj nesreč. V bolnišnico ao pripeljali komaj 21etno hčerkico Angelco delavca Kucriča iz Florijanske ulice, vso opečeno. Nesreča se je zgoddla prav po nerodnem naključju. Oče je pestoval, in je zlezel s njo nad štedilnik, pa se mu je izmuznila lz rok ter padla naravnost v lonec vrele vo. de. Otrok se je precej oparll zlasti po nogah, vendar opekline niso življenjsko nevarne. — 851etna Marija Erženova iz Olševka pri Šenčurju na Gorenjskem se je peljala na lojtrskem vozu. Nenadoma pa so se splašili konji in starka je v diru padla z voza ter si zlomila nogo in se tudi drugače poškodovala po vsem telesu. — Na stopnicah se je spotaknila ter si pri padcu zlomila levico 37 letna Angela Penčeva lz Podgore pn St Vidu. — 31Ietni Ciril Svo tek, posestnik iz š te panje vasi, je pa mora] v bolnišnico zaradi hude poškodbe na glavi, ki mu jo je pri cepljenju drv prizadejalo poleno. — Posestnikov o ženo Ivano Zavašnikovo iz šmartna pod šmarno goro je na Celovški cesti podrl neznan avtomo-bilist. Zavašnikovo so z zlomljeno desnico in poškodbami po životu prepeljali v bolnišnico. — Tudi smučarski šport terja svoje žrtve. V Dolenji vasi pri Ribnici je padla pri smučanju 121etna gostilničarjeva hči Anica Bei-gantova ter si zlomila desno nogo. u— Žeparskj podvigi. Močno se zadnje čase do javnih prostorih. po čakalnican in tramvajih udejstvuieio drzni, spretni že-parski specialisti. Ena večjih žepnih tatvin se ie zgodila v prostorih Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti. Ti pr^t-ri so med uradnimi urami zelo obljudeni zlasti ie zmerom dosti ljudi pred blegaj-no. Tako ie stopil pred blagainiško okence tudi F. F. iz Ljubljane in dvignil 14 tisočakov v samih večjih bankovcih Denar ie spravil v žeD in se nameril p-oti izhodu. Kako oa se ie prestrašil, ko je ra ulici nenadoma opazil da mu ie iz ž^pa izginil ves denar Očividno ga ie že pri blagajni opazil spreten žepar ki mu ie naibrž že kar v poštnih prostorih p-av spretno in rafinirano izmaknil iz žeia tisočake. Seveda ie oškodovanec ta'vino *-a-koj javil policiji, ki zdai podietnesa e-parja zasleduje. — Ko se ie Ivan Bre-skvar iz Trnovega mudil v neki mes ici na Cesti v Mestni log. mu ie predr7en žepar izmaknil iz žepa listnico z 2000 -< n. Nekaj podobnega se je zgcd;lo tudi Barbari Lajovčevi ki ii je v predsobi poštnega urada na Poljanski cesti žepar uk a-del iz ročne torbice usnjeno denarnico z manjšo vsoto denarja. Objave ZAPISKI O NJEGOŠEVEM »GORSKEM VIJENCU« »Meridlano dfl Roma« je priobči] v številki z dne 29. decembra 1940 daljši članek Cielie Pirnet o italijanskem prevodu »srbske nacionalne pesnitve«, Njegoševega »Gorskega vijenca«. Kakor znano, je to mojstrovino prevedel v Dantejev jezik tržaški slavist prof. Umberto Urbani in je izšla pri Garzantiju z naslovom »II serto della mantagna«. Rimski literarni tednik poroča z veliko hvalo o Petru n Petroviču Njegošu in o njegovi pesnitvi. O »Gorskem vijencu« piše med drugim, da je »nedvomno eno izmed včlikih del človeštva«. N°to razlaga njegovo idejo ln tolmači značaj, posamezne značilnosti in vodilne osebe pesnitve, pri čemer citira nekatere odlomke, ki se odlikujejo po pesniški lepoti aH po jedrnatih mislih. Ideja, na kateri )e zgrajen »Gorski vijenac« in ki jo uteleša knez Danilo, se zdi v tej italijanski luči povsem sodebna: je to boj dinamične koncepcije, ki je bila lastna že Rimljanom in potem vsej Evropi, zoper statičnega duha vzhodnih narodov, duha, ki pomeni za Evropca smrt. Toda Cielie Pirnet dobro vidi. da sama dinamika ne zadošča in da je treba imeti pred seboi etični smoter: gre za osvobod'tev iz nevednosti ln prazno-verstva ln za zmago večnih resnic. Ta prosvetljena vera je izražena v nesmrtnih verzih, kl so tu navedeni: da Je najsvetejša človeška dolžnost, privesti tiranijo k temu, da bo priznala pravico in zakon. »V njem (Danilu) se vera v Boga povsem ujema z ljubeznijo do domovine ln z zavestjo človeškega dostojanstva.« Ta pesnitev daje italijanskemu čitatelju »popoln privid sveta, ki mu postane ljub ne samo j zato, ker je zgrajen in univerzalno zajet i v pesniško mojstrovino, marveč tudi zato, ker se v njem blešče ln zmagujejo isti ideali, kakor jih ima naša kultura.. .«. »Hvaležni smo prevajalcu.« črtamo ob kontu članka v »Meridiano dl Roma«, »da je dal novi najvišji glas zboru teh veMkih duhov, ki nam kažejo smotre in dajejo gotovost, da je povsod ondi, kjer se ljud- | stvo res čuti kot narod, vedno mogoče etično zajeti absolutno, zato se povsod tam lahko rodi resnična poezija, ki je vsekdar univerzalna.« Na isti strani rimskega lista je l*š°l članek Ettora Settania o češkem pisatelju Ivanu Olbrachtu. LITERATURA V ZASEDENI FRANCIJI j Znani kritik Andrč Thsrive je pred dnevi objavil v lyonski izdaji dnevnika »Le Temps« poročilo o knjižni produkciji v zasedenem delu Francije. Kljub vsem nevšečnostim gospodarskega in političnega značaja, kljub vsej moralni depresiji, ki je legla na francoske duše, skuš?jo pisatelji in umetnki tudi v spremenjenih razmerah nadaljevati svoje delo. Na knjižnem trgu se zopet pojavljajo nove kn'ige. The-rlve ceni število novih Izdaj na kakih 50 knjig, medtem ko je okrog 10 novih knjig napovedanih za prve dni tega leta. Med novimi knjigami je mnogo takih, ki bi morale lzltl že v juniju ali juliju preišniega leta, a jih je vojaški zlom Francije zadržal. Z druge strani, izvaja Therlve, je jasno, da vsa ta knjižna proizvodnja, pa naj bo še tako častivredna ln odl:čna, ne vzdrži primere s produkcijo prejšnjih let, ko so prav jesenski meseci prinašali i ogromno novih knjig. Nič se več ne podeljujejo literarne nagiade, nobena književna senzacija ne vznemirja ku'turne> javnosti. V list'h, ki so prej mnogo go;"ili literarno kritiko, se samo tu in tam pojavi kakšen zametek književnega po oči'a. Iz pol;t'čn'h razlogov ne morejo iz ti de1 a nekaterih pisateljev, ki so se v normalnih časih pojavili doma lega vsako leto ob tem časi s kakšnim del^m, ki je vzbud'lo pozornost. Ts ko se je prekinil znameniti ciklu ror^anov Julesa Romainsa »Les hommes de bonne volontč«, prav t~ko se je prek'nil cikhis Georgesa Dubam°la »Les Parnuier«. Njegova nova kniiga »Lieux d'asiie« je morala biti umaknjena s književnega tr^a v hipu, ko se je pojavila v pariških knjigarnah. Izmed teh petdesetih knjig, kar Jih Je izšlo v zasedenem delu Francije, navaja ln označuje Andrč Therlve samo najznačllneše Tako je postumno Izšla nova knjiga tudi pri nas znanega pripovedn'ka Andrča Lichtenbergera z naslovom »Evasions«. Lčon Lafage je irdal zbirko povesti z ruskim. sibirskim in italijanskim motivom; ta eksotlzem preseneča pri pisateliu, ki se je doslej največ gibal med svoj ml Gaskon-ci. Ali je tudi to ubeg lz čnsa ln stvarnosti? Simeon je objavil knj;£o »Neznanci v h-ši«. katere junak je nek" k potomec oblomovskega tipa, v ostalem pa kaže ta pisatelj znaten vpliv Duhamela. JuFen Green, kl je Imel tudi Izven Francije precej čltateljev, je izdal novo knjigo z naslovom »Varouna«. V tej knjigi so združene tri daljše povesti, ki imalo nekol'ko mističen značaj, saj obravnavajo motiv selitve duš in novega vteleSenja človeka, tako imenovane karme. Najbolj popularna sodobna francoska pisateljica Colette je izdala knjigo »Chambre d'hotel«, ki združuje dve noveli. Tudi ta književna novost je po vsebini in po ozračju svojega pripovedovanja čisto neaktualna. Med kn;'lževnlmi novostmi, ki jih navaja Therive, je tudi znatno število bogoslovnih in sploh nabožnih knjig, ki bi bile v drugačnih razmerah manj opažene, zlasti še s s rsni takih kritikov, kakor je pisec omenjenega sestavka v »Tempsu«. Ali tudi to ustreza splošni moralni ln čustveni stiski, ki je nastopila v Franciji? Izmed ostalih novih Knjig naj še navedemo izbor iz Pascala »Pages immortelles«. dalje Jea-na Heritiera zgodovinsko knjigo o Katarini Medicejski. sedmi zvezek spisa Gabriela Hanotauxa »Egipčanski narod« ter monografijo Georgesa Suareza o maršalu Pe-tainu. Znani pariški založnik Bernard Crasset ki se udejstvuie tudi publicistično je zbral v posebno knjigo svoje članke lz revij ln dnevnikov zasedenega ozemlja. V tej knjigi z naslovom »A la recherche de la France« se bavi z vprašanji splošne preusmeritve francoskega nacionalnega življenja. zlasti glede na bodoče tesnejše sodelovanje z Nemčijo. Vedno pogostejšemu klicu po vrnitvi k zemlji ln kmetstvu, kakor ga zaznavamo v francoskih Ustih in revijah, ustreza literarno soclolaška antologija, kl jo je z naslovom »Payans d'aujord'hul« Izdal pri »Mercure de France« Marcel Bralnband. V teh časih utegne vzbuditi posebno zanimanje pri Flam-marionu lzlšla Urbalnova knjiga »O psihologiji zveri« — nemara zaradi aktualnih primerjav in izpodbudnih meditacij o človeku in njegovi sodobni »veličini«. —o. Družba »v. Cirila ln Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1940: L P°-družnice: Svečina 275 din; Cankova 204 din; Bled 600 din; Hrastnik m. 550 din; Hrastnik ž. 642 din; Dol pri Hrastniku 470 din; Ptuj 8.500 din; Sv. Jernej nad Muto 180 din; Cerklje pri Kranju 72 din; Stara cerkev 500 din; št Vid GrobeLno 120 din; Sp. Sv. Kungota 700 din; Sevnica 500 ddn; Ribnica na Pohorju 435 din; Litija 1.021 din; Beltinci 336 din; Velike Lašče 804 din; Ljubljana, šentjakobsko trnovska m. 660 din; Ljubljana, šentjakobsko trnovska ž. 860 din; Ljubljana, šentpetrska m 529 80 din; Ljubljana, šentpetrska Ž. 1.236.20 dSn; Ljubljana, L ljubljanska 60 din; Beograd 212 din. II. CM. obrambni sklad. Dr. J. Re-bernik, Celje 134 din. JU. D©selon"vembr-ska narodna zbirka. 2e izkazani kraji din 4429 (med Izkazanimi kraji je treba popraviti Zbirko za Boh. Bistrico na (Un 91, ostalih din 88 pa je poslal Nomenj pri Boh. Bistrici. IV. Naknadne zbirke: Rogaška Slatina 300, Železniki 860, Misllnje 27 in Mengeš 155. skupaj 1342. V Kazni pri»pevkL A. Leštan, Pameče 50 din; Jakob Babnik, Ljubljana 200 din; Mira Rajner, Braslovče 50 din; Jožef Križman, Križevd, nabrali otroci, 215 cln; Uprava Jutra 370 din; uprava Slov. Naroda 250 din; Kolinska tovarna, Ljubljana, 250 din. Skupaq 26.757 din. — Vsean najlepša hvala! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (—) Slovensko društvo za raziskovanje tn zatiranje raka v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so se doslej odzvali pozivu in pristopili kot ustanovni člani: Trboveljska premog, družba 20.000, Kranjska industrijska družba 15.500, direktor Jos. in Pavla Pfeiffer 12.000, Fr. Sire, industrijalec, Kranj 2.000, Bonač Fr., industrijalec, Lj., 2.000. Kot podporni oz. redni člani: neimenovani bančni zavod v Lj. 1.000. Hipotekama banka jug. hran v Lj. 250, Železarna Muta 200, Fr. Woschnagg sin, Šoštanj 100, Fr. Slamič, Lj., 100, Dunav, zav. d. d podr. Lj. 100, Kolinska tov., Lj. 100, Iv. Zabret, Bobovk pri Kranju 100. Pogačnik H., Ruše 100, Tovarna verig, Lesce pri Bledu 100, Zdravilišče Slat. Radenci 100, Vunateks, Majšperk 100. Tovarna strojil, Majšperk 100. Metoda Marinko, Lj. 100, Tov. kemičnih izdelkov, Hrastnik 100, Vinocet d. z o. z. 100, Kirbiš, Celje 100, Pinter Ant, Maribor 100, F. Zorn, Domžale 100, Zeschko A. 100, Celjska posojilnica, Celje 100, Hranil .drav. banov., Maribor 100, Majdič Fr., Vir 100. Eger Gustav, Lj. 100, Ehrlich Avgust. Maribor 100, Moline Charles, Tržič 100, Kovač Kari Stari trg pri Rakeku 100, Božič Anton, Kranj 100, Mestna hranilnica. Ljutomer 50, Jurica J. Zadravec, Središče ob Dravi 50. Nastran i. dr., d. z o. z., Radomlje 50. Jelačin et Co., Lj. 50. Namesto cvetja na krsto otroka Korači-na Janeza je darovalo uredništvo Trgovske bolniške blagajne 260 din društvu »Dečji ln materinski dom kraljice Marije« za revne otroke. Iskrena hvala! V počastitev sp°mina g. Maksa Ivanca je darovala posojilnica v Cerknici Družbi av. Cirila ln Metoda 200 dbu Iz Maribora a— Vlado Skrbinšek zapusti Maribor. 8 L februarjem odide iz Maribora režiser mariborskega Narodnega gledališča g. Vladimir Skrbinšek, ki bo deloval na odru ▼ Skopi ju. G. Vladimir Skrbinšek je v času svojega delovanja na našem gledališkem odru zrežiral številna odlična dela, ki so pričala o zreli umetniški preudarnosti, okusu in mojstrski spretnosti, kar velja tudi za njegove odrske stvaritve. Naše gledališče bo odličnega umetnika in režiserja zelo pogrešalo. a — Poroke. V pravoslavni kapeli sv. Cirila in Metoda sta se poročili vrli Soko-lici, hčerki znanega mariborskega dobro-voljca s solunske fronte, trgovca g. Jakoba Perhavca, rezervnega podpolkovnika in predsednika mariborskega pododbora združenja rez. oficirjev. Gdč. Divna se je poročila s kapetanom II. st Bogoljubom Petrovičem, gdč. Zlatka pa s topničarskim poročnikom Vasilijem Vučkovičem. Priči prvemu mlademu paru sta bila ravnatelj g S. Detela in poročnik g. J. Pajič, drugemu pa odvetnik g. V. Kapus in veter, poročnik Brnčič. Poročne obrede sta opravila protojerej S. Ivoševič in prota Aleksa Pe»rovič. — V škofijski kapelici pa sta se poročila znani mariborski športni delavec g. Danilo Vahtar in dipl. učiteljica gdč. Jelica Zenkovičeva iz ugledne mariborske družine majorja Zenkoviča. Priči sta bila direktor Anton Krejči iz Ruš in direktor podružnice Narodne banke g. Dragutin 2ak. Poročne obrede je opravil knezoškof dr. Ivan Tomažič. Novoporočencem želimo obilo sreče! a — Drevi bo gostoval g. V. Janko v vlogi Renata v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Gostuje tudi gdč. Vera Majdi-čeva. Z ozirom na svoječasno priljubljenost g. Janka v Mariboru se priporoča nabava vstopnic že v predprodaji. a— ROncert slovenske mladinske klavirske riasbe bo, kakor smo že objavili, v sredo 15. t. m- ob 20. uri v dvorani »Narodnega doma«. Med drugimi skladbami so na sp~redu tudi skladbe naših mariborskih skladateljev Mirka in Pahorja. Pre i prodaja vstopnic v trgov'n1 Koren. (—) a — LoniVnska ali ljubljanska megla v Mariboru. Včeraj ziutraj ie legla nad Maribor in okolico zelo gosta megla, dočim je bilo nad megleno plastjo jasno. Megla je bila mehoma tako gosta, da ni bilo videli tri. štiri korake naprej. Takšne megle Mariborčani zlepa ne pomnimo. a — Klub lekarnarjev v Mariboru je izdal tudi za leto 1941 zelo okusno opremljeno knjižico, ki vsebuje red lekarniške službe„ spisek mariborskih zdravnikov in zobozdravnikov, zdravniškega zbora mariborske splošne bolnišnice, mariborskih živmozdravnikov, dentistov, tehnikov ter babic. Ob zaključku sledijo še drugi poučni podatki. a — Z 12 akvareli, ki predstavljajo občine sreza, je okrašeno poslopje dravograjskega sreskega načelstva. Akvarele je naročil sreski načelnik g. Milač pri akademskih slikarjih gg. L. Sušmelju in Fr. Goiobu. Izgotovljeni lepi akvareli so razmeščeni po hodniku. Želeti je, da bi podobno pomenljivo umetniško okrasitev omislili tudi drugi uradi in ustanove. a — Najmrzlejše jutro v letošnji zimi je bilo v noči na ponedeljek, ko smo imeli najnižjo temperaturo 24.8 C pod ničlo. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš po večini jasno, mrzlo in stanovitno vreme. a — 15.000 kg čebelnega sladkorja so morali kupiti lani mariborski čebelarji, kakor je povzeti iz poročil na nedeljskem občnem zboru mariborske podružnice Slov. čebelarskega društva. Poročali so predsednik O. Črepinko, tajnik Pušavec in blagajnik Zivko. Lani je bilo za naše čebelarstvo zaradi deževnega vremena zelo slabo. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Na dnevnem redu občnega zbora je bil tudi referat banov, referenta Okorna o čebelnih boleznih. a — Maistrovim borcem! V sredo ob 20. uri bo v prostorih gostilne »Zohar«, Po-brežje, Tržaška cesta 3, tovariški sestanek. Pridite vsi! a— Naša višja ljudska šola. O tem važnem vzgojnem problemu bo razpravljalo med drugim naše obmejno učiteljstvo, or- ganizirano ▼ Sraskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg na zborovanju v soboto ob pol 10. uri v krčevinski šoli. a— Tudi letošnji V. sokolski ples, ki je bil v soboto v Sokolskem domu, je bil izredno dobro obiskan in je v vsakem pogledu lepo uspel. Mariborska narodna javnost je ponovno dokazala, da zna ceniti stremljenja in idealno delovanje naših Sokolov. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev smatra ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da javno izreče toplo zahvalo vsem onim številnim prijateljem, ki so z udeležbo, sodelovanjem, prispevki ali na katerikoli drugi način pripomogli k sijajnemu uspehu letošnje prireditve. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« Alojzij Platimšek, LJubljana BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 13. januarja 1941, IV. razreda 41 kola. PREMIJO DIN 505 000 je zadela št. 65265 DIN 200.000.— št. 50384 DIN 100.000.— št. 38475 DIN 60.000.— št 24059 DIN 50.000.— št. 64829 DIN 40.000.— št. 45243 DIN 12.000 — št. 32360 43768 51634 67499 70704 PO DIN 8.000.— 13616 17958 20614 36331 37750 54722 55175 67336 71709 99207 PO DIN 5.000.— 1692 1768 1910 22611 26413 32037 32310 42200 44744 46675 48113 48683 51530 56133 65450 74369 84587 86833 99436 PO DIN 2 000.— 2145 2494 4601 7985 10623 12884 19144 23207 27606 28936 38585 44159 46733 51086 52162 54048 59141 60989 61467 67679 69288 78313 82206 84113 86615 94884 96345 98891 Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po din 1.000.—. Ker so bile številke javljene telefonično, eventuelna pomota ni izključena. žrebanje V razreda 41. kola se prične 8. februarja in bo trajalo do 6 marca 1941. Zadete dobitke glavna kolektura »Vrelec sreče« izplača takoj. 9z Cclfa e— Novi grobovi. V soboto je umrla v ulici dr Gregorja Žerjava 4 v starosti 85 let zasebnica ga Marija Wolfova, roj. Platzerjeva, v Vrvarski ulici 1 pa je umrla 69-Ietna šivilja Ana VVolfrumova Na Dobrovi pri Celju je umri v nedeljo 50-letm mesti delavec Flori jan Rebernik V celjski bolnišnic je umrla v soboto 46-letna posestnikoma žena Matilda Potočnikova iz Žusrna, v nedelio p« sta umrli 29-letna žena tkalskega mojstra Štefanija Holcingerjeva z Lave pn Celju in 37-letna rudarjeva žena Marja Kač'čeva iz Hrastnika e— Ljubljanska drama uprizori drevi ob 19. v cdljskem gledališču Shakespearovo žaloigro »Romeo in Julija« v režiji dr. Bratka Krefta. Za to predstavo, ki je za abonma, vlada izredno živahno zanimanje. Opozarjamo, da se prične predstava že ob 19 uri. e— Opereta »Habakuka na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v začetku februarja v celjskem gledališču novo opereto »Habakuk« kli jo je spisali Celjan dr Rudolf Dc.'bovišek >n uglasbil Redovan Gobec šolski upravitelj v Jurkloštru. Ta opereta je doživela v Maribora velik uspeh. Predstava bo fe- ven abonmaja. e— Koncert Slovenske mladinske klavirske glasbe bo, kakor smo ie objavili, v četrtek 16. t. m. ob 20. uri v mali dvorani hotela »Unioaac. Med drugimi skladbami so na sporedu tudi skladbe naših celjskih skladateljev Mirce Sancinove in Preglja. Vstopnice po din 15 tn 10 so v predprodaji v trgovini Gori čar. (—) e— Socialna slika. Cdljska policija je izvršila v nedeljo popoldne racijo ter je aretirala 10 potepuhov m delomržnežev, po večini mladih moških. Aretirance bodo delno odpremili v domovinske občine, dedno pa jih bodo izročili sodišču. Med aretirane i sta tudi dve mlada moška, ki sta si celo najela v Celju opremljeno sobo in ; sta se preživljala z beračenjem ter tako živela na račun drugih ljudi. e— Nesreča na lovu. Ko je bil 36-letni posestnik Vinko Ušen iz Zgornjih Grušo-velj pri St. Petru v Savinjski dolini v ne- j deljo na lovu, se je spotaknil in je padel. , Pri padcu se je njegova lovska puška sprožila. Naboj je zadel Ušena v levo roko in mu razmesaril prste. Ušen se zdravi v celjski bolnišnici e— Dijaški kuhinji v Celju sta darovaUa vdova po odvetn ku ga Marija Rosinova v Mariboru in tovarnar g Leo Kudiš v Celju po 100 din namesto venca na grob g Antona Mimika, poštnega upravnika v p. v Celju e— Za zimsko pomoč celjskim revežem so nadalje darovali- tvrdka R Stermecki 3.000 din v blagu, tvrdka Anton Hofbauer 1.000 din. Ivan Mastnak 500 din odvetnik dr. Juro Hrasovec 100 din. Josipi na To-plakova blagajmčarka tv Rakusch. 100 din in rodbina podpolkovnika Branka Sbputa in Ade vd Holjačeve v Zagrebu 200 din. Podružnica čebelarskega društva v Celju le darovala 100 din namesto venca na krsto poštnega upravnika v p. g. Antona Mimika. Mestna občina se v lastnem in v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje za darila. ospodarstvo Povečan devizni promet ljubljanske borze Ze pred dnevi smo na kratko poročali, da je lani devizni promet na ljubljanski borzi prekoračil 600 milijonov dinarjev Sedaj so nam na razpolago podrobni podatki, iz katerih posnemamo naslednje: Celotni devizni promet je lani dosegel 604 milijone din; od tega je odpadlo 457.5 milijona din na devize Berlin, 86 milijonov na devizo New York in 51 milijonov na devizo Curih. Gibanje deviznega pro-> meta je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih din): celotni od tega je odpadlo na: promet Berlin New York Curih London 1935 211 3 28 23 57 1938 395 175 24 16 140 1939 517 322 32 8 148 1940 604 458 86 51 5 Celotni devizni promet se je v primeri z letom 1935 skoro potrojil; še znatnejše pa je povečanje, če vzamemo za primerjavo najslabše leto 1933, ko je znašal celotni promet le 126 milijonov. Najbolj se je v zadnjih letih povečal promet v devizi Berlin (klirinški čeki). Tudi promet v devizah New York in Curih je narasel, kar je v zvezi s spremenjenim položajem devize London, ker ie promet v tej devizi padel na malenkostno vsoto. Nadalje je znašal lani promet v devizi Solun 2.5 milijona din (prejšnje leto 1.1) in v devizi Amsterdam 1.1 milijona din (0.6). Lani je odpadlo na promet z devizo Rerlin 75% celotnega prometa nasproti 62% v prej- Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t m. zaznamuje po znatnem dvigu obtoka bankovcev v zadnji četrtini decembra {za 505 milijonov) zopet nazadovanje obtoka, in sicer za 82.5 na 13.751 milijonov (lani 9680). Zlata podlaga se je ponovno povečala za 45 milijonov, tako da je znašala 8. t. m. 2785.2 milijona stabilizacijskih din (lani 1977.9) v stvarni vrednosti 4456 milijonov din (lani 3181.9). Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so nazadovale za 11,4 na 714.3 milijona din (739.3). Posojila so prav tako nazadovala za 30 milijonov na 1756 milijonov (2093), eskont bonov za narodno obrambo pa je narasel za 41 na 6982 milijonov (lani 834). Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 8. t m. zlato kritje 25.26 odstotkov (prejšnji teden 25.24 odstotkov). ječam dogovoru 20 milijonov maifc aH 400 milijonov frankov na dan, v proračunu niso predvideni, že sedaj se ti Izdatki krijejo z najemanjem kreditov pri Francoski banki. Ce bodo sedanji izredni izdatki v enakem obsegu potrebni tudi za naslednja tri četrtletja, potem je računati, da bo celotni redni praračun do konca leta dosegel 100 milijard frankov nasproti 60 do 70 milijardam v zadnjih letih pred vojno. Glede na obstoječe razmere je verjetno, da bo ie pri rednem proračunu nastal primanjkljaj najmanj 30 milijard. Skupna vsota rednega tn izrednega proračuna pa bo do konca leta narasla na kakih 150 do 160 milijard frankov. Od tega bo treba kriti s posojili 90 do 100 milijard. V tem računu pa še niso upoštevani stroški zasedbene nemške vojske, ki znašajo, če bodo ostali na dosedanji višini, na leto 146 milijard frankov. Razumljivo je, da je Francija pred komisijo za premirje v Wles-badnu sprožila vprašanje znižanja tega zneska odnosno njegove prilagoditve dejanskim stroškom vzdrževanja nemških čet v zasedeni Franciji. Po današnjem stanju znašajo skupni izdatki Francije dnevno 850 milijonov frankov; od tega odpade 450 milijonov za redne tn izredne državne izdatke, 400 milijonov pa za kritje stroškov nemških čet v zasedenem ozemlju. Zaradi primerjave bodi omenjeno, da so znašali v teku vojne francoski izdatki dnevno približno 1 milijardo frankov, tako da so sedaj le malo manjši, pri čemer je pa treba upoštevati, se je zaradi poraza in zastoja produkcije davčna moč precej zmanjšala. Uvozni In izvozni odbor direkciji za zunanjo trgovino Direkcija za zunanjo trgovino postopno prevzema od Narodne banke posamezne posle s področja zunanje trgovine. Tako je prešla na direkcijo za dolžnost konirole zunanje trgovine v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine. Z odločbo trgovinskega ministra sta sedaj ustanovliena tudi izvozni in uvozni odbor pri direkciji za zunanjo trgovino, s čimer prenehajo funkcije odbora za izvoz in odbora za uvoz pri Narodni banki. Po uredbi o ustroju direkcije za zunanjo trgovino sta izvozni in uvozni odbor posvetovalna odbora te direkcija Za člane izvoznega odbora je trgovinski minister imenoval gg. (v oklepajih namestniki): dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino (namestnik dr. Dragoslav Mihajlovič. načelnik izvoznega oddelka direkcije), dr. Martin Pavlic, načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva (Dragotin Prpič. svet. fin. min.), Konstantin Ljubisavllevič, ravnatelj devizne direkcije Narodne banke (Gjorgje Milovanovič. šef oddelka pri Nar. banki), Milan Rajakovič, brigadni general, načelnik oddelka inšpekcije državne obrambe flVTitar Bartovič. intendant^ki m»iorl. dr. Dragoliub Cošič, ravnatelj direkcije za prehrano (dr. Dragiša Nikolič, inwVtor zavoda za proučevan ie volne), Inž. Milan šnjem letu in 44% v letu 1938. Lansko ponovno povečanje prometa v devizi Berlin pa je v znatni meri pripisati velikim plačilom od strani uvoznikov, ki so pohiteli izkoristiti stari nižji klirinški tečaj. Samo v zadnjih treh mescih lanskega leta je znašal promet v nemških markah 180 milijonov din. V nasprotju z deviznim tržiščem pa kaže efektno tržišče ljubljanske borze nazadovanje prometa, ki je padel na 0.7 milijona dm nasproti 4 milijonom v prejšnjem letu. Blagovni promet Blagovni promet je bil na ljubljanski borzi v teku lanskega leta razmeroma zadovoljiv. Po vrednosti je znašal 13.0 milijona din, to je za 4 milijone več nego v prejšnjem letu. Od celotnega prometa je odpadlo 8.4 milijona din na les (za 2.8 milijona din več) in 4.6 milijona din na žito. Promet v lesu je dosegel 1053 vagonov. Največ prometa je odpadlo na celulozni les (630 vagonov), na deske (180 vagonov), na trame (140 vagonov). Cene so v teku leta precej narasle, in sicer mehkemu lesu za 30 do 40%, trdemu lesu pa za 25 do 35%. Promet v žitu je bil proti koncu leta zelo omejen in celo onemogočen v zvezi z maks'miraniem cen in oblastnfmi ukreni. Skupni promet v žitu in deželnih pride^ih je dosegel 183 vagonov to ie za 17 vagonov manj nego prejšnje leto. Nemec, namestnik generalnega direktorja Pnzada). V uvozni odbor pa so imenovani gg. (v oklepajih namestniki): dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino (dr. Krešimir Kristič, načelnik uvoznega oddelka direkcije), dr. Martin Pavlic, načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva (Predrag Pešič, svetnik finančnega ministrstva), Konstantin Ljubisav-Ijevič, ravnatelj devizne direkcije Narodne banke (Djordje Milovanovič, šef oddelka pri Narodni banki), Milan Rajakovič, brigadni general (Mitar Backovič, inten- j dantski major), dr. Dimitrije Mišic, načel- i nik industrijskega oddelka trgovinskega ministrstva (inž. Miroslav Arsenijevič, višji svetnik trgovinskega ministrstva), inž. Vladimir Kokotovič, šef zagrebškega urada za zunanio trgovino fdr Ka-bas, načelnik oddelka banske oblasti). Finančne težkoče Francije Te dni je francoska vlada sestavila nov proračun, toda ne za vse leto, temveč samo za prvo četrtletje letošnjega leta. Ne-sigurna situacija vladi ne dopušča postavitev celoletnega proračuna, zlasti tudi i glede na okolnost, da je francosko gospodarstvo v popolni preosnovi. Objavljeni proračun daje • le nepopolno sliko francoskih financ, ker nič ne pove o stanju državnega dolga in o predvidenih davčnih dohodkih. Proračun obsega samo izdatke, zato tudi ni mogoče ugotoviti, kolikšen je primanjkljaj. Brez dvoma pa je ta primanjkljaj prav znaten glede na velike izdatke za likvidacijo vojnega gospodarstva, za obnovo dežele in za stroške zasedbe po nemški vojski. Skupni znesek rednih izdatkov znaša za prvo četrtletje 24.4 milijarde frankov. Od tega odpade 17.6 milijarde frankov za civilne svrhe in 6.8 milijarde frankov za vzdrževanje vojske v okviru pogodbe o premirju, zlasti za obrambo kolonij. Čeprav so izdatki za vojsko padli na majhen del prejšnjih izdatkov, kažejo ostali izdatki znatno povečanje, posebno izdatki za socialno skrbstvo, za uradništvo in za pomoč gospodarstvu. Od celotnega zneska 24.4 milijarde frankov odpade 5.1 milijarde frankov na izdatke za dolgove, 3.8 milijarde frankov na pokojnine, 5.6 milijar- J maščob. Uredbi bosta objavljeni v pride frankov na uradniške plače in 3.5 mi- I hodnjih dneh. Gosoodarske vesti = Govor finančnega ministra o finančnem položaju države. Danes ob 19.25 bo govoril po radiu finančni minister dr. 6u-tej o finančnem položaju države. Govor bodo prenašale vse jugoslovenske radijske postaje. = Plačevanje računske takse. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah so ostale določbe glede računske takse po tarifni številki 34. taksne tarife sicer nespremenjene vendar prinaša novela k taksnemu pravdniku nekatere spremembe. Kakor je znano, je s spremenjenim besedilom ČL 3 zakona o taksah določeno, kaj je smatrati za polo, zlasti v zvezi z novimi spremembami, po katerih se številne takse odslej pobirajo od vsake pole Računska taksa po tarifni številki 34 taksne tarife se je že doslej računala po višini zneska od vsake pole (do 1750 m1). Kakor je znano, znaša taksa pri računih od 50 do 100 din 1 din, pri računih do 500 din 2 din, pri računih do 1000 din 3 din in pri računih nad 1000 din 5 din od vsake pole. Z novim besedilom čl. 3 zakona o taksah je sedaj določeno, da se kot ena pola smatra papir, pri katerem znaša razprostrta širina cele pole, pomnožena z višino, 1750 kvadratnih centimetrov ali manj (površina običajne pole pisarniškega formata znaša nekaj manj nego 1500 kvadr. centimetrov). Sedaj je finančni minister izdal spremembe in dopolnitve k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku, ki so objavljene v »Službenih novinah« od 11. t m. Po novem pravilniku se 4. točka k tarifni številki 34 glasi: Ker se ta taksa na račune plača po višini skupnev sote računa, toda od vsake pole, Je v pogledu plačila takse uporabiti predpis ČL 3. zakona o taksah. Peti točki, Id pravi, da je treba takso na račune, izdane v naši državi, plačati v kolkih takoj, ko se račun izda in kolek uničiti, pa je dodano naslednje: »Ce se tako ne postopa, se obsodi s plačilom kazenske takse, predvidene v 3 pripombi k tarifni številki taksne tarife, lastnik računa če se od njega ne more izterjati, pa po čl. 51 zakona o taksah izdajatelj računa.« Kakor je znano, znaša kazen 50kratni znesek neplačane ali nepretrgane odnosno nezadostno plačane takse. «= Koruzni dnevi v banovini HrvatskL Kakor v ostali državi, je bil tudi v banovini Hrvatski uveden enotni kruh iz mešanice pšen'čne in koruzne moke v razmerju 70 : 30. Kasneje je na predlog Pogoda bapska oblast odredila nadaljnjo restrinkcijo na ta način, da je odredila peko kruha iz tako zvanega polnega mletja pšenice z večjo količino otrobov in s predpisanim odstotkom koruzne moke. Na preding Pogoda bo banska oblast predpisala n^daiinjo omeiitev porabe pšenične moke Na področiu banovine Hrvatske bo^ta uvedena dva dneva v tednu, odnosno tr;ie d^evi. ko se bo smel prodaiati le kruh nečen samo iz koruzne moke. Razen tega bo v nnitrajšem času uveden sistem krušnih kart = Pred uvedbo novega refma *a tvor-nice jedilnega olja. V okviru splošne konference za prehrano je bila v soboto tudi obširna diskusija o vprašanju načrta nove uredbe o oljaricah, ki naj zamenja staro uredbo izdano v avgustu lanskega leta. Gre predvem za vprašanje kontingentov posameznih tvornic. Lani je bila zaradi tega vnr->š-*nia mnogo težkoč. Na konferenci ie b5lo spreieto načelo, da se opusti kon ti'npen tiran ie in da se uvede načelo kop+rabir^nia. Vsaka tvomica bo dobila za nre^elavo toliko oliaric, kolikor jih bo dobila od proizvajalcev na podlagi prej sklenjenih nopodb. Tako bodo tvornice prirnnrone da tekrmiielo med seboj, katera te bo s proizvajalci pogodila za'setev fm veči'h nnvrSin kar na1 dovede do v »me večje produkcije oljnatega se-menia. = Naredba o kontroli uvoza volne. Trgovinski minister je predpisal naredbo, s katero se uvoz volnene preje stavi pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovina Kontrola ne bo obsegala samo volne, temveč se bo nanašala tudi na prejo iz umetne volne. Z uredbo je tudi urejena razdelitev volne in volnene preje med zainteresirane tekstilne tvornica = Dve naredbi o kontroli uvoza premoga in uvoza tehničnih maščob. Z na-redbama trgovinskega ministra, ki sta bili v soboto predpisani, se stavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino uvoz premoga in uvoz tako zvanih tehničnih no obrazložiti in utemeljiti količino, ki )• mesečno neobhodno potrebna. Prijave je dostaviti Zbornici najpozneje do 20. t. m. ako hočejo prizadeti dobiti petrolej že v mesecu februarju, pozneje došle prijave bodo prišle v poštev šele v mesecu marcu. Borze 13. jannarja. Na ljubljanski borzi ie bilo danes za grške bone povpraševanje do 33, v Zagrebu in Beogradu oa ie bil promet do 39. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali do 55.72. Na zagrebškem efeknem tržišču se le Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala do 467 (v Beogradu ie bil promet po 467.25). Do zaključka je prišlo še v delnicah Trboveljske 00 357.50. UKVIZfe Ljubljana. Oficielni tečaji: London 147.57 —177.77, New York 4425—4485, Curih 1028.64—1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90—219.10, New York 5480—5520. Curih 1271.10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772—1792. Solun 39 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8.70. London 16.15. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.75. Madrid 40, Amsterdam 229.50. Berlin 172.50. Stockholm 102.7750. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.24. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15. KFERT1 Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 465—467 (467). 4•/• agrarne 57 b!.. 4% severne agrarne 53—54. 6°/o dalm agrarne 79.50 bi.. 6°/» begluške 82 den.. 6% šumske 71 bL. 7•/« stabiliz. 97. den.. 7% invest. 100 den.. 7°'o Seligman 103 dea* 7°/. Blair 97 den.. 8% Blair 101 den.; delnice: Narodna banka 7100 den.. PAB 195 den.. Trboveliska 355—357.50 (357.50). Beograd. Vojna škoda 467-^38 (46".25>. 4°/c agrarne 57.50 den.. 4% severne a?Tar-ne 54 den. (54). 6"/® begluške 84.25—8".50 (84.50), 6°/« dalm. agrarne 79.15—80.50 (79.50—80). 6°/« šumske 78—79. 1% incest 100.50—101. Narodna banka 7000—7075. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 13. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za marc 86.50, za maj 81.875, za julij 82.25; koruza: za marc 62.125, za maj 62.375. + Novosads^a blagovna bor za (13. t. m.) Tendenca nespremenjena Ječmen: baški in sremski 62/63 kg 390 — 400. Ove»: baški, sremski in slavonski 335 — 340. Moka'; (franko mlin odn. vagon, brez prom-davka in vreč): »Ogg« in »0g« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14»/» vlage, 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka ln vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70 Fižol; baški in sremski brez vreč 520 — 530. Večja nesreča na zagrebškem kolodvaris Zagreb, 13. jan. o. Davi ob 7.15 se je pripetila na glavnem kolodvoru huda nesreča. Osebni vlak z Zidanega mesta, ki je prispel na glavni kolodvor, je zaradi napačno postavljenih kretnic za vozil namesto na prosti četrti tir na mrtvi tir. na katerem je bil salonski vagon pomočnika prometnega ministra. Strojevodja Alojzij Podlesek iz Maribora je sicer skušal pravočasno ustaviti lokomotivo, vendar se mu namen ni posrečil. Lokomotiva je zadela z veliko salo v salonski vagon ter ga popolnoma razbila- Tudi sama se je poškodovala na sprcdn£ strani, močno pa so se poškodovali še štrije vagoni za njo: sJužbeni vagon, poštni vagon ter še dva druga. Med potniki je nastala huda panika. Zaradi močnega sunka je večina potnikov prpadoia v vagonih po tleh. Ranjenih je bilo 18 potnikov, k sreči sanruo lažje, po večini od drobcev razbitega stekla. Dočim je enemu izmed železničarjev in neki deklici zlomilo nogo. Strojevodja Podlesek in kurjač Anton Hrovattn nista bila ranjena. Menijo, da je škode okrog milijcn dinarjev. SOKOL lijarde frankov na subvencija Izredni izdatki so proračunani na 15.3 milijarde frankov; od tega odpade 12.1 milijarde frankov na izdatke v zvezi z 11- Manojlovič, načelnik oddelka pri upravi 1 kvidacijo vojna 3.2 milijarde frankov je državnih gozdov (ing. Mihajlo Braljinac, j predvidenih za javna dela v svrho zapo- višji svetnik ministrstva za gozdove), dr. Josip Kabas, šef oddelka za trgovino in industrijo pri banski oblasti v Zagrebu (inž. Vladimir Kokotovič. šef urada za zunanjo trgovino v Zagrebu) in dr. Dragutin Tot, generalni direktor Prizada (dr. Ciril slitve brezposelnih delavcev. Skupaj s sličnimi krediti železnic dosežejo ti izdatki, predvideni v prvem četrtletju t L, 6 milijard. Izdatki za vzdrževanje nemške vojske v zasedenem ozemlju, ki znašajo po obeto- *= Dodeljevanje petroleja obrtnim bi Industrijskim podjetjem. V smislu zadevnega poziva uprave državnih monopolov, oddelek za tekoča goriva, vabi Zbornica za TOI v Ljubljani vsa zainteresirana obrtna in industrijska podjetja, da prijavijo, koliko petroleja potrebujejo mesečno ▼ svojih obratih kot pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo). Prijava mora vsebovati točen naslov podjetja (ime in priimek) odnosno tvrdko, dalje navedbo v kakšne svrhe se potrebuje petrolej, kar je treba toč- Sokoiskl smučarski ziet v Guštanju 19. januarja. Organizacijo tega izleta je prevze lo koroško sokolsko okrožje, pod vodstvom brata Tomažiča Draga, okrožnega načelnika. Vodstvo tekem tvorijo: bratje in sestre: Prime Vekoslav, Golja Tone, Zei Zlatko in Makuc Stana. Tehnični vodja proge je brat Tomažič Maks. Sodniki na startu: za člane ln mod. naraščaj: brat Andrin Nikola in Kališ Harbert, za članice ln žen. naraščaj: brat Jurman Maks, s. Gačnik Mina ln Greto Hilda. Sodniki na cilju: za člane in naraščaj: Prime Vekoslav, Zei Zlatko, Pruš KareJ, DeDbelak Alfonz, VJodiga Ervtn in Samer Ferdo. Za članice to žen. naraščaj Vončtaa Stane, Tiršek Franc, Fric Mara, Canjko Vinko. Zapisni-karji na cilju: za člane to moški naraščaj: Golja Tone, Počivvavšek Dolfi, Pevec Marija, Cretnik Rozika, Canjko Tinka- Članice to žen. naraščaj: Kovač Andrina in Jam-šek Hedviga. Vodja strelišča: Poropat Fran jo. Vodja kontrolor: Orel MIlan, kontrole: Potočnik Jurij, Cemec Adolf. Maro-šek Ivan, Mlinar Franc, Raadevšek Karol, Kobald Rudi. Zdravniška služba: Bratje dr. Poiiar Maks, dr. Flis Davorin, dr. Kac Rudolf tn dr. Kac Leo. Na razpolago bo tudi rešilni avto Rdečega križa. Iz Ptuja j— Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo dopoldne v Ljudskem vrtu smučarsko tekmo v teku, katere se je udeležilo 30 Sokolov. Člani so tekmovali na 8 km, naraščaj na 6 km in deca na 1 km dolgi progi. Prvo mesto med člani je dosegel Drvenik Niko v času 31.35, 2. Sega Slavko 31.51, 3. Zorko Zvonko 32.21, 4. Janžekovič Stanko v času 32.24. Izmed naraščajnikov je bil prvi Suhadolnik Dušan 27.38, 2. Pertot Vladimir 30.08, 3. Pertot Ljubomir J— Ljudska univerza. Danes bo predaval dr. Nikolaj Preobraženski o Tolstoja. j— Božični ca na državni okoliški deški ljudski Soli. šolsko upravi tel jstvo se prav Iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom naše mladine. Obdanovanih je bilo pri božič-niči KJS to CMD ter šolski božičnici 105 učencev z darili v skupni vrednosti 11.000 dto. Pred vsako božičnico Je bila prisrčna prireditev s prav le(pim sporedom. Obdarovane! so bili tudi dobro pogoščeni. Pri nabiranju darov sta sodelovala predvsem učiteljica g. Jožefa Nagelšmidova to učitelj g. CirB Kafol. Upraviteijstvo vljudno prosi one, ki se še niso odzvali prošnji niti za božičnico nm za šolsko kuhinjo, da bi se apmiunM vsaj kuMnfr- Pohvale Italijanskega tiska o generalu, ki je hranil Bardio ter je že ponovno pokazal svojo neustrašenost in nadarjenost za strategijo Ob zavzetju Bardije je angleško vojno poročilo sprva javljalo med ujetimi generali tudi Bergonzolija, kmalu pa je popravilo svojo vest, da se je imenovanemu generalu posrečilo umakniti se iz trdnjave pred predajo njegovih čet. Italijanski tisk posveča cele stolpce junaški obrambi oblegane B a r d i j e, ki se je branila izredno žilavo polnih 25 dni pod ognjem s kopnega, z angleških vojnih ladij in britanskih bombnikov. Vse junaštvo pa je bilo zaman, kajti italijanske čete niso imele dovolj topništva, ki bi ga z uspehom zoperstavile ovražniku. V Italiji so si edini, da je predaja Bardije eden izmed onih dogodkov, ki opravičuje prislovioo o opoteči vojni sreči. Smatrajo jo za epizodo ▼ borbi za Afriko, za epizodo, ki pa je kljub nesrečnemu izidu za vse veke proslavila italijansko orožje ter pokazala v pravi luči vrline italijanskega vojaka. Neprikrito zadovoljstvo vlada v italijanskem t sku tudi zaradi dejstva, da se je general Bergonzoli izognil pretečemu ujetništvu, s čimer je italijanski vojski ohranjen odličen polkovodec, junaški borec in vrl vojak, čigar izguba bi bila hud udarec za italijansko vojsko. General Bergonzoli Ima že izza svetovne vojne najvišje italijansko odlikovanje, zlato svetinjo, ki sa jo je pridobil kot major generalnega štaba za svoje junaštvo in uspešno izvedena napadalna podjetja ob Piavi. Bergonzoli je vojak po poklicu. Ko je izbruhnila italijansko-turška vojna, je zaprosil, naj ga izpuste iz višje vojaške šole, da bi takoj odšel na bojišče. Prošnjo so mu uslišali in poročnik Bergonzoli je v bitki pri Derni pokazal vso svojo neustrašenost ter strateško nadarjenost. V svetovni vojni je bil težko ranjen, ko je na čelu svojih vojakov napadel avstrijske položaje in ga je sovražna puška čisto od blizu pogodila v prsi. Rana je bila huda, toda Bergonzoli je okreval ter bil kmalu zopet na čelu svojega bataljona, ki ga je oboževal zaradi njegove hrabrosti, dobre volje in neumorne delavnosti, že tedaj je nosil majhno bradico, da so mu vojaki vzdeli pridevek »brada«. Ker pa je nenavadno okreten in nagel, da je lahko švigal ob vojni črti od enega konca do crugega kakor električna iskra so vojaki vzdevek izpopolnili in poslej je Bergonzoli znan v italijanski vojska pod nazivom »električna brada«. Zaradi svojih vojaških odlik je tudi hitro napredoval- Velika vojna mu je prinesla čin polkovnika, v naslednjih letih pa je postal poveljnik 2. forze brigade v Bologni. V abesinski vojni se je zopet odlikoval pri Dolu in Negeliju, kjer je poveljeval četam že kot general. V španski meščanski vojni je načeloval italijanskim pomožnim silam ter žel obilo pohvale in uspehov. V značaju tega vojaka pa Je, da posluša slavospeve o sebi z nekako sramežljivostjo ter takoj zasuče pogovor na druge stvari. Nekateri pretirani slavopevci General Bergonzoli so si izmislili legendo, da je general Bergonzoli najrajši vedno v prvih vrstah in da se silno ogiblje bolnice, kadar je ranjen Na tako nesmiselno brbljanje odgovarja sam z veliko nejevoljo: »Kako bom vodil bitko, če bom sam ležal v prvem strelskem jarku, odkoder vidim samo par metrov pred seboj, na desno in levo sploh ne. Kar pa se tiče bolnic: Bil sem dvakrat hudo ranjen, ap se nisem izmikal bolnici. Lep general, ki ne ve, da mu je lečenje potrebno. Kako se bom ogibal bolnice, ko so me prinesli tja v nezavesti in sem tedne nihal med življenjem in smrtjo. Res je le to. da sem se takoj zopet javil v službo, ko sem čutil, da so se mi moči vrnile in da bom zopet kos težkemu delu.« Pred izbruhom sedanje vojne je general Bergonzoli služboval v Libiji, kjer si je s svojo neprisiljeno ljudomilostjo stekel veliko priljubljenost ne samo v vrstah italijanskega vojaštva, marveč celo med arabskimi domačini. On ni nikoli smatral pod svojo častjo nagovoriti vojaka, ga povpraševati po zdravju, po njegovih osebnih zadevah in po svojcih. V službi strog in pravičen, je svojim podrejenim vedno dajal vzgled odličnega in vrlega vojaka. Vojni poročevalec Carlo Fetarappa pripoveduje, da je nekoč videl generala Bergonzolija, kako je prišel nadzorovat strojniško gnezdo v bližini Bardije. Našel je vse v najlepšem redu, vendar je skušal vojake: »Vse je v redu, ker ste vedeli, da pridem.« »Da, gospod,« je bil prostodušni odgovor vojaka. »Vedeli smo, da pridete, toda tudi takrat, ko tega ne bomo vedeli, boste našli vse v najlepšem redu « General je zahvalil vojake to bil močno ginjen nad to pozornostjo preprostih ljudi Pristanišče Bardia v Libiji r Isto poročevalec zaključuje svoje poro-Mlo o generalu z naslednjimi besedami: »Slava generalu Hanibalu Bergonzoliju, zlati svetinji, junaku vseh vojn, ki je vedno prvi med prvimi, kadar Je treba prevzeti težko odgovornost ta izpolnjevati svojo dolžnost za veličino domovine. General Bergonzoli Je s svojimi neustrašnimi vojaki napisal še en veličasten junaški epos: pesem o junaštvu v BairdijL« Na roba afriške puščave Predaleč je zavozil • • • Italijanska ln angleška oporišča v Libiji in Egiptu Gmotna škoda v LoMonst — ena milijarda cMarjev Angleška prestolnica je pripravljena tudi za primer sovražnega vpada Na postaji v Budimpešti je neki vagon zavozil predaleč v poslopje — k sreči brez posledic za osebje, ki je bilo zaposleno s premikanjem Njujorški tednik »Life« objavlja izčrpen opis svojega lonconskega dopisnika o položaju v prestolnici Iz navedb v tem poročilu se vidi da so odločujoči činitelji v Londonu poskrbeli za najdaijnosežnejše ukrepe v primeru nemškega vpada na brit-sko otočje Vse ulice, ki drže proti londonskem* kolodvoru, so podminirane železniške postaje, ki lih ima London več. javne zgradbe, tvornice in podobni objekti so pod stalnim vojaškim nadzorstvom. Na mnogih mestih stoje tudi barikade z vrečami peska. Dopisnik omenja tudi uspehe sovražnih Pogreb Baden-Powella V četrtek prošlega tedna so položili k večnemu počitku v Nyeriju. Kenia. utemeljitelja skavtizma. lorda Baden-Powella Britska vojska je pokojniku Izkazala zadnjo čast. Krsto so peljali na lafeti nese južnoafriške topniške baterije, pokrita pa je bila z angleško zastavo. Pogreba so se udeležili najvišji predstavniki britske oborožene sile. Za krsto so korakali oddelki vseh vrst orožja južnoafriške vojske in mornarice. Po sedanji vojni bodo telesne ostanke zaslužnega angleškega domoljuoa prepeljali v London ter jih pokopali v Westminsterski katedrali. napadov na London in pravi, da se nahaja v okolici Picadillyja blok malih stanovanjskih hiš. ki so skoro vse zadete. Toda škoda je največja v vzhodni četrti prestolnice. V West-Endu, kjer živi skoro 300.000 ljudi, je polovica hiš poškodovanih, da v njih ne morejo več stanovati prebivalci. Skoda je tolikšna, da je ne bo mogoče popraviti, dokler traja sedanja vojna, število oseb, ki so bile ubite med napadi iz zraka v Londonu, cenijo doslej na 18.000. težko ranjenih pa je okoli 25.000. Gmotna škoda zaradi bombnih napadov znaša približno eno milijardo dolarjev. izumitelj termovke Ob 75 letnici tvorničarja Burgerja so zavzel! Angleži po ogorčeni borbi z Italijansko posadko V Berlinu-Pankovvu je praznoval te dni 75-letnico svojega življenja tovarnar Rein-hold Burger, izumitelj termovk. Pred kakšnimi petdesetimi leti si je domislil, da bi se dala izdelati posoda, ki bi s pomočjo za toploto slabo prevodljivega brezzračne-ga prostora, vakuuma, ohranila pijače dalj časa vroče aii hladne kakršne bi si jih ljudje pač hoteli. Njegove steklenice v obliki srednje velikih granat in z značil- ANEKDOTA Igralcu Boyronu je bilo že osemdeset let, ko je moral nastopiti v »Cidu« in spregovoriti besede: »Mlad sem, to je res. toda junaštvo se pri plemenitih dušah ne meri po letih.« Občinstvo se je pri teh besedah na glas nasmejalo. Boyron je stopil razkačen pred rampo in vzkliknil: »Nehvaležni parter, ki sem si ga vzgojil!« VSAK DAN ENA »... in poleg vsega je tudi zelo diskretna. Vrata odpre šele potem, ko se je skozi ključavnico prepričala, da njen vstop nikogar ne spravi v zadrego ...« (»Vart Hem«) Relnhold Burger nim pokrovom, ki se da priviti ter uporabiti kot kozarec, so se v teh petdesetih letih v marsičem spremenile in izpopolnile, njih bistvo pa se ni spremenilo. Slej ka kor prej Imajo »dvojno dno« ali natančneje povedano: sestoje iz dveh steklenic, ki sta druga v drugi in med njima je brez-zračni prostor. fnozesnei bodo čistili londonske ceste švedski ust »StockhoLms Tigningen« po-očajo iz Londona da nameravajo britanske oblasti organizirati armado, ki bo štela četrt milijona lnozemcev Ta »vojska« bo čistila londonske ulice, ki so bile poškodovane pri nemških napadih iz zraka. Pripadniki legije bodo nosili poseben znak v gumbnici namreč kovača, ki vihti kladivo. Usodna zdravniška pomota V nekem državnem laboratoriju v Frei-burgu (Švica) so pred štirinajstimi dnevi cepili večje število otrok proti davici. Cepljenje bi morali ponoviti v četrtek prošlega tedna, pa se je ot tej priliki primerilo, da so vzeli za cepljenje napačne ampule z nekim strupom namesto s cepivom proti davici. šest otrok je zaradi te pomote umrlo, večje števila pa se jih še bori s smrtjo. Če še m vel« 7JN1 izveš? da bedo dne 27. januarja v Italiji obhajali 401etnico Verdijeve smrti; da je Kitajska najstarejša agrarna država na svetu; da so bila med bombnimi napadi na London uničena velika skladišča založništva Slmpkin-Marshal s 5 milijoni knjig; da živi v Sofiji približno 90.000 inozem-cev; da je v Franciji umrl general Maurin, tast sedanjega francoskega vojnega ministra, generala Huntzmgerja; da je Židom na Nizozemskem prepovedano obiskovati predstave v kinematografih; da Je ameriški polkovnik Donovvan trenutno gost generala Wawella na afriškem bojišču; da je v Inomostu umrl izza svetovne vojne znani general Danki. da so te dni v Londonu preizkusili nove angleške bombe za gašenje požarov. Angleške bombe pogase nastali ogenj povprečno v 10 minutah; da je ponovno vzpostavljen železniški promet med Turčijo in Evropo, ki je bil začasno ustavljen zaradi popravila proge v Trakiji; da sodelujeta pri angleških operacijah v Libiji tudi dva francoska bataljona generala de Gaullea; da je bilo na civilnih letalskih progah v Rusiji lansko leto petkrat več potnikov kakor 1. 1939; da šteje kardinalski kolegij v Rimu trenutno 55 članov; da oddaja japonski radio svoj program v šestdesetih jezikih; da se mora po nalogu francoskega notranjega ministra Peyroutana preseliti iz Vichyja 35.000 oseb, med njimi 5000 ino-zemcev; da se je nemška prvakinja v tenisu Analiza Ulsteinova omožila z Italijanom Re-nautti jem-Bossijem; da bo sovjetska vlada v Moskvi vrnila madžarski vladi zastave, ki so bile zaplenjene v nemirni dobi 1. 1848/49 da je snežni plaz zasul trojico italijanskih alpincev na meji švicarskih planin; da bo moskovska filharmonija v kratkem proslavila 201etnico svojega obstoja: da so prejeli ruski zdravniki Rosijski, Falkovič in Vajtkov nagrado sovjetske vlade za najbefljše delo o lečenju hripe s posebnim antivirom. Hulbert Footner: 83 IZGINULI RADZA Kriminalni roman »Naj bo Jusuf kjer koli, časnike gotovo Sita,« je menil Lee. »Poročila v listih potrjujejo vse, kar pravim v svojem pismu.« Podpolkovnik se je nasmehnil: »Gotovo pojde na limanico.« »Dajte, sporočite v New York, da pošiljamo Groboisa k Hafizu, drugače se utegne še zgoditi da ga tamkajšnja policija zapre.« Pisemski papir je prinesel poseben sel. Lee je izbrisal pisavo s tajnim kemičnim sredstvom in stopil nato v sosedno sobo. kjer je imel razgovor z radževim komornikom Dubanom. Indijec je bil vesel, da je smel prevesti pismo. Imel je tudi zelo lepo pisavo. Med tem se je zglasil pri policijskem ravnatelju Grobods. Bil je Francoz od glave do peta in Lee je bil z njim na moč zadovoljen Ko je detektiv zvedel, kakšna vloga mu je namenjena, se je takoj odpravil na pot, da ujame letalo, ki je ob štirih odhajalo v New York. »In zdaj moramo v Ha vre de Grace,« je rekel Lee. »Ali mi lahko preskrbite voz? Gospoda Im-brieja vzamem s seboj.« »Kakopak. Ali ste prepričani, da se ne motite? < »Vse kaže, da je tam pravo mesto. Najprei dolgi most čez Susquehanno, ki nima ograje, potem pa tudi to. da si je Jusuf najel strojnka za motorne čolne, ki naj bi mu pomagal Tre j č se razdalja tristopetdesetih milj natanko uiema i vož njo iz New Yorka v Ha vre in nazaj.« Podpolkovnik je naročil voz. »Prosim, sporočite listom, da so osebe, ki nočejo biti imenovane, določile za najditelja trupla šik-harskega radže nagrado dveh tisočev dolariev,« je rekel Lee. »Razglasi naj se tudi. da sem od peljal v Havre de Grace. kjer bom osebno vodil poizvedbe Poskrbite, prosim, da oride ti norica že pred mojim odhodom po telefonu v Havp ie Grace Razen tega bo nemara dobro da me z*»-orisežete kot uradnika in mi daste redarsko zvezdo.« »To lahko dobite, ne da bi vas zaprisegel « »O pol dvanajstih bom spet v vaši pisarni.« je Lee z nasmeškom odvrnil vsako ceno b; hotel biti drevi poleg, ko se komedija prične « »Da, to je bilo sumljivo. Moj mož je ot! roke na vesla in jih dolgo opazoval. Proti jutru so pognali motor in se odpeljali po vodi navzgor Mož je previdno veslal za njimi, a preden je prišli do železniškega mostu, je slišal, kako se že vračajo in se jim je ognil s Doti.« »Ali je vozil ob tistem času kak vlak čez most?« »Da. Malo orej je bH nelial če* most dolg vlak s spalnimi vozovi. Oni trije so krenili naravnost na zaliv. Svitalo se je in mož jih je l?hko dal«č spremljal z očmi Vozili so počez po zatoku Na+o je odveslal domov Okrog sedmih so se vrnili s čolnom. Vse je bilo v najlepšem redu in tako jim je mož lahko vrnil denar, ki so ga bili založili. Rib niso bili nič ujeli in mož jim tudi ni nič tekel zastran tega. Vobče nisva vedela, kaj naj si misliva o vsej stvari, dokler nisva čitala ,qv gsms .padnZ slišal o obljubljeni nagradi, sta se z bratom od pravila, da poiščeta trunlo Nekoliko si mislita, kam bi ga bili utegnili spraviti.« »Imenitno!« je rekel Lee. »Upam, da ga najdeta Nekako do devetih zvečer ostanemo tu v sos ilni Ce se vaš mož dotlej vrne mu poveite kie smo Od enajstih naprej mi potpm lahko telefonirate na policijsko ravnateljstvo v Washingtonu Vse troške vam povrnem.« • * • Ko sta Lee in Lukp kmalu r>o enajstih dospela na policijsko ravnateljstvo v WasH- gtonu sta se pripravila za nočno pustolovščino Preden sta kie-nila na pot, je Leeja poklical telefon i? H^vre de Grace. Takoj je spozra! glas gospe Dugganove Žena je bila tako razburjena, da je komaj govorila. »Ste vi, gospod Mappin?... Našli so ga — mislite si — ga že imajo!« »Izvrstno.« »Zakopan je bil na bregu Gumovega otoka — tam, kjer sta domnevala. Indijsko obleko ma na sebi in tudi drugače se vse ujema Moi mor m nikomur ničesar povedal Izposodil si je tovorni voz in zdaj sta z bratom na poti v Was ing on Okrog dveh utegneta biti tam.« »To vam je hitro delo,« je Lee odvrnil »Mogoče je, da me ne bo tu, ko prideta, a vsekako jima pustim sporočilo.« 15. Jusuf je šel v past. Malo pred polnočjo se je pripeljal v VVashington in prišel na določeni kraj, kjer ga je dozdevni mornar že čakal na pomolu Neki narednik, trije redarji, Luke in Lee so se bili skrili v bližnji lopi. Ko sta prišla mornar in Jusuf mimo. so stopili detektivi naprej in narednik je elasno zakli-al: »Roke kvišku!« Hkratu se je »mornar« ck en 1 in v roki se mu je mahoma zasvetil samokr s Mož ie takoj ubogal. Ko sta prihite'a še Luk? m Lee, je hripavo vprašal: »Kaj pomeni to?« »Aretirani ste!« je rezko odvrnil mredn!k Uradniki so mu potegnili roke niziol ter mu nadeli lisice. Jusuf je pobesil glavo. Lee si je lahko m sl:l. kockanj mora biti razočaran Pravk-r jo Tn-^rec še sanjaril o ladji, ki ga popelje v domo^inn. kier bo živel bogat in mogočen v haremu p^ln^m žena! In zdaj. ko ie prišlo nrebuienie. je moral spoznati, da je zašel v policiisko past! Mož ie molčal dokler niso vsi sedali v ve1;kem •^oliciiskem vozu Dva detektiva s+a ga vzela na zadnjih spdež:h medsp. Lee in T vike s+a s^d""1* na -xlklonnik;h ostala dva u"adn-'ka is s r~d"i Lee -i nri9trql ln? v PO+ropifb1 S' ujet^V*1 ^ančneje ogledal Ju^uf je bil s sv^-M— temnim, "iirovim obrazom kaj zonrn na o1-" VH t i' bil ravniki 15 din od noči, zvaničniki, uslužbenci, sluge in dnevničarji oa 10 din od noči V ambulančnih poštah dobe uradniki in poštni pripravniki 2 din od ure. zvaničniki uslužbenci, sluge in dnevničarji pa 1.50 din. Pri telefonih ki brvojavih dobe kontrolni nadzorni or-^ani. hjusisti. bodisM tele-tek:sti. radiote^o^sti 18 din od nrči. mor-zisti. telefonisti, ki Domasaio na Irusu bodn in teletenistu. kakor tudi urad-k; serri^e^ oddelka 15 d''n od noči; uradniški pripravniki. 7-van'čm'k*. zaposleni ori drurih del:h 12 d?n od n^či. ra"m?š lci brzojavnih in telefonskih pozivov ter sluge r>a m din od noči. Mehaniki dobe 15 din od noči. dpiovrrl traia od 21 do 6 Za nadomestila po § 1.. 2.. 5„ 6. se računa čas naimani 4 ure. Za krajši čas od tega toda daljši od dveh ur pripada 50"» Za čas 30 minut do 2 ur Da 25% Krajši čas od 30 minut se ne upošteva Uslužbenci Dtt. ki so v svnbodn°m času dodeljeni za nadurno de^ zakadi povečanja orometa dobe od 1 delovne ure uradniki 6 din pripravniki 4 d^n zvanič-"'k-' slu?e dnevničarji 3 din Nadurno delo določa ravnatelj Za izredno nočno službo dobe uradniški in uradniški Drioravnilc din n?* noč zvaničn'ki ?lu?e in dnevničarii S din n® noč Za izredno nočno službo bodo upravniki ptt 1.. 2 tn 3 reda in pmrnnčHlc upravnikov nrejemali 300 din m^e^n Upravniki dru^b r>tt d"be za r>o^no kontrolo *>on din mesečno Te?a zneska ne bodo dobivali upravniki ki 'maio bre^l"? no stanovanje Ce je unravmV o-^t°ri dobi Drej^Tv>ke njegov nameriHV in c'eer tud' upravnik uživa brezplačno stanovanje. ELE2KE Koa.es političnega zatišja v Beogradu Božično politično zatišje je končano. Včeraj se je zopet pripeljal v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. Z istim vlakom sta prišla tudi dr. Fran Kulovec in minister dr. Krek. V predsedstvu vlade je bilo včeraj več političnih sestankov. Med drugimi sta se sestala tudi predsednik Dragiša Cvetko-vič in podpredsednik dr. Maček. Z^ffreb-žki »Obzor« napoveduje ob tej pr .da bo že prihodnje dni zasedeno žaram smrti dr. Korošca izpraznjeno prosvetno ministrstvo in da bodo obenem izvedene tudi še nadaljnje, že večkrat napovedane osebne spremembe v sestavi vlade. Šlo pa bo le za nekako »notranjo rekonstrukcijo« in bo režim ostal nespremenjen. M aH v velikih časih »Hrvatski <±ncvnik» posveča nedeljski uvodnik vlogi malih narodov v sedanjih velikih časih. Glasilo dr. Mačka pravi, da dolžnost malih narodov ni samo v te i. da poslušajo in izvršujejo naloge velikih in močnih narodov, temveč tudi v tem, da se postavijo po robu če so v nevarnosti njihovi bitni interesi. List nato nadaljuje: »Tudi majhni narodi lahko povzroče velikim hude neprijetnosti. Zaradi tega ni slabše politike, kakor je politika kimanja in pritrjevanja na vse. Lastni obstoj nam mora biti prva skrb, zavoljo katere moramo biti pripravljeni tudi na najtežje žrtve. Majhni narodi ne smejo nikdar pczabiti, da ne sni s jo računati samo na velikodušnost velikih in močnih. Zato morajo biti v vseh svojih ukrepih zelo previdni. Čuvati morajo življenja svojih sinov tn imetja svojih držav- Toda če so v nevarnosti največje vrednosti, kakršna sta svoboda in neodvisnost, potem morajo tvegati vse, da sovražnik čim dražje plača svoj korak.« P letela nalaga obveznosti »Slovenec« se Je v preteklem tednu ponovno skregal z zagrebškim »Obzorom«, ker Je ta zavračal neresnične trditve v nekem »Slovenčevem« članku o vstopu bla- gopokojnega dr. Korošca v šestojanuarsko vlado. Nočemo se tudi ml s svoje strani spuščati v to polemiko, potrebno pa se nam zdi opozoriti, da nalaga pieteta gotove obveznosti in obzirnosti na vse strani. Tega bi se morali zavedati v prvi vrsti pisci raznih sipominskih člankov in uredniki, ki jih uvrščajo, ter se skrbno izogibati vsega. kar ni v popolnem skladu z dejstvi. Rečenica, da »kdor molči, pritrjuje«, velja za široko javnost slej ko prej, pa zato sili onega, proti kateremu so napačni podatki naperjeni, da na nje reagira. Tako lahko nastane polemika, pri kateri je vedno nevarnost, da prekorači okvir, ki ga narekuje pieteta. Tovariši pri listih »Slovenčeve-gao: tabora bodo zaradi tega storili dobro, če skrbno pregledano poslane jim spominske članke tudi s tega vidika. Kwltizfbunii v Sloveniji Kakor poročajo »Deutsche Nachrichten«, v Zagrebu izhajajoče glasilo Nemcev v S'ovcniji, bo v nedeljo. 19. m. v Maribor ru sikup čna vseh krajevnih organizacij Kulturbuncla v Slovenji. Na skupščini bodo objavili vodstvo nemških društev v Sloveniji. »Deutsche Nachrichten« objavljajo dalje poročvla o delovanju organizacij Kultur-b '.nda v Sloveniji Posebno pohvalno omenjajo podružnico Kulturbunda v Hrastniku pn Trbovljah. O njej pravi da je opravila !ey>o delo v par mescih svojega obstoja. Odsek za zimsko pomoč je »priskpčill vr>em potrebnim nemškim rojakom v Hrastn;ku z izdatno podporo na pomoč. Zinr&o p^moč bodo prejemali potrebni ro-jaki sk -zi vse zimske mesce Novembra je bi'« v Hrastniku proslava pesnika Schil-lerja, združena s pevskim večerom. Pred božičem je z brali a nemško deco v Hrastniku ga. H i Ida Abel in ji prepevala lepe š are nem ke bo-žične pesmi. Starejšim članom pa je predaval voditelj hrastnlške podružnice Kulturbunda inž. Fmdeisen.« Končno poročajo »Deutsche Nachrichten« o ustanovitvi treh novih podružnic Kul- turbunda v Sloveniji- v Dravogradu. Tržiču in Ormcžu. V Dravogradu je bila ustanovna skupščina v stanovanju družine Elsnei Udeležilo je jo je po podatkih lista 150 ljudi. Za voditelja podružnice ie bili postavljen A rit on Tedina V Tržiču so ustanovili podružnico Kulurbunda 29. decembra. Do takrat sc, bili Tržičani člani organizacije Kuilturbunda v Ljubljani Občni zbor je vodil inž Tonies iz Ljubljane za voditelja v Trži.Ti pa je bil posavijen Ni-kolaus Klementz. V Ormožu so imeli ustanovni občni zbor Kulturbunda 3. januarja. Za voditelja je bidarsko v sr-u držav. Kompleks Bosne ie tak da bo tr°ba še dosti časa in študija za n^e^ovo ~eši-tev. ki more biti dobra wmo č" bo upoštevala pole? interesov Bosne tudi bitne interese države.« Zahteve Bunjevcev V nedeljo je bil v Subotici sestanek delegatov 78 hrvatskih prosvetnih društev iz Vojvodine. Sestanek je vodil znani Bla-ško Rajič, ki je izrekel svoje upanje, da b; do »prišli Bunjevci skoraj pod okrilje matere Hrvatske«. Po vrsti predavanj je bila soglasno sprejeta resolucija, ki uvodoma ugotavlja, da so Bunjevci ponosni na svoje plemensko ime, ki je bilo simbol borbe proti tujcem skezi stoletja, »toda Bunjevci so tudi Hrvati in hočejo biti prosvetno, politično in gospodarsko čim ožje zvezani z ostalim hrvatskim narodom. Bunjevci vežejo svoio narodno usodo z usodo hrvatskega naroda in izročajo skrb za svojo bodočnost in izpolnitev svojih zahtev v roke voditelja Hrvatov dr. Vlaoka Mačka.« Nato zahteva resolucija uvedbo hrvatskih šolskih knjig na šolah z bunjevsko deco in pa postavljanje hrvatskih učiteljev Zahteva pa tudi ustanovitev hrvatske katoliške gimnazije v Subotici in ponovno otvoritev učiteljišča za bunjevske učitelje. O štrigovi »Hrvatski dnevnik* beleži, da je izročil predsednik HSS dr. Maček kaplanu Mi-klaužiču v štrigovi 10.000 din za. božičnico siromašni hrvatski deci. Kaplan Miklaužič je kupil za dr. Mačkov denar 30 oblek s katerimi je obdaroval siromašne otrcike v štrigovi. V drugI beležki piše »Hrvatski dnevnik«, da »hrvatski ljudje v štrigovi verujejo v obljube bana dr. šubašiča, ki jim je zagotovil, da bo štrigova prav kmalu priklju- i čena banovini Hrvatski.« Glavna naloga bolgarske politike Za pravoslavne božične praznike so vsi bolgarski listi objavili značillna politična razmišljanja, v katerih se dotikajo položaja Bolgarije glede na sedanji konflikt. Objavljamo nekaj misli, ki jih je objavil ▼ listu »Vestnik na vestnicite« (List listov), organu bolgarskega novinarskega združenja, njegov predsednik Belčev pod neslo-vom: »Bodimo močni in preudarni pred bližnjimi dogodki«-»Odnošaji med državami in narodi so skoro Izključno določeni po njih političnih »n gospodarskih interesih. Cas je zato, da likvidiramo tudi pri nas z vsemi »Bistvi« in »fobstvi«, kajti resne vezi služijo v politiki 4e kot sredstva in niso nikdar preprečila, pa tudi danes ne preprečujejo, da bi se najbolj srrodni narodi surovo ne borili mod seboj. Naša glavna skrb naj bo. da ohranimo mn- in nadaljujemo dosedanjo koristno politiko konsolidacije Bolgarije in postopne odprave — v okviru možnosti — vseh krivic n« naš račun Mir pa najbolje, varuje samo oni. ki je pripravljen, da ga brani s silo.« ŠPORT Zaključna beseda o letošnjih igrah KID Te tretje vsakoletne zimskosportne prireditve na Jesenicah so imele močnejši športni in kakovostni poudarek Ljubljana, 13. jan. Poročilo ponedeljskega »Jutra« o zaključku prve večje letošnje zimsko-sport-ne prireditve, III. Iger KID na Jesenicah, smo morali iz tehničnih vzrokov omejiti na zabeležbo suhih rezultatov iz številmti tekmovanj. Vendar so te letošnje igre KID po svojem moralnem in športnem uspehu toliko pomembne, da jim je treba posvetiti še nekaj zaključnih misli. Prirediteljica in gostiteljica — Kranjska industrijska družba — Je pred leti dala pobudo za prirejanje športnih in kultur-Dih manifestacij, pri katerih je hotela združiti svoje delavstvo in nameščenstvo tudi v udejstvovanju izven strogo tovarniških delovnih odnosov. Misel sicer ni izvirna, vendar pa je ob pripravljenosti KID na vse nujne gmotne žrtve vredna vsega priznanja, in je tudi med nameščenstvom našla nekaj vdanih sodelavcev. Tako so postale prireditve KID že tradicionalne ter vsako leto uspešno združijo nekaj dni poleti in pozimi delavstvo in nameščenstvo tovarne in najvidnejše vodilne funkcionarje pri skupni koristni zabavi, ki ob trdem vsakdanjem delu nudi možnost prijetnega telesnega in duševnega razvedrila Sobotna in nedeljska prireditev je za razliko proti prejšnjim Imela večji športni in kakovostni poudarek, saj so tako v po-vorki kakor na startu v posameznih disciplinah bili zbrani poleg vseh domačih tudi povabljeni gostje, najboljši tekmovalci reprezentanti Ljubljane, Maribora, Celja ln Tržiča, čeprav so Jesenice sedež našega smučarskega športa, pa tudi kraj. kjer je doma večina naših najboljših tekmovalcev, vendar je sodelovanje gostov prireditev nedvomno v športnem oziru dvignilo in ji dalo širši pomen. škoda je le, da mnogi izmed prijavljenih domačinov zaradi nujne zadržanosti niso mogli nastopiti. Zlasti velja to za sobotni tek na 16 km, kjer je manjkalo kar 30 prijavljenih. Borba v tej disciplini je bila zelo huda in časi tekmovalcev v konkurenci in izven nje prav dobri. Med 22 na cilju jih morda le šest zadnjih nI spadalo v to družbo naše tekaške elite. Moč domačih je dokazana zlasti z dejstvom, da so zasedli sklenjeno pet prvih mest, ljubljanskim reprezentantom prepustili šele 7. in 11., mariborskim pa 10. in 12. mesto. Tržičanov in Celjanov v tej točki nI bilo na startu. Le delavstvu ln nameščencem KID je bila namenjena tekma v teku na 4 km. Skozi cilj na igrišču Bratstva jih je pri-smučalo 40, kar je še vedno lepo število. Časi niso slabi in tekmovalce v končni razporeditvi ločijo le pičle sekunde. Izven konkurence sta v tej skupini nastopila dva člana Smk Ljubljane, Velušnik in Spača-pan. ki sta dosegla časa za 7. odn. 8 mesto. V patrolnem teku na 8 km so nastopile na progi ravninskega značaja od 10 prijavljenih patrol le 4, od teh sta bili dve diskvalificirani. Drugi dan je bilo v slalomu na 1 km za juniorje prijavljenih 59, startalo jih je le 35, cilj pa je preteklo 28 tekmovalcev. Razlika v časih je v tej disciplini večja in spada prva petorica skoraj v razred zase. Morda so pri tem odločevale tudi delno neugodne vremenske razmere in težka proga. Že leta sem se pri nas skuša pridobiti med številnim kadrom naših smučark nekaj tekmovalk, vendar doslej ni bilo v tem stremljenju pravega uspeha Pri včerajšnjem slalomu za dame jih je bilo prijavljenih kar 13, število, ki bi bUo za naše razmere v čast tudi večjim meddruštvenim prireditvam. Nastopilo jih je 10 in je prva petorica pokazala precejšnjo kakovostno izenačenost. Tekmovanje obratovodlj je bilo Izrazita »domača« zadeva prav tako tekmovanje juniorjev c. Izredno veliko je bilo zanimanje za sankanje, kjer je bila na izredno lepi skoro 3 km dolgi progi med tekmovalci napeta in zagrizena borba za posamezna mesta. Kvalitetno najboljše je bilo vsekakor tekmovanje v veleslalomu na 2 km, tako v splošni klasifikaciji kakor v klasifikaciji mest. Med 33 tekmovalci je bilo z nekaj izjemami na startu vse. kar pri nas v tej alpski disciplini nekaj pomeni. Zmaga mladega Bertonclja je bila neoporečna in si od njega lahko v bodoče obetamo Se lepih uspehov. Precej zadaj je ostal Pra-ček. za katerega pravijo, da je imel na progi smolo ter izgubil dragocene sekunde. še nekaj drugih znanih imen je moralo krepko nazaj: reprezentant Ljubljane Kristl Voler se je plasiral celo na 21. mesto! O skokih na majhni skakalnici ni povedati kaj več! Rekord na njej brani Albin Jakopič s skokom na 24 m. Glede daljave je Se najbolj prijala junlorjem, ki so se v konkurenčnih skokih zagrizeno borili za vsak meter. Seniorji so razen najboljših pokazali v stilu precejšnjo neslgurnost- V tekmovanju mest so tudi v tej disciplini zmagale Jesenice (Pribo-šek bi Klančnik), drugo mesto je zasedla Ljubljana (Florjančič in Božič), tretje Celje (Gradišnik In Goričan), četrto pa Maribor (Welle tn škofič). Da je prireditev v celoti dosegla tako lep moralni ln športni uspeh, gre nedvomno razen tovarni največ hvale vnetnim in požrtvovalnim organizatorjem. Storili so največ, kar je bilo mogoče in zaslužijo priznanje, da je prireditev s tolikšnim številom sodelujočih potekla brez zamud in v prijetnem ozračju ljubeznivega gostoljubja in športnega tovarištva. Bilo bi hvale vredno, ko bi tudi druga naša industrijska podjetja po vzoru KID imela več razumevanja za kulturna in športna stremljenja svojega uslužbenstva. Jeseničani so dokazali, da se da s strpnostjo in razumevanjem premostiti tudi največje ovire. Pri tem nI niti toliko važno, da bi najbrže nobeno podjetje v Sloveniji no moglo v športnih prireditvah pokazati tolikšne kvalitete, kakor jo Izjemno zmo-reio Jesenice. Izhodišče je bilo tudi pri KiD pravo: namreč športno udejstvovanje zaradi razvedrila ln oddiha. ★ V včerajšnje poročilo se je po nerodnosti tiskarskega škrata vrinilo večje število manjših napak, ki sicer nikjer niso skva-rile smisla. Zaradi reda pa naj bo vendar zabeleženo, da je tretje plasirani junior v veleslalomu na 1 km prišel na cilj v času 109 4 m da se tretji med juniorsklml ska-kači piše Jože Hutter. —zg. Skakalne tekme na Pokljuki SmK Ljubljana ima spet nekaj dobrih mladih skakačev še nekaj dodatkov k minuli nedelji Pokljuka, 12. jan. Za tekmovanjem v teku, ki ga je kot klubsko prireditev izvedel SmK Ljubljana na »svojih« terenih okrog Pokljuke sredi preteklega tedna, je v soboto izvedel še posebno skakalno tekmo, s katero je obenem zaključil svoj vsakoletni božični skakalni tečaj, v katerem je bilo letos pod vodstvom klubovega trenerja g. Boga šramla 15 skakačev. Tekma je bila v lepem sončnem vremenu in na izbornem snegu ter ji je prisostvovala številna družba hotelskih gostov. Skakali so na srednji skakalnici in se plasirali po naslednjem vrstnem redu: 1. Božšč Branko 106.1 (£3, 37 in 38 m), 2. Javornik Ivo 101.7 (35, 39 ln 42 in pol m), 8. Potočnik Lojze 87.7 (35. 34 in 85 m), 4. Osterman Štefan 91.8 (32 in pol. 34 in 33 m), 5. Rogel Albin 89.1 (29. 32 in pol m), 6. Nedog Janez 88.6 točke (33, 20 in pol in 32 m). Pri tekmi bi se bil gotovo dobro plasiral tudi Zoran Zalokar, ki se odlikuje po izredno lepem stilu, je pa moral dvakrat kloniti z daljavami 37 in 38 in pol m ter zaradi tega prišel šele na o~mo mesto. Odličen je bil mladi Rogel. Pri tekmi se je opazila odsotnost Karla Klančnika in Flor-jančiča. ki sta bila poslovno zadržana. Vsi tečajniki so pokazali dobre rezultate ln izredno lep stil, kar je vredno omeniti tem bolj, ker skačejo šele drugo sezono, tako da se bo SmK Ljubljana letos lahko spet pokazal z nekaterimi novimi močmi, ki bodo skupno s svojimi starejšimi in bolj rutiniranimi tovariši brez dvoma obdržali sloves svojega kluba v tej disciplini. • Razen občnih zborov vseh podzvez v območju Hrvatske nogometne zveze, o katerih smo deloma že pisali v ponedeljskl številki »Jutra« in ki v splošnem niso prinesle nič novega razen spomenice v Zagrebu, ki nujno zahteva zgraditev vsaj enega dostojnega nogometnega Igrišča v hrvatski prestolnici je bil v nedeljo tudi občni zbor zbora hrvatskih nogometnih sodnikov. Na tem zborovanju so mnogo govorili o ogroženi sodniški avtonomiji m pa o dejstvu, da so odnošaji med zborom hrvatskih sodnikov in sodniškim odborom pri VNS vse prej kakor prijateljski, tako da ni izključeno, da bodo hrvatski sodniki sploh prekinili vse odnošaje z Beograjčani. Za novega predsednika zbora nogometnih sodnikov pri HNS je bil izvoljen g. Willer. Zanimivo je, da so na tem občnem zboru mnogi starejši in vidnejši hrvatski sodniki — kakor so Mlinarič, Višnjič, Mikuli-čič in drugi — zaprosili za upokojitev, v glavnem menda v znak demonstracije proti ukinitvi sodniške avtonomije. Prošnjam je občni zbor ugodil, vendar samo s pogojem, da bodo ti sodniki pomagali pri delu vsaj v organizaciji, če že ne na zelenem polju. V območju hrvatske smučarske zveze so v nedeljo izvedli smučarsko tekmov? za prvenstvo Hrvatskega Zagorja v okolici Oroslavlja. Na 15 km dolgi progi je med seniorji zmagal Stjepan šimunič časom 1:11:40, juniorji pa so tekli okrog 10 km in je bil najboljši med njimi 2eljko Besak s časom 52:20. Vseh tekmovalcev s sub junior ji ln mladino vred je bilo okrog 40. Po moštvih je bila najboljša ekipa Ru-nolista iz Zagreba. Mafoarodnl nogometni turnir med IV renevdrosem ln Ujpestom Iz Budimpešte ter Gradjansklm ln BSK, ki smo ga na kratko že omenili v naši ponedeljskl izdaji, bo odigran tako, da bosta prvi dve tekmi o veliki noči sredi aprila v Budimpešti, revanžni srečanji pa šele o pravoslavnih binkoštih v Beogradu. Jugoslovenska nogometna reprezentanca bo po zadnjih dogovorih mednarodnega tajnika VNS Kl-ke Popoviča dne 4. maja odigrala mednarodno tekmo z Rumunijo. Skakalne tekme v Ljubljani V nedeljo popoldne na skakalnici v Mostecu Na skakalnici ljubljanske zlmskoeportn« podzveze v dolinici za šišenskim vrhom bo v nedeljo borba med našimi najboljšimi skakačl. Tekmovanje bo nudilo mnogo športnega užitka, kajti na startu bomo videli naše seniorje tn tudi številni naraščaj. Na skakalnici že pridno trenirajo pod vodstvom trenerja g. šramla, enega naših nekdanjih najboljših skakačev. Gotovo bo naše športno občinstvo prireditev obilno obiskalo ln s tem dalo novo vzpodbudo našim skakačem. Vstopnina bo propagandno nizka. Drsalna prireditev v Mariboru Jutri ob 18.45 na drsališču na Železničar jevem stadionu Mariborski šport V sreoo 15. t m. bo s pričetkom ob 18.45 na lepo urejenem drsališču SK železničarja ob Tržaški cesti zanimiva produkcija v umetnem drsanju. Nastopijo naši najodličnejši prvaki, med njimi tri dame. Sodelujoči bodo izvajali dvanajst točk v eni uri in pol. Med drugim bodo pokazali svoje spretnosti državna prvakinja Silva Palmetova ter gg. Biber, Thuma in Betetto. Redni občni Zbor mariborskega, SK Železničarja bo dne 8. februarja t. L s pričetkom ob 19. v prostorih tribune na Železni čarjevem stadionu. Ljubljanska zlmskosportna podr.veza bo Imela sejo v četrtek ob 20. v pisarni JZSS. Naprošamo gospode, ki bi bili voljni pomagati pri organizaciji skakalnih tekem, naj pridejo k seji. ŽSK Hermes (službeno). Sestanek načelnikov vseh sekcij bo drevi ob 19. v gostilni pri Habjanu. Prosimo, da vsi načelniki prineso vse potrebne podatke o delovanju sekcije v preteklem letu. Odbor. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 članski sestanek v tajništvu nad kavarno »Evropo«. Dnevni red: izvolitev novega načelstva in razni predlogi. Udeležba obvezna. Nase gledališče DRAMA Torek, 14.: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Romeo in Julija) Sreda, 15.: Ugrabljene Sabinke. Red sreda. Četrtek, 16.: Krog s kredo. Red četrtek. Zasedba vlog v Shakespeareovem »Othel-tn« bo sledeča; othello Levar, Desdemo-na Mileva Boltar-Ukmarjeva, Jago Sever, beneški dož Lipah, Brabantio Skrbinšek, prvi senator Gregorin, drugi senator Bra-tina, sluga Raztresen, sel Brezigar, mornar Kaukler, Graciano Brezigar, Lodovico Kaukler, Caasio Jan (Gale), Montano Po-tokar, Roderigo Tiran, prvi plemič Gale, drugi plemič Presetnik. tretji plemič Mil-činski, Emilia Gabrijelčičeva, Bianca Le-varjeva. Režiser prof. šest. OPERA Torek, 14.: Sabska kraljica. Red torek. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Sreda, 15.: Vesele žene vvindsorske. Red B. Četrtek, 16.: zaprto. Petek, 17. ob 15.: Fidelio- Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 20 din navzdol. »Sabska kraljica« je že 65 let stalno na sporedu vseh večjih odrov ter je povsod bila deležna velikega uspeha zlasti zaradi svoje muzikalne barvitosti in melodične iznajdljivosti. Dirigent N. štritof. Režiser C. Debevec, koreograf inž. Golovin. Solo bo plesala Bravničarjeva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 14.: Ples v maskah. Red B. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve in Vekosia-va Janka, člana ljubljanske opere. Sreda, 15.: zaprto. Četrtek, 16-: Lepa Vida. Red C. R I Torek, 13. januarja Ljubljana 7: Jutrnjl pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz operet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.02: Pevski koncert: Boris Popov, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 14: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura. — 17.30: Radijski orkester. — 18.40: Rusija pod tatarskim jarmom (Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga V. Puršuh). — 20: Stilni koncert (radijski orkester). — 21.30: Za oddih (plošče). — 22: Napovedi, poročila Beograd 19.40: Havajske kitare. — 20.10: Petje. — 20.50: Godalni kvartet. — 22: Sodobna glaSba. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert konservarlstov. — 20: Plesna muzika. — 20.30: Pevski koncert Maje Strozzi. — 21: Tambura&ki zbor. — 21.30: Doma« skladatelji. — 22: Plošče. — Praga 18.15: Zvočna igra. — Suflja 19.50: Mali orkester. — 20: Instrumentalni pevski koncert. — 21: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Lahka glasba. — 23.15: Nočna oddaja. — R*m 19.45: Prenos Verdijeve opere »Traviata« iz Milana- t Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, gospa Marija Satler ro]« Bervar K večnemu počitku jo spremimo dne 14. januarja ob 10. predpoldne na pokopališče v Polzeli. Polzela, Ljubljana, Zagreb, dne 13. januarja 1941. Štefan Satler, soprog; Rozalija por. Gerlica, Fani por. Vnrdnger, hčerki; Frane, Štefan, Ivan ln Jote, sinovi; Tončka snaha; Grete ta Ivlea, in ostalo sorodstvo. MALI OGLA CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— OavKa za vsaK oglas in enKrat.no pri •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejc službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davku za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj* naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20,-Vsl ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ">slovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo osrlasa Din 20.— Službo dobi Vsaka beseda 2 aln; davek 3 din; za dajanje naslova 5 dm, najmanj M znesek 20 din 3 mlajši jamski nadzorniki (Stajgeri) Šolani, neporočeni ali pa takšni, ki bi s selitvijo družine lahko neka! časa počakali, dobe takojšno službo na premogovniku Stari Golubovec. V ponudbah označiti osebne podatke in dosedanjo prakso. Ponudbe poslati na Upravo rudnika Stari Golubovec, pošta Golubovec, banovina Hrvatska. 645-1 Rcstaracijska kuharica mlajša, samostojna moč, dobi službo v hotelski restavraciji v Ptuju. — ■ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Nastop 15. januarja«. 861-1 Sobarico ki obvlada tudi neržkl Jezik sprejmemo. Ponudbe pooružnici Jutra Ptuj ped »Hotel«. 860-1 ^tenH (ke) Mesarski vajenec 18 let star, pošten išče mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 871-44 Šiviljsko vajenko pošteno, sprejmem. Naslov Slamlč Anka. Vič -Glince, c. IX, 24. 895-44 Vsaka beseda 50 pat, da vek 3 din. za Mfro ir dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Trgovski zastopnik dobro vpeljan z referenca mi, naobražen, išče in prevzame zastopstvo dobrepa predmeta. Istotako gre tudi v službo za skladiščni ka ali kakršnokoli primer no zaposlitev. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Hvaležen«. 692-2 Trgovska pomočnica z večletno prakso, dobra manufakturistinja. žel! pre-reniti mesto, e- entu-elno tud! za blagajničar ko. Ponudbe na podruž nlco Jutra v Ptuju pod »Zanesljiva«. 863-2 Mizarski pomočnik mlad, vešč vseh mizarskih del v strojnem obratu išče mesto kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe podružnici Jutra v ■ptuju pod »Priden« 862-2 2elezninar starejša, dobra moč, 16če primerno službo, kot poslovodja, aetajlist, skladiščnik ali slične sorodne stroke. Govori nemško, hrvatsko, slovensko in madžarsko. Cenjene ponudbe prosim pod značko »Elsenbltithe 100« na ogl. odd. Jutra. 896-2 L VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO . BRIUAHTE SMHBBGDESRFIR JERUtIME BISERE I.T.D. STARINSKE HHKITE TER UMETNIMI PO HBJVliJIH CENAH STftRA TVRDKA J°5 EBERLE UUBUOMB. TVHŠEVA 2 - - .. : ^VBMPar^ i;. -.-. . HOTEL^^SLOM ;-V. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Posojilo aajemo našim članom in varčevalcem Deodni p" ^ojl Vloge obrestuiemi p< 5 idstotkov Vsi v ar Sevalci brezo lačne sava rovanl Zadruga »Moj Oom« Lijubljna Dvor iakova 8 Iščemo oover enlke 198-lb Sijajna NALOŽBA DENARJA! Parcelo, okrog 3000 kv. metrov — smer šmartinska cesta, elektrika, vodovod, prodam po zelo ugodni ceni RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ulica 12. 212-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro »11 dajanje naslov S din Najmanjši znesek 20 din »Življenje in svet« 1935—1938 kupim. po nudbe pod »21S< na osti. odd. Jutra. 883-8 ^MilDUuB Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Seseda I din davek j 1tn, za šifro ali datanjf naslov s din NsimaniS' znesek 20 din Avto gume 8.5V 16 oopolnoma nove oroda-n Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zlato-596 fc Radio Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Radioaparat znamke »Hismaster«, z gramofonom ln zvočni kom ter 250 ploščami ter 3 male električne peči naprodaj Na ogled v Veliki kavarni, Maribor. 591 9 MS5MBBS3 KUPUJTE KNJIGE v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani — šelenburgova ulica št. 3« V Straži se odda v najem klav nlca, mesnica ln leaenl-ca. Samci imajo prea-nost. Naslov: Jože Vin-tar. Straža. Dolenjsko. 865-17 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din NaJmanlS' znesek 20 din Kupim osebni avto z dobrimi gumami ali roitovornl1 Prednost ima Ford typa 30. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobre gume«. 867-10 tanovanja Beseda 1 din. davek j din za šifro ali dajanie naslov 5 din Najmanlš znesek 20 din 200 din nagrade dam onemu, ki preskrb: 4-sobno stanovanje s fe bruarjem ali marcem ponudbe nod »Na-Tada-na ogl. odd. Jutra. 857-21a X4MEJ$3ktiU Beseda 1 din davek j din. za šlire ali dajanjtr -lasiov i din Ma.imanr znesek 20 din Prazno sobo velika, parketiran«, skoro v centru mesti, poseben vhod, elektrik«, — oddam februaria solidni, nameščeni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 460-2} Sostanovalca sprejmem v čisto sobo z dobro hrano ali bres. Naslov v vseh posl. Jutra. 887-23 TUl Vsaka beseda 50 par da vek 3 dm aa šifro tn dajanje naslova 9 din najmanjši znesek 17 din V centru mesta Iščem za takoj sobo za pisarno.. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. oddel. Jutra. «73 23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, v centrumu. lAčem s 15. januarjem, ponudbe pod »Lepa soba« na ogl oad. Jutra. 877-23a Akademik lSče sobo z oskrbo v bU-žlnl tehnike, ponudbe tip oad. Jutrr rw1 »Takoj«. 866 23a Moderno sobo (Absteigequartler) — po možnosti 8 uporabo ko palnice Išče srospod kt prtae večkrat poslovno v T,Jubl1ano ln sicer za 4 do 5 dni v mesecu rt smene oonudbe na Pu villrod št. »57883«. 8S823a Prazno sobo ali sobo ln sobico, v 61r šem centrumu. lžčem Ponudbe r>od »Prazna-na ogl. odd Jutra 884-23a Vsaka beseda 2 aln: da vek 3 din. za dajanje naslova 5 aln, aajmani št znesek 20 din Sestanek Kino Sloga Zaupajte naslov. Doig-.as 44. 879-24 »Dalmatinka« jakam kino Union. 870 24 Dragocenost Besed s 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov din Najmanlš' znesek 20 din Vsakovrstno zlato Kupuje po najviSjlh cenah Ljubljana, Wolfova CERNE — iuvelir. ulica 8-34 Vsakovrstno zlato, briljante m srebro Kupuje po .»aj višjih senata A 102IC Ljubljana Prančls*an ka ul 3 95 3" UISSSBSEC8B Beseda 1 dm davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanlš" snesek 20 din Preklic. podpisani izjavljam, da nisem plačnik za katere koli dolgove, ki bi Jih napravila Kupčlč Marl ja. katera se izdaja za mojo ženo tn stanuje Kokoletišalt, Sv Jurij ob Sčavnlcl Kupčlč An ton. Ptujska gora 864-31 Izjava podpisana Prane ln Doroteja Založnik izjav ljava da nisva plačnika za nlkake dolgove kt bi flb napravil najin sin Štefan Za'ožn!k Pranr ln Doroteja Založnik posestnika v Sockt prt Celju. 592-31 I33BBI5 Beseda 1 din. davek 3 din. za šllro alt dajanje naslov 5 din Najmanlš znesek 20 din Smokve za žganji kuno dobite po aelo ugodni ceni pri tv A Krlžmančič. LJubljana Aleks. c. 4, Pasaža 897 33 Od Vas je \1sno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično Čistiti &u oarvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip ♦-€ Pralnic« .tretiolikaimc. PREMOG KOKS — DRVA nudi ! Pogačnik BOHORIČEVA 6 reiefoo 20-59 PmtretlNi nrczhlhn« Otomane imamo zopet v veliki tzblii na zalogi po zelo konkurenčni ceni tapetništvo E. Zakraj?ek. MIWn«i9 se denar vme —BMBBBBa Bsljše kri|e in dalje traja . .• Zahtevajte oovsod br?tvico A L C O S O MAV POLOŽI DAR DOMV NA OLTAR ! Takec Skok in Skakec 1 mir Poskoki dveh navihancev x treh Doglavjih. TRETJE POGLAVJE 4L »Joj, na pomoč!« Krčma r Anže zavpije, obupan zre, kako iz soda lije. In ko nalašč in res v trenutek pravi pri oknu se gospod žandar pojavi. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren AJoji Novak. — Vsi v Ljubljani.