KATOLIŠK CERKVEN LIST, _ SSHS®^^^ *** » ^HM« V?** » «tb leto 4 gld. 60 kr., u pol leto S gL 40 kr.. m feurt 1«» 1 gL 30 kr. ttatofpišnjo cerkev „Dom Jesu* k večnemu počitku položeno. Poslej hitelo je ▼ gostih trnmsh pobožno ljudstvo od vsih strani k groba sv. Ksaverija molit, ae ma priporočat, ter ga reSeoja in pomoči t raznoverstaih nadlogah prosit Da ae prošnjam pobožnih čaatilcev zadosti, bile ao koščice svetnikovo večkrat alovesno v očitno poče- Sevanje izpostavljene, in sicer pervikrat 1.1782 — tri dni. Potem pa je minnlo celili sedeminsedemdeset lčt, namreč do 1. 1859, ko se je slovesno izpostavljenje veršilo v drugo, in oicer sedemintrideset dni. V imenovanem letu je imela Cerkev v Indiji sopet tolažbo in veliko milost, viditi prečastitljivo truplo vo-licega aposteljna izpostavljeno. Slovesnost je terpela od 8. grudna 1869 do 6. prosenca 1860. Najveličastniži pa se je obbajal dan 3. prosenca, ta dan se ie namreč skrinja (rakov) s truplom svetnika, ktero je bilo že več tednov v počeševanje izpostavljeno, slovesno odperla, in odkrile so se predrsge svetinjo ljudstvu v počeševanje. Sam nadškof Goanski, obdan od vsih sosednjih katol. Škofov, in nad 300 maSnikov od blizo in daleč pričel je prečastitljivo slovesnost V slovesnem sprevodu (procesiji) podsja se ob osmih iz stolnice v cerkev »Dom Jesu," kjer počivajo koSice svetnikove. Vse mestne in vojaške oblasti in načelniStva, med njimi Goanski kraljevi namestnik, ki je še le zveččr pred praznikom do-epfel iz Portugalske, so se slovesnega sprevoda vdeležile. Ogromna množica romaijev, kterih so cenili na 15.000, sklenila je veličastni sprevod. Do cerkve »Dom Jesu" dospevSi, podajo se škofje v stransko kapelo, v kteri se nshsja prelepi grob našega svetnika iz marmora in jaspisa. Ko nadškof običajne obredne molitve opravi, dvignejo Stiije kanoniki skrinjo s truplom na rame, in sprevod se prične pomikati med radostnim in gromovitim petjem »Tedeum-a (zahvalne pesmi) proti koru, kjer so pod prekrasen baldshin postavili sveti zaklad. Nato nadškof opravi z največi 8love8noatjo av. mašo in podš se z vsim preč. spremstvom in kraljevim namestnikom k hramiču. v kterem počivajo ss. ostanki, ter prične lepe obrede odkritja in izpostavljenje. In romarji so bili deležni velike sreče, tolažbe in milosti, da so smeli poljubovati svetniku noge, ktere so veselo oznanilo odrešenja donašale v toliko dežel, toliko ljudstvom, prehodile toliko težavnih, trudapolnib potov, z edinim namenom: neumerljivih duš Jezusu pridobivati. Nestrobnjeno telo velikega aposteljna je v dragoceni, z zlatom vezeni msšni plajš oblečeno. Leva roka počiva na peraih, desnica pa je bila odločena od svetega trupla, ter se zdaj kot predraga svetinja hrani v Rimu. Pripoveduje se, da se ie o tej priliki veliko pre-čudnih ozdravljenj zgodilo. Čudo pač to ni nobeno, ako Bog svojega ljubljenca, ki je toliko za njegovo čast terpel in storil, kteremu je še na zemlji v tako obilni meri milostni dar Čudodelstva dodelil, ako ga tudi po smerti s čeznatornimi znamnji poveličuje. Fr. Ks. S. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Zlati dnezi 9 Marijanišči. Blago-dovtfenje kapele.) Dober Človek ima veselje nad vsem, kar je dobro in lepa; zato se nadjam tudi, da bode ta popis »zlatih dni" v Marijanišči napravil komu kaj veselja in mu dal kaj spodbude. To mora biti namen vsemu pisanju; ako pa ima tak nameo, je opravičeno in celo zaslužljivo. Dneve pretočenega tedna smem res imenovati .zlate dneve* za Marijanišče. Ne v tem pomenu, kakor da bi nam bilo n. pr. prihajalo zlato v veliki meri, ampak zaradi zlatega veselja, ki smo ga marsiksj doživeli. Bližal se je in tudi prišel je namreč čas, ko se je naša doveršena kapela zamogla blagosloviti. »Daničinim« zvestim bralcem je o tem že precej znanega in zato tudi no bodem vsega ponavljal, marveč omenjam samo, da «e težko pričakovati zaželenega dneva, ko eo IsmH k sam priti naš viši pastir in blsgovote odpreti vrata t novo hišo Gospodovo. Treba se je pa bilo tudi pripravljati in sicer, kakor povsedi, zunsj in znotraj. Zato se se urno gibslo roke, ki so čedile, drage, ki ee zaljšale, tretje, ki eo spravljsle: koliko posla in dela! komsj da bi v 14 dneh vso zveršili, in le par dni nam ostajat Taka tožba ie povoodi; pa ko bi delo vsaj hotelo »iti naprej!" Ni bilo drugač, udati ee je bilo treba; tolažili smo se: bodo že poterpeli s nami, kar sMresM, to storimo. Sicer se je vender le napravilo noksj zelema v veži, pred hišo in pred zakristijo, celo mala dreveees se nam morala priti na pomoč. Lt kaj Se le v kapeli! Tukaj je bilo dela, prevdaijsoja, posvetovanja! Konec vsemu ps je bil, ds je četertek v jutro, 26. nov., kspela v svoji notranjoeti bila videti prav lična in zala, ako-ravno se je povsodi opazovala neka skromnost, — kakor tudi mi najraji vidimo napravljenega človeka: čedno, a ne bogato. I pa kaj! bogato? ko smo veeeli bili, ako se je kaj storiti dalo v kapelo ubožno, s milodari! Pri tem pa se ni pozabilo, kar jo poglavitno: notranje pripravljanje. Od zunanjega pripravljanja bi dečki kaj malo imeli in prav za prav tudi ni bilo njim namenjeno. Cemu pa je hiša, ako ne zanje? Na vsak nsčin treba je bilo tudi zanjo kaj storiti in storilo 00 je, storilo v sercu, ki je tempelj Božji in prebivališče sv. Duha. Upamo, da se je tam marsikaj ponovilo, morebiti tudi na novo zidalo, toda kako, v čem, in od koga, to naj ve samo Vsegavedni, takih dogodkov nsj ne raznaša list med javnost. Samo to naj povem, da je potekla tudi nektera solza veselja. Prišel je pričakovani četertek in slovo smo vzeli od dosedanje tesne sobo za molitev in daritev sv. maše, pa ne z žalostjo, ampak s hvaležnostjo, da sta nam milostni Bog in pa serce dobrih ljuii pripravila tako zalo hišo molitve, ter z ve- seljem, ds imajo ljudje toliko, ljubezen do nas. Proti osmčm se je začel napravljati red ali pa tudi nered, kakor hočete, kajti tega se ne manjka pri takih prilikah. Dohajali so gospodje in gospš: gospodje nidila io go tudi no bode kmalo. Prod duhevnijo zarad glasnega joks obilne moožico niti razumeli nismo, ksj se je pelo; milo jo odmevni ob njegovi še na pol odperti gomili spčv: »Blagor mu." Noj vživa tisti blagor, kakor mu ga je lepo želel že omenjeni govornik g. Waldeker: »Tvojo ostanke, blagi Tone, spremljamo k večnemu počitku, Tvoj duh pa naj vživa plačilo svojega obiloega truda." Requiescat in pscel Is jnžne Amerike, Paragvaj, Montevideo 27. okt 1885. (Dopis.) Veliki hrup zoper kloštre jo potihnil. Po pervem radzornem obiskovanji ni bilo nobeooga več. (Pod tem klobukom so namreč gospodje psevdolibersld bili sklenili samostane poročati.) Razno sester dobrega Pastirja ni pregnan noben red. Pač pa so ostali zaperti novicijati. (Najberže so bodo tudi ti odperii, sej satan s svojimi zvijačami še oikoli ni nič stalnega dosegel)-Da so gospodje postali tazo f šarmaotni," ima svoje vzroke. Velika namreč jo nezadovoljnost v deželi. Vsek. trenutek se boič, da rakipi revolucija — io tako jo od-* vernjenje na Cerkev io samostane. Za-me pa, kar vlada ni storilo, se vravnali moji višji Sprevidivši, da mi mootevideosko oboebje oo tekne dobro, so me odmooili pod bolj mehko oboebje.- 23. okt. t. 1. sem dobil iz Sant-Jago v Chile-u naslednji telegram: »Veoga Chile. Desembarque Korral. Prefeto," t j.: Pridite v Chile. Izkercajtese v Korral-u." Prefekt." Korral je zevetnik v Valdiviji ob 40" južno širjave v tihem Oceanu, in Voldivija jo mesto, kjer sem bil že župnik nemške naselbe od mejnik* 1875 do 1881. Kaj se jo tamkej dogodilo, bom zvedil, kader ge pridem. Da sem zedovoljen s to predstavo, bode previdil sleherni, U pomisli, do človek tndi kot rodovnik je nekoliko navezsn no to revno zesaljo in je vešči, če se mn oi upanje do boljšega zdravju 5. listopada bom stopil na barko in potem poja-dramo po poti, si sd jo že znana, po Moge&anovi cesti io v mojo oboovljeoo domovino. Bori ko doepčm, bodem kaj noznonil. Neko prav zelo prijetno naznanilo Vam smem poročiti. Red Salezijonski, U ima tukaj veliko udov, je provzčl miaijoo v Patagoniji in no Ognjenih otoclh. Cvorstost teh očetov in njihova moč daje vssga dobrega se nodjeti. Da se srisijon Še bolj JMvzdigne, je čost P. Kagliaro kot miogonoki predstojnik (prefekt) posvečen sa škofain ^e doli poslan. Kakor sem slišal od Maliakrotovih sester, je svoj sedei prestavil v Punta Arenas ob Ma-gsHsnsU cesti. Nedjom so tndi, do ga bom mogel no popotvanji obiskati. Ker ga štejem mod svoje oseboe znance, bi oo no spodobilo ker teko memo so peljati, ako de ne : tistem kraju kaj pomodisM. Punta Arenas je navadaa paroidka postaja. Priporočevnje so v pobožni spomin, bivam... • P. Make Celojsku . Sriritei zgled staršem, ki sreje hčere dajejo v mesta. Neki moder učitelj piše, kakor sledi: Kakor je snano, imajo vsi starši, kateri svoje otroke od hiše dajo, eveto dolžnost skerbeti, da pride njih otrok v tako hišo, kjer nedolžnosti in veri njegovi nevernost ne preti — Nemarnost jo po velikih mestih zelo velike. Pridejo tedaj mladi ljndje v veliko meeto in ne najdejo hitro službe, prav Ishko in nsglo zaidejo na nevarno, pota; to se tndi zgodi, ako so v službi pri brezvčrnih in spe-čenih ljudeh. Strašno hitro in na razne načine se približa mladim nedolžnim deklicam zapeljivost, greh, sramota in ž njo brezmerna in nepopisljiva nadloga. — V evarilni izgled naj povem žalostno dogodbo nesrečne deklice, kar ee je zgodilo pred štirnsjstimi leti. Bil sem pri znanem učitelju na deželi. 2 njim sem obisksl nekaj kmečkih družin. V neki teh družin sem vidil jako berhko de-, klico, staro šestnajst let; njen obraz se je lesketal v čisti nedolžooati in otročje pobožni dušni blaženosti. Z dopadajenjem je gledala blebetavasta mati na svojo bojazljivo, pred njo stoječo hčerko io je rekla: „Sedaj jo doiočeoo in tudi moj mož je rekel: Antika bo šla prihodnji mesec v mesto X. — Njena teta ee uči tam v kazini sukati in ji je službo pri imenitni družini preskerbela. Tam ne bode imela dosti dele; •da med ljudi pride, satoraj mora niša Ančika v meeto, ona je pieverlo dekle, da oi ostala v vasi. Recite, kar hočete, gospod učitelj, v mestu postsnejo dekleta bolj ekušene in izobražene, kakor tukaj na kmetih." Nespametna kmetica je tako dalje klepetala, in naed tem je gledala ponosno na svejo hčerko. Hudo so mi je smililo ubogo neskuč no dekle, stslo je tsm in ni vedelo, ali bi jo materino govoijenje veselilo, ali bi bila žaloetna zaradi tega. Meni se je dozdevalo, da deklici njeno odpotovanje iz domačije v veliko mesto ne bode prineslo sreče. Moj prijateU, očitejj, je imel ravno take misli. ^ Nekoliko lčt pozneje sva ee srečala. Takoj me je vprašal, če ee še spominjsm one deklice. Rekel sem, de mi je še v spominu. Na to mi je povedal, da je v mesta X. služila v imenitni hiši, kjer je pa več prilož-nost imela hoditi v gledišča in na plesišča, kakor pa v cerkev. Po fisunih je bila kmalu zapeljana, je zmirom bofy in bo^j globoko v pregrobe zabredla, ter je poslednjič od sterišev zaveržena, v neznano nadlogo ne telesu in na duši prišla, ia v bolnišnico. — Pred oomimi dnevi ee je kotla v ofeupnbsti ostrupiti. V zadnjih trenutkih in v hudih bolečinah ee je skesano k Bogu obernila in je prejela ss. sakramentn — Naj ee je Bog nemili zarad njenega kesenja iu njene pokore. ~ Tako nesrečen konec je vsled krivde ovojih steršev imala zapeljana deklica. To noj bi resno prevdaijaii tudi tleti, ki avoje hčere teko redi dejejo v razne fsbrike po meetih, koder je toliko grahljivih volkov. Drobiž. (D.«e). PO eporočilo pradedov ovojih oo menili Samarijani, daiz njih sveto gore izvira 365 otndeocev, ki združivši živo atudenčoico v malem potoku ao izlivajo v Jordansko Jezu« pn je obljubil tak živi otudenec, ki imp iti Uegooiov ne le en dan ali celo leto, nega celo večnost On je pravi izvir neumeijočooeti. Gerška pravi, da je aaoral Tantal, dasi je bil ljubljenec (mattkov), zacč ker je istim bogovom ukradel pijačo neumerjočoosti, v tartaru (pekle) strašno terpeti. Do brade je bil v vodi in kadar je v pekoči žeji hotel piti, vselej se je voda umaknila iu še hujšo žejo je terpel. Silno lačen je bil, in stslo jo prod njim drevo, poloo najlepšega io okusnišega sadja, pa kadar je stegnil rokd, da bi si ga otergal, hipoma mu so je odtegnilo. Enako so pravili o Prometeju, ki je bogovom ogenj ukradel, da so v kazen za to prederznost prikovali ga na kav-kažke stene, kjer mu je roparoka ptica vsak dan jetra izkljuvala, kar mu jih je čez noč izraatlo. Ali glej I Kristus pride, Rešenik sveti, izvir evetlobe in otudenec večnega življenja, ter odpre od dušne žeje in lakote hi-rajočemu človeštvu rajski studenec, ki se rastaka v Štirih velikih svetlih reksh, svetem evsogeliju, po celem svetu, ter gasi žejo dušno in potolaži glad po resnici rečnL „Svetilnica mojim nogam je tvoja beseda, o Gospod! in. luč mojim atopinjam." (Ps. 118, 105.) To je ona .svetu luč," za ktero moli Cerkev pri darovanji mertvaškik maš: „Reši Gospod, duše pokojnih vernikov pekleoskik muk, da ne padejo v temo, temuč zastavuik av. Mihael naj jih popelje v „*veto svetlobo," ktero si obljubil Abrahamu in njegovemu zarodu. O poganih pa govori sv. pismo, (ia „aedč v temi in v smertni senci." Ree nsm pripoveduje pobožna Katarina Emerih o ovojih prikaznih: ,Kadarkoli sem šls mimo posvečenih krajev, sem čutila v sereu živo spoštovanje, in bila sem dušoo gin jena in poživ^ena; pn drugih krajih pa, kjer se je kaj hudega zgodilo sem se strahu treela, vedoč, da tukig je prekletstvo. Zlasti iz poganskih grobov videla sem puhteti temen čern dim. ki se je valil po tlčh v čudnih ovinkih, čutila sem, da tu so pokopaoe temne in ne svete koeti, in viueia sem v duhu gerdoboo malikovanje, ki ne je kedaj tu počenjalo." (Schmčger. Leben d. K. E. I. p. 52.) (Dalje prih.) O presrečni nebeščani, Ki že vživete Boga, Tam ste v rajski hiši zbrsni, Kjer je sreča vsa domi! Vi ste že ves trud preetati, Voem zadregam orečno ttS1, Boj ste slavno dokončali, • Zmage venec vam blišči. 2e ste v kraju, Iger nobene Ni težave, ne bridkost'; Veše duše vee vtopljene So v nebeško Vi ete orečno priveoleli V verno barkoštajo že; Večni mir boste vživeli, Vam vihaiji ne protč. Cvetke vedno vem cvetejo, Spomlad večno zeleni, Rajske ptičice pojejo, Zine tam pri vas več ni. Tam vam večno eolnee olje, Žar nebeški vam ovitU, Več oblak ga no zakrije, Vam ee uikdar ne otemnf Tum neskončni sem Bog večni Je plačilo vaše zdnj; VI ga gledate preerečni, In ga beete vekoma). v ljubesni m sklenili Da bi ga Se 2d5^55fli, Nin treba bati t t Io Marija, Mati Bila, Je kraljica vala adaj, Ki je gnade ?te »prosila, Da prišli ste ▼ sveti raj. Vi poslušate tam gdri Lepo petje angeljsko, Ki ga deveteri kori Večnemu oe čast pojo. Tam ste v sveti droibi zbrani, Vez ljubezoi droii vse, Vlada blagi mir mod vami, Bog vam vir ljubezni je. O presrečni, ki živeli Ste oe zemlji kdaj sveto! Kratek čas ste to terpeti, Zdej vam večno dobro bo. Blagor Vaa, ki zaoič'vali 8te nečimernoot sveti, Vekomaj pa zdaj vživeli Boste svojega fiiogl. Milo se oe nas osrite, Ki v dolioi smo solzi, Io Boga sa nas prosite, Da nam gnade svoje da. De bi tndi mi ljubili Vedoo ga s voe moči; In ker smo ga zlo šalili, Da nam grehe odpusti. Da bi serčoo se borili, Delali dokler jo dso, Križa pot zvesto hodili, Io tako prišli bi k Da tam gledali, spoznali Bomo tudi mi Boga, Skupaj v?Wga vlivali, J U> naša sreča vsa. Razgled pc svetu. a. r. V Zagrebu je 1. t. m. umeri g. Ivan Vončina, brat nagega f Leona Vcnčina, sekcijski načelnik v naočnem miniaterstvu. Tako sta zgodaj šla v večnost verla in velikodušna brata. Bog daj jiiue večni mir! Serbsko-belgarskih klanj je za zdaj konec. Bolgari oo Serbe popolnoma premagali, glavoo armado do aerb-eke meje nazaj zagnali, pa tudi še dalje v Serbijo jih preganjali ter so jim vzeli mesto Pirot Bratomorska vojaka je Serbom pobrala 107 čaatoikov in blizo 8000 mčž, Bolgarom pa menda skopaj 9000 m6i. Nato so veliko vlade zapovedalo vojsko vstaviti in narediti premirje Sedanji atan je ta-le: Pri \idiou so ie sorbsko kerdela na bolgaraki zemlji, v Pirotu pe eo Bolgari na 8erbokem. Kornelija, ki je dajala silo veliko kerdel sa vojoko zoper Serbe, je 4jansko Uko rekoč sklenjena s Bolgarijo, kaj bojo velike vlade reklo, oe ne vi. V Celovcu piše »Mir:« Koroški velikoiolci v Gradcu Mo 5. grudna napravili pleano veselico. Po oni strani beračijo vsako leto pri deželnem zboru za podporo, po drogi strani JaNgo pa toliko denara odveč, da______ še v advontnem času plesati, skakati in burke uganjati! Bosaa. »Službeni list verhbosanskl* je prinesel razred bo se eelo prihodnje leto 1886, po kteri naj duhovni pastirji učijo ljudstvo katekizem vse nedelje in praznike. Vsaki pot pridete ne versto kake dve struni di?cesanskega katekizma. Tako je po vsi škofiji v bistvu vsako nedeljo enak keršanski nauk. V nadžke^jske deške semenišče t Travniku so te sprejeti sriadenči: Dajmušič Jos. in Polsr, Fignrič Ant in Stop., Gavrančič Ant, Jaukovič Step., Kneževič Ant, Kukrič Iv., Luni Ant, Matlcovič Matej, Topelovič Bal, Tobak Joe. Is Amerike Je Ml preteklo nedelje tukaj proč. g. Karol Kftberl, Štajerec, ki je ie 17 lit misijooar v Ameriki, zdaj v 8t Pavlu, kjer je tudi naš rojak preč. g. 8tariha, ki menda pride prihodnjo jesen na Kraoj-sko. Gosp. Kčberi oe je od tod podal v svojo domačijo (Gloicheoberg); sredi pros. se verne nazaj ▼ Ameriko. NasMstoje ga zdaj g. Stariha v St Pavlu; prihodnje loto bode pe on Starihata. — Kskošen čverst gospod je misijonar Kčrbel, kale tndi to, da jo v St Pavlu vsta-novil družbo katol. rokodelskih pomočnikov, ktera sicer tudi ie nisra svoje lastne hiše, kakor n. pr. ljubljanska ne. Na svojem popotvanji jo bil na nekem shodu rokodelskih katol. druinikov, Iger je bilo pričojočih 1000 udov. Ljubljana, na noge! ladrid. Časnik *Uoion" v Madridu je nedavno pisal tehtne besedo: „Z uedvomljivo jasnostjo smo brez toonooerčnooti in strahft povedali, da naše načela se v vsem slscsjo s izročilnimi nauki Cerkve io katoliških pisateljev. Ob kratkem rečeno: Mi mislimo teko, kakor naša Mati Cerkev, in vsi pravi katoličani mislijo: 1. da Cerkev Božje v ovojem svetem poslanji ima dokončno (aboolutno) pravico do samostojnosti in prostosti, 2. da svetna oblast npoa je potrebne in prisačrna previdnostni zgodovinski naredbi..., d* posest: ovetue oblasti, ktero je sv. Stol imel od nekdaj, kar je zgodovinsko dokazano, ima svoj vir v naj postavniši in mg starši pravici vsih narodov, 4. da po rogovilstvu storjena .edinost italijanska jo samoeiloo oropanje dokončno nedbtikljivih svetih papeževih pravic" itd. Ako bi vsi vladni organi tako pisali, bi pač ne bilo toliko nadlog in tarnanja ua zemljt Misijenaiji sa sred^j* Afriko. Dve redovni oeotri rešeni is sužnjosti. 23. preteklega mesca je milgsp. škof Fraočišk Sogaro stopil na barko v Brindisi-u, ter potuje v Kairo. Ž« prej so odrinili iz Tevota nekteri gg., ki ,so namenjeni v Vadi-Halfo in 8ovakio, nekteri za Kairo. Popotniki so namreč: preč. P. Alojzij Bonomi iz Verone (ki je bil v Mahdijevi suž- . nosti), 22. okt; č. g. Leon Hanriot, is škofje Nancjake; . č. g. Kazimir Giacomelii, Tirolec; častni g. klerik Karol Tita, 20. nov.; č. g. Serafin Schmitt, iz škofje Metz, bodo odrinil ta mooec. — Kakor je bil Don Bonomi ubežal is Mahdljeve sužnosti, tako ate zdaj rešeoi dve redovoi sestri, ki ote 9. nov. dospeli v Kairo, to je: častna S. Marija Kaprini, is Veroosko škofije, in č. S. Fortunata K vaš* (Quascč), samurka is Sudana, odgojooa od otročjih lit v napravi Mazzatovi v Veroni, in se je bila ob času Kombonga škofa z drugimi podala v misijon. Misijonar P. Krav. Geyer, čakajoč v Vadi-Halfi, ako bi kdo miaijonokik mogel ubežati, je svodil po telegrafu, da ste dve ubei-nici na potu; šel je njima naproti do Saras-a, in ju je potem apremil do Kairo. Begovke ste bile oblečeni kakor ubožni arabkiigi, ki ste se morali smiliti vsakemu, kdor ju je vidil. V Kairo ste dospeli nepričakovani iker telegram is Asaiuta v Egiptu se je bil zakasnil). Stopivši v dvore ondotnih redovnic ste oerečeni sestri ostermeli; gledali ste, kakor kdo, ki se je zmotil in ssšel. Tudi sestro redovnico domače niso msnj otermele, ko nepričakovano ti ionski pridete, ene bole, druga čeraa, vsi prašni od dolgega popotvaoja, pa tako revno oblečeni; bile so v dvoma in bale so se, da utegnejo biti v zmoti, ako ja pO eestersko objamejo. Ko pa so bile zagotovljene po pričnjočnosti P. Geyera, da ste njihovi osrečeni sestri, ni prav lahko popisati, kolika radost in veselje se je razodevalo med njimi. Častita prednica je bila zarad bolehnoeti v postelji: peljejo torej popotnici v njeno sobico, in pervi pozdrsv od nje, kskor si vsak lahko misli, je bil silovit jok veselja, brez kske besedice. Ko ss nekoliko umirijo in kratko pozdravijo, odidete popotnici, da se osnslite iu. v redovuiško obleko obiečete. Zdaj is vsega sercs hvalijo dobrotljivega Boga in Mater Božjo av. rožnega venca, ker v njen praznik ste bile pobegnile io pod njenim varstvom se jiuia je b6g posrečil. Čez tri leta mučnega posta dosegli ste zopet veselje nebeškega poterjenja z angeljakim Kruhom, in o tej priliki ate gorečniše ko kdaj molili tudi za rešenje še ostslih sužnjih. Zato o tej priliki vernikom tudi drugim goreče priporočujcjo, nsj bi vneto molili za' rešeuje še druzih rodovniških jetnikov in jetnic. . Naznanili smo pred nekaj časom, da na Frauco-skem oe je vatanovila družba, ki moli za rešenje oseb * Mahdijevi aužuosti. in lejte: česar veliki zueski po-nudene odkupnino niso premogli, to so naglo začele dosegati ss. obhajila in zveste molitve dobrih duš. Torej: Iger koli je kaj zapertega, le torkajte — i o bode se vam odperlo! Hrnioveke ziuiv % v. V moiiteT priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega 8erca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno ' odvorni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje ia vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Za dušoe in telesne potrebe neke bolne osebe. — Brat priporoča sebe in svojo sestro za pomoč Božjo ua priprošnjo N. lj. G. presv. Sercs. — Nekdo v velizih in dušnih bridkostih in obupnih suslih se živo priporočajo Luršld Msr. Dev., sv. Jožefu in vsim Svetnikom, da bi dobil ljubi mir od Jesess, za kar bodi v molitev priporočen, in obeta očitno zshvslo v „Zg. Dan.", ako bode uslišan. Zahvale. Terpela sem silne britkoeti na telesu, še, bolj pa aa dnši, tolažili so me vsi domači, pa bilo je vse zar stoaj. Obornila pa sem se a velikim zaupanjem do preev. Jezusovega 8erca,. in do naše lj. Gospč, rabila eem tudi z velikim zaupanjem lurško vodo: iu bila sem uslišana. Dušni boj, kakor tudi teleeae težave so minule, in povornil se mi je zopet ljubi mir v serce. Zatorej si štejem v sveto dolžnost na tem mestu se pri-serčno zahvaliti presv. Sercu Jezueovemu in preljubi Materi Bo^i. Nsj jims bo tisuč in tisučkrat serčna zahvala. M. P. Svojo za smert bolno hčerko priporočala sem Lurški Materi Božji in sv. Ant Pad. Rabila sem tadi v U nsmen vodo iz Lurda z obljubo, ako bom uslišana, da to razglasim v „Zg. Dan.11 — Ker se je potem hitro sboljšelo moji hčerki, spalnikom toraj veliko dolžnost, ter izrekam preserčoo zahvalo večnemu Bogu, pa tudi nebeški Kraljici in sv. Antonu. 1L Potrič. Pred tresri leti sem bile hudo bolna in sem v bolezni obljvbfla, če ozdravim na priprošnjo Mat. Bo^je, da hočem to v „Zg. Dan." razglasiti. Ozdravela sem in spolnim zdaj. če tudi bolj pozno« svojo obljubo, ter ee preserčoo zahvalim zs to milost Materi Bogi. Na Trati. K. H. Uslišana sem bils v neki telesni zadevi, ko som so priporočila N. lj. G. in sv. Ant Pad. z namenom, dn uslišanje po „Zg. Dan." razglaaim. Češena in hvaljena bodi N. lj. G. presv Serca! Češeu sv. Anton! Naj te vedno slavi keršanski zvon. Iz Repenj. R. L. Koledar za prihodnji teden: 7. grudna. (Post) S. Ambrož. — 8. Praznik brezmadežnega spočetja presv. M. D. — 9. S. Sir. — 10. S. Evlalija. — 11. (Post.) S Damaz. — 12. S. Epi mah. — 13. Tretja ned. v Adveotu. S. Lucija. iz rimskega zapisnika mučenikoT. 24. prosinec. Sv. BabUa, škof antijohijski, je silno veliko terpel za sv. vero. Skleoil je svoje apostoljsko življenje v verigah, v ktero je bil vkovan. Prosil je pred smertjo še, da naj z njim vred pokopljejo tudi te železne verige. Kar se je tudi res zgodilo. Tovarši v terpljeaji io v mučeniški smerti so mu bili boje tudi trije dečki, Ur-ban, Prilidijan iu Epolonij, kterim je bil učenik v kerščanakem nauku. Sv. Fdicijan, škof in mučeoik, je bil učenec sv. papeža Viatorija, ki ga je tudi škofa posvetil. Za čaoa brezbožnega cesarja Decija so ga vjeti neverniki ia grozno ga terpinčili. Ssv. Mardomj, Muzonij, Ecgenij in Metel, m učenci v Novi Cezaroji. Zgoreli so pri živem telesu, qjik pepel pa so stresli v reko. Sv. Suran, opat in mučenik na Laškem v 6. stoletju. Krivovorci so ga ubili. St. Timotej, škof io mučenik. Bil je učenec ia tovariš sv. s posteljna Pavla, kterega je spremljal po njegovem apostoljekem popotovanju. L 64 ga je posvetil in postavil sv. apoetelj za škofa v mestu Efes-u. Njemu je pisal tudi dva lists, polna zlatih naukov, ki sta oba sprejeta v sv. pismo. Umeri je sv. Timotej kot mučenik. Ko so namreč poganski prebivalci efeiSi ravno praznik obhajali na čast svoje malikioje Dijano, stopi sv. škof s apostoljsko gorečnostjo med nje, ter Jph opominja, da naj pustijo nespametno mali kovanje. Namesto da bi se bili spreoberuili, so pa planili na-aj in ga s kamenjem obsuli 1. 97. Sv. Zorna, pervi škof v Boloniji na Laškem. Sv. papež Dijonizij ga je bil posvetil. Njegovi oetaaki ee nahajajo v stolnici imenovanega mesta. Listek za raznoterosti. Presulostni knez in škof Jakep Misija so o priliki, ko so blagoslavljali novo kapelo v Marijanišu, 50 gld. podarili tej dobrotni napravi V novi Marijaaišni kapeli so preteklo nedeljo proč. P. provincijal Evstahij blagoslovili nov križev pot, ia ee tadi imeli priserčuo pridigo, suL g. prošt dr. Jarc pa sv. mašo med spodbudnim petjem pod vodstvom č. o. Angelika. V Kritik pri Teriiču je preteklo nedeljo nove suše obhajal č. g. Juri Dolšan, ondotni rojak, pa v Teržaški ško$i. Pridigal mu je č. g. župnik Aljai. Beg dsj «ečo io velik vspšh mladomašniku v vinograda Gospodovem! — ▼ h votli w----•mvm kol" sprava zoper bogseki susttu Ms t praznik Marijinega brezmadežne!* |»f* letja v cerkvi sv. Stefcoe aa Deeaja. listek maki aitvarae (sihilist) je bfl aamreč v ametniške« poslopji aa Daasja razstavil nekake ssafksraa slika, M aepred-sUfQsle bogaklotao seaičevenje Boga-Sina ta Hiegov« deviške Matere Marije. Daoajčaai, U ss is Masakra-aJseja sv. v«t« 1« predolgo hUdookervno glodal, bodejo imenovani praznik napraviti velikansko apravee obhajilo ie pred svetost očitno pokazati, de je Heaaj ie ketolilk in ne še tako pojadee ia bresvovea, kakor bi pssvdoliberalci radi. G. Fr. WiosOalsr, prot no ljubi jaa*l tfftaezjji, je portal ravnatelj spodijo gimnazije t Kranja. f t Hipefit (Za nedeljsko peiifaije.) Po mnogih krajih ae zbirajo podpisi aa prošnje aa asdoljsko poči vanje. Eden dopisnikov svetuje, da saj ae dražbe te reči lotijo, naj razpošiljajo pela Ml etf pa katoliški časniki Sej vaem kriatiaas* »ara biti da tega, da ae o dnevih Gospodovih od dri fltaeane oo še smem odperte in ^jor ee je fcdo, se še dela o tacih dnevih. Brea sfaliuja daia ob asdeUak pa ae pridsao do njih praraNisaji, ia brez liga os vari odsrarlo dražbinstv* afteli teč ae bo vernilo k Boga in sv. Cerkvi. 8# tf prflfce jka priti do aorca in nasprotovati vpljiva čaaaištva. Torej ao mora aekaj zgoditi. Take .Vatarlead." Sv. sris^ea bode v Troškah * Iipinhia okraji ▼ Istri. Obhajali ga bode čč. oo. LesartsU ia Ijabttaaa. Začetek 13. deceasbra t L V : V^a^m mlAg mm UaamaJam VJH^l a A »__ «•■1» p »VB T VAB VHfMVT. TIHI VfVt V a^m* eala na Švicarskem je s večino glas** spwjcl aasvtt derlavnega svčta, ki praforadajo piss sb nedeljah ia ta te te «1 Be«t iaprM{fe tete te te) imtm: M. f. 10 ,rW. _ Mti. g. ). tAj A KakaU 5gM. 90 kr. -C. g. IT ' IS gld. 73 kr. - Z Jee*oic po č. g 1 60 kr. C. g. s Brezovice 10 gld. — L. ttštellč 1 gld. — »Pot. ai ^Ogld. - R. J. P. 60 gld _ & fl^. ITzbtopolje po č. g. žspn. K.UpajnJT tfd. 70 kr. — Z Jesenic po č. g. šapo. J. Kersiču 4 ghL — Is Vo-dic po č. g. župn. 2 gkL * kla itSf**^""" 90 P0"** m b Me- Za hSb bedel, rokoddtm: .Kamoiček." ki oa noče v. g. rr. l flnsr : C. g. Iga. Šalohar 2 gll — pd. — Kovoraki frnuani 5 gld. 50 kr. — * fT f"!1!1 ** Loke 6 gld. —«■ C. g. M. Narobe žaptu 5 gWL - C. g. A. Žlogar 101- Neimeooran^Če. ||1i4l dsla^b sarjeV cakin za temeljni kaa£aT ~ Preč. kan — Preč. g. kan. Lamfe. EiaapMer v Celovca 10 gld. — JPreč. g. Saa. Rozmani žepa. pri av. Jakopa ▼ IMQeai » gld. - G. Fr. z£ frae, eerkovmk 4 gld. — C. f. Jak. Doleoec, lepa aa nSafi^ridT * ^ 1 »kovec 2 gld. - Skrita gld. ~ 11 Gotheida 6 g. Iv. Stapar 8 gld. 20 kr. Za bqpdo sa. Cirila *i JMi: 6 gld. — C. g. Pet Ogrin 2 gET^ (X g. Iga. SaMar dresih praznikih. Fedpiran je bil ^Dapaetiti ples ob nedeljah bi ae rekle, spodbojevati k nepolnovanja karčmarskih hiš, šksde dsleti livljsajn draiiaskssin, aa sove oživljati atraat k zapravljanju kar pači ebčae ara vrat! V dvoh letih aa je vidilo, kam vleče proatast piane ob esdsljak. Pri Ijndčh nedelja, ae de bi bila daa počitka za Me ia tole, je poatala rasdjeaie za draitao ia dahoveih Ia tslssoih moči — Kaj pravi k tsraa Kaaa, kaj maraktari kraji po Kraaa ia dn^od? ^ Za Vmemajmo dnOto: R. J. P. 20 gld. — J. £L A ImsmIs s ManjmSUn: J. E. 2 gld. Zs mmjcm o JDfn": J. E. 15 gld. - pJf-TS flF" 2a etffcsa « Jfsmmmaa prm. Strom: R. J. P. 50 gld. 5 «M. A Mffta ss. JoSefa b »Pot ni potr." Iz btre 1 60 kr. Dihovske spremembe. T Kerški skoflji: C. g. prov. Fr. Kataik je pra-atavljen iz Etteodorfa aa Bernico. — Usterla sta č. g. Jea. Mikala, tapn. na Beraid. ie č. g. o. ^toa Ha- berman, benadikt v Celovca. R. L p. Mikalai, topi. v Šmiheln, pride sa prov. v___ i; č. g. 8t Laz ni k, kapi. v Moatiča, pa sa prav. Za ctrht9 v ^^ Za miputrimm imrnjon: Iz istra: ~v zahvalo fta . ,ne pffsldaeji Wše Be^je- 1 gM. mZa mM mir mImm mum m^ -sTBae 50 gid.. — sa napra Mfll dakovaov v Cerigradn 20 Gasi 10 gld^ — aa kšo katoL SO gld., —aa štadoatseako koh. 20 gkL, — ▼ JsraealaM 20 gU. Bog ma plačaj » pe k P. gvard. is Lika sušijo« 90 gld^ T Lavastinski škafji: C. g. P. Skakala, šapsdk ▼ Središči, je dobil iapuijo Velikonedeijsko; č. g. aapL Vilib. Vonodik gre fs Ormoža za prav. ▼ 8radllč^ č. g. Jož. 8atle r k Veliki nedelji, ia č. g. I v. Btaajko 10 gld. €• c. jož. ▼ Ormoi. Figireri s gg. dspMTtlei. Dsbrstii dareri imtoabMMo: C. g. Iga. Sakkar 5 gUL v neko zahvalo 5 gld. -^ffc.č. g. T. Po- iki t T jsbljssl