izba]« »sak dan /.jutra) razven t ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80-—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-00 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov d 8 »ražam«. Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče4, tel.30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24. tel 29-60. V Colju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rnE.t Ljubljana St. 48 Ljubljana, petek, dne 27. februarja 1931 Leto H. Nadaljevanje pomorskih pogajanj v Rimu Henderson in AIexander ostaneta v Rimu do soboie - Prvi razgovori - Rezerviranost lašistovskega tisLa I>r. Jurij Mironescu, romunski ministrski predsednik Javne molitve za Slovence in Hrvate Okrožnica zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja na vse katoliške Jugoslovane Zagreb, 26. februarja, r. Tukajšnji »Katolički liste objavlja naslednjo okrožnico jugoslovanskega episkopata vernikom, podpisano po nadškofu dr. Bauerju: >Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je prorokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih pregajanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki, in še danes slišimo o uprav satanskih delili, ki jih počenja ruski boljševizem proti cerkvi, proti veri sploh in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva — če tudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. In nič boljšo usode niso deležni naši bratje no l*rvi in jeziku, Hrvatje iu Slovenci, ki no po mednarodnih dogovorih ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti so skoro vsi izgnani, kar jih pa je še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega ali hrvatskega jezika v šoli in cerkvi. Nikogar torej ni, ki bi otrokom razlagal verski nauk, Kristusov nauk v materinskem jeziku, ki ga edinega razumejo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jezika. Duhovnike pa, ki si drznejo pridigovati v narodnem jeziku, pozivajo na odgovor kakor zločince. Zares težka je njihova usoda in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, ampak tudi po krvi in jeziku. In to bolečino še bolj občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to velik greh proti naravnemu in božjemu zakonu. Ker je ukazal Kristus Gospod učencem, naj >Učijo vse narode«, da »Oznanujejo evangelij vsemu stvarstvu« in ker sveti Pavel uči: »Vi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu«. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega ne ženske; kajti vsi ste eno v Kristusu Jezusu,« je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovirajo, da ne pride Odrešenikov nauk v srca in duše odrastlih ljudi in nedolžnih o-trok v njihovem jeziku, ki jim je edini razumljiv. Tako je sv. Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branitelji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti grobih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno Je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami v nevarnosti, da v versko nravnem oziru popolnoma propadejo. Predragi verniki! Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj dopustitve svete božjo volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Evangelij nam na več krajih pripoveduje, kako je sam Odrešenik molil v templju, po hišah in po gorah; kako je cele noči prečul v molitvi. Obljubil Je celo, da nam bo nebeški Oče dal vse, kar ga bomo prosili v njegovem imenu, še več! Odrešenik je rekel: »Kjer se torej v skupni, in Se boljše v javni molitvi zatekamo k Bogu, tedaj se pridružuje naši moiltvi sam Odrešenik. S kolikim zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one, ki so preganjani in preizkušeni in za svobodo sv. Cerkve v izvrševanju njenega^ božjega poslanstva. V tem zaupanju nas potrjujejo besede na-Sega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerimi Je končal pri zadnji večerji svoj nagovor na učence: »Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« Zato odločam v sporazumu s prečastitim jugoslovanskim katoliškim episkopatom, da te dne 19. marca t. 1. na praznik sv. Jožefa, zaščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej dr-iavi Javne molitve za versko svobodo naših na- Rim, 2G. februarja, v. Snoči ob 19-45 so prispeli s pariškim brzovlakom v Rim angleški zunanji minister Henderson, prvi lord britanskega admiralata Alexander, Craigie, Selby in njihovo spremstvo. Na postaji Termini so britanske odposlance sprejeli zunanji minister Grandi, mornariški minister Sirianni, šef mornariškega generalnega štaba admiral Burzagli, pomorski strokovnjak Rosso, angleški poslanik sir Graham z osobjem in drugi. Kljub 26-urnemu potovanju so bili britanski odposlanci dobro razpoloženi. S postaje so se takoj odpeljali na britansko poslaništvo, kjer so se nastanili. V načrtu je, da ostanejo Henderson in njegovi spremljevalci v Rimu do sobote. Davi so se pričeli prvi razgovori. Pogajanj se udeležujejo Henderson, Alexander in Craigie z angleške strani, z italijanske pa ministra Grandi in Sirianni, admiral Burzagli in ekspert Rosso. Listi, ki so o pogajanjih britanskih odposlancev v Parizu poročali s skepso in kakor da jih pariška pogajanja in britan-sko-francoski preliminarni pomorski sporazum nič ne brigajo, so danes vsi vprek navdušeno pozdravili britanske goste. »Tribuna« pravi po pozdravu in dobrodošlici: »Potovanje obeh ministrov v Rim potrjuje na viden način tezo, za katero sta se zavzela tako vladni kot konservativni britanski tisk, da se namreč angleška politika noče spustiti le v enostranske pogodile, ki bi bile tako s političnega kot s tehničnega stališča neprimerna. Italijansko javno mnenje docela zaupa učenosti in jasnim pogledom ducea.« »Giornale dTtalia« omenja v svojem komentarju rigorozno rezerviranost italijanskih uradnih krogov in ne zavzema na-prain namenom britanskih odp^slanecv nikakega stališča. Ob koncu pravi: »Zadržanje Rima se da v bistvu definirati s tremi besedami: Prisrčno pričakovanje gostov.« Rim, 26. februarja. A A. Danes popoldne j. sprejel Mussolini angleškega zunanjega ministra Hendersona in prvega lorda ad-miralitete Alexandra. Snoči je zunanji minister Grandi priredil na čast angleški delegaciji banket. Angleška delegacija odpotuje po poluradnih vesteh v soboto. London, 26. februarja, v. V spodnji zbornici so bile včeraj na dnevnem redu nove interpelacije o potovanju zunanjega ministra v Rim in o pariškem sporazumu. Državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu dr. Dalton je ostal kakor doslej zelo rezerviran. Vprašali so ga, če so odposlanci dosegli pomorski sporazum med Italijo in Francijo. Odgovoril je, da sta Henderson in Alexander na potu v Rim, kjer se bosta pogajala z italijanskimi zastopniki. Dokler bodo trajala ta pogajanja, vlada zbornici ne bo mogla dati nikakih pojasnil. Pariz, 26. februarja. AA. Listi komentirajo odhod angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona v Rim in izražajo na-do, da bodo pogajanja z italijansko vlado uspela in da bo dosežen sporazum o pomorski razorožitvi. London, 26. februarja, d. »Times« v u-vodnem članku toplo pozdravlja pot Hendersona in Alexandra v Rim. Tudi drugi listi posvečajo temu dogodku prijazne komentarje. Celo strogo opozicijonalna »Dai-ly Maik čestita vladi k temu koraku, ki daje možnost, da zelo koristi stvari civilizacije in miru. Londonsko časopisje posveča nenadnemu odhodu Hendersona v Rim veliko pozornost ter pripisuje temu dogodku največjo politično važnost. »Daily Herald. odbčno zanika vse vesti o Hendersonovih koncesijah Franciji v vprašanju oboroževai.ja na kopnem v zameno za francosko-angleški pomorski sporazum. Nemško in francosko časopisje spremlja Hendersonovo akcijo z velikim zanimanjem ter se zaenkrat vzdržuje vseh komentarjev. Jasnejši politični položaj na Romunskem Vlada narodno-kmetske stranke ne namerava odstopiti - Mironescu proti krizomaniji strankarskih listov - »Višji državni interesi zahtevajo, da vlada ostane« Bukarešta, 26. februarja, n. Po informa- popolnoma neresnična, ke>r romunska vla-cijah k vladnih krogov nacijonalne kmetij- da ni prevzela nikakih obvez. Tudi če bi ska stranka še ne smatra za dovršene svo- vlada imela kakršnekoli obveze do lastni- jih poslov v interesu gospodarske konsolidacije države. Višji državni interesi zahtevajo, da ostane današnja vlada še nadalje na svojem mestu. Bukarešta, 26. februarja. AA. Rador poroča: »Universuk je včeraj objavil vest, da se je v zvezi s pogajanji za posojilo, ki se zdaj vrše v Parizu, romunstka vlada obvezala, da bo lastaikom obvezmlc Begej-skega prekopa plačala vsoto 368 milijonov lejev. Glede na to je bila včeraj v parlamentu predana Interpelacija na ministrskega predsednika Mironesca. V svojem kratkem odgovoru je predsednik vlade omenil tole: Omenjena vest je kov obveznic Begejskega prekopa — vlada pa ne priznava tega — bi šlo največ za vsoto 10-8 milijona lejev, kar bi predstavljalo tako glavnico kakor tudi odgovarjajoče obresti. Dalje jo predsednik vlade v svojem govoru žigosal ostro pisanje nekaterih listov, ki spričo strankarskih ozirov zatajujejo drža/ne interese. Zato se vladi tudi očita, da je slabotna nasproti širjenju lažnivih vesti. Vladi pa je ljubše, da jo imajo za nemočno, kakor pa da bi morala poseči po sili. Dalje je ministrski predsednik naglasil, da je posojilo, ki se o njem zdaj razpravlja v Parizu, samo eden izmed ukre- pov za ozdravljenje države. Tisk pa noče videti truda, ki ga kaže vlada, in širi fanti tične vesti. Kadarkoli sprejme kralj v avdijenco katerokoli privatno osebo, že list. objavljajo, da prihaja ta človek iz dvora z novim načrtom rešitve neke krize, ki sploh ne obstoji. Ti načrti so smešni, ker je Romunija ustavna državi, in si ni moči misliti .ikake rešitve kakršnegakoli vprašanja, ki se ne bi izvršila v skladu z usta-Izven parla lenta ni ni kake krize i n ne njihovih rešitev. Ob koncu je ministrski predsednik poitr' ril, da ni nikdar stremel po oblasti 'i da je prerzel svojo nalogo, ko je bil poklican. Toda prav zato hoče ostati tudi do konca in izpolniti dolžnost, ki mu je bila -er jena. Nove agrarne konference Budimpešta, 20. februarja, n. Na poslednji mednarodni agrarni konferenci v Bukarešti je bil izbran poseben odbor, ki skrbi za vezi med vsemi agrarnimi državami. Poslednji konferenci v Bukarešti bo sledil še niz agrarnih konferenc. Tako bo 20. aprila konferenca agrarnih držav v Beogradu, 24. avgusta konferenca v Sofiji. Verjetno je, da se bo takšna konferenca vršila tudi v Budimpešti In v Varšavi. Preiskava o revolverskem atentatu v češkoslovaškem poslaništvu na Dunaju ..Dunaj, 26. februarja, d. Proti atentatorju n* češkoslovaškem poslaništvu Zetkl, Je pred kratkim poslanlškega tajnika Jaroslava Zajičeka ■ streli Iz samokresa hudo rantl, vodijo na kazenskem sodišču uvodno preiskavo v smeri poskusa umora. Pri veljavnih zakonih so pričakovali, da bodo češkoslovaška oblastva zahtevala, da se Zetka Izroči češkoslovaškim sodiščem, ker gre za atentat na tleh češkoslovaškega poslaništva in ker je atentator češkoslovaški državljan. Kakor poročajo listi, pa češkoslovaška oblastva niso stavila take zahteve. Zato bo Zetkina zadeva rešena pri dunajskih sodiščih. rodnih bratov. V ta namen naj se po sveti maši ali pri večernicah izpostavi sv. RešnJ* Telo in izmolijo litanije sv, Jožefa in pripadajoče molitve. • ■ Duhovniki naj to mojo okrožnico razlože vernikom in naj jih povabijo, naj v ta namen n« molijo samo ta dan, ampak vedno. V Zagrebu, dne 30. Jan. 1931. ■f Anton 1. r. nadškof, predsednik škofovskih konferens. Obisk predsednika vlade v Domu slepcev v Zemunu Ganljive patrijotične manifestacije slepih gojencev zavoda vekoljuben dar predsednika vlade člo- Beograd, 26. februarja. 1. Ministrski predsednik general Živkovič se je danes popoldne ob 13-80 v spremstvu pomočnika pri notranjem ministrstvu g. Markoviča odpeljal v Zemun in posetil centralno-po-litično šolo, kjer gn je ob vhodu v zgradbo sprejel vršilec dolžnosti upravnika g. Že-garač in mu poročal o stanju v šoli. Ministrski predsednik je natančneje pregledal ustanovo, se zanimal za učni načrt in šolsko uredbo, posetil je tudi učilnice, kjer 30 bila baš predavanja. Ministrski predsednik je tudi sam stavil razna vprašanja in se dalje časa razgovarjal z dijaki, se zanimal za njihove prilike, rodne kraje in povpraševal po njihovem zanimanju za razna vprašanja. Politični pripravniki so napravili nanj dober vtis. Nato je ministrski predsednik nadaljeval ogled. Obiskal je tudi dva dijaka, bolna na gripi. Iz centralne politične šole se je odpeljal v dom slepih, kjer ga je sprejel namesto odsotnega upravnika blagajnik Ce-rovac z g. Zutičem. Spremljala sta g. predsednika skozi vse oddelke doma. Posebno se je g. ministrski predsednik zanimal za tiskarno, kjer tiskajo knjige v pisavi za slepce. Nato sl je ogledal učilnice in prisostvoval izpraševanju učencev v pisanju, čitanju, zemljepisu in drugih predmetih. Med tem se je vrnil v dom upravnik g. Ramadanovič, ki se je takoj stavil mini- strskemu presedniku na razpolago In ga spremljal po ostalih prostorih zavoda. V kuhinji je ministrski predsednik našel dve slepi dekleti, eno iz okolice Valjeva, drugo iz okolice Sušaka, ld sta ravno pripravljali večerjo. Ministrski predsednik je pohvalili pripravljeno jed. Poslušal je nadalje učenca, ki je ob spromljevanju klavirja zelo lepo zapel pesem iz Bosne. Nato je odšel ministrski predsednik v veliko dvorano, kjer je orkester slepcev zaigral državno himno in lep glasben komad. Zenski in moški pevski zbor pa sta zapela več lepih kompozicij. Končno je imel upravnik Ramadan o vič priložnosten govor, ki je v njem poudaril skrb Nj. Vel. kralja in njegovega prvega sodelavca g. ministrskega predsednika za ustanovo. Deca je burno aklamirala Nj. Vel. kralja in kraljevski dom. Pred odhodom iz doma se je ministrski predsednik vpisal v knjigo posetnikov ter daroval domu '000 Din. Ob viharnem vzklikanju slepe ce je zapustil dom ter se vrnil v Beograd. Do pristanišča ga je spremljal zemunski župan. V Beograd so je vrnil okrog 18. ure. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 26. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Poslabšanje vremena, temperatura pa se bo zvišala. Stalinova računska napaka Od nekdaj je bil glavni cilj ruskih bolj-eevikov: svetovna revolucija. Čeprav pa je moralo na etolisoče sovjetskih državljanov poginiti od gladu, da je moglo rusko zlato v Evropo v svrho propagande svetovne revolucije, je vendar bil ves napor boljše v Lko v zaman in svetovna revolucija je ostala iluzija, kakor je bila. V Evropi so pač ljudje le predobro poznali vso inize-rijo, ki jo mora prenašati ruski narod vsled komunističnega eksperimenta, da bi mogli dobiti skomine po istem trpljenju, pomanjkanju in nasilju. In zato je ostala komunistična propaganda brez uspeha. Tedaj eo boljševiki izdelali nov načrt, kako bi mogli razrušiti red v Evropi. Na eni strani so neizmerna bogastva Rusije, zlasti pa Sibirije, naravnost klicala po izkoriščanju, na drugi stran i pa je bilo pomanjkanje v Rusiji tudi že tako veliko, da so morali sovjeti nekaj storiti, da rešijo svojo reputacijo. To je bilo tem bolj potrebno, ker je politika NEP-a že kompromitirala sovjete v tej meri, da je vse govorilo o thermidorju, ki se bliža nad komunistično stranko. Te govorice je uspešno uporabil Stalin za obračun s svojimi nasprotniki in postavil se je v pozo najskrajnejšega komunista, da je mogel zmagati nad Trockim in drugimi nasprotniki iz stare komunistične garde. Ta skrajna smer je 7 vsemi preje omenjenimi motivi privedla do petiletke, do velikega gospodarskega načrta, ki naj v petih letih dvigne Rusijo na stopnjo Amerike. Priznati treba, da bi po naravnih bogastvih, ki jih krije ogromna ruska zemlja, mogla postati Rusija druga Amerika in jo še v veliki meri prekositi. A vsi drugi pogoji manjkajo in Rusija nima ne ljudi, ki bi mogli izvesti tak načrt, pa tudi ne sredstev, ki so potrebna za realizacijo tako velike zamisli. Kljub temu pa Stalin ni odnehal in je otežkočil ves načrt še s kolektivizacijo vasi. Pomanjkanje sposobnih ljudi je hotel nadomestiti z nastavitvijo bogato plačanih tujih inženjerjev, potrebne delavce pa naj bi dala plakatna reklama in najbrezobzirnejše nasilje. Za nabavo strojev potreben denar pa bi moral dati na vso moč fonsiran izvoz, ki bi imel še to nalogo, da bi spravil vse svetovno gospodarstvo v največjo zmešnjavo in s tem napeljal vodo na mlin komunistične svetovne revolucije. Ker je Evropa — in z njo ves svet — baš tedaj preživljala težko gospodarsko krizo, je res kazalo, ko da je Stalin naravnost mojstersko izkoristil čas in da bo imel zato uspeh. V resnici je tudi sovjetski dumping močno poostril gospodarsko Krizo v Evropi, da so armfde brezposelnih narasle za nove stotisoče. Ali kljub temu je imel Stalinov račun svojo težko napako. Stalin je namreč videl pred seboj samo uspehe Evrope. Videl je naraščajoče število brezposelnih, videl je težka socijalna nasprotja in videl je tudi vsa silna politična in nacijonalna nasprotstva, ki preprečujejo, da bi se mogli evropski narodi združiti za skupno delo. Ni videl Stalin vseli prednosti, ki eo lastne evropskim narodom, njih trdno voljo, da nikakor nočejo prenašati tako gorje, kakor ga prenaša ruski narod pod Stalinovim bičem. Ni pa Stalin tudi računal s tem, da more težaven položaj pripraviti Evropo do protiukrepov, da se zaščiti pred kvarnimi posledicami sovjetskega duimpinga. Kajti Evropa more biti tudi tako pametna, da uvidi grozečo nevarnost in da se postavi v bran prosti sovjetski nameri, ki hoče vreči evropskega kmeta in delavca na oni nizki socijalni položaj, kakršnega morajo prenašati v Rusiji. Ni treba Evropi storiti nič drugega, ko da se krattoomalo zapre pred ruskim uvozom in da odgovori na sovjetski dumping z bojkotom, kar mnogi tudi že predlagajo. Če pa ee to zgodi, potem je ves Stalinov račun padel v vodo, ker ni potem nikogar, ki bi kupoval njegovo blago. Petiletka bi bila tako mahoma reducirana na svojo pravo mero in ne bi mogla biti več samo sredstvo za propagando svetovne revolucije, temveč bi se morala omejiti na gospodarsko obnovo Rusije. V tem slučaju pa t di ne bi imelo nobenega smisla prisilno delo in vse, kar je v zvezi s propagando petiletke, ker bi se potrebovalo samo to, kar more Rusija prebaviti. Padel bi tempo, začela bi se normalna evolucija, ki pa je za komunistične metode naravnost smrt. Luknja v Stalinovem računu bi postala evidentna. Le na slabost Evrope računa Stalin. V tem pogledu pa je napaka njegovega računa, kajti Evropa ima tudi moč, da brani svojo pozicijo. In storiti ji ni treba nič drugega, ko da živi in dela brez ozira na sovjetske eksperimente in že so ti postali v resnici — le eksperimenti. Med dunajskimi Albanci Dim«j, 26. februarja. AA. Včeraj je albanski duhovnik Nazim Sandoier zaprosil policijo, na ca spravi v zaščitni zapor, ker se boji atentata Fn krvne osvete. Njegov brat je eden izmed tistih albanskih emigrantov, ki jih je policija Mprla po atentatu na albanskega kralja. ' Denarna sredstva avstrijskega Heimwehra Ponovna izjava dr. Groderja o poldrugem milijonu, ki da ga je dobil major Pabst od Mussolinija Innsbruck, 26. januarja, r. Insbruški meščanski listi so prejeli od znanega voditelja zveze »Andreas Hofer« dr. Groderja izjavo, s katero on ponovno navaja težke obdolžitve proti svoječasnemu štabnemu šefu heimwehra majorju Pabstu. Dr. Gro-der, ki je moral vsled svoje nacijonalne zavesti zapustiti Južno Tirolsko, poudarja v tej svoji izjavi, da je že 18. januarja priobčil spomenico, v kateri je dokazal, da je major Pabst prejel od Mussolinija v svrho finansiranja avstrijskega Heimwehra poldrugi milijon lir. Dr. Groger poudarja po- novno, da so viri, iz katerih je on to svojo trditev posnel, tako zanesljivi, da lahko doprinese dokaz resnice. V nadaljnem obžaluje, da zainteresirani krogi teh dokazov od njega niso zahtevali. Ta zadnja njegova izjava se predvsem nanaša na osebo deželnega glavarja dr. Stumpfa, ki je svoje-časno izjavil, da so vse obdolžitve na račun majorja Pabsta neresnične in da bo zahteval dokazov. V Innsbrucku so izjave dr. Groderja povzročile ogromno senzacijo, ker se major Pabst še nadalje nahaja v mestu. Kriza brezposelnosti v Nemčiji Zastopniki delavstva pri Berlin, 26. februarja. AA. Predsednik Hindenburg je sprejel voditelje treh velikih delavskih zvez ter razpravljal z njimi o položaju delavstva. Politični krogi menijo, da je ta sestanek zelo velikega pomena. Voditelji so opozorili Hindenburga na žalostno stanje delavstva ter zahtevali, naj vlada delavstvu pomaga, kakor poljedelcem, prepreči znižanje mezd in pospešuje znižanje cen. Delavski voditelji so da- predsedniku Hindenburgu lje razložili Hindenburgu, da je sedanji položaj delavstva zelo nevaren za javni inir in red. Hindenburg je zelo pozorno poslušal izvajanja delavskih voditeljev ter obljubil, da bo skrbno proučil te važne probleme. Delavski voditelji upajo, da bo Hindenburg pozval Briiningovo vlado, naj takoj pomaga brezposelnim in prepreči nadaljnje znižanje delavskih mezd. Prva redna seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 26. februarja. Danes ob 18. je bila otvorjena prva mesečna redna seja občinskega sveta. Vodil jo je župan dr. Alojzij Juvan, ki je imenoval za overova-telja zapisnika svetnika Petejana in dr. Kie-serja. Najprej so se rešile razne tekoče zadeva. V upravni odbor Mestne hranilnice so se izvolili dosedanji člani Hraste, Petejan in dr. Strmšek. Snujoči se hotelski šoli se je v načelu obljubila pomoč in podpora mestne občine. Kulturni filmi so se oprostili mestnih davščin. Za nadštevilne prostore, izposojene državnemu ženskemu učiteljišču, je občina zahtevala od banovine najemninsko odškodnino v znesku 100.000 Din. Banovina pa je priznala samo plačevanje 18.000 Din na leto. Zato se je sklenilo zadevo obravnavati še dalje. Sprejme se 20°/o poravnava z najemnico kavarne »Park< glede najemnine. Občinski svet se je nati. pridružil akciji ljubljanskega sveta glede znižanja, odnosno odprave kuluka. Na poročilo referenta svetnika dr. Vebleta za prvi odsek je občinski svet sklenil, da se bo dovolila likvidacija hipotečnega zavoda Mestne hranilnice, čim bodo izpolnjene vse obveznosti. Vojaški grobovi, ki jih je 254, se urede do 31. maja 1932. Maksu Koprivi, lastniku zemljišča, po katerem se je zgradila dovozna cesta do Mariborskega otoka, ki je zahteval za odkup 65 tisoč Din, se stavi odkupna ponudba v znesku 12.000 Din, sicer se bo uvedlo razlastilno postopanje. Na poročilo svetnika Stabeja za tretji odsek odsek se je naročilo gradbenemu uradu, da najde možnost za zaposlitev brezposelnih. Na ^joroičlo svetnika Stabeja za tretji odsek se je sklenilo, da se bodo odslej oddajala slikarska in pleskarska dela, če le mogoče, več obrtnikom. Dalje se je dovolila parcelacija posestva Terezije Reiserjeve pri Sv. Magdalen, posestva Julija Glaserja od Meljskega hriba tu mestne občine pri Sv. Magdaleni. Antonu Mariina se dovoli gradba enonadstropne stanovanjske in trgovske hiše v Gosposki ulici, toda samo s pogojem, da v desetih letih dozida še drugo nadstropje. Da se to zagotovi, se mestna občina vknjiži s konvencijonalno globo 50.000 Din na drugem mestu. Na trgu Kralja Petra se dovoli mestnemu električnemu podjetju posta viti javno električno uro, kakršna je na Glavnem trgu. Dalje se dovoli sprememba regulacijske črte Orožno. ’ ulic« v toliko, da bo ulica široka samo 13 m namesto 15 m, kakor je bilo poprej določeno. Ob tej ulici bo zidal mestni stavbenik Hubald Nassimbeni trinadstropno stanovanjsko hišo. Prvi mariborski tekstilni tovarni v Melju se dovoli ob Motherjevi ulici in ob Kacijanarjevi ulici zgradba novega tovarniškega objekta, v katerem bo zaposlenih 600 delavcev in ki bo porabila 1000 kilovatnih ur elektrike. Na poročilo svetnika Pušenjaka za četrti odsek se dovoli odpis občinskih hišno-najemnin-skih davščin za dobo 6 let novim stavbam liubaida Nossimbenija in prezidanim tovarniškim objektoui Karla Seherbauina v Kopališki ulici. Mestnemu avtobusnemu podjetju se dovoli nabava 40- vrhnih oblek. Mestnemu avtobusnemu podjetju se odpiše vodna naklada 2074 Din, ki se v bodoče sploh ne bo pobirala. Prav tako se odpiše mestni plinarni vodna naklada v znesku 5154 Din. Tudi plinarna se za bodoče oprosti te naklade. Dalje so se dovolile razne zamenjave sveta, razne naknadne parce lacije, napeljave električnega toka raznim podjetjem, prodaje hiš z mestno garancijo, regulacija Razvanjske ceste itd. Zdravstvenemu domu se dovoli subvencija 15.000 Din. Prvemu slovenskemu športnemu klubu v Mariboru se odobri prošnja za podporo v obliki brezplačne dobave gramoza in dostavitve traktorja za dovoz materijala, kar se ceni skupaj na 7730’80 Din. Dovoli se dalje ojačenje plinovoda pod železniškim tirom severno od glavnega kolodvora v znesku 12.000 Din. Podaljša se najemninska pogodba s Hedvigo Pipuš glede transformatorske postaje v hiši na Aleksandrovi cesti 55 za nadaljnih 10 let. Dovoli se dalje razširjenje skladišča za elektrotehnični materijal in stroje na dvorišču v Kopališki ulici 9. V načelu se sklene, da se da nekaterim, ki bodo hoteli zidati hiše, gradbena garancija v višini 60 odstotkov. Izvolila se je posebna komisija za ureditev pobiranja gostaščine od hiš, ki so proste državnega davka. Uvede se oglednina za meso, ki se uvaža v mesto, in sicer po 50 par za kg uvoženega mesa. Glede hišnih tablic *e sklene, da se naroče emajlirane tablice. Hišne tablice bodo šle na stroške lastnikov hiš, ulične tablice pa se bodo plačale iz kredita, ki je v proračunu za to določen. Pri tej priliki se bodo revidirala tudi imena ulic. V ta namen se določi poseben odbor, v katerega so bili izvoljeni svetniki dr. Veble, Grčar, dr. Strmšek in dr. Kieser. Nato je sledila tajna seja. Incident med Poljsko in Rusijo Varšava, 26. februarja. A A. Pat poroča: Poljski poslanik v Moksvi je 25. t. m. po nalogu ministrstva za zunanje zadeve izročil sovjetski vladi in komisarijatu za zunanje posle izčrpno noto poljske vlade o tem, da je bila v poslopju poljskega poslaništva v Moksvi aretirana oseba, ki je izjavila, da je poštni uradnik in ki se je legitimirala s izkaznico GPU-ja. Ta oseba je bila prijeta v trenutku, ko ]e hotela vdreti v zasebni delovni kabinet poljskega poslanika Pateka, ki Je bil odsoten. Nota opisuje ta dogodek podrobno in zahteva satisfakcijo ter Jamstva, da se taki dogodki več ne ponove. Ratifikacija poljsko-nemške trgovinske pogodbe Varšava, 26. februarja. AA. Zunanjepolitični odbor poljskega Sejma je ratificiral nemško -poljsko trgovinsko pogodbo. Politični krogi upajo, da bo ta . ratifikacija omilila napetost med Poljsko in Nemčijo. Pogodbe še niso predložili nemškemu državnemu zboru. Nemške agrarne stranke se ratifikaciji relo protivijo, industrijski krogi pa so zanjo. Poljsko društvo za mir Varšava, 26. februarja. AA. Pat poroča: Na pobudo franooskea pisatelja Andreja Chčrada-ma se je ustanovilo poljsko društvo za mir na podlagi zaščite mirovnih pogodb po vzorcu takih društev, ki obstoje že v Franciji, Jugoslaviji in Romuniji. Ustanovni seji so prisostvovali zastopniki političnih skupin vlade in opozicije ter so soglasno pohvalili pobudo za ustanovitev tega društva. V pripravljalni odbor so prišli najuglednejši zastopniki sejma in senata tako iz vladnih kakor tudi opozicijskih strank. Pisemski atentat na predsednika berlinske policije Berlin, 26. februarja. AA. Policijski pred? d-nik ZSrgiebel je prejel včeraj pismo, ki g- je predal kriminalnemu oddelku, kjer eo ugotovi.i, da je bdi nanj pripravljen atentat. Ko so namreč to pismo odprli, je bruhnil iz njega velik plamen, ki pa ni nikogar poškodoval. Policija išče skrivnostnega pošiljalca. Oustricova afera fariz, 26. februarja. AA. Bivši minister Ch6-ron, član senata, je dobil včeraj baš v trenutku, ko je hotel z vlakom odpotovati v svoje volilno okrožje, poziv preiskovalnega odbora v Ous‘ri-covi aferi, naj pride kot priča na zaslišanje. Ghdron je takoj odgodil potovanje, vendar je Sredal pismeno pritožbo predsedniku senata 'oumergueu, v kateri je protestiral zoper tako brezobzirno ravnanje policije. Avtobusni promet Pariz-Varšava Varšava, 26. februarja, d. Poljsld listi javljajo, da je bila podpisana poljsko-franocska pogodba o uvedbi avtobusnega prometa med Varšavo in Parizom preko Berlina. Avtomobil-ni promet se’ otvori 27. »pril«. Jugoslovansko-poljski večer v Varšavi ..Varšava, 26. februarja. AA. Liga poljsko-ju-goslovansklh društev Je imela včeraj v veliki dvorani varšavske občine literarno umetniški večer podg imenom »Poljsko-jugoslovanski živi almanah«. Prireditve so se udeležili tudi Jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič, višji uradniki zunanjega ministrstva, osobje jugoslovanskega in češkoslovaškega poslaništva in mnogoštevilni drugi gostje. Po govoru predsednika lige Kneblevskega Je imel predavanje prof. Julij Benešič »Moji tovariši na Poljskem«, za njim pa književnik Osendovski »Srbija v vojni«. Go-vo jakov. Po končanem progmamu se Je začel Izbran vomlk Je posebno poudaril hrabrost srbijanskih koncert. Imenovanja in napredovanja Beograd, 26. februarja. 1. Pravosodno ministrstvo je potrdilo službeni položaj državnega uslužbenca Punčuha Vladimirja, sodniškega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Nastavljen Je v 1-8. Beograd, 26. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra trgovine in industrije napredoval v 1-7, prof. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Roman Gregl, do-zdaj 1-8. Finančna seja za zvezo Slovenije z morjem Sušak, 26. februarja, k. Predsednik akcijskega odbora in župan Juraj Ružič je sklical sejo finančne sekcije za zgraditev direktne proge med Ljubljano in Sušakom. Finančna sekcija se sestane v Ljubljani 3. marca. Naslednjega dne pa bo seja akcijskega odbora v trgovinski zbornici v Zagrebu. Na tej seji bodo poročali o sklepih finančne sekcije ter o dosedanjem delovanju odbora. Lastnikom kuponov 7-odstot-nega investicijskega posojila 1921. .Beograd, 26. februarja. AA. Lastnike kuponov '% Investicijskega posojila Iz leta 1921 opozarjamo, da se začne izplačevanje 19. kupona 15. marca t. 1. Poleg blagajne oddelka za državne dolgove in državni kredit pri ministrstvu za finance bodo vršile izplačevanje vse davčne uprave ter Poštna hranilnica v Beogradu s filijalaml V Zagrebu, Ljubljani ln Sarajevu s podrejenimi poštami ter denarni zavodi, ki so zato pooblaščeni. (Iz oddelka za državne dolgove in državni kredit ministrstva financ. Naša živina na mednarodni razstavi v Milanu Beograd, 26. februarja, k. Vsoboto odpotuje v Maribor svetnik trgovinskega ministra Jaša Grtaševifi, da pregleda razstavo fcivine, ki jo bodo poslali v Milan na mednarodno razstavo. Kot strokovnjak potuje z njim Milorad Petrovič. Izvozniki naše živine se zelo zanimajo za to razstavo. Poleg klavne živine bodo v Milanu razstavili tudi plodno žiivino. Velik požar v garaži Srbske obrtniške zadruge Beograd, 26. februarja. 1. SnoČi je tik pred polnočjo nastal velik požar v garaži Prve srbske obrtniške zadruge za izdelovanje karoserij. Zgradba je bila lesena in se je radi tega požar s veliko naglico razširil. Uničil je 5 avtomobilov in en motocikelj, ki so jih v garaži ravno popravljali. Pretila je tudi nevarnost, da se bo požar razširil na sosednje zgradbe, a bo gasilci to po velikem trudu preprečili. Skoda znaša preko 200.000 Din. Schober zapušča policijo Dunaj, 26. februarja, (d) Daily Maila« poroča, da je Rusija kljub velikemu pomanjkanju, ki vlada tamkaj, v stanu organizirati armado 17 milijonov ljudi za pohod proti Evropi. Bivši častnik sovjetske armade, ki je pred kratkim zbežal iz Rusije, je dopisniku >Daily Maila« dejal, da so v sovjetski armadi možje in žene in da so vsi izvrstno oboroženi. Sovjeti vežbajo na milijone vojakov za boj proti Poljski, baltskim deželam. Finski in proti Romuniji. Častnik je končno rekel, da je Rusija v stanu mobilizirati v enem tednu 3 milijone vojakov. Tripolis, 26. februarja. AA. Mednarodni sejem bo otvorjen 8. marca. Za velesejma bo Tripolis obiskal italijanski prestolonaslednik. Melbourne. 26. februarja. AA. Na letališču Seymour se je ponesrečilo vojaško letalo. Oba pilota sta se ubila. Letalo je letelo • hitrostjo 180 milj na ure. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE! ljubljanski mestfni proračun Proračun izkazuje v rednem in iirednem prometu 97 milijonov Din izdatkov. Ljubljana, 20. februarja. Mestno kiajigovodatvo je izdelalo načrt proračuna za leto 1931., ki izkazuje: Potrebščine. Splošna mestna uprava (v milijonih dinarjev, v oklepajih podatki za leto 1930)............................ 9-2 (87) Mestna poslopja in zemljišča . . . 3'4 (4-l) Občinske davščine, takse in drug-i stroški .............................5'7 (6'35) Občinska posojila . . « ■ • . . 6'3 (4'8) Ceste, uilice in trgi...................fl'8 (1(H5) Sooi(jajlno »kiAha, prišel sem ravno o pravem času za obed,< je pomislil, ko je opazoval od daleč jahačico, ki Je silno spretno vodila konja in dražestno ne njem sedela. Pre- den je skočila s sedla, je spodbodla konja, da se je visoko vzpel na zadnje noge. Vendar pa ni mogel ugotoviti, kdo je bila drzna amazonka, ker je bil še predaleč od gradu. Konjarji so peljali konje v hleve in tedaj se je oglasil zvonec, v znamenje, da je prišel čas, ko se je treba preobleči. Tedaj je tudi Farnmor privozil na dvorišče. Ker so bili vsi gostje zaposleni s toaleto, se je tudi on podal takoj v svojo sobo, ki mu jo je odkazal hišnik. Med potjo je šel mimo galerije, ki je bila od pamtiveka odkazana damam. Iz neke sobe je stopila na hodnik čedna, rjavolasa sobarica in rekla neki drugi služkinji: »Teci in takoj prinesi rdečih kamelij iz toplic. Gospa hoče imeti pristne cvetlice. Ah, draga moja, kako muhasta je ta markiza Vavasour!« To ime je bilo prvo, ki ga je slišal v Vernonceauxu, in komaj je zadelo njegovo uho, se ga je polotilo kesanje, da je prišel semkaj, namesto da bi odpotoval v Baden. In bil je mož, ki ga niso nikoli nadlegovale slutnje ne kesanje. Kesal se je, da ga je semkaj privedla želja videti v obličje belega domina onega večera na plesu. Zgodilo se mu je prvič v življenju, da je ženska tako učinkovala nanj in ta misel ga je jezila. In vnovič se je v njem zbudil odpor proti lady Vavasour, zlasti ko je slišal sobarico, zahtevajočo kamelije za svojo gospo. Morda se je spomnil dame s kamelijami, ker se mu je lady Vavasour hkratu predočila kot brezsrčna koketka, ki jo smeš občudovati, toda se je moraš istočasno čuvati. Primerjal jo je japonskemu bezgu, ki zastrupi onega, ki vzame v roko zavratno cvetlico. Sam si ni vedel razložiti, zakaj se Je zbudil v njem odpor in nezaupanje do Iady Vavasour-jeve. Morda je bil nagon, ki ga je svaril pred njo, da jo je primerjal s strupeno cvetlico. »Kateri gostje so v gradu? ali veš Diaz?< je vprašal Farnmor svojega služabnika, ko se je preoblačil. Urni, prožni lakaj je z neprimerno spretnostjo izrabil kratki čas, ki ga je prebil med svojimi tovariši, za poizvedovanja. Tako je mogel ustreči svojemu gospodu in mu našteti skoraj polnoštevilno imena gostov. Izvzemši nekatere cerkvene dostojanstvenike iu markizo Vavasourjevo, je poznal vse. Dvorane so bile še prazne, ko je prišel doli. Z ne strpnimi občutki, ki se navadno polaste vsakogar, ki pride v tujo, dasi prijateljsko hišo, kjer se namerava nastaniti za daljši čas, je Farnmor sedel na divan. Bil je obrnjen s hrbtom proti vratom, vodečim na teraso. Bel psiček, ki ga je že poznal, nui je skočil v naročje in stresal v pozdrav srebrne kraguljčke svojega ovratnika. Igral se je z ušesi razvajenega štirinožnega hišnega ljubljenca, toda bil je tako zatopljen v misli, da ni slišal likanja na bližnji omari stoječe ure, ki je kazala devet, ne korakov, bližajočih se s terase. Tudi ni videl postave, ki je stala na nragu v medli večerni luči. «l)ober večer, mylord! Premišljujete o cigankinem prerokovanju ali o belem dominu? Ali vas pa morda nadleguje 9pomin na voltursko spletko?« Jadranski Stražarji V Jugoslaviji imamo eno edinstveno Splošno narodno organizacijo za obrambo a pospeševanj© našega morja. »Jadranska Straža« s svojimi Stražarji obrača čelo proti zapadu. Na drugi strani Jadranskega morja pa se kopičijo organizacije jadranske propagande, tako, da je nekdo ugotovil, da razpolagajo Italijani z večjim številom raznih sekcij, pododborov itd., kakor je sploh Italijanov v Dalmaciji. Ta afront proti našemu morju se zgoščuje z dneva v dan. Poborniki te sistematične akcije postajajo vedno jačji in nevarnejši. Jugoslovani, ne pozabite, da razpolagajo Italijani s sledečimi organizacijami, ki vodijo brezobzirno propagando za »osvobo- Ienje Dalmacije in ujedinjenje k materi tali ji«: Lega Nazionale (danes se imenuje Lega Culturale im se pri nas lahko svobodno razvija po mili volji), Dante Ali-gliieri, Pro Dalmazia, Coscienza Adriatica, Pro maare nostro, Comitati di azione tlal-matica, Associaaiono voloiitari di guerra, Gruppo di azione Dalmazia per le scuole italiane, Sodefca Dalmatica di Storia patria, Nicolo Tominaseo, Associazione di irreden-ti dalmati, Dalmazia, Comitati di giovani, Lega navale, Ente nazionale adriatico, Garibaldi itd. itd.! Kdoir pozaia metode ta aktivnost vseh teh neštetih organizacij z milijoni članov, ki jih v polni meri podpirajo vse politične in vojaške oblasti, ta moira razumeti važnost in živo potrebo, da se tudi naša obala strne in utrdi s silami, ki bodo po pogumu, če že ne po številu v stanu vsakega grabežljivca poučiti, da je Dalmacija naša bila, je in ostane! Zato zavedni Jugoslovani, vsi v to viteško organizacijo, ki je bistvo jugoslovanskega nacijonalizma. >Ja-dranska Straža« mora tudi v naši ožji domovini prodreti do zadnjega sela! Rolf. — Beograd kot mednarodno kongresno me »to. Dne 22. t. m. je imela Mednarodna zve/a duševnih delavcev v Parizu odborovo sejo. Poleg Francozov, Angležev, Holandcev, Čehov ia Avstrijcev je zastopala Slovence ga. dr. Melita Pivec-Stelč, tajnica ljubljanske sekcije Jugoslovanske zveze duševnih delavcev. Iz raznih motivov se je sklenilo, da to leto še ne bo kongres v Beogradu, ampak v Ženevi v drugi polovici julija. Razpravljalo se je o zmanjšanju delovnih ur, oziroma dni ter o resoluciji za svetovni mir. — Pomišelj pod Krimom. Kot nadaljni predavatelj na naši ljudski univerzi v šoli je 22. t. m. predaval »trok. tajnik g. Kafol. Bilo je 05 poslušalcev, ki so poslušali o sadjarstvu. Po poldne istega dne so fantje in dekleta igrali na šol. odru »Tri sestre«. Plakati so privabili obilo poslušalcev. Igralci so igro rešili po splošni sodbi še boljše kot »Divjega lovca«. Veselje je pač tu, kakor tudi pri podpisancu, ker čisti dohodek se je poklonil šol. odru. S tein Eneskom se je poplačal zadnji dolg. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem darovalcem naše fare za nesebično požrtvovalnost in dajatve šol. odru. V prvi vrsti se moram zahvaliti gospodarjem Jakobu Modicu iz Bresta, Ivanu Mavču, Urhu in Jožetu Peršinu iz Tomišlja, ki so žrtvovali toliko, da brez njihove pomoči oder r,e bi bil urejen. Splošna požrtvovalnost in zmisel ia napredek vidoma napreduje in t ko bodi nadalje. Ustanovni občni zbor sokolske čete 1 o 85. marca po farni maši v šoli. — Fr. Belin, šol. upravitelj. Pomagafie slrtenao očetu narobnega muce- Jz dravske banovine d Službeni list kr. bansko upravo Dravske banovino št. 14. z dne 26. februarja 1031. ima Bledečo vsebino: Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in di-striktnih pokojnin; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.; Razne objave iz »Službenih novin«. d Pisarna sreskega cestnega odbora se nahaja v Ljubljani za Kresijo (Mayerjeva hiša II. nadstropje), levo. Vhod ob Ljubljanici. — Uraduje se vsaki dan razun nedelj In praznikov od 8. do 14. ure. 708 d Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto 7. marca ob 11. uri v Črnomlju. Na dnevnem redu sta poleg običajnih poročil predavanje dr. Mirana Kaina o zadružništvu in tov. Bogdana Jurančiča o delovni šoli. Udeležba — zadeva stanovske dolžnosli. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 7693, termometer —1-2, relativna vlaga 80%, smer vetra SW, oblačnost 8, popoldne se je zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 767'6, termometer —2, relativna vlaga 90%, smer vetra SSW, oblačnost 10. Snežilo je v Beogradu (do 7. ure 0-6 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 5, najnižja —2-6. V Mariboru 2, v Zagrebu —2, v Beogradu —2, v Sarajevu -3, v Skoplju 0 in v Splitu 2. Ljubljana Petek, 27. februarja 1931., Leander. Pravoslavni: 14. februarja, Avksemtije. Nočno službo imata lekarni Piccoll na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * I Sokol Ljubljana II priredi danes 27. t. m. ob 20. uri na Realki predavanje br. Vladimira Kravosa »O Japonski — deželi solnca«. Predavanje bo opremljeno s skioptiič. prevajanjem pokrajinskih slik. Vabimo vse članstvo, prijatelje, posebno pa mladino in njih roditelje k predavanju, ki bo zelo zanimivo. ■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov-Sekcija Ljubljana ima svoj XII. redni občni zbor na soboto 14. marca ob pol 20. v svojem lokalu na Kongresnem trgu l/II. ■ Občni »bor Udruženja rezervnih avijatikov, oblastni odbor v Ljubljani, bo v nedeljo 1. marca t. 1. točno ob 9. dop. v prostorih Aerokluba v Kazini. Članstvo naj se občnega zbora polnoštevilno udeleži. I Koncert Pavle Lovšclovc. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo, da so vstopnice za koncert ge. Pavle Lovšetove, ld bo v petek, 6. marca ob 20. uri v Filharmonični dvorani, že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Spored koncerta je izredno zanimiv; siika sodelujejo poleg odlične umetnice njena hčerka Majda (sopran) ter konservatorista Lipovšek (klavir), Pfeifer (violina). Cene običajne koncertne. ■ Drž. konservatorij. Javna produkcija, ki je bila napovedana za nedeljo 1. marca t. 1. se preloži na kasneje. ■ Pevski zbor Glasbene Matice! Danes ob 20. uri vaja mešanega zbora. ■ Šentjakobski oder ponovi v soboto 28. februarja in v nedeljo 1. marca izvrstno veseloigro Iz življenja mladega osmošolca »Extempo-rale«, ki je imela pri vseh dosedanjih predstavah lep uspeh. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v trgovini g. Miloša Karuičnika na Starem trgu. Začetek vsakokrat ob 2015. ig^imiiuiiiiuimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiFgl Tvrdka Julio Meinl d. d. Ljubljana, Šctenburgova 3 priredi v petek, 27. t. m. popoldne in v soboto, 28. t. m. ves dan slavnostno poskusno kuhanje čaja, na katero se slavno občinstvo najvljud-nejše vabi. Vsak srčno dobodošeK Bi!i?iiHiimim»Mniinitmmmniiniiniiiiiimii| ® Zabavni večer priredijo 28. februarja oficirji Ljubljanskega garnizona v vseh prostorih Tabora. Na to prireditev se vabijo vsi, ki imajo permanentno vabilo za obisk oficirskega doma. Začetek ob 21. uri. Odbor. H Vajeniško predavanje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 2. marca ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg XIV, vajeniško predavanje. — Predava g. Milko Krapež, pod-načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani o 'temi: »Telovadba vzgojni smoter narodov« (nadaljevanje). Vstopnine ni. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. H Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola. S sodelovanjem Češkoslovenske obce uprizori prvo lutkovno predstavo za odrasle, v nedeljo 1. marca t. 1. ob 8. zvečer. Fantastična igra v 8. slikah »Zdravnik, smrt in vrag«. Spisal Fran Poci. Vabimo vse prijatelje lutkovne umetnosti. Zdravo I “Mambov m Mladi ljubljanski literati v Mariboru. V petek, dne 6. marca bo v Ljudski univerzi nastopilo sedem mladih ljubljanskih literatov. Cl-tali bodo svoja dela, pesmi, prozo in eseje. Za-nimarije za ta nastop je precejšnje. m Mariborska nočna lekarniška služba. Dasi ima Maribor z okolico krog 50.000 prebivalcev, ima nočno službo vedno samo ena lekarna, in to po teden dni. če ima službo lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanov! ulici, pomeni to za prebivalce Melja, Košakov, Krčevine itd. izgubo 1 do 1 in pol ure ali pa že več, enako Jz di»u&ih humovin Ljubljana, 26. tebruarja. Včeraj popodne je prispel iz Trsta v Ljubljano oče pokojnega Frana Marušiča, ki je bil ustreljen lani še s tremi žrtvami v Bazovici, da najde kruha med nami zase in za svoje otroke, od katerih ima najstsrejši otrok 9 let, najmlajši pa 7 mesecev. Oče Franc Marušič Je bil na dan sinove aretacije odpuščen po dolgoletni in vestni službi iz banke v Trstu na zahtevo policijske kvesture, obenem pa je bila izdana prepoved, ia ga nobeno podjetje ne sme sprejeti v slu-Ibo. Tako je bil radi tega, ker je vzgojil sina v narodnem duhu, vržen na cesto brez odpravnine in pokojnine. Druge službe radi prepovedi ni dobil, dovoljenja za izselitev mu niso dali, tako da je bil primoran pod pritiskom prodati vse svoje premoženje pod polovično ceno in se izseliti k prijatelju v hlev, kjer je z otroci prebil najhujšo zimo. Duševno strtemu in materi-Jalno uničenemu so po 10-mesečnem trpljenju izdali dovoljenje za izselitev v Jugoslavijo in tako je včeraj prispel z ženo in 4 nedolžnimi otročiči v starosti 9, 6, 2 let in 7 mesecev sredi zime v Ljubljano. Najstarejšega sina, ki mu je pomagal vzdrževati družino, je pustil v trdi kraški zemlji, ki jo je moral sin namočiti z lastno krvjo, starši bratje in sestre pa s solzami, da so mu tujoi laže kopali grob in s petami zravnali gomilo, da bi nihče ne vedel, kje počiva to srce, ki je darovalo vse za svojo rodno grudo. G. Marušič se je začasno nastanil v hotelu Tivoliju in prosimo, naj se javijo podjetja, ki bi bila voljna sprejeti ga v službo, v našem uredništvu ali pa direktno pri njemu. Prav tako pro-»imo. naj se javijo hišni posestniki, ki bi bili voljni sprejeti ga v dvosobno stanovanje po ne-pretirani ceni. Afera bitoljskega veleode-ruha Poročali smo že o veleoderuhu Nikolu Stoji-čeviču iz Bitolja, ki je odiral ljudi kar na debelo in sl na ta način pridobil milijonsko premoženje. Afera tega skopuha je postala po zadnji preiskavi pravcata senzacija za ves Bi-tolj in okolico. Na zahtevo vardarske finančne direkcije v Skoplju je sodišče zaplenilo skopuhovo premoženje, ker ni plačal 1,486.000 Din za davke, od svojega dobičkanosnega, ne ne oblastno dovoljenega obrata. Ko so kontrolirali skopuhove knjige, so ugotovili, da Je Stojičevlč obratoval s kapitalom poldrugega milijona Din. Za leto 1929 je pa prijavi! oblastem samo 750 tisoč Din. Za leto 1930 pa okroglo 800.000 Din. Zaslišali so tudi nekatere njegove žrtve, ki so dokazale, da je skopuh zahteval od 14—24% obresti za izposojene vsote. Mnogi so mu pa plačali tudi 24—150% in neki trgovec celo 259% obresti za posojeno vsoto. Tajna groba v gozdu Učitelj Jovan Kontič iz Savinca pri Gornjem Milanovcu je vnet lovec, šel je na lov tudi nedavno na dan vseh mrtvih. V gozdu v neki goščavi je našel nad gomilo prižgano svečico. Ko se je učitelj ozrl, je zagledal še znanega mu seljaka In ga je vprašal, kaj počenja ta dan v gozdu. Seljak Je učitelju pojasnil zgodbo o grobu sredi gozda. Povedal je, da so na tem mestu v gozdu, ki je njegova last, pokopal leta 1915 nekega oficirja poročnika, ki je poginil v borbi. Neki vojni invalid, ki je bil navzoč, ko so na tem mestu oficirja pokopali, Je učitelju izjavil, da je sovražnik pred evakuacijo prodiral v te kraje. Pri tem je bil smrtno zadet na svojem belcu mlad poročnik, za katerega nihče ni vedel, kdo je. Truplo Je ležalo 3 dni nepokopano, čuval ga je 3 dni in 3 noči, ne da bi pokusil ponujane mu krme, njegov belec. Četrti dan so oficirja pokopali. Po vasi so se raznesle celo vesti, da Je ubiti oficir sin nekega vaščana starega čiče Ivana, kar je starca, ko Je zvedel o tem, tako prevzelo, da Je zblaznel in kmalu nato umrl. Izkazalo se je pa, da je njegov sin še živ in zdrav na fronti. Kdo je pa ubiti oficir, Je ostala tajna. Seljaki so našli v žepu mrtvega oficirja fotografijo, na kateri so trije mladeniči, ki so si podobni. Mogoče so daleč pa imajo tudi oni iz južne okolice in s periferije, če je na vrsti lekarna pri Glavnem kolodvoru. V Ljubljani imajo nočno službo vedno po tri lekarne, ali je ne bi mogli v Mariboru imeti vsaj dve, in sicer na dveh nasprotnih koncih mesta? S tem bi bilo vsem ustreženo. m Zahvala. Gospa Ida Sticklerjeva, lastnica kavarne »Central«, je darovala pevskemu zboru Glasbene Matice 1000 Din, za kar ji izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. m Jubilej nadučitelja Josipa Sabatija. V sredo Je slavil v ožjem rodbinskem krogu 75-let-nico rojstva zaslužni narodni in prosvetni delavec g. Josip Sabati, vpokojeni bivši šolski voditelj v Zg. Poljskavi. Želimo mu še veliko let zdravja! m Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske ln okrajne ceste v območju Okrajnega cestnega odbora Maribor je razpisana na dan 7. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta štev. 26-11, za cestne odseke v sodnem okraju Maribor; na dan 9. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih bivšega Okrajnega cestnega odbora v Slovenski Bistrici za cestne odseke v sodnem okraju Slovenska Bistrica; na dan 10. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih bivšega Okrajnega cestnega odbora pri Sv. Lenartu v Slov. gor. za cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. Skupaj se bo izdražbalo za 374.517 km banovinskih in okrajnih cest 19.563 m» gramoza v skupnem znesku Din 1,948.096. Dobava mora biti izvršena najkasneje do 30. IX. 1931, delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti pri pristojnih občinskih uradih ln med uradnimi urami pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Cel#e bratje in je oni v uniformi umrli oficir. To fotografijo je pred dnevi objavila beograjska »Politika« in mogoče bo kdo poznal fotografirane mladeniče in tako razkril tajno groba v gozdu pri Gornjem Milanovcu. Čez noč milijonarka Ze nekaj dni zanima Čurut in okolico zadeva o milijonski zapuščini, ki naj bi pripadla neki 70 let star ženici. To je neka Persa Kalenič iz Čuruta. Živela je zadnja leta osamljena od milosti nekih svojih sorodnikov. Mož, ki je u-mrl, ji ni zapustil premoženja in odšla je po moževi smrti k sinu v Ameriko. Temu pa menda ni šlo predobro v deželi dolarjev in poslal je mater zopet domov in ji zagotovil mesečao podporo. Sin obljube ni držal in ji je poslal samo nekajkrat po 10 in 20 dolarjev. Kaleničeva je pa imela brata Kosto, ki se je pred 40 leti izselil v Srbijo in odprl trgovino v Vranju. Prekrstil se je tudi v Kosto Krstiča. Kupil je v družbi z nekim tovarišem zemljišče, na katerem je neki holandski inže-ner slučajno odkr.il v nižjih plasteh premog in asfalt. Začeli so pridobivati premog. Premogovnik se je razvil in donašal lastnikom milijonski dobiček. Po vojni je Kostiču umrla žena, pred 6 leti je umrl pa tudi on, toda brez dedičev^ Solastniki so že upali, da bo Kostičev delež 20,000.000 Din zapadel, ko so našli pravo dedinjo, Kostičevo sestro, ki je živela pozabljena v bedi v Čurutu v Bački. Stara je danes 70 let in nepričakovano je poslala čez noč milijonarka. b Namesto zdravila ie dal šeni strup. Neki Božidar Mihajlovič iz Krivelja je dal svoji noseči ženi čašo rakije, ko mu je potožila o bo' lečinah, češ vzemi to, zdravilo je za noseče žene, dobil sem ga od zdravnika. To se je v._o dilo lani meseca marca. Žena je izpila, nak>r ji Je postalo še huje in dva dni nato je umrla r zaječarski bolnici. Mož ji je nasul v čašo^ arzenika. Pred sodniki je izjavil, da ni hotel žene zastrupiti, temveč ji samo odpraviti plod s teni strupom. Neka udova iz vasi mu je svetovala to sredstvo. Mož je /del, da hoče žena otroka ln ji zato ni povedal, kakšno zdravilo ji je dal. Zaječarsko sodišče ga je obsodilo na 8 leta o-bije, vdovo, ki mu je svetovala »zdravilo«, pa na 2 leti robije. Apelacijsko »odišče je obema zvišalo kazen na S let robije. * Upravni odbor krajevne protitnberkulozno lige v Celju se je na svoji seji 25. t. m. konstituiral sledeče: za predsednika je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen g. Zdolšek Bogomir, učitelj v Celju; odbor pa je iz svoje sredo izvolil za I. podpredsednika g. dr. Rajšpa, za II. podpredsednico go. Stermeckijeva, za III. lodpredsednika g. dr. Rebernika, za tajnika g. »migovca, za blagajnika g. prof. Gompa. Odbor je na seji sestavil finačni načrt in določil smernice za bodoče delo. Članarina znaša za redne člane letno 12 Din, za podporne člane 50 Din, za ustanovnike 1000 Din. Na vse denarne zavode ter večja industrijska podjetja se bo potom izvoljenih delegatov ge. dr. Goričanove in g. dr. Rebernika vložilo pismene prošnje za podporo in za pristop k ligi kot ustanovniki. Pobiranje letne članarine za ligo se je poverilo g. Korenu Antonu in prosi odbor, da ga dobrotniki naj ne odklanjajo. Dolžnost vsakogar je, da stopi v vrste bojevnikov proti jetiki in da ligo podpira v tem boju tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. * Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 2. marca ob 20. bo predaval v meščanski Soli g. prof. Brodar o svojih najnovejših odkritjih v Pofom zijalki. Zanimiva izvajanja celjskega učenjaka bodo spremljale številke skioptične slike. * Z asfaltiranjem okoliških cest bodo vend ' 1. julija do 31. avgusta 1930. je bilo izdanih 879 nakaail za zobozdravljenje, bi so bila pno-račnnjena z Din 153.966-—. Od teh 379 nakazil Je odpodlo 268 na člane, 111 pa na družinske člane. Statistični podatki. Bolniška blagajna. Stanje članstva in družinskih Članov konceni leta 1930. Številke v oklepajih se nanašajo na leto 1929. Članov 2236 (2316), družinskih članov 3471 8*118). Bolniška blagajna je nudila svojim Članom zdravljenje v 1077 (1551) slučajih skupno 19.677 (24.271) dnevi bolezni in arnbulatortčno zdravljenje v 2996 (3302) slučajih. Nezgodna blagajna. Stanje članstva in rentnikov s koncem leta 1930. Zavarovancev 2282 (2467), rentnikov 3» (27), vdov 5 (5), sirot 8 (8) in 4 (3) sorodniki. V 236 (902) nezgodnih slučajih se je izplačala hianairina odnosno 100% rentna za 748 (832) dni. Nove rente so se priznale 14 članom in 1 sorodnici. Pokojninska blagajna. Članov 2138 (2313), žen 1309 (1310) in otrok 2033 (1973), starouipo-kojencev 58 (60), vdov 182 (198), sirot 39 (58), novoupokojencev 112 (63), vdov 67 (58), sirot 50 (41) in 1 sorodnica. Tekom leta je bilo na novo upokojenih 54 članov, 11 vdov, 17 sirot in 1 sorodnica. Poročila poslovnega odbora so delegati sogjas- i odobrili, nakar se je oglasil k besedi gosp. Jurij Jeram ter izrazil zadovoljstvo radi »motrenega gospodarstva bolniške blagajne, ki izkazuje zelo lep poslovni pribitek. V nadzorstvo so bili za tekoče lelo izvoljeni Zorman Franc in \ .liter Ivan, namestnika Markun Aleš in Žalosten konec dveh mladeničev Komaj 20 let stara, pa sta se naveličala življenja in se obesila Rajhenburg, 25. februarja. Letošnje lelo nam je prineslo že več samomorov. Vzroki so zelo različni. Dokaj nesrečnežev je pognalo v smrt slabo gmotno stanje, druge zopet nesrečna ljubezen. V našem okolišu sta se dogodila v mesecu februarju kar dva samomora. V prvi polovici meseca februarja se je obesil v Stolovniku pri Rajhenburgu posestnikov sin Anton Klavžar. Vzrok samomora je še doslej neznan in ga je nesrečni mladenič odnesel seboj v grob. Po raznih domnevanjih pa naj bi bil vzrok samomora nesrečna ljubezen. V sredo 25. februarja se je pa dogodil že drugi samomor v rajhenburški fari. Tudi ta si je na isti način končal svoje življenje. Bil je to Leopold Kelhar, istotako posestnikov sin, doma iz Senovega pri Rajhenburgu. O tem drugem samo- Muilej Ivan, vsi št Arji za delavstvo ter Riazoli Reševanje agrarne krize v Pariza N« podiliiigi akletjKvv pan«vix>pake konference v Ženevi, kii je »borovula v mesecu januarju, ee je pred dnevi sestala v pariškem Quaii d’ Or»ay agrarna koniferenoa, na kateri je bilo zastopanih 24 držav. Konferenci je predsedoval sani pobornik panevropske idej« g. liri a nd, katerega zasluga je. da na praktičnem primem pokaže realizacijo svoijLh žonijatoih načrtov. V resnici je imel g. Briand pri tem poslu več sreče, kakor pa g svojo politično Panevropo. Konferenca je imeil« namen, da najde pota, kako bi so mogli izrabiti veliki presežka žil«, n kaiteriimi trenutno razpolaga vztaodno-central-na Evropa. Z drugimi besedami, Evropa je po dolgem oklevanj« vendarle morala uvideti, da 'bodo agrarne države mogle nakupovati tvoje industrijske potrebSSine le pod pogojem, Je tudi industrijske države izpolnijo svojo dolžnost in pokrivajo svoje živilske priim-anjkljaje v poljedelskih državah. Ogromna brezposeln oM 20 initHjanov ljudi je pripomogla k re.ttilva teh upra&anj. Kakor rejeno je pamiška agrarna konferenca reševala samo v iavlečlku kardinalno vprašanje gospodarske Panevrope. Lotila »e je samo delnih vpražanj, ki zamarejo trenutno oindiliti sedanje gospodareikio stanje, ne nudijo pa ni kakih poaiitivnih ukrepov za bodočnost. Reševalo •e ni narodnogospodarskih vprašanj, pač pa •aimo nujno trgovsko vprašanje, ki je trenutno najaktualnejše. Pariška poročila naglašajo, da je panevropska študijska komisija zaključila oddajo žitnih presežkov tetine 1930 in da so industrijske dr-žwve pripravljene na odjem teh presežkov. Nemški gospodarski krogi povdairgajo, da predstavljajo od odbora »prejeti skilepi dalekosežen eporamim. Prizadete obdonavske države: Jugo-«ln'Wja, Romunija, Bolgarija In Madijarfrfka so te aakljuSke s zadoščenjem! vzele na znanje. Poročila nadalje zalnjitjeijo, da bo posamezni dogovori pridržani posebnim pogajanjem, ker bo pri prodajil žita igralo veliko vlogo vprašanje kakovosti in cene. V kolikor bo dana možnost p-odaje žita, bo seveda oataila v mejah klavzule naj večjih ugodnosti. To so v glavnem »ktepi parifike agtrarae konference. Kaikor rečeno pa tudi ta konferenoa, kakor tudii drugi »lični sestanki, ni rešila načelnih vprašanj gospodarske Panevrope. Delitev dela tudi na tej konferenci ni prišla do izraza. Zaitio bo načeiloma ostalo vse pri starem. Industir.jske države bodo še nadalje ustvarjale svwije »zelene kadirec (die gritae Fnont!), vali-šča agrarnega protekoijonlzma. Agrarnim državnim pa seveda tudi ne preostaja drugega, kakor da sežejo po Istih erodetvili in pospešujejo industrijski protekcionizem. Industrijske države bodo producirale agrarne proizvode * neprimerno visokimi režijskimi stroški; pod of ril jem prohlhitivnlh carin bo dostop agrarnih pridelkov tujine nemogoč. Agrarne države si bodo pod neugodnimi pogoji gradile industrijo, ki jo bodo varovale prohibitivne carine pred Inozemsko konkurenco. Tako bomo v na-m>dneini gospodarstvu aašli v kaos, ld ga je moderno zasebno gospodarstvo že davno naz-voaljrjlo z ustvarjanjem racijonaiizacije. Tega si ipa menda evropski narodni gospodarni vendar ne želijo. Pariška konferenoa pa ima tudi svoje svetle afcrani. Pokazala Je, da gospodje pri zelenih mkah še niso povf>em pozabili na principe modernega gospodarstva, žail, da prihajajo vedno nekoliko pozno. Ideja g. Brianda je prestala svojo krstno slavo, želeti bi bilo, da že v doglednem času nastopi -vojo zmagoslavno pot h gospodarskemu r-avriovesju Evrope. Zaščita upnikov Kakor je bilo pričakovati 8e od dne do dne množe razglasi o uvedbi prisilnih poravnav izven konkurza in številke statistik, ki jih v tem pogledu že dalje časa sistematično objavlja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, kažejo naraščajočo tendenco. Kdor pozna naše gospodarske prilike in zlasti kdor zasleduje način izvrševanja trgovinskih obveznosti ve, da se prisilne poravnave ne množijo samo radi splošnih neprilik, v katerih se ne-le gospodarstvo pri nas, ampak gospodarstvo cele Evrope nahaja, ampak tudi zato, ker vkljub različnim kar-telam nudi zakon o prisilni poravnavi brezvestnim dolžnikom še vse preveč prilike za izkoriščanje upnikov. Industrija in veletrgovina, ki je pri tem predvsem prizadeta in do gotove mere tudi denarni zavodi, bodo zato ne le iz lastnih interesov, ampak tudi iz splošnih gospodarskih razlogov morali svoje prizadevanje proti temu Izkoriščanju kar najbolj osredotočiti, ker jih bo sicer čas prehitel in jim prizadejal neprecenljivo škodo. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je zato pokrenilo akcijo med svojimi člani, da mu brez odlašanja prijavijo vsako insolvenco In da založijo tam svoja pooblastila, da 1» društvo moglo kar najhitreje zbrati ves materijal in ugotoviti upravičenost oz. neopravičenost predlagane poravnave in na podlagi pooblastil potrebno ukreniti, da se interesi članov kar najbolje zaščitijo. Akcija društva ni naperjena proti odjemalcem, ki zaidejo v prekeren položaj po nesreči, pač pa je naperjena proti brezvestnežem, ki izrabljajo obstoječe stanje. Zato je smatrati, da bodo akcijo pozdravili vsi, ki želijo ozdravljenja naših gospodarskih razmer in da ji bodo posvetili vso pozornost in podporo, ki je potrebna. Kakor čujemo je Društvo Industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani že pokrenilo poizvedovanja v konkretnem primeru in je želeti, da jih zaključi tako v interesu prizadetih upnikov, ka-k v interesu prizadetega dolžnika. Gospodarske vesti X Vaiuo za trgovce in obrtnike! Glavna kontrola mer je odredila vsem kontrolam v državi, da v najkrajšem času izvršijo revizijo mer v posameznih obratih. Glavna kontrola povdar-ja, da bodo vsi oni obrati, ki ne razpolagajo h predpisnimi merami, najstrožje kaznovani. V težjih slučajih pa jim bo odvzeta koncesija za izvrševanje poslov. X Uvoz karbokrimpo carine prost. Na osnovi čl. 15. predloga o splošnih carinskih tarifah je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da se ne bo plačevala uvozna carina za preparat karbokrimp, ki služi za škropljenje sadja proti ušem. Pločevinasti zavoji, v katerih se karbokrimp uvaža, se morajo smatrati kot priznani zaboji v zmislu čl. 10. pravilnika o carinah. X Pojasnila novih uvoznih carin. V zvezi i Izvajanjem zakona o izpremembah uvoznih tarif, ki je stopil v veljavo 10. t. m., se z uradnega mesta poroča sledeče pojasnilo: Ker Je naša država vezana na mnoge države s pogodbami, ki predvidevajo sistem maksimalnih carinskih olajšav, zato zakon o Izpremembl uvoznih tarif skupno s predlogom zakona o obči tarifi ne velja za one države, za katere velja načelo največjih ugodnosti. Minimalna meja nove uvozne varine za vse vrste pšenice, rži in zdroba Je 10, maksimalna meja pa 15 zl. Din za 100 kg. Ta carina, kakor Je predvidena v zakonu o Izpremembl uvozne tarife, pa se ne bo uveljavila pri pšenici, ki prihaja Iz držav, % katerimi imamo posebne trgovinske pogodbe. Ravnotako se maksimalna carina v znesku 15 Din ln minimalna carina 5 d. Din na koruzo ne bo pobirala od blaga, ki prihaja is držav, U uživajo klavzulo največj« olaJSave. Carina na moko vseh vrst žitaric, ki znaša 15 zl. Din za 100 kg, ne velja za moko lz držav, za katere odrejajo posebne trgovinske pogodbe carino 8 zl. Din za 100 kg. Glede maksimalnih postavk velja še dalje, da Jih Je treba izvajati samo napram državam, ki z njimi še nimamo trgovinskih pogodb. Minimalne postavke pa stopijo v veljavo za primer prestanka ali odpovedi pogodbe z državami, napram katerim imamo zaenkrat vezane postavke. X Izvoz našega cementa. Centrala industrijskih korporacij je skupno z Zvezo velike dalmatinske industrije v Splitu poslala vlogo ministrstvu za trgovino in industrijo in zunanjemu ministrstvu. V tej vlogi prosi za intervencijo pri egiptski vladi, da ne bi povišala carin na cement. Podpisniki poudarjajo, da je jugoslovanska, zlasti dalmatinska industrija cementa glavni dobavitelj cementa Egiptu in bi zato od teh carin bila najbolj prizadeta naža država in naša industrija X Revizija železniških tarif s Češkoslovaško in Italijo. Za revizijo sedanjih železniških tarif med našo državo in Češkoslovaško so dovršene izpopolnitve in spremembe v posameznih izvoznih postavkah. Dne 2. marca se bo v Beogradu sestala konferenca zastopnikov obeh držav. Is-totako se izdeluje v generalni direkciji državnih železnic načrt revizije tarifnih postavk napram Italiji. Direkcija je razposlala posameznim trgovskim zbornicam zadevne predloge. X Splošno znižanje cen jajc v inozemstvu. Po poročilu naše največje zadruge za izvoz jajc v Sv. Jurju javlja zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da so cene jajc pričele mahoma padati. Danski, holandski in poljski izvozniki nudijo blago po najnižji ceni, kupci pa se vzdržujejo kupovanja, pričakujoč še večji padec cen. X Povišanje uvozne carine na sladkor v Italiji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je italijanska vlada zvišala carino na sladkor od 36 na 45 zlatih lir z stot. Sedanja proizvodnja sladkorja v Italiji znaša 387 milijonov q. X Tudi Argeutiua povišuje carino. Iz Buenos Airesa poročajo, da je argentinska vlada uvedla 5 do 320/# carine za mnoge predmete, ki so bili doslej carine prosti. Nove carine so stopile takoj v veljavo. X Credlto Ita1ta.no v motnih vodah. Kakor smo že pred kratkim poročali, Je drugi najvažnejši italijanski denarni zavod Credlto Ita-liano sklenil vse svoje angažmane v Industrijskih podjetjih likvidirati in vso svojo finančno silo usmeriti trgovskim poslom. Ta sklep italijanskega denarnega zavoda se sedaj motivira s trpko činjenico, da Je ta velebanka pri polomu »Italgasc koncerna utrpela ogromne izgube. Višina teh izgub v Javnost še ni prodrla, ker je zavod razpolagal t velikimi tihimi rezervami, s katerimi Je te Izgube pokril. Sila teh rezerv se posebno prikazuje iz okolnosti, da je moral zavod po fuziji z zavodom Banca Na-zionale di Credlto plačati 30 milj. lir odpravnin uslužbencem, ki so bili s fuzijo reducirani. Tehnično se Je reorganizacija bančne politike izvršila na ta način, da se je ustanovila posebna Holdlngdružba »Soc. Finanziaria Italia-na«, ki Je prevzela vse udeležbe banke. Te udeležbe se cenijo v milanskih finančnih krogih na 450 milj. lir. Ta sprememba bančnega poslovanja je zelo neljubo vplivala na gospodarske kroge, ki smatrajo, da bo tudi ta zavod moral pod gospodarsko knuto razmer, podleči. Dobave Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 škatelj sardin, 300 doz kreme za čevlje, 2700 kg kave in 950 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg rozin; do 9. marca t. 1. pa glede dobave 8 komadov ventilov. —- Dne 9. marca t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 440 komadov vagonsklh plaht. — (Oglas Je na vpogled t pisarni Zbornice m TOI y Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave separatorja za čiščenje turbinskega olja, 1 čistilca zraka, 3000 kg vagonskega olja ln 347 metrov jermen. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 600 komadov metel. Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. I. ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja. Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijskega oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila 1931 do 81. marca 1932. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice z TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Borzna poročila dne 26. februarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 26. februarja. Amsterdam 22815, Berlin 1352, Bruselj 7 9288, Budimpešta 99200, Curih 1094-40—109740, Dunaj 7-9768—8-0068, London 276-30, Newyork 56‘755, Pariz 222-88, Praga 167-96—168-76, Trst 297-61—297-78. Zagreb, 26. februarja. Amsterdam 22-815 bi., Dunaj 797-68-790-68, Berlin 13-505-13-535, Bruselj 792-88 bi., Budimpešta 992 06 bi., London 276-30 bi., Milan 296-68-298-68, Newyork ček 56-655, Pariz 221-77—223-77, Praga 16796 do 168-76, Curih 1094-40-1097-40. Beograd, 26. februarja. Amsterdam 22-7650 do 22-8250, Berlin 13-5050—13-5350, Bruselj 79t-38-194-38, Budimpešta 990-56-993-50, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 797*68-800-68, London 275-90-276-70, Milan 296-65-298-65. New-york 56-6550-56-8550, Pariz 221-88-223-88, Praga 167-96-168-76. Dunaj, 26. februarja. Amsterdam 285-55, Beograd 12-5125, Berlin 169-16, Bruselj 99-16. Budimpešta 124-05, Bukarešta 4-2313, Kopenliagen 190"20, London 34-5525, Madrid 74-10, Milan 37-245, Newyork 711-40, Pariz 27-88, Praga 21-0675, Sofija 5-156, Stockholm 190-30, Varšava 79-71, Curih 137-07. Curih, 26. februarja. Beograd 9-1260, Pariz 20-34, London 25-215, Newyork 518-90, Bruselj 72"38, Milan 27-1725, Madrid 64-20, Amsterdam 208-225, Berlin 12336, Dunaj 7292, Sofija 3 76, Praga 15 3675, Varšava 5810, Budimpešta 90-50. Vrednostni papirji ( Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 26. februarja. Drž. papirji : 7% inv. pos. 86-75—87-50, voj. škoda ar. 417—417-75, voj. škoda kasa 417—418, voj. škoda marc, april, maj, junij 418 bi., 4°/o agr. obv. 51—51-5, 1% Bler. 81-95-82-125, 8%> Bler. 92-93, 7% pos. hipot. 81‘75—82. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udružena 193-50—191, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 69 d.. Narodna banka 8000 d. — Industrije: Šeče-rana Osijek 280—290, Trboveljska 330—340, Slavonija 200—202, Vevče 131 d. Beograd, 26. februarja. 7% inv. pos. 87—87-50, 4°/o agr. obv. 51—52, 7% pos. drž. bipot. b. 82, 7% Blaire 82—82-25, 8% Blaire 97-75, 6°/o be-gluške obv. 68-75, vojna škoda 416-25. Dunaj, 26. februarja. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 46-70, Dunav-Sava-Adria 15-60, Prioritete 9375, Ruše 28, Trbovlje 41-40, Leykam 3-70. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 26. februarja. 7.Iugostovana<, Gradišče • ZIMSKI TUAINING FLAVACEV Zimski traiuing v zimskem bazenu se precej razlikuje od poletnega. Skupnost je le v startu ki je vedno isti. Ua delitev moči na gotovi piogi pa je povsem druga. Normalna dolžina zimskega bazena je navadno 25 m, obstojajo tudi krajši (zimski bazen SK Ilirije je 1430 m dolg), v katerih je možno doseči boljše ča^e. Plavanje v zimskem bazenu zahteva od pia-vača precej taktičnega znanja. Prva naloga trai-ninga bodi torej navaditi se na pravilno razdelitev proge. Drugi, mogoče še važnejši fi-nitelj, je tehnika pri obratih. 2e v odprtem bazenu je za zmago boljša tehnika pri obratih dostikrat odločilnega pomena, v zimskem času postanejo obrati tem važnejši, čim daljša Je proga. Obrat na steni, na kateri imajo roke oporišče v žlebu ali kakem drogu, je povsem drugačen kot na gladki steni. Potrebno je popolno obvladanje telesa in je izredno važna pravilna presoja svoje hitrosti v vodi ter poznavanje dolžine enkratnega tempa (Schwimzug), ki ja da pri(1,e Plavač do stene. Napačna razdelitev pomeni sigurno izgubo čaaa Na-sprotno pomeni pravilna razdelitev popolno izkoriščanje obrata kot trenoten odmor za globoko vdihavanje in izdihavanje in poleg terja možnost orientacije o stanju tekmovanja. V sak način plavanja zahteva povsem svojstveno tehniko obrata. Dober obrat je samo stvar pridnosti. Tekma, izgubljena samo radi slabega obrata, vzbudi v plavaču občutek nedostatka, katerega se dolgo časa ne more otresti. Kot samoposebi umevno predpostavljamo obvladanje tehnike plavanja. Je to zveza med pravilnim telesnim občutkom in smotrenim načinom plavalnih gibov. Za športno plavanje je tehnika v prostem in zaprtem bazenu enaka, potrebuje pa v neprimerno večji meri točno odmerjene ekonomije. Popolnega plavača v zaprtem bazenu vidimo v tem, da zna harmonično spraviti v ravnotežje tehnično znanje na progi in samoposebi umevno izkoriščanje presledkov, ki nastanejo pri obratu. V prosti vodi zadostuje obvladuje tehnike in potrebna vzdržljivost, da doseže plavač dober uspeh. V zimskem bazenu sta pa ti činjenici pogoj in le z njima ter pravilno razdelitvijo proge (taktika in obrat), bo dosegel plavač boljše čase kot v letnem bazenu. Kakor hitro so nam znani činitelii, ki prive-dejo k uspehu, natn je tudi že znana naloga našega treninga. Izvedba te naloge je zimski trening plavac. K temu se pridružijo še dopolnilne vaje kakor primerna gimnastika (Zweek-gymnastik) in šolanje mišičevja, to pa samo no navodilih strokovnega učitelja, kajti vsaka najmanjša napaka more plavaču škodovati. Mišičevje naj deluje v polnem obsegu le, kadar služi premikanju naprej. Predno se mišičevje pripravi k novemu plavalnemu gibu, mora biti popolnoma ohlapno — takrat počiva. S tem je tudi rešeno vprašanje o vpoštev prihajajočih dopolnilnih vajah. Kot dopolnilna vaja ne pride v poštev nobena druga športna pa nora kaiti pri vsaki drugi morajo gotovi deli mišičevja vrt! ali manj delovati in se v ohlapnem stanju ne odpočijejo dovolj. Vsako športno udejstvova-nje, potom katerega bi postalo mišičevje preveč trdo, mora plavač odkloniti, ako hoče doseči višek. Razpis cross country-a za prvenstvo Ljubljane. ASK Primorje, Ljubljana, razpisuje dne 22. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne 10 km cross country za prvenstvo Ljubljane. Proga tekmovanja se bode pravočasno pokazala. — Prijave treba poslati do 15. inarca ob 12. uri na naslov S. Sancin, Ljubljana, Tavčarjeva ul. l/III Prijavnina in drugi pogoji tekmovanja analogni savezmm pogojem za državno cross-country pr-ve“stv,°- ASK Primorje. »K Ilirija (smučarska sekcija). Danes ob 19. sestanek tekmovalcev radi udeležbe na tekmi v smuku na Zelenici. Ljubljana, petek, 27. februarja. (Mogoče, da tudi 27. februarja še ne bo oddaje). 12.15 Plošče (sodo instrument, zbori iz oper). 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti. 13.00 Časovna napoved, nato plošče. 13.30 Borzne vesti. 17.30 Popoldanski koncert. 18.30 •• dr* ®* Tominec: SooiaJn-i pomen meništva. iov>n ir <*r* Su“mk: Poučuje francoščino. 19.30 Krekova gospodinjska šola v šiški: ltaz- svettjava in kurjava. 20.00 Chopinov večer. L~.00 Časovna napoved, dnevne vesti, s|K>rt, vreme. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 28. februarja. 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesni šlagerji). 12.45 Novice iz današnjih dnevn ikov in zimsko-sportne vesti. 13.00 Čas, naipoved, nato plošče. 13.30 Borzne vesti. 17.30 Popoldanski konce>i*t. 18.30 B. Pleničar: Šaiiovska ura. 19.00 G. dr. Veber: Filozofija ovangeJiiijev. 19.30 Ga. Orthaber poučuje angleščino. 20.00 Piiošče. 20.30 Prenos iz narodnega gledališča v Beogiradu. 22.00 Ca-sovina napoved, dnevne vesti, šport, vreme. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 27. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.(10 Prenos glasbe iz kavarne. 18.00 Novice. 20.30 Beograd. 22.30 Novice, vreme. sneg. 22.45 Plesna glasba. Zagreb, sobota, 28. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Popold. koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 18.45 Abstinenca. 20.20 Uvod k prenosu. 20.30 Beograd. 22.30 Novice. 22.40 Plesna fjlas^bn. Beograd, petek. 27. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Popodanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Beogradski kvartet. 21.30 Ruske narodne pestnl. 22.00 Harfa. 22.30 Novice 22.50 Koncert radio orkestra. Beograd, sobota, 28. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 R*>dio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Ploščo. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkester. 19.30 Tiskarna v Beogradu. 20.00 Tam-buraški koncert. 20.30 Prenos f* nairod. gledališča (operni solisti in orkester, akad. pevski »boa- »Obiliic). 23.20 Plošče. Kultura Smeh v komediji (ik nocojšnjemu gostovanju Iiudožeatveaikov). Gogoljevega Revizorja naše občinstvo že toliko poana, da ga bo mogel pri predstavi Hudo-lestveniikov vsebinsko dojeti tudi gledalec, ki ruščine ni vošŽ. Da bo pa tudi sam gtoboki smisel te čudovite komedije, kii jo je zaradi popačene dovzetnosti občinstva moral avtor sam nekajkrat tolmačiti že svojemu času, čim bližji, maj v naslednjem v prevodu primesenio kratek odlomek iz njegovega sestavka »Razvjazka Revizotra« (Razplet Revizorja) in siieeir zaključ-no 'besedo, kd jo govori Prvi komik: Vai se strinjamo, da takšnega mesita, kakšno naan je pravkar pokazal ta komad v vsej Rusiiji ni. Nezaslišano je, da bi biiii pri nas uradniki v®i do zadnjega take »pa Ji e. Vsaj po dva, vsaj po trije so povsod pošteni, tukaj pa »i niti enega. Z eno besedo takšnega mesta ni. No, ikaij pa, če bd bilo to mesto naša duša in, če bi ibdilo v vsakem izmed nas? Ni nam treba govorilu neprestano samo o naši lepoti, temveč moramo govoriti tudi o teni, da bi naše življenje, ki smo &e ga potegoma privaditi smatrati ca Joumed rjo, ne končalo talko tragično, kakor ee ije konfcaia ta komedija, ki smo jo pravkar odigrali, Lahko govorimo kar hočemo, toda strašen je leviaor, Id nas čaka na vratih groba. Mair ne veste kdo je ta revizor? Kaj se bomo pretvarjali? Ta revizor je naša prebujena vest, ki nas to nekoč na vsem lepem pocukala za rokav in nas prisiiliila, da z vso globino oči pregledamo same sebe. Pired teni revizorjem se ne boimo mogli nikamor skriti, kajti on bo išal na povelje Njegovega Veličanstva in mu poročal o vsem, ko ne bo več mogoče napraviti koraka nazaj. Nenadoma se bo pojavili pred teboj, nenadoma se bo raakrila v tebi taka »traliota, da ti bodo od groze lasje šli pokonci. Boljše bi 'bilo, da napravimo revizijo vsega, kar le v nas, na začetku življenja, kakor pa da bi f> delaili na koncu. Namesto praznili besedičenj Razglasi sodišč in sodnih obiastev Kps 142/30. 494 V imenu N]. Vel. Kralja! Podpisano okrajno sodišče v Rogatcu je razsodilo z razsodbo z dne 5. novembra iobo, jc E 480/30—7. 489 Dražbenl oklic. Dne 17. aprila 1931. ob polenaj-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šedun, vi. št. 26. Cenilna vrednost: Din 14.632’—; najmanjši ponudek: Din 9.755'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 17. februarja 1931. E 45/31-4. 488 Dražbenl oklic Dne 8. maja 1931. ob polenaj-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnove, vi. št. 203. Cenilna vrednost: Din 678’—; najmanjši ponudek: Din 45776. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti ee opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni destU tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, 20. februarja 1931. Razglasi raznih uradov in obiastev No 2757/1-81. Razglas. Muršič Janezu, rojenemu 14. decembra 1905 v Senčaku, pristojnemu v občino Saikužak, srez Ptuj, samskemu, posestniškemu sinu v SenČaku št. 3, je bilo s pravomouuo razsodbo okrajnega sodišča v Ptuju prepovedano zah »jati v krčme za dobo enega leta. Doba prepovedi posečenja krčme se prične dne 1. marca 1931 in neha 1. marca 1932. Načelstvo »reza ptujskega Ptuj 18. februarja 1981. potrebna Sola, ki naj začne z glasbeno abece do. Njegova igra je operetna in bi nam ga nemara gostovanje v kaki opereti pokazalo v bolj simpatični luči. Morda bi celo naše operetno vprašanje t njim stopilo v drugo fazo. Kot operni pevec pa za velike partije ne prihaja v poštev, ker ima vse začetniške pogreške kar nakopičene. Mislim tukaj na neekonomsko dihanje, neizdelano dinamiko, poze in manire velikih »tenorjev«, neprijetno menjavanje registrov, na napačno priučeno nazalnost, prehitro utrujenost ozir. izčrpanost, na nesposobnost, peti v šestnajstinkah itd. Ako leflektira na kakršenkoli angažman, naj bo v svojih zahtevah zelo skromen in naj gre takoj v šolo. V drugem dejanju ga je depremiralo mrmranje ▼ parterju, kar je vsekakor velika netaktnost. — Primožič kot Rigoletto nam je pokazal vse svoje dobre in slabe strani. Od čudovito izdelanih mest (v pianissimu) do skoraj nemogočili pretiranosti (ko je v duetu prevpil partnerico) Je pri njem le korak. Igralsko je pa bil naj-jačja figura. — Najdostojnejše je opravil svojo nalogo Janko. — Predstava je bila ena najslabših v sezoni Slavko Osterc. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Petek, 27. februarja: Zaprto. Operu Potek, 27. februarja: »Revizor«. Gostovanje Ilu-dožestvenikov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 28. februarja: »Ext©mporaJe«. Nedelja, 1. marca: >Extemporale<. NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU Petek, 27. februarja: Zaprto. Soboita, 28. februarja ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. Marija Šimenci. Izv. PTUJSKO GLEDALIŠČE Pom ’ lje«k, 2. marca ob 20. uri »Karol in Ana«. G {»'..vanje mariborskega gledališča. No 2197/1. 509 Razglas. Dražba občinskega lova Preddvor, ki naj bi se vršila dne 2. marca 1931. pri sresikem načelstvu v Kranju, se preklicuje, ker se bo lov podaljšal dosedanjemu zakupniku. Sresko načelstvo v Kranju, dne 24 februarja 1931. * T. No. 421/1—F. 505-3-1 Razglas o drugi ustmeni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka greskega načelstva v Kranju. Ker je I. ustmena licitacija za dobavo gramoza za leto 1931/32 le deloma uspela, razpisuje podpisani tehnični razdelek drugo ustmeno licitacijo na 20. marca 1931. ob devetih za sledeče cestne proge: 1. med km 642 0 do 663-5, 2. med km 6635 do 664-5, 3. med km 664‘5 do 694-5, 4. med km 707‘0 do 709'909. K licitaciji morajo ponudniki prinesti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje. Popolni razglas o dobavi gramoza glej v Službenih objavah časopisa »Jugoslovana« od 25. januarja 1931., stran 14. Tehnični razdelek sreakega načelstva v Kranju, dne 23. februarja 1931. * Štev. 1473/11. 429—2—5 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan. 23. marca 1931 ob enajstih nabavo 20.000 kg tračnic. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931. * Štev. 262/31. 479 Objava. Gospod dr. Vrečko Josip, advokat v Celju, je umri dne 19. februarja 1931. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen gospod dr. Vrečko Dragotin, advokat v Celju. Advokatska komora v Ljubljani, dne 21. februarja 1931. Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik. Razne objave 499 Razid društva. Drušlvo »Krajevni odbor vojnih invalidov v Starem trgu, srez Logatec«, se je prostovoljno razšlo. - Stari trg, 4. februarja 1931. Oto Mlakar, s. r., bivši tajnik. 4* 502—3—2 Poziv upnikom. Gradbeno podjetje Slokan in Svetina, družba z o. z. v Ljubljani, je stopilo v likvidacijo in se pozivljejo upniki, da se tekom treh mesecev zglase pri poslovodjih, obenem likvidatorjih družbe. Likvidator)). Službene objave €>. Dt. Hemetvttue: 28 !Pcf ntzza/ Roman (Copyriglit by M. Fculure Syndicate. Ponatis, nuli v izvlečku, prepovcdun.) Adolf Je stal kot prikovan, šele čez nekaj časa je opazil, da mu sedi opica še vedno na rami. Odvezal Jo je in začel izlagati stvari, ki jih je prinesel, zraven je pa neprestano mislil: saj ne more biti res, saj ne more biti res — in je izlagal naprej, samo da mu ni bilo treba biti pri miru. Svila je šumela v njegovi roki, pomolil jo je ženi: »Tole sem ti hotel prinesti,« pri tem je pa neprestano mislil: saj ne more biti res, saj ne more biti res —. Ni si mogel pomagati; molil je rdečo svilo proti ženi, v njegovi glavi pa je bila praznota. Ona je jokala in ni hotela nič vedeti. Bethke se je vsedel, začel premišljevati in je naenkrat začutil strašen glad. Pred njim na mizi so ležala jabolka, lepa jabolka z dreves tam zunaj. Vzel je eno in začel jesti, samo da je nekaj počel. Kmalu pa so mu omahnile roke in začel je razumevati. Popadla ga je strašna jeza, hotel je razbiti karsibodi, zdirjal je ven, da bi poiskal zapeljivca. Ni ga dobil, zato je šel v krčmo. Tam so ga sicer pozdravil, toda vsi so bili kot bi sedeli na jajcih. Niso mu upali gledati v obraz in so svoje besede previdno postavljali. Bethke se je sicer silil pokazati, da mu ni nič, toda kdo bi mogel to vzdržati; — vlil je vase pijačo in se poslovil. Takrat ga je nekdo vprašal: »Ali si že bil doma?«, — tihota je vladala, ko Je zapustil krčmo. Tekal je okoli; pozno je že bilo, ko se je znašel zopet pred svojo hišo. Kaj je hotel, šel je noter. Luč je bila prižgana, na mizi je bila pripravljena kava, na ognjišču pa pečen krompir v kozici. Pogled na vse to ga je bolestno pobil. Kako lepo bi bilo, če bi bilo. Miza je bila celo pokrita z belim prtom. Toda to je bilo še hujše. Tudi žena je bila notri in ni več jokala. Ko se je vsedel, mu je nalila kavo in postavila predenj krompir in klobaso. Zase pa ni prinesla krožnika. Pogledal jo je. Bleda in vitka je bila. Vsa žalost se je zopet dvignila v njemu. Ničesar o vsem tem noče več vedeti; zaprl se bo, vlegel na posteljo in okamenel. Kava se je kadila, odmaknil jo je in tudi kozico s krompirjem. Zena se je prestrašila; vedela je, kaj bo prišlo. Adolf ni mogel vstati, samo z glavo je zmajal in dejal: »Marija, pojdi proč.« Nobene besede ni rekla. Vzela je ogrinjalko, jo vrgla po ramenih, pomaknila kozico malo predenj in dejala boječe: »Vsaj jej, Adolf —« in je šla. Stopala je, stopala s svojimi tihimi koraki skoraj brezslišno. Vrata so se zaprla, pes je lajal, veter je piskal krog oken. Bethke je bil sam. In potem je nastala noč. — Ako je mož tako sam nekaj dni v hiši, ga to razjeda, zlasti še moža, ki je prišel iz jarkov. To ga potre. Enkrat je srečal Adolf onega drugega tam zunaj v hrastovem gozdičku. Opazil je tisto skrito za potezami njegove obraza, toda preveč je bil že razrvan od večnega tuhtanja, jeza se je raztopila od misli, ki ga je dušila, »zakaj pač, saj je tudi ona hotela,« preširoko je legla žalost v njegovo srce — obrnil se Je proč, ne da bi dvignil roko. Oni drugi je odšel olajšan. Potem so prišli njeni starši in mu prigovarjali, da naj se premisli, ker žena se je že davno spams-tovala. Štiri leta biti sama, to tudi ni malenkost. Kriv je vsega oni drugi, sicer so se pa dogajale med vojno še vse drugačne stvari — »Kaj naj storim, Ernest —?« Adolf je dvignil glavo. »Prekleta reč,« sem dejal, »taka driska.« »In zato sem prišel domov, Ernest!« Natočil sem in pila sva. Ker nisva imela smotk za Adolfa in ker on ni hotel v krčmo, sem šel jaz ponje. Adolf je rad mnogo pušil, zato ga bodo smotke olajšale. Vzel sem kar celo škatlo tistih, ki so se imenovale »Gozdni mir«, debeli, rjavi štori, ki so imeli pač pravo ime. Nai-ejene so bile iz samega bukovega listja. Ampak vseeno bolje kot nič. Priprave za oclliod na severni tečaj s podmornico Na sliki vidimo (na sredi) kapitana Daneinho-w