Mništvo in npraroišfvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti nrh dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Mnina listu:
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta.......... 3	K
Mesečno............ j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
ofc* 56.
Maribor, dne 20. maja 1910.
Letnik II.
Slovenci!
Polzela je v nevarnosti! — Šul-verein hoče pričeti svoje pognbonosno delo v lepi in ponosni Savinjski dolini!
V nedeljo 22. t. m. zato vsi, ki narodno čutite, na
protestni shod v Polzelo!
Shod se vrši po rani maši pri g. Cimpermanu. Govorilo bo več govornikov.
Agitirajte in pridite!
Prodane duše,
Naše trditve o nesramnem; liberalnem početju napram slovenski obstrukciji v Graden in našim poslancem postajajo od dne do dne bolj jasne. Nečedna zakulisna komedija, ki brezvestno in eiijaltsko izigrava vitalne interese slovenskega ljudstva, postaja vedno bolj očitna.
Že enkrat smo pribili na tem mestu žalostno, a resnično dejstvo, da korumpirana masa egoističnega liberalnega učiteljstva ; pritiska na liberalne kolovodje, da rujejo in spletkarijo proti slovenski obstrukciji. Akoravno se nam gabi, da je liberalna zalega tako sebična in je vse njeno žitje in bitje obrnjeno samo na žep, se moramo vendar ponovno baviti s to ü-mazano in izdajalsko zadevo.
Liberalno propalo učiteljstvo zahteva ureditev učiteljskih plac. Ako se ta* ureditev izvrši, kakor zahtevajo gotovi podleži, ' potem bi stala deželo 3 mil. kron. Pomislite, ljudje božji, to brezprimerno predrznost! Od naše dežele, ki je že na robu gospodarskega propada, zahteva liberalna banda kar celih 8 mil, kron samo za en stan, ki tvori agitatorični Štab gnilega liberalizma.
A to še ni vse. V svoji diabolični sebičnosti zahteva to demoralizirano učiteljstvo, naj naši poslanci uklonijo brezpogojno svoj tilnik v sramotni kavdinski jarem in izročijo deželo nemškim1 nacionalnim zagri-zencem na milost in nemilost, samo da se lahko hitro zvišajo plače samopašnemu in samogoltnemu liberalnemu učiteljstvu. Toliko peklenske perfidnosti je preveč «a najbolj mirnega človeka in slovensko ljudstvo bo primorano govoriti S temi brezvestnimi izkoriščevalci, da bo {zvenelo.
Kako tudi ne. Priprosto slovensko ljudstvo je stopilo v trdno sklenjenih vrstah na pla.n in zahteva svoje pravice. t,Ne plaši se boja, ne plaši se znoja“ in tudi žrtve radevolje doprinese, samo da zmaga, sveta stvar. V tem resnem času pa nastopijo mlečno-zobi liberalni učiteljski pobje in se združijo s kilavimi Irakarji in pričnejo neprestano s prostaškimi lažmi spletkariti proti obstrukciji iz gole sebičnosti.
Za 3 mil. kron je prodala liberalna stranka in z njo združeno učiteljstvo sebe Nemcem. Za te 8 mil. kron žvižga liberalna tolpa, na vse narodne in ljudske svetinje, se obeša na vrat nemškutarskim Štajer-čijancem, hoče s hinavščino in zahrbtnostjo ubiti našo delegacijo in se ponuja kakor propala ženska nemškemu. Irajzinu.
Da bomo uvideli vsaj nekoliko vso nizkost 'tega početja, premotrimo samo nekoliko, kaj vse hočejo žrtvovati te prodane duše.
Prodati hočejo 1 vse slovensko Šolstvo nemško-nacionalni večini, ki bi gotovo sklenila zloglasni Wa-stianov predlog, po ke,terem bi bilo ubito vse naše, že itak pod nemško pestjo trpeče šolstvo.
Nemška; večina bi gotovo sklenila 1 spremembo poslovnika in bi onemogočila v zbor n ici slovenski jezik. Ena tretjina štajerskega prebivalstva bi bila tem potom oropana pravice, da se sme njena delegacija posluževati svoje materinščine. Slovenski jezik bi bil za vedno izročen Nemcem in pokopan. Kaj pa to briga, te politične bebce, katerih general že itak noče slovenski govoriti v zbornici.
Ravnotako hoče ta liberalna banda s svojim he-rostratskim početjem izročiti ( kos slovenske zemlje, prepojeno s krvjo in znojem naših pradedov, celjskim nemškutarjem. Sploh se trudi ta za.lega, ki jo gonijo najnižje, želodčne sile,, čeprav se ji ne godi ravno slabo, prodati vso našo prihodnjost na šolskem, političnem in gospodarskem polju, našim krvnim in najhujšim nasprotnikom Nemcem. Tem samopašnim po-
litikastrom je 'samouprava samo prazna beseda, s katero slepijo in izrabljajo svoje backe. Samouprave se njihove perverzne narave že vnaprej bojijo in jo samo rabijo v napadalne namene zoper nas,, v srcu je ne marajo in jo zato tudi radevolje prodajo Nemcem za nekoliko Iškarijotovih kron.
S studom in gnusom se mora vsak obrniti od teh narodnih škodljivcev. Prepričani smo, da je tudi med učiteljstvom mnogo takih, ( ki jih še ni zapustil idealizem, ki umevajo koristi celokupnosti, za katere se mora včasih trpeti, in obsojajo to grdo gonjo svojih tovarišev, ki hlepe in vise samo na materijelno-sti. Ta žalosten fakt, ki smo ga morali z ostrimi in trdimi besedami obsoditi in ožigosati, ker smo k temu prisiljeni po okolščinah, mora odpreti oči vsem idealnim in boljšim elementom med učiteljstvom, da je liberalizem res največja kuga za slovensko ljudstvo, in se ga moramo otresti. 'Naj bi bilo to žalostno in nečedno poglavje;' v analih I liberalnega slovenskega učiteljstva za vse dobro in pošteno misleče mejnik k novemu, zdravemu delu.
Vesela znamenja.
(Iz učiteljskih grogov.)
Kdor je zadnja leta opazoval -(gibanje f našega, učiteljstva, je moral priti do zaključka, da bode težko ali skoraj nemogoče, pritegniti te kroge k skupnemu delovanju v blagor slovenskega ljudstva.
Nesrečni liberalizem, katerega je naše zdravo ljudstvo, že davno vrglo med staro šaro in od katerega so se poslovili večinoma že vsi uradniški in obrtniški krogi, celo po velikih mestih, tiči našim učiteljem še vedno v mesu in krvi.
Toda sedaj se začne svitati tudi ' v učiteljskih vrstah ne le na Kranjskem, odkoder je prišel, odkoder se vodi in goji liberalizem, ampa.k tudi pri nas na Štajerskem. Morda izvira to veselo znamenje iz tega, ker se naše učiteljstvo Še ni tako dolgo in tako sistematično hujskalo proti veri, ljudstvu j in duhovnikom, kakor na. Kranjskem, fili pa, da. je naše učiteljstvo spregledalo nečedne mahinacije liberalnih doktorjev-voditeljev, katerim morajo služiti za štaiažo' in za priganjače.
Toda naj si bode tako ali ta,ko, dejstvo je, da so že mnogi trezni in 'dalje misleči učitelji, ki gledajo v duhu žalostno vlogo liberalnega kranjskega učiteljstva, prišli do spoznanja, da ne morejo dalje po
PODLISTEK.
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopisne črtice — spisal A. Cilenšek.
{Bali®.}
Zato sva si še o pravem času zasigurala svoj prostor na dolgem, slamnatem ležišču s tem, da sva položila tja svoja klobuka ter postavila | ob vznožju svoje težke čevlje, katere sva že ob prihodu zamenjala s toplimi copatami.
Skupno ležišče sloni na močnih nogah — majhen del I za dame ' je s platneno preprogo zagrajen. Slama je pokrita, s kočami; za zglavja služijo s travo nabasane blazine, za odeje pa zopet navadne koce. Prav priprosto je to ležišče, toda utrujenemu turistu se prileže boljše, kakor marsikateremu nasilnežu najmehkejša postelja s finim perilom in dragocenimi odejami.
Da spopolnim opis znamenitega, gorskega zavetišča sredi ledenih gora, ( moram še omeniti podol-gastih poletnih jerbasev, ki na železnih kljukah vise ob stropu; ! v njih shranjujejo turisti s seboj prinesena jedila in pijačo in žepne malenkosti, ki bi zna-biti motile počitek, h kojemu se vlegajo kar na pol oblečeni.	„
Po lesenih stopnicah prideš naravnost iz sobe v dobro zavarovano podstrešje, kjer je; Še eno ležišče za čuvaja in vodnike ali pa tudi za turiste, ki nimajo spodaj dovolj prostora.
Strm ledenik tik nad kočo v zimskem času isto tako popolnoma zakrije, da brez vsake Škode divjajo cez njo plazovi.
Dne 21. avgusta se je ledenik še dotikal z deščicami krite strehe, od katere je kapljala voda v spodaj stoječe lesene posode.
Kedar vsled velikega mraza zmanjka te vode, naseka čuvaj a,li pa njegov adjutant — 181etni mladenič krepkega života — velike kose leda, ki se stopi v topli koci.
Od treh strani obdaja kočo lesena ograja, da ne zleti slučajno kak neprevidnež v globeli pod njo; na četrti strani se pa nahaja omenjeni strmi ledenik. Videl sem že mnogo planinskih koč, toda s tako drzno in vendar popolnoma varno lego še nobene druge enake.
V	koči je postajajo vedno bolj živahno; kakori bi se bili nalašč domenili, ' so venomer ' Še dohajali hribolazci z vodniki — tudi par mladih dam je bilo med novodošlimi.
Veseleč se mastnega zaslužka ' in zapitka, je čuvaj smeje izjavil, da že davno ni imel toliko gostov naenkrat.
To vam je prasketalo v razbeljenih štedilnikih, na kojih se je neprestano varil čaj in pripravljala večerja iz raznovrstnih konserv. Blagodejna gorkojLa je marsikaterega — tudi naju — prisilila, da je slekel topli suknjič.
V	veselem razgovoru smo zbijali različne Šal,e; glasen smeh je le takrat ponehal, ko je zunaj, nekoliko bolj zatulil vihar, ki tudi v jasnih nočeh v tej višini redkokedaj miruje. Neka rajska brezskrbnost se loti človeškega srca v družbi, koje geslo je:
Skrb, ostani le v nižavi —
Za,-te mesta ni v višavi!
Da napravimo novodošlim več prostora, legli smo nekateri na izbrane si prostorčke slamnatega ležišča, kjer smo — pušeč iz svojih pipic f— nadaljevali svoje pogovore; saj na spanje v tolikem trušču ni bilo niti misliti!
Proti desetih je pa vendar-le nekoliko potihnilo v koči — tem glasneje se je oglašal zunaj močni vihar, ki pa je marsikaterega zazibal v sla,dko spanje.
Ležali smo liki slanikom tesno skupaj (— ' bilo nas je čez 20 —; par turistov in vodniki so pa zlezli v podstrešje.
Z Jankotom sva ravnokar malo zadremala, ko nekdo močno potrka na zatvorjena vrata.
Čuvaj, ki si je zbral trdo klop za svojo postelj, hiti odpirat — dva zapoznela turista z vodnikom se-, daj vstopita v kočo.
Zopet šum in trušč, kakoršen nastane! (v, čebel--nem panju, če v noči nanj potrkaš, zopet prasketanje vnovič naloženih polen in zamolklo vrenje kropa za čaj!	'
Kolikor mogoče se stisnemo, da napravimo prostor Še tema dvema, dočim leze njun vodnik v podstrešje.
Kmalo zavlada v koči zopet tihota; / čuvaj pa ugasne veliko svetilko ob stropu ter se vleže na svojo klop.
V	polsnu sanjam o strašnih serakih in zevajočih temnozelenih razpokah Eismeerovih — kar vnovič nekdo ropota — na y212. nočno uro nastavljeni bu-dilnik s hreščečim glasom igra svojo budnico!
Hkrati je zopet svetlo v koči, koje čuvaj s spre-vodniškim naglasom klice:
„Station Unteres Mönchsjoeh — Ewig Schnee-Feld — Oberes Mönchsjoch — IJungfraufirn — Rottalsattel einsteigen!“
V	kotu za pečjo pa zaigra njegov adjutant na harmoniko tako bučno koračnico, da kar poskočimo, — ne — kar zletimo iz ležišča, na kojem smo si sicer presneto malo počinili.
Komaj sva obula težke čevlje, že zopet šumi v ponvah; najin Peter stresa v eno belkasto moko grahove konserve, v drugo pa vrže nekaj čajovega temnega listja.
Ker se ni treba umivati in oblačiti, imava z Jankotom dovolj časa, zabilježiti slavni svoji imeni v debelo knjigo z opombo, da. sva pač prva Slovenca na
tej poti, ki jih vodi v diametralno nasprotje z našim narodom in s tem v gotovi pogin.. Pooznali so, „da je
kranjsko učiteljstvo samo zagrešilo svoj slabi up1 ' ^ in sedanje zatiranje“, kakor piše „Narodni Dnevn.“ Spoznali so, „dar jih svari sta,nje brezuglednega kräpjskega učiteljstva in jih spominja napeti vse sile, da ne pridejo' tudi na Štajerskem tako daleč.“ Spoznanje pa je prva pot k spreobrnitvi in zato se odkrito veselimo tega spoznanja,, • tembolj, ker vemo ceniti važnost učiteljskega stanu, ako deluje za pravi duševni in telesni blagor našega naroda..
Sedaj imamo upanje, ' da pride učiteljstvo tudi do - spoznanja, i da liberalizem r ni življenjski sistem, ampak verska in politična, zmota, ki mora zato prej ali slej popolnoma izginiti iz površja. In v hipu tega spoznanja bode učiteljstvo začelo čutiti z našim narodom, prilagodilo se bode njegovemu hotenju in pa stremljenju, in vse dosedanje malenkostne praske, ki so večkrat tako mučne, bodo hipoma izginile. Učiteljstvo se ne bode več izogibalo društev in raznih prireditev, ker je slučajno — župnik zraven, ono ne bode več nasprotovalo raznim gospodarskim in denarnim zavodom, ker niso včlanjene pri celjski Zad. zvezi, ampak se bode, ne glede na desno in levo, začelo boriti z vso vnemo in močjo za gospodarski napredek ljudstva, ki nas edini zamore rešiti pretečega nengškega žrela.
' In s tem bode naše učiteljstvo našlo pravi stik z rmšim narodom. Ljudstvo jih bode za.čelo ljubiti in spoštovati, in podpiralo jih bode, ' kadar pridejo z opravičenimi zahtevami, kajti naše ljudstvo ne bode vecLobčutilo, da ima — učiteljstvo. 'To bodo veseli časU jednotnega, skupnega dela,
i Zato pa kličemo vsem onim, ki so že prišli do spoznanja■ združite se, stopite pod prapor našega ljudstva in delajte z nami za, resnični napredek našega : naroda! 'Le na temelju ljudske in krščanske misli bo rodilo vaše delo vspehe!
Osrednja zadruga za pospešeni vanje živinoreje in virpvcenje živine v Mariboru.
U Dne 80. decembra lanskega leta je dobila naša vlaSh pooblastilen zakon, ( kateri ji daje pravico, skleniti z balkanskimi državami trgovske pogodbe. V teh trgovskih pogodbah bodo dobile balkanske države pravico uvažati k nam živino. Ker bo uvoz tuje živine žhatno vplival na ceno naše živine in s tem o-škodoval naše živinorejce, zato so zastopniki kmečkega ljudstva zahtevali odškodnino.
s| Odločnemu nastopu naših poslancev se imamo zahvaliti da se je ob jednem z pooblastilnim zakonom sklenila postava za pospeševanje živinoreje in vnovčen je živine, katera določa za dobo 9 let vsako leto po 6 mil. kron In vsebuje natančne določbe za uporabo tega zneska.
Ker je živinoreja glavni vir kmetovih dohodkov in ker je ravno pri prodaji živine izročen kmet ne-številnfm prekupcem, mešetarjem in nereelnim trgovcem; “zato je zanimanje za skupno prodajo živine zelo veliko in tekmujejo vse dežele v tem, f da odpravijo nedostatke živinske kupčije, da odstranijo vse nepotrebne prekupce in omogočijo ugodnejšo ceno živine. Ge primerjamo ceno mesa v mestih s ceno živine na deželi, vidimo, kako velikanska razlika je med obema cenama in koliko zaslužijo _razni ljudje, ki so med kmetom In malim mesarjem v mestu, ki kolje živino In prodaja meso.
Skupno prodajo živine, potom katere edino je '■oče kmetu dobiti pravične cene za živino, pa pospešuje novi zakon, f kateri določa lepe podpore za zadružne naprave. Ta dejstva, kakor zlasti dejstvo, da bode ceim živine zopet padla, so privedla do u-stanovitve Osrednje zadruge za pospeševanje, živinoreje L. vnovčenje 'Lvine v Mariboru. Zadruga začne delovati dne 1. Unija, ima poslovodja, kateri je prakticiral pri zadružni vnovčevalnici na, Dunaju, in se usposobil za svoj posel. Da se zbudi zanimanje zato zadrugo in ljudstvo pouči o njenem delovanju, se bodo po celem Spodnjem Štajerskem prirejala, zborovanja in ustanavljale podružnice te zadruge ter nastavljali krajevni zaupniki. Kjer se bodo te podružnice dobro razvile, se bodo tekom 5a,sa spremenile v samostojne zadruge.
O binkoštnih praznikih so se vršila tri zborovanja, na katerih so zborovalci pokazali veliko zanimanje za to zadrugo in priznali veliko važnost te zadruge.
Studenice.
Prvo zborovanje se je vršilo na binkoštno nedeljo zjutraj v Studenicah. V šolski sobi se je zbralo lepo Število gospodarjev, 'gospodinj in tudi mladeničev.
Navzoče je pozdravil načelnik zadruge gospod državni poslanec Pišek, 1 ki je v kratkem govoru o-rnenil pomen in važnost te zadruge.
Nato je v nad eno uro : trajajočem govoru pojasnil nadrevizor 1 Vlad. Pušenjaki vzroke, kateri vplivajo na ceno živine, osvetlil izkoriščanje kmetov vsled sedaj obstoječe prodaje živine, naštel prednosti skupne prodaje živine, pobijal ugovore nasprotnikov, kazal na vspehe zadružne prodaje živine f v drugih državah ter obširno pojasnil postavo z dne 80. dec. 1909!, orisal delovanje centrale za živinorejo na Dunaju in delovanje naše zadruge v Mariboru.
Predavanje f je navdušilo navzoče f za ' skupno prodajo živine in se je izvolil odbor, ki bo izvršil vsa pripravljalna dela.
Konjice.
Popoldan se je vršil velik gospodarski shod v Konjicah. V krasno ozaljšani dvorani kmečke hranilnice in posojilnice se je zbralo nad 200 mož in mladeničev iz konjiške župnije, kakor tudi iz sosednjih župnij.
Po predavanjih se je vnela prav živahna debata, v kateri so se marsikatere točke pojasnile in začrtala pot za bodoče delo.
K zadrugi je pristopilo 69 člpnov in se je izvolil pripravljalni odbor.
Planina.
Planina slovi po svoji lepi živini, slovi po gospodarjih, kateri skušajo živinorejo povzdigniti. Ker je Planina zelo oddaljena od železnice, se živinorejci, ki so navezani na kupce, ki prihajajo k njim iz dalttjih krajev, izkoriščajo in jim živinoreja ne do-naša, onih dohodkov, katere bi morata donašati. 7 Za take kraje se posebno priporoča organizacija, ki jim omogoča boljšo prodajo živine.
Radi tega se je na binkoštni pondeljek priredil na Planini velik gospodarski shod z istim programom, kajcor prejšnja dva shoda.
Na vrtu gostilne gospoda Pinterja se je zbralo nad 200 mož in mladeničev, ki so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov in stavili v debati razna vprašanja ter izražaji razne želje. Da ve-
jo posestniki ceniti velik po len r živinoreje, je najboljši dokaz dejstvo, da se p >tegujejo za dosego plemenskega sejma.
Tudi na Planini se je izvolil odbor, ki bo zbiral člane in izvršil vse priprave.
* *
Pri vseh treh zborovanjih sta bila navzoča zastopnika zadružne vnovčevalnice na Dunaju in v Gradcu, ki sta se pohvalno izrazila o velikem zanimanju, katero kaže slovensko ljudstvo za zadružne
naprave.	_	..
Osrednja zadruga bo priredila ' dne o. junija gospodarsko zborovanje v Slivnici pri Mariboru, dne
12.	junija pa zborovanje pri Veliki nedelji o priliki občnega zbora tamošnje posojilnice.
Politični pregled.
Državni zbor.
Seja dne 18. maja.
Vlada je predložila načrt zakona o veteranskih društvih, Ta nostavni načrt je bil kot prva točka današnje seje. Češki radikalec Sokol je predlagal že začetkom seje, naj se dene ta točka z dnevnega^ reda. Njegov predlog pa je bil odklonjen. Vladni načrt določa, da se bodo veteranska društva v bodoče imenovala „vojni kori“, in se bodo združila vsa pod enotno poveljstvo. V slučaju vojske bodo opravljali vojaško službo. Člani bodo smeli nositi orožje, in bodo dobili brezplačno zdravniško pomoč, Vlada si pridržuje na ta „kor“ večji upliv, in bo tudi imenovala poveljnika. Člani dobe tudi podporo v bolezni, in povrnjene ■ ogrebne stroške. — Minister deželne brambe je odgovoril na interpelacijo poslanca i Biankinija glede mornarske akademije na Reki in v Pulju.
Načelniki klubov so določili dnevni red za letošnje poletno zasedanje. Da bodo imeli odseki več časa za svoje delo, se bode vršila vsak teden samo ena zbornična seja. Mnogi poslanci želijo, da bi proračunski odsek rešil v treh tednih svoje delo, parlament pa do konca julija. Načelniki so se dogovorili, da mora zbornica do 8. julija rešiti te-le predloge: načrt zakona o ženskem ročnem delu, o pridelovanju petroleja, o delavski pogodbi, o kovanju novega srebrnega denarja po 2 K, in več predlogov poljedelskega odseka. Vprašanje pa je, če se bo vse to izvršilo.
Proračunski odsek. — Dr. K o r o š e c govori.
Dr. Korošec je v seji proračunskega odseka odločno ugovarjal v imenu Slovencev, ker se bode nemška obrtna Šola v Gradcu zopet prezidavala in razširila. Govornik ostro prijema vlado, ker na eni strani tako skrbno, po očetovsko skrbi za Nemce, in meče stotisoče za nemško šolstvo, dočim Slovence glede obrtnega šolstva dosledno prezira., Dr. Korošec je e-nergično zahteval, da se dajo tudi Slovencem potrebne obrtne šole. Odločno je nastopil govornik za zgradbo dobre ceste iz Gornje Savinjske doline, v Železno Kapljo, da se s tem poveča tujski promet v naših krajih. Toplo se je zavzel tudi za spremembo zakona v bratovskih skladnicah na korist delavstvu, ter je priporočal želje delavcev v celjski cinkarni glede zboljšanja plač in provizije. V seji dne 19. maja se je proračunski odsek bavil z nekaterimi zadevami bukovin-skih Rusinov.
ogromnih Jungfrauskih ledenikih, ki v evropskih al-pah nimajo tekmeca.
Ne morem reči, da nama je sicer izborna grahova juha šla posebno v slast — bilo je še pač malo prezgodaj; vendar se je nisva smela braniti, saj sva znala, da naju čaka 5 ur dolga in silno naporna pot' na. Jungfrau.
s/d. uro zapustimo kot prva partija naše gorsko zavetišče. Silen mraz nam vdari v še razgreta liea:. vendar ne čutimo pri koči nobenega vetra. Ali tema je tolika, I da prvi trenutek ne vidimo nič drugega, kakor redke zvezdice na jasnem nebu.
Pri slabem svitu vodnikove leščerbe se navežemo na vrv ter izvlečemo svoje cepine izpod koče.
Ko še okovarimo roke z zimskimi rokavicami, nastopimo v imenu božjem nočno svojo hojo.
Nekje v bližini srca čutim čudno tesnobo, ko dvignem prvikrat svojo nogo, da se vspnem za vodnikom na ostri, a s trdim snegom pokriti greben ledenik«^ ki se dviga nad kočo. S silo se je moram o-tresti v popolni zavesti, da za tak pohod v temni iio-či treba skrajne hladnokrvnosti I In neomahljive srčnosti.	'
Po par korakih zelo strmo navzgor najm zabrije naenkrat nasproti hud vihar; vodnik postoji, da zavije svojo leščerbo v svojo rudečo ruto, sicer bi jo bil veter takoj upihnil. Na svetlobi je seveda izdatno izgubila.
se vspenjamo kviško ter pazimo prav skrbno, da ne stopimo raz ostri ledeni rob, kar bi lahko bilo usodepolno za vse tri. S cepinom preskače Peter Iuäbnit vsako stopinjo — zevajoča razpoka v grebenu kme.lu spričuje, kako nujna je skrajna pre-, vidnost.
Kimalo zavijemo z grebena ' v južni smeri na Širši, -m zelo razpokani ledenik, kjer nas pozdravi tako grozna burja, da nam upihne leščerbo. Se-le po daljšeoi prizadevanju se nam je posrečilo, zopet pri-
žgati luč, ki pa nam kmalu vnovič ugasne; prisiljeni smo, v temi nadaljevati svojo pot.
Sčasoma se navadijo naše oči na temo, tako da lahko na par korakov za silo spoznamo svojo nadajj-no pot.
Okoli Vi2. uri' stopimo i na. Spodnji Mönchsjoch (3560 m), odkoder se vidi na desno — seveda pri belem dnevu — oster ledeni greben Mönchov; na levo nas pozdravljajo Walcherhorn in Fieseherhorni, naravnost pred nami pa vstajajo Jungfrau, Rottalhorn in Aletschhorn.
Žalibog ne vidimo v temni noči nobene omen je’ nih gorskih veličanstev, pač pa zapazimo Še precej daleč za seboj migljajoče lučice onih partij, ki so za nami odšle iz Bergli-koče.
Predno sestopimo s sedla, posreči se vodniku, zopet' prižgati' leščerbo; pri njeni sicer zelo slabi svetlobi spoznamo vsaj toliko, ali jje treba stopiti navzgor ali navzdol.
Takoj za sedlom nas vodi pot kakih 30 m strmo navzdol; treba je zopet skrajne opreznosti, da ne adrjfnemo v neznano globočino. Edino le s cepinom in vrvjo je bilo mogoče, v polutemi korakoma se spuščati navzdol — kar uzremo pod seboj mogočno razpoko.
Da ne bo kdo mislil, da me je pogled v grozno zevajoče žrelo, had kojim sem se moral! s cepinom zasidrati, ako nisem hotel zleteti naravnost vanj, vznemirjal, moram ga takoj zagotoviti, da sem ostal hladen in ravnodušen ; ravno tako tudi moj Janko. Kdor ne razpolaga v tako nevarnih trenotkih s popolno hladnokrvnostjo in brezpogojno srčnostjo, le naj mirno ostane doma za pečjo in naj nikar ne hodi ha švicarske ledenike!
Po zelo ozkem snežnem mostiču dospemo srečno .onkraj razpoke ter ee obrnemo skoraj pravokotno na desno.
Gez gornje konöine Ewig Schneefelda koraka-
mo odslej prav zložno ob Mönchovem vznožju proti Gornjemu Mönchjochu.
Ker je sneg na ledeniku tako trd, da se nam celo nič ne udira, vstopimo kmalo na Gornji Mönchjoch £3618 m), kjer nam silna burja že v tretjič ugasne leščerbo.
Zaman smo prižigali tako dolgo, da so nas došli trije turisti z dvema vodnikoma, ki sta, imela vsak svojo svetilko.
Takoj smo opustili nad.aljno prižiganje ter smo se kratkomalo pridružili tej partiji. Povedali so najm, da, sta se dve partiji ob Spodnjem Mönchjochu vrnili zopet v Bergli-kočo, češ, da je pot vsled burje preveč naporna in nevarna.
Po lahno nagnjenem ledeniku Jungfraufirn stopamo v južnozahodni smeri skoraj celo uro vedno na.vzdol, dokler ne pridemo do točke 3488 m Švicarskega Špecijalnega zemljevida, kjer zagledamo pod seboj številne razpoke, ki nam hočejo navidezno zapreti pot.
Da se jim kolikor toliko izognemo, krenemo še bolj na desno tja proti zadnjim končinam ■ južnoza,-padnega Mönchovega grebena.
Po ozkih Snežnih mostičih vstopimo kmalu na, dno Jungfraufirna (3300 m), kjer zagledamo v južno-zapadni smeri velikansko pošast pred seboj — mogočni Jungfrauski masiv, na levo pa zapazimo v daljavi migljajoče lučice, ki nam naznanjajo, da se tudi od Konkordia-koče sem bližajo pridni turisti istemu cilju.
Okoli četrte ure zavijemo na desno proti vzno-, žju Aottajskega sedla; zelenomodre, ledene stene se dvigajo pred nami — tjagor pojde naša pot!
Dobro sva vedela, da se začne tukaj „punctum saliens“ Jungfrauskega pohoda od te strani; ( zakaj ravno ta del pota je izročen ! na milost in nemilost vsakokratnim vremenskim in snežnim, razmeram.
(Dalje prih.)
Finančni odsek
se je bavil z vprašanjem o davčnih predlogah in mornarici. Socialni demokrat je so posebno gromeli proti novim vojnim ladjam.
Odsek za državnozborskiopravilnik
je sprejel dne 19. t. m. resolucijo dr. Šušteršiča, s katero se odklanja vladni načrt deželnozborskega o-pravilnika, ter predlaga, naj se izvoli referent, ki naj sestavi nov načrt. Predlog poslanca Choea, naj odsek preide preko reforme opravilnika na dnevni red, je bil odklonjen. Za referenta je bil izvoljen poslanec dr.. Steinwender, ki ima svoj elaborat o reformi poslovnika predložiti tekom 14 dni.
Nadomestna državnozborska volitev.
V okraju Meran na Tirolskem je bila potrebna radi odpovedi poslanca Dorf manna nadomestna volitev. Volitev je bila zelo vroča. Nasproti sta si stala kandidat konservativcev in kandidat krščanskih so-cialcev.
Zmagaj je krščanski socialec Hölzl, ki je dobil 4207 glasov, med tem ko je dobil protikandidat 4065 glasov.
Prejšnji poslanec Dorfmann je bil izvoljen od obeh strank.
Naučili minister.
„Die Zeit“ poroča, da so Nemci zelo hudi na nauenega ministra, ker se ni odzval povabilu na občni zbor šulvereina, in je poslal le prav hladno, formalno, oprostilno pismo, v katerem nič ne omenja zaslug in pomena šulvereina, akoravno bi bil imel kot Štajerc in kot nemški naučni minister za to prav posebne povode.
' Mažarski vpliv v bosenski upravi
je še vedno odločilen. To se je pokazalo ravnokar z dogodkom, ki ga omenjamo tu doli:
Zagrebška hrvaška opera se je bila odločila za gostovanje v Sarajevu povodom ' cesarjevega obiska. Vse je bilo že pripravljeno, da bi bila opera iz Splita, kjer sedaj gostuje, odšla v Sarajevo. V zadnjem hipu pa je intendant Treščec dobil od bosenske vlade brzojaven migljaj, naj opera — ne pride, češ, da te predstave niso v programu predstojećega cesarjevega obiska.
Brez vsakega dvoma pa je to le pretveza in je pravi vzrok politične narave. Oni migljaj je bil gotovo oddan na zahtevo skupnega finančnega ministra Buriana, ki je Mažar do mozga in kosti,' in je vnet izvrševatelj na,črtov mažarskih imperijalistov, Le tako naprej, ali slednjič mora vendar zmagati narava in se končno uredi usoda Balkana po devizi: -slovanski Balkan slovanskim narodom!
Ali na posledicah poloma te blazne mažarske politike na Balkanu ne bodo trpeli samo Mažari, ampak tudi vsi oni, ki iz nesmiselne slavofobije ali pa iz sramotne strahopetnosti pred Mažari dajajo potuho vrtoglavi mažarski megalomaniji.
' Laška univerza.
Dne 18. majnika je prišla k rektorju dunajske univerze deputacija laških dijakov. Dijaki so izjavili, da ne morejo opustiti agitacije za laško univerzo.
Rektor je dejal, da bo v slučaju nemirov rabil najstrožja sredstva in jih je opozoril, da bodo za vse poškodbe pri eventuelnih demonstracijah sami odgovorni.
Deputacija je vse to vzela molče na znanje. --Takoj nato se je vršil sestanek ' vseh laških akademikov.
Vstaja v Albaniji.
Carigrajski korespondent lista „Giornale đ’Ita-lia“ je imel z Izmail Kemal bejem razgovor o situaciji v Albaniji, Kemal bej je dejal, da Albanci ne bodo prej dali orožja iz rok, dokler ne bodo izpolnjene njih zahteve.
S pritrditvijo vojnega ministra/ (je Torgut Šef-ket paša stvar uredil tako, da Albancev ne bodo raz-oroževale turške čete, temveč da Albanci sami oddajo orožje ' svojim predstojnikom, ti pa dalje Šefket paši.
Doslej so ujeli 33 voditeljev vstaje; postavili jih bodo pred vojno sodišče.
Nova francoska zbornica.
Volitve v francosko zbornico so dovršene in novoizvoljeni poslanci se sestanejo dne 1. junija 1.1. k prvi seji.
Dasi je dobila vlada pri volitvah ogromno večino, zahtevajo nekateri, da mora v očivid novi zbornici — demisijonirati, da se izvede vsaj delna prenovitev kabineta.
Seveda kažejo vsa dosedanja dejanja vlade, da Briand ne bo napravil tega, temveč, da se predstavi vlada novi zbornici v svoji sedanji sestavi. Se-le ako vlada ne dobi v nsvi zbornici večine za program, ki ga razvije tam, poda demisijo. Značilno za pojmovanje parlamentarizma v Franciji r in pri nas pa je to vsekako.
Tam so se vršile volitve v zbornico. jVlada je dobila pri teh volitvah večino, — Kljub’ temu se zahteva od nje, ' da mora demisijonirati, Še predno se
zbornica sestane!	...
In pri nas v Avstriji?
Bienerthova vlada je doživela že nešteto porazov v zbornici poslancev, a kljub temu se drži na kr-
milu, kakor klop na koži. Seveda se izgovarjajo pri nas, da so -bile večine proti vladi vsakokrat le čisto slučajne.
A tak slučaj je bil o priliki padca Brianclovega prednika Clemenceau a ludi v Franciji. Tam je o priliki nekega glasovanja slučajno ostala vlada v manjšini. Cim je bil proglašen izid glasovanja, je ministrski predsednik Clemenceau vzel spise pod ramo, rekoč: „Je m’ en vai“ (grem) ter je odšel.
Ko bi bilo pri nas v Avstriji tako, bi Bienertha že davno ne bilo več.
Proti inozemcem v Rusiji.
Iz Petrograda poročajo: Ministrski svet je vs-prejel zakonski načrt, po katerem ne morejo inozemci v Podolju, ki so dosegli rusko državljanstvo, nakupovati nepremičnin izven mest. Guvernerji zamorejo izgnati vsakogar, ki bi se proti tej naredbi pregrešil*
Raznoterosti.
Iz sodnijske službe. Sodnik dr. Arnold Mally, v Slovenski Bistrici je prestavljen v Ptuj. Sodnijski adjunkt dr. Feliks Rakovec je prestavljen iz Maribora v Slovensko Bistrico.
Iz šole. Gdč. Lojzika Ferlež je premeščena iz Sv. Jurija v Slov. goricah i kot suplentinja ( v Poljčane.
Osebne vesti. (Gospod Horjak, kaplan v Galiciji, je dobil dopust. Zdravnik mu je konštatirai več* bolezni. IGospod Ivan Schiller,,' kaplan v Dolu pri Zidanem mostu, je odšel v Ameriko,
Iz pošte. Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji se je napravila poštna nabiralnica. Zvezo ima s pristojno pošto pri Veliki Nedelji. Vsak dan, razun nedelje, bo poštni sel raznašal poštne pošiljatve. S tem je u-godeno dolgoletni želji tamošnjega prebivalstva.
500 znamk za obmejne Slovence je poslal gospod Ivan Es iz Mozirja. Lepa hvala, — Živeli posnemovalci !
S. K. S. Z. v Mariboru ’ je razposlala vsem svojim članicam-društvam takozvane vprašalne pole, ki bi se naj izpolnile in nazaj poslale. Nekatera društva so se že odzvala tej prošnji,.a večina t še ne. Vsa društva prosimo, i da nam blagovolijo to kmalu urediti, jih Slovenska krščansko-socialna zveza nujno potrebuje,	j
Mladeniči — mladenke, ali imate že vsi kras* ne, umetniške znake ' mladeniške in dekliške zveze, katere je založila slovenska krščansko-socialna zveza ?f Komad stane eno krono. Mladeniči, mladenke, agitirajte med svojimi tovariši In tovaršicami za to razprodajo. Naročajo se na naslov: Slovenska kršč.-socialna zveza v Mariboru.
Knjižnici S. K. S. Z; v Mariboru, ' Koroška cesta Štev. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je vsak dan od 4.-6. ure ! zvečer, le ob nedeljah in praznikih od 10.—11. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi izposojene knjige pravočasno vračajo nazaj, da pri-hranije ' nam 1 in sebi nepotrebne stroške opominje-vanja.
Liberalizem (moramo popolnoma s koreninami zatreti, to je naša sveta naloga. To prepričanje, ki sicer vedno živi v nas, le še bolj potrjuje v zadnji Številki omenjeni Prevostov spis v „Dnevniku“ od 14. ,t. m. V tem; se na eni strani na diaboličen način vzbujajo človeške sle, na drugi strani se pa s sarkastičnim nasmehom vlači v blato zakrament sv. zakona, (Somišljeniki,' povejte, ! če poznate kakega zaslepljenca, da prinašajo liberalni listi spise, ki jih brez pohujšanja ne more čitati ' nobeden pošten slovenski fant in nobeno slovensko dekle! Ako vam bo kak zarukan liberalec slovesno zatrjeval, da liberalci nimajo ničesar proti veri in njenim naukom, za vrnite ga, da prinaša liberalno časopisje črtice, ki na prostašk, nedelikaten način, z namenom, da bi dražili strasti, opisujejo obžalovanja vredne, velikomestne pregrehe, ki dosežejo svoj vrhunec v tem, da zaljubljen nor in izžit dedec poljublja in se objemlje s svojo konkubino.
Zadružna zveza celjska je v težki in nevarni krizi. Mnogim treznejšim gospodom je bilo pogubnega in razdiralnega dela mlado-liberalcev preveč in so se postavili za zadružništvo v bran. Tega, pa dr. Kukovec in njegovi ožji prijatelji ne prinesejo. Njim se mora vse klanjati ali je pa ogenj v strehi. ’Sedaj je pozabil „Narodni Dnevnik“ na vse in zdelava samo one, ki so se drznili primerno označiti vspehe liberalnega časopisja, ki samo žre, žre in zopet žre. Najbolj se hudujejo nad dr. Brenčičem, ki je zahteval, da uradništvo Zadružne zveze ne sme biti samo fili-jalka liberalnih časopisov. Dr. Brenčič je bil predsednik nadzorstva > in so mu razmere gotovo dobro znane, zato so njegove besede važne. Da je pa tako odkrito povedal in osvetlil celjsko zvezo, ki tako rada' plava nad strankami, to boli in peče in zato divjajo. Pa vse nič ne pomaga, (Tudi mi si bomo dobro zapomnili, kakšno vlogo igra pri liberalnem časopisju uradništvo „nepristranske“ celjske zveze. Kaj sledi iz tega dejstva za vsak naš zavod, ni potreba še posebej povdarjati.
Narodnost naših naprednjakov. Kakšna je toliko hvalisana narodnost naših naprednjakov, nam kaže posebno sledeči slučaj: Dne 5. maja so obhajali gospodje učitelji 401etnico svoje zveze v Št. Juriju ob juž. žel. Po zborovanju je bil banket pri gospodu Nendlu. Toda ali je bila udeležba preveč slaba ali
kaj je bilo vzrok, da so poslali malo časa pred banketom neko nemško okrožnico, s katero vabijo tržane 113* banket. Toda naj bi še to bilo, da vabijo. Saj S0 to rado prigodi, da je udeležba slabša, kakor se pričakuje. A to se nam zdi kratkomalo nad vse čudno, če jie celo predrzno, da se vabi „alle lehrerfreundliche Bürger und Bürgerinnen“ na banketr z nemško okrožnico. Saj še vendar nismo v rajhu, trg pa Še tudi menda ni toliko nemeurski, da bi se morala pošiljati nemška okrožnica.
S cepci udrihajo zdaj dnevnikarji po dr. Brenčiču, fker si je upal povedati par resnic na občnem' zboru Zadružne zveze tem mladim vunbaciteljem. In ravnotako ravnatelj Jošt ne najde Več milosti pred mogočnim Mil. Stiblerjem, ki bi ga v kratkem že ra& izpodrinil od korita. Tudi druge zaslužne može Še» zdaj povrh zasramujejo. Naj bi zdaj bili zadovoljni, da so dobili 'Zadružno zvezo, da si bodo lahko plačevali svoje liste. Kaj še pa treba zdaj Umerjati in psovati ?
„Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju“ so darovali: 100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Centralna posojilnica v Gorici, in Hranilnica in posojilnica v Šmarju; 40 K: Posojilnica v Rac goni; po 20 K: Ravnateljstvo zastavljalnice in z njo združene hranilnice, Gorica, Posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Žalcu; po 10 K: Matija Zambia, ravn. dež. uradov in Iran Žužek, višji inženir v Ljubljani; po 5 K: Jurij Deti-ček, c. kr. notar v Celju, Peter Novak, c. kr. prefekt v pokoju, Kamna, gorica, Štefan Podboj, c. kr. prof., Celovec, Alfonz Vales, c. kr. profesor, Maribor, Hranilnica in posojilnice, Izlake, in neimenovan duhoven; 3 K: Mat. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu; po 2 K: Viktor Engelman, Šmartno v Tuhinju, in G. Vidic, Lukovica, Skupaj 357 K. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. juž. žel. v pok., Dunaj
III.,	Reisnerstr. 29.
Grof Attems, štajerski deželni glavar, je, kar kor smo že poročati, bil v slavnostnem odboru za šul-vereinsko tridesetletnico v Gradcu, se je udeležil zborovanja, in je tudi govoril kot deželni glavar. To je naravnost izzivanje slovenskih sodeželanov, zoper katere je naperjeno napadalno delo Schulvereina! S tem nepremišljenim korakom je storil deželni glavar veliko netaktnost. Veleposestniki, katerim pripada grof Attems, bi radi, da bi se Slovenci glede obstrukcije pobotali z Nemci. Njih glavar pa na naravnost nečuven način s svojo prisotnostjo in govorom na šul-vereinski slavnosti smeši slovensko ljudstvo. Ce je v Gradcu davčni denar Slovencev dober, mora računati z nami tudi g. deželni glavar.
Ugodna prilika. V nekem spodnještajerskem mestu, ki je velike važnosti za razvoj Slovencev, je j.'d ugodnimi pogoji na prodaj nova, enonadstropna hiša, urejena za trgovino. Ta, liiša donaša najemnine za stanovanja, vrt in klet, brez trgovine letnih 2000 K. Zraven sta tudi dve stavbišči. Ker je svet tod zelo drag, se nudi kupcu lepa bodočnost. Hiša: se nahaja v neposredni bližini treh velikih tovarn, na kraju, kjer je velik promet. Zadnja cena, za Slovana 32.000 K. Plačati je treba le 10.500 K. Podjetni Slovenci, potrudite se! Natančneje podatke daje upravništvo „Straže“.
V nekem spodnještajerskem zdravilnem kopališču so na prodaj tri nove, krasne vile na izredno ;epem prostoru. Te vile se obrestujejo z najemnino ramo v treh mesecih s 36%. Cena: 44,000 K in 21.000 K z opravo vred. Za Slovence 4000 K ceneje. Za bo-.eline gospode, ki se hodijo zdravit, ali pa za penzije niste, bi bile te vile kakor nalašč. Cena je glede na vrednost in lego izredno nizka. Da ne dobe nasprotniki teh vil v svojo posest, zglasite se, premožni rodoljubi! Natančnejši podatki se izvedo'v uredništvu „Straže“.
¥ Berolinu se vrši te dni četrti svetovni kongres krščanskih dekliških 'društev in zvez. Kongresa so udeležuje veliko število zastopnic krščanskih dekliških organizacij iz evropskih držav. Tudi avstrijske dekliške organizacije so poslale svoje zastopnice.
Zamenjava kolekov. Stare koleke emisija leta 1898 se še do 31. maja lahko zamenja za nove, in sicer se zamenjavajo ali pri deželnem ekonomatu fmanc-ie direkcije, ali pa pri posameznih davkarijah, po 61. maju 1910 zgubijo koleki iz leta 1898 vsako veljavo. ^
Novo ailj us tiranje avstrijskih in bosanskih žrebčarjev. Cesar je določil, da, se uniforma, vojakov-žrebčarjev v toliko spremeni, da dobe avstrijski zreb-čarji mesto temno-modre, temno-rujavo bluzo; _ oni v Bosni in Hercegovini pa dobe rujave suknje in plašče ter rudeče hlače. Egalijacija bo rdeča, gumbi m meni in gladki, meštvo bo dobilo rudeče-rujavi fes. ^
Slov. kat. akad. društvo „Dan“ v Pragi si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. rnaia izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom, eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik1 Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Ivan Leskovec; knjižničar in gospodar tov. pravnik Janko Koser.
Pantz—Hohenblism. Zanimiv boj se bije zadnji čas med nemškimi agrarci. Drž. poslanec vitez Pantz je nastopil s svojimi, dokaj številnimi pristaši proti naziranju in stremljenju referenta državne agrarne zentrale viteza Huhenbluma, ki zastopa stališče, da se mora žito in vsi drugi kmetijski pridelki, ki se uy žajo iz drugih držav v Avstrijo, obdačiti z vls0.. ?	*
rino. Pantz pa je mnenja, da naš mali in srednji km itak nima žita na prodaj, ampak ga mora s
polsti. Ker je vsied visoke žitne carine postalo krmljenje živine dražje, je tudi cena živini zelo poskočila^ Iz tega vzroka je nastala draginja življenskih potrebščin. Nemški agrarci so razdeljeni sedaj v dva 'tabora. Eden se zavzema za Pantza, druga, za Holien-blutna, vendar ima Pantz boljše šanse.	#
e s Na deželni sadjarski in vinorejski Šoli v Mariboru se vrši od 18,. do 18. junija poletni tečaj za sad-jerejce, vinorejce in viničarje. Na tečaj za sadje- in vinorejce bo sprejetih 40, na onega za viničarje pa 20 udeležencev. Prošnje se pošiljajo na ravnateljstvo deželne vinorejske in sadjarske šole v Mariboru.
sr Ljubljanski igralci na Štajerskem. V ponedeljek^ dne 23. majnika t. 1. gostujejo člani ljubljanskega'slovenskega gledališča v Ljutomeru v dvorani gospe Kukovčeve. — V sredo, dne 25. majnika- gostujejo na vabilo „Narodne Čitalnice“ v Slovenski Bistrici v tamošnjem „Narodnem Domu“. — V četrtek, dne 26. majnika (Telovo) gostujejo v Ptuju v „Narodnem Do-mut. kjer se priredi „Dobrodelna predstava“, — V petek, dne 27, majnika gostujejo v Št. Juriju ob juž. žeD V vseh omenjenih krajih se uprizori angleška satira „Sebastijan, veliki knez Georgijski“, ki doseza vsepovsod sijajne uspehe. Opozarjamo slavno občinstvo, naj počasti naše drage goste povsod z mnogobrojnim obiskom. — Zaključiti nameravajo svoje gostovanje s Celjem, kjer prirede tri predstave, kakor v Mariboru, ter obiščejo tudi Žalec in Trbovlje.
C. kr. kmet. podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici naznanja vsem svojim članom, da naj nasvete u-vodnega članka „Slovenskega Gospodarja“ od 12. t. m., v katerem se označuje državna podpora v prid naši živinoreji, dobro porabijo! Kdor ima mokre travnike, in je blizu dovolj odvajalnih strug, naj prosi za 'državno podporo za drenažiranje. Komur se svet vsied notranjih vodnih mas pogreza, naj prosi podpore za napravo trdnega temelja in odvajanje vode. — Komur pa manjka vode za namakanje svojih suhih travnikov naj prosi za umetno napravo za, namakanje travnikov. — Govedoreja je za našega kmeta prihod-njost; obenem seveda svinjereja, zato skrbimo za dobre plemenjake in prosimo za subvencionirane bike in merjasce v najkrajšem času. — Poskusi se naj tudi/prositi za znižano dobavo umetnih gnojil. — Torej, ogla site se, če ne vsega, nekaj moramo dobiti!
Libei*alno zadružno delo se je v najlepši luči pokazalo na občnem zboru liberalne Zadružne Zveze v Celju. „Narodni Dnevnik“ je sicer pisal, da se morajo v odbor izvoliti Je „strokovnjaki“, a to je bilo rečeno v ovinkarskem smislu — le najbolj zagrizeni liberalni narodni strankarji. Gg. Vošnjak, Jošt, dr. Jur|ela so — po mnenju Št' Uerja premalo liberalni, zatoj treba v odbor voliti najstrastnejše liberalce, kakor. so dr. Kukovec, dr. Božič, propali deželnozborski kandidat in kandidat za ravnateljsko mesto v Št. Juriju,;-Goričan, znani „posojilničar“ na Griču, Benj. Kuftej, hmeljski mešetar Roblek. Upamo, da se bodo sedaj oči odprle tistim zadrugarjem, ki so dosedaj že mislili, da —- Zadružna Zveza v Celju ni liberalna.
■i.... Dr. Brenčič, predsednik Zadružne Zveze v Colju, je izjavil na občnem zboru Zadružne Zveze v Celju, da je uradništvo celjske Zadružne Zveze filijalka strankarskih časopisov. Naš list je vedno povdarjal, da gg. Štibler in Kunej niso nič drugega, kakor od liberalne Zadružne Zveze plačani agitatorji in so-tr ud,piki liberalnih listov, sedaj je pa to našo trditev podkrepil večletni predsednik nadzorstva, kateri gotovo zelo dobro pozna razmere.
sr Agitator Štibler. uslužben pri liberalni Zadr. Zvezi v Celju, zelo marljivo bere naš list. ker je v svojem poročilu na obenem zboru Zadružne Zveze v
Celjijr uporabil vse dopise, notice, t in to iz obeh letnikov n a šege lista, v katerih smo bičali „zadružno“ delo celjske liberalne zveze. Četudi so leteli o priliki takih potic od Stiblerja dobroznane strani neresnični ir neopravičeni napadi na nas in naše somišljenike, je vendar Štibler priznal na občnem zboru, da smo se potegovali za dobro stvar. G. Štibler je Šel Še cele dalje,c uego mi, in je imenoval način revizije celjske Zadružne Zveze p n nekaterih posojilnicah „čiste n a v. a dno sleparstvo, zločin, ! k i b i se utegnil kruto maščevati. („Narodni Dnev nik“ štev. 108, stran 2, vrsta 7.) Škoda, je, da ni ko primpr navedel revizije pri neki posojilnici na Koro škem.‘_ katero je Štiblerju zelo blizu stoječi gospod i pozni^eseni opravil — tekom ene cele ure.
Kfä.vi odbor iiberalne Zadružne Zveze ü Celju, i katerega so izvolili tudi g. Turnšeka st., ker upaj( na. ta pačin dobiti več sto tisoč kron od mozirske po sojilnjce, bo radi izjave g. Štiblerja, da je bila revi zda pri nekaterih posojilnicah, ki se je precej površ no vršila, čisto navadno sleparstvo, zločin, ki bi st utegnil kruto maščevati, baje povrnil upravne pri spevk| posojilnicam v Ziljski Bistrici (100 K), Sv °k Žili (100 K), v Galiciji (50 K), Ljutomerv (250 K), kjer Zadružna Zveza ni revizije niti izvršila akoravno je minula dveletna doba, in so bile te poso junice do konca leia članice iZveze, ter je od njih zah tevala,, oziroma si od naravnost naloženega denarji omenjepe zneske odtrgala.
^Marburgerca“ je silno razburjena, ker prir e ^im(? W nedeljo dne 22. t. m. na Polzeli protestni shoi proti šulvereinski Šoli, katero hoče zgraditi pa,r nem Ških pnvandrancev m pa nekaj slovenskih zapeljan cev. Zaradi našega uvodnika od srede dne 18 t m ki jo Jft za.del v živo, maha okrog sebe kakor divja Napada, premilost. knezoškofa, dr. Korošca in kliči vse oblgsti I na pomoč za . „zatirane in miroljubne Nemce. Kaj bi se zgodilo, gospod Jahn, ako bi v po
151
>3*
H
polnoma nemškem kraju hoteli osnovati mi slovensko šolo? Ves nemški tabor bi kričal, da je to provokacija in da so za vse posledice odgovorni izzivalni nameni Slovencev. Ali ni s Polzelo ravno tako? Na popolnoma slovenskih tleh dražite s svojimi nabranimi tisočaki mirno, avtohtono, slovensko prebivalstvo. Mi smo opravičeni, da se branimo sramote; za vse posledice so odgovorni izzivači!
Nedeljski počitek v lekarnah. Štajerski namestnik je izdal z ozirom na nedeljski počitek v lekarnah sledečo naredbo: V krajih, ki imajo več kakor eno lekarno, mora biti v času od 1. ure v nedeljo popoldne do 7 ure v ponedeljek zjutraj, ako je število lekarn ravno, polovica lekarn zaprta, v (nasprotnem slučaju pa od polovice manjše število.
Potovalni učitelj Goričan ni samo v politiki liberalec, ampak tudi v gospodarstvu. Kot deželni u-radnik za Spodnje Štajersko bi se moral ozirati na ogromno večino kmečkega prebivalstva, ne pa na par advokatov in učiteljev in njih organizacije. Dobro je g. Goričanu i znano, da ima Zadružna Zveza v Ljubljani več članic na Štajerskem, kakor celjska liberalna Zveza. Znano mu je tudi, da združuje Zadružna Zveza v Ljubljani kmečke posojilnice, dočim so v Celju včlanjene večinoma kapitalistične posojilnice, pa se vendar pusti voliti v odbor: to priča o res veliki liberalni strasti. Kaj poreče k temu deželni odbor ?
Slovanske delavce tirajo iz Nemčije. Te dni je bilo iz velike apnene tvornice v Dornburgu v Nemčiji odpuščenih nad 150 hrvaških in slovenskih delavcev. Delavce je pruska vlada izgnala z motivom, da so nevarni tujci. Glavni vzrok pa je — ker so Slovani. Lepa zaveznica Avstrije!
Usoda „Nar. Dnevnika“ je visela — na eni niti. „NarodnUDnevnik“ je popolnoma odvisen od kredita pri liberalni Zadružni Zvezi v Celju, liberalni posojilnici Lastni Dom v Celju in drugih liberalnih zavodih. Ker je pa posojilo podeljeno liberalnemu „N. Dnevniku“, oziroma njegovi krušni materi „Narodni Založbi“ neiztirljivo, zato se boje mladi liberalci, da bi stari liberalci dobili zavode, kateri kreditirajo popolnoma pasivnemu „Narodnemu Dnevniku“, v roke, ker bi isti najbrž tirjali denar nazaj, in „Dnevnik“ bi moral — prenehati. Le temu dejstvu je pripisovati hud boj, ki se je bil na občnem zboru Zadružne Zveze v Celju, ko se je blatilo na vse načine stare liberalce in — spravilo samo take ljudi v odbor in nadzorstvo, ki bodo prikimali vsemu, kar bo zahteval — Špindler. Radovedni smo, Če bodo stari liberalci še naprej podpirali in vzdrževali liberalno Zadružno Zvezo v Celju, ki ni nič drugega, nego .„Pumpstation“ za liberalne naprave.
Za trgovce. Najvišji sodni dvor je izdal te dni v neki pravni zadevi določbo, ki je zelo važna za trgovce. Neki trgovski sotrudnik je s tvrdkinim pečatom in ponarejenim podpisom svojega šefa naročil od tovarne večjo množino tilaga, ter ga porabil za se. Ker je bil šef trgovine pozneje tirjan za dotično svoto, se je branil, ker blaga ni naročil, in ga tudi ni sprejel. Najvišji sodni dvor je odločil, da mora on dotično blago plačati, ker je njegov sotrudnik pri naročilu pritisnil trgovčev pečat, z motivacijo, da je smatrati originalni pečat trgovčev za nekak pravomočen podpis, če tudi trgovec sam za naročila ni vedel. Torej, pozor, trgovci!
Slovenske stenografkinje! Društvo- hrvatskih stenografkinj v Zagrebu poziva vas, sestrice svoje, da pristopite v njihovo kolo, ter skupno z njimi delate za procvit hrvatske in slovenske stenografije, in tako doprinesete svoje k zaželjenemu edinstvu Hrvata in Slovenca. Kadar se bodo Hrvatice in Slovenke bolje poznavale, bo medsebojna ljubav večja, in uspeh v narodnem delu hitrejši in trajnejši. Obrnite se na predsednico Danico Vuletič, učiteljico višjih ljudskih šol, in izprašano učiteljico stenografije, Zagreb, Mesnička ulica Štev. 17, ki vam bo z največjo ljubez-njivostjo dala zahtevana pojasnila.
Urednik V. Špindler obsojen. Dne 18. t. m. je bil urednik Špindler pri okrožni sodniji ,v Celju obsojen na 40 K globe, ali 4 dni zapora, in povrnitev stroškov, ker je v popačeni obliki priobčil dva popravka č. g. župnika Zadravca iz Sv. Bolfenka pri Središču. Prekmalu se je tedaj veselil, ko ,je po prvi obravnavi pred okrajno sodnijo v „Narodnem Dnevniku“ preobračal kozolce veselja, ker je bil oproščen. Kakor se vidi, so tudi za liberalne urednike zrasli paragrafi. V teku ste še dve drugi podobni zadevi.
Čudno je postopanje celjske „Zadružne Zveze“ pri volitvah v načelstvo. Že predlanskim se pri teh volitvah na občnem zboru ni volilo tako, kakor zahtevajo pravila, marveč z vsklikom, in letos zopet tako, ko je bilo na občnem zboru v Celju dne 12. t. m. izvoljeno le na ta način novo načelstvo. Pravila zahtevajo namreč pismeno volitev z listki. — Kaj reče k temu c. kr. okrožno sodišče?
Štajersko.
Mariborske novice.
Mariborski nemški trgovci so za Roseggerfevo ustanovo nabrali 2000 K. Čudno se sliši, da si nemški listi ne upajo izdati imen teh trgovcev. Se mogoče bojijo slovenskih odjemalcev ? Koliko bodo neki naši slovenski trgovci zložili za „Slovensko Stražo“ ?
Iz sodne dvorane. Kakor smo poročali, sta ko-čarska sina Mihael in Jožef Horvat v Spodnjem Ve-lovleku v noči dne 24. aprila z železnim drogom ubila Janeza Letonja, sodnijskega pisarniškega asisten-
ta v Ptuju. Dne 17. maja sta bila oba brata od mariborske okrožne sodnije obsojena vsak na poltretjo leto težke ječe.	*	■■	.
Prememba posesti. Trgovec Jožef Kaučič je kupil Campovo hišo na glavnem trgu štev. 19 v Mariboru za 140.000 K.
Maribor. Nov slovenski žepni vozni red je izdal trgoveo Weixl v Mariboru. Komad stane 10 vin. Dobiva se pri raznih slovenskih trgovcih na, Spodnjem Štajerskem.
Maribor. Na c. kr. davkariji se bodo v torek, dne 24. t. m. snažili uradni prostori, in se bodo ta dan sprejemala le zelo nujna plačila.
Celjske novice.
Predrzni zopet postajajo celjski liberalci,,! kakor stekli psi tekajo po mestu in grizejo okrog sebe; tako se obnašajo, vlečejo na uho, potvarjajo vjete besede, in mahajo po svojih listih na vse strani po devizi: Lažimo naprej! „Narodni Dnevnik“ od 18. t. m. na primer prinaša notico, da se je v hotelu „Pri belem volu“'1 neki duhovnik nekoliko skregal, ■ ker r je imel nekoliko drugačne pojme o slovenskem značaju hotela, in da je dr. Benkovič, ko je to zvedel, dejal: „Ah kaj, je pač prismojen far!“ Na celi stvari je samo to res, da se je neki liberalni duhovnik na. neokusen način kregal v hotelu, ker je natakarica neko splošno običajno nemško besedo zinila. -{Notabene to je duhovnik,' kateremu se je nedavno na shodu v Ostrožnem očitalo, ■ da otrokom deli podobice Z nemškim napisom! Dr. Benkovič se je nasproti gospodom
J.	F., P. K. ter JA. F. in slednjega soprogi prav primerno izrazil o tem liberalcu, ni pa rabil niti ene besedice, katere se mu podtika. „Narodni (Dnevnik“ bo seveda popravek moral prinesti. — Zopet smo pribili eno liberalno laž več; tako si upajo lagati celjski dopisniki „Narodnega Dnevnika“,, ' ki naj bodo veseli, da smo molčali dosedaj o umazanih dolgovih, tajnih ključih, popačenih bilancah, o boju za korito, medsebojnih ostudnih intrigah itd. "Svaka sila 11 do vremena !
Občinske volitve v okolici celjski se v kratkem vrše. Slovenci so priredili že več shodov. Šanse za Slovence niso tako neugodne, kakor hočejo zatrjevati malodušni ali — komodni ljudje. 'Celjska nemškuta-rija se seveda, korenito moti, če meni,, da se bodo šiovenci njim na ljubo pri volitvah zlasali. Umestno je, da to pribijemo. Lepa okolica celjska mora slovenska ostati za vsako ceno. Zato pa vsi na noge, cia bo zmaga tem lepša!
Nesreča. Dne 18. t. m. je našel neki železniški Čuvaj na železniški progi blizu Celja 1 proti Laškem jtfgu nasproti bolnišnice ležati mrtvo truplo, ki je bilo od osebnega vlaka, ! ki vozi ob /410. uri iz Celja* povoženo. Pri ponesrečencu se je našel neki račun, iz katerega se je razvidelo,1 da je nesrečnež Janez Sitar, posestnik iz Št. Janža v celjskem okraju. Na glavi je imel težko rano, vendar se je spoznalo, da je še nekaj življenja v njem. Prepeljalo se ga je v celjsko bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Ponesrečeni je imel pri sebi vozni listek iz Pragarskega v Celje, in je najbrže v vlaku zaspal, ter je potem, ko je vlak vozil že mimo Celja, skočil iz vlaka.
Celje. V Zvezi slovenske napredne mladine se pripravlja velik preobrat v generaliteti. Majev avan-zma se je zaradi občnega zbora Zadružne zveze za dober mesec zakasnil,
Nemškutarstvo v Celju postaja vedno bolj arogantno. Odlikujejo se zlasti celjske „frajle“, hčere slovenskih starišev, ki javno napadajo in psujejo slovenska dekleta, Otroci tulijo po cestah „Die Wacht am Rhein“ ter napadajo mirne Slovence. V tem se odlikujejo zlasti otroci c. kr. uradnikov, in pa otroci nemških, oziroma nemškutarskih'trgovcev, ki jih rede slovenski odjemalci.
Ptujske novice.
Umrla je tukaj dne 18. maja Katarina Kodba, soproga kovača in posestnika, v 80. letu svoje starosti. Blaga gospa je bila povsod priljubljena. (Naj v miru počiva!
Presnet komet, vse po mestu in okolici je govorilo samo o njem. Bal se ga pač nihče ni, a vendar je gnala ne samo radovednost stotine ljudi' ponoči na vičavski breg pri mestu. Govori se, da so ga videli ob 1. uri ponoči na zahodnem nebu; nenavađ-no kmalu je izginil.
Drava je zadnje dni zelo narasla in drvi z „velikim šumom naprej. Pijonirjem dela pri vajah precej sitnob.
Gosenice so se že pokazale na drevesih, ponekod v veliki množini, zlasti tam, kjer v spomladi niso pobirali gnezd.
Ptuj. Slpvensko gledališče v Ptuju, Nar. dom. Na Telovo dne 26. maja nastopijo po dolgem času zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča, lin sicer vprizorijo ob 8. uri zvečer veliko komedijo: „Sebastijpi, veliki knez Georgijski.“ — Družba šteje 12 najboljših igralcev, ter bode gotovo nudila nekaj dovršenega. Nihče naj ne zamudi lepe predstave! Vstopnice se dobivajo v predprodaji v novi slovenski trgovini gospoda Fr. Lenarta v Ptuju.
Ptuj. Pred dnevi me je nanesla pot na naše Dravsko polje in okolico Maribora. V Št. Janžu sem opazil na Šolskem poslopju tablico banke „Slavije“, ki je gotovo več tisočev prispevala za šolsko stavbo, in se iz tega vzroka dela najbrž reklamo za Hribarja in njegovo zavarovalnico. V vasi RoŠnje me je pa po-
sebno zanimal originalni napis v „ völapiikSprahi“, ki visi nad veliko trgovino, in se glasi: „H. Ferenčisčs-Hondlung.“ Res imenitna „hondlunga“ to! V Loki pa sam spoznal, da so doma esperantisti; vsaj napis kovačev priča to: „A. Žumer, bul ond Wagon šmied.“ Ko sem se po drugem kraju vračal s kolesom nazaj v Ptuj, sem na več krajih po vaseh zapazil tudi slovenske napise, nad katerimi se „Stajere“ tako rad huduje. V „Narodnem Domu“ sem po cenem in okusnem kosilu razmišljal o volapiikarjih in esperantistih, ki sem jih našel ta dan pri mojem potovanju.
Drugi kraji.
Pobrežje pri Mariboru. V četrtek, dne 19. t. DL popoldne je padla BOletna delavkinja Ivanka Kodne iz Pobrežja 'štev. 62 s svinjskega hleva na tla, in si je pri tem na nekem ostrem kolu predrla, trebuh do črev. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico.
Otroci, ne tekajte za mladimi ptiči! V sredo, dne 18. t. m. popoldne je 161etni viničarski sin Franc Brlič v Gornjem Dupleku hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlič je pa padel pri tem z drevesa, in si strl levo roko. Svojo neprevidnost obžaluje sedaj Brlič v bolnišnici.
Hoče. Kako se dela v podružnicah nemškega Šulvereina, naj priča postopanje pri sestavi odbora nemške podružnice. Suiverein se krog in krog hvali, kako veliko zanimanje imajo ljudje za šhlverein, s kakim veseljem sodelujejo v odboru itd. Ko se je ustanovila v Hočah pred kratkim taka podružnica, je u-čitelj Gatti, kar na svojo pest, vzel g. Jožefa Pfeiferja, tamošnjega tovarnarja, v odbor brez njegove ved’ nosti. Pri konstituiranju podružničnega odbora, kjer sta bila navzoča samo dva člana, se je izvolilo g. Pfeiferja za tajnika, G. Pfeifer je v našem uredništvu izjavil, da on sploh ne sprejme nikakšnega odborni-škega mesta pri podružničnem odboru, kajti kot Slovenec noče in ne more biti član , 'tega vsenemškega, društva. Istotako izjavlja tudi njegov sin. Venec la-vorik učitelja Gatti-ja je vedno večji.
V Slivnici pri Mariboru so včeraj, dne 19. maj-nika prevzv. knez in škof delili zakrament svete birme. Sprejemu v sredo popoldne je dalo poseben sijaj 32 jezdecev, možev in mladeničev, ki so od Hočke cerkve do Slivnice na čilih konjih kot častna straža spremljali voz mil. nadpastirja. Pri dohodu v Slivnici jih je razen duhovščine, šolske mladine in Marijinih družb, pozdravil tudi naš zaslužni župan in poslanec g. Fr. Pišek. — V srce so nam segali više-pastirski opomini, kako naj zaupno častimo božjo in našo mater Marijo, in trajen sad bodo gotovo obrodili duhovni darovi, ki smo jih ta dan prejeli. — Birmancev je bilo 433.
Slivnica pri Mariboru. (Nesreča vsled karambola dveh kolesarjev. Dne 17. majnika t. 1. je peljal po državni cesti na Slivnici 301etni Andraž Žirovnik, hlapec pri tukajšnjemu 1 kmetu Bregantu, poln voz gnoja. Vštric njega sta se srečala dva kolesarja, katera se pa vsled velikega voza nista mogla izogniti eden drugega in sta s kolesi skupaj trčila. Pri tem sta tudi zraven voza gredočega hlapca Žirovnika pod voz vrgla. 'Slednjemu je šlo zadnje kolo preko leve noge in mu je pri tem strlo zgornje stegno. Ponesrečenca so prepeljali v Maribor v bolnišnico, med tem ko je orožnik enega od kolesarjev prijel, — a drugi jo (je' na kolesu popihal.
Šmarje pri Jelšah. Tajnik okrajnega šmarskega zastopa, Graner, je bil radi razžaljenja časti ob-s,ojen na 40 kron globe. Omenjamo, da je Graner velik liberalni agitator, in obenem dober prijatelj in svetovalec naših mož. Samo to nesrečo ima dobri mož, da naši somišljeniki njegove nasvete redko kedaj u-poštevajo.
Sv. Peter pri Mariboru, Pred nekimi dnevi je Janez Žižek, viničar V Celestrinu,.r obsekaval neko bukev, a je pri tem padel z drevesa in si strl levo roko.
Št. Ilj v Slov. gor. Pokati rje začelo t v naši Siidmarkini nasejlbini. 'Celo protestantovska molilnica je v nevarnosti. Že večkrat je občinski sluga o-klical njenega lastnika pri cerkvi. Albani je imel popolnoma prav, (ko je trdil, da je Siidmarkarija nič druga, kot sama korupcija. O razvoju, ki utegne biti zanimiv, bomo poročali.
Št. Hj v Slov. gor. Razmere na naši, železniški postaji so naravnost neprimerne. Nemškonacio* nalna uradnika, turnerja Brandstädter in Langer, se vedeta napram občinstvu zelo čudno. Naše občine o-pozarjamo, da opomnijo ravnateljstvo južne železnice, kako njeni uslužbenci postopajo proti mirnemu slovenskemu občinstvu. Tudi glede snage na postaji niso zelo izbirčni.
Rogatec. Avtomobilska zveza med Rogatcem in Krapino, ( ki se je letos otvorila,' je v dobrem teku. Avtomobili Švigajo redno med svetovno znanimi krapinskimi toplicami in Rogatcem. Ta zveza bode na sloves obeh zdravilišč zelo ugodno vplivala.
Marija Snežna na Velki. Kočar Karl Ferk je dne 12. t. m. streljal s staro puško na vrano, ki mu je odnesla pišče. Pri tem se je puška, ki je bila močno zarjavela, razletela in je Ferku desno roko tako razmesarila, da so mu jo morali v radgonski bolnišnici odrezati.
Vojnik. V tukajšnji nemški Šoli so vojniški vse-nemci obhajali 301etnico nemškega šulvereina. Slavnost je bija zelo slabo obiskana, kar dokazuje, da je vojniško nemštvo na zelo slabih nogah. Junak dneva
je bil nadučitelj Sernec, ki je kot pristen Nemec govoril slavnosten, a žalosten govor. Okoličanov, pa tudi tržanov ni bilo. Edina StaUnerjeva rodbina je počastila to slavnost. Nesreča!'
Trbovlje. Na binkoštni pondeljek dne 16. t. m. sta se sprla v neki tukajšnji gostilni' posestnik Ro-žek in rudar J, Stampfer. Rožek je vrgel Stampferja ob tla in ga davil. Stampfer je potegnil žepni nož in je zabodel ž njim Rožeka v vrat. Prerezal mu je glavno vratno žilo, nakar je Rožek izdahnil. Stampferja so zaprli.
Iz Slov. Bistrice. Dne 25. majnika tega leta bodo gostovali člani slovenskega deželnega gledališča ljubljanskega pod vodstvom režišerja g. Hinka Nučiča na novem gledališkem odru v veliki dvorani hotela „Avstrija“ v Slovenski Bistrici. Uprizorila se bode igra „Sebastijan, veliki knez Georgijski“, komedija v treli dejanjih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Nadejati se je k tej predstavi mnogobrojnega obiska, ne le samo od domačinov, ampak tudi iz okolice in Konjic, ker je to prvokrat, da bomo imeli priliko pozdraviti na domačih tleh najboljše igralce-umetnike iz slovenske metropole. — Predprodajo vstopnic je iz u-Ijudnosti prevzel g. Al. Pinter, trgovec v Slov. Bistrici,
Griže. Na binkoštni ponedeljek so roparsko napadli tako imenovani napredni razgrajači pridnega in poštenega mladeniča, ter ga smrtno-nevarno ranili. Daleč smo že prišli. Nekdaj tako lepi mir in zastop-nost, sedaj pa toliko sovraštva, in ponoči vpitje, žvižganje, roparski napadi, da si pošten človek ni življenja več varen. In ti razgrajači imajo svoje ponočne shode baje v Šolskem poslopju. Ali je to znano Šolski oblasti ? Mi tega nikakor ne trpimo, mi smo postavili šolo za svoje otroke, ne pa za pozne ponočnjake.
Gradec. Letalni stroj sta zgradila v Egenber-gu pri Gradcu brata Franc in Jožef Spiller. Stroj je dolg okoli 11 m in Širok okoli 12 m. V nedeljo ga, nameravajo razstaviti. Prvi zlet se bode v kratkem poskusil baje na takozvanem „Talerhofu“ pri Gradcu. Ako se bode zlet dobro obnesel, nameravata brata Spiller letalni stroj potem v večjih mestih razstaviti.
Planina. Nad vse pričakovanje dobro jc iztekel gospodarski shod tukaj na binkoštni ponedeljek. V o-bilnem Številu so se zopet kmetje-volilci od vseh strani zbrali, svojega priljubljenega poslanca g. Fr. Pi-šeka in g. nadrevizorja VI. Pušenjaka poslušat. Gospod poslanec in g. nadrevizor sta kazala navzočim koristi, katere se jim ponujajo od „Zadruge za vnov-čevanje živine“. Navzoči kmetje so z vidnim zanimanjem sledili razpravam obeh gg. govornikov o Zadrugi, in so si dali marsikatere pomisleke in dvome razjasniti. Na predlog domačega g. župnika se soglasno izreče g. poslancu zaupnica, obema govornikoma pa zahvala. Tudi na. Planini' se začne že močno daniti, in skrajni čas je že, da še zadnji madeži nemčurstva izginejo.
Žusein. Weliko se ugiblje pri nas in v sosednjih občinah o vzroku smrti obče znanega moža Jožefa Žlof, ker baje ni bila naravna. Doma se je najedel solate in začel bruhati; prikobacal se je do brata; tam je legel in čez teden dni umrl. Morebiti orož-ništvo ali državno pravdništvo preskrbi jasnost v tej zadevi, da se pokaže, v koliko so slutnje opravičene.
Brežice. Blagoslov telegrafa. Srečni kraji, ki se senčijo pod telegrafskimi žicami! Zgled: Na binkoštni pondeljek je bil na Krškem oddan telegram za Brežice ob 10.15 dopoldne. Pešec posavskega kalibra bi to pot premahal v dobrih dveh urah, 1 toda telegram — on vam jo je prikuril že poldrugo uro pred-no je bil oddan, namreč — drugi dan, v torek, ob 8.45! Zdaj si pa lahko vsakdo sam izračuna, kaj bi bilo z ubogim planetom zemljo brez brzojava! Bilo bi zares najboljše, da bi si jo te dni gospod komet Halley privezal na svoj rep, pa odfrčal z njo Bog vedi kam v vsemirje , . .
Sv. iLenart v Slov. gor. Na binkoštni pondeljek se je vršil pri nas političen shod. Predsedovala sta gospoda MurŠec Matija iz Radahovega in Lorber Franc, veleposestnik v Spodnjem Porčiču. Poročal je najprvo v daljšem govoru predsednik K. Z., državni in deželni poslanec Roškar. Pojasnjeval je zbranim položaj v državnem zboru in ražmotrival razna važna gospodarska vprašanja, kakor: vinski zakon, o-snovanje centrale za vnovčenje živine in drugo. H koncu je pozival k skupnosti in kmečki slogi pri bližajočih se volitvah v okrajni zastop. O delovanju deželnega zbora je govoril urednik Kemperle. Označil je vzroke slovenske obstrukcije in pobil liberalne laži in obrekovanja. Govorili1 so Še župan Miha Do-lajš-Partinje, tajnik Krambergar [ in kaplan Bosina, ki so vsi poživljali k živahni agitaciji za volitve, da ostane okrajni zastop tudi vnaprej v kmečkih rokah, in ne pride v nemškutarske meščanske, ki skA»e le za svoj žep. Gospod Kavčič je nato predlagal 4 resolucije, ki so bile z navdušenjem enoglasno sprejete. Resolucije se glase:
1.	Zborovalci K. Z. odločno ugovarjajo zoper nameravani davek na vino, ker se s tem uniči naša vinoreja. Zborovalci zahtevajo, naj vlada išče novih davkov drugod, kjer jih razmeroma lažje dobi brez občutnih izgub dotičnih davkoplačevalcev, dočim bi z davkom na vino v doglednem času popolnoma uničila naše vinogradništvo.
2.	Zborovalci K. Z. popolnoma odobrujejo delo naših kmečkih poslancev, ter jim izrekajo popolno zaupanje. Njihovo neomajano prepričanje je, da bodo rešili odnošaje ' in zmede ' v deželnem' in državnem zboru slovenskemu ljudstvu v korist.
3.	Na političnem shodu pri Sv, Lenartu v Slov.; gor. se sklene soglasno, da se zahteva z vso odločnostjo od c. kr. namestnije v Gradcu izvršitev sklepa deželnega zbora štajerskega z dne 9. novembra 1908, zadevajoč olajšavo skušenj ža ' koncesijonirane obrti na deželi. Voditeljem obrtnih delavcev na deželi se naj da prosta pravica do dela.
4.	Sklene se soglasni protest proti nameravanemu višjemu obdačenju žganja, izdelanegamz domačega sadja.
Za tem se je vršil občni zbor političnega društva za šentlenartski okraj. Iz poročil tajnika in blagajnika se je razvidelo, da društvo živahno deluje in ga ljudstvo živahno podpira.
Cirkovce. V celjski vevnik, ki se imenuje „Narodni Dnevnik“, nabasali so šikolski pisarji in cir-kovški mešetarji zopet velik kup gnilega dračja. A kadarkoli so zamahnili s kakšno vejico ^ po cirkov-škem gospodu kaplanu, se je gnila vejica zlomila in padla na liberalce nazaj, /ki 1 „neprisiljeni in iz popolnoma prostega nagiba“ zlasti v zadnjem Času z vilami kidajo in mečejo kompost' liberalne tovarne proti duhovnikom, narodnim izdajicam pa kličejo, da so „zaslužni in spoštovani možje.“ (Pri / tem svojem narodnem delu, ki seveda izključuje osebne napade, zavihali so si pisači in uredniki rokave in hlačnice, vendar izgledajo kakor dimnikarji, ( ker mečejo suh kompost proti močnemu vetru.
Kaplan Zorko je res nabral za postajališče več stotakov v župniji, a ne od pisarja, ne od mešetarja ni prejel vinarja. Naj bi onadva liberalna agitatorja pobirala od hiše do hiše, bi ne spravila skupaj niti dveh vinarjev, ker jima nikdo ne zaupa; kaplanu se je plačalo in darovalo za postajališče 2000 K, katerih se liberalnim dopisunom najbrž sline cedijo. Za vino, pivo, smodke in cigarete in nove tri haveloke bi vsem trem možem zadostovalo, a kaplan se ni dal o-? briti ne za 300 K, ,fee manj pa za 8700 K. Kakšna škoda za denar, ker se ni izročil kakšni zakotni pisarni ali liberalni brivnici in strižnici! Kako prijetno bi se živelo In politikovalo! To so hude liberalne bolečine, katerih ne more pregnati klerikalna ikapla-nije, ’ do katere bi zopet odmevali' I hreščeči glasovi „narodnjh“ mešetarjev, združenih im „Siegeskranz.“
In kako brezobziren je cirkovški kaplani Denarja niti ni vložil v votlo Šikolsko kašo, kjer je neki toliko prostora, da bi nekateri radi v tisti'5 omari* shranjevali mleko Stiblerjeve brezmlečne mlekarne, v sirotki bi pa namakali lesnike za klerikalce. 'Fa Jpz-ževemkdo je rekel, da se bodo združeni liberalci in štajerčijanci še za tisto sirotko stepli, ker je v šikolski posojilnici (in Šikolski brezmlečni mlekarni kaj,, malo smetane,	m
Kušer se nam kar smili, ker he morehiikjei* dobiti visoke najemnine za prazno hišo štev. 39. Je pač 30 nesrečno število že 1877 let., Zato v jčzi kar podpisati ni hotel „pogojev“ južne železnice, da bi le. ne bilo postajališča. Pač pa je Kušer piša} lani glavnemu ravnateljstvu na Dunaj, da interesentje nočejo postajališča pri čuvajnici'Štev. 5, za katero / mesto smo se bili prej odločili brez Kušerja, ki je nä'ta način res kot župan zavlekel' za eno leto gradnjo postajališča. To so Kušerjeve zasluge, katerim lahko dodamo njegovo govorjenje, da je denar, kaplanu plačan, izgubljen, da ne bo postaje, da trebanhnji-žiti darovane svote na kaplanove gorice itd.!
Celjski listi naj še povedo, kako dolgo je nosil pisar Matija tiste tiskane „pogoje“ iz Sikol v'Cirkovce in zopet nazaj, in ko se je vedelo, da bo denar odposlan, ker denar brez podpisanih pogojev bf brezobrestno ležal na Dunaju, tedaj so bili briobčeni laž-njivi napadi na gospoda kaplana. Jako značajno! Se „štorija“ rečiškega konsuma prede po glavi raznim poštenjakom, zakaj neki Še ta konsum živi celih 12 let zraven rečiške posojilnice, ' ko so vendar vsi drugi spodnještajerski konsumi ' tako hitro! propadli vsled znane liberalne poštenosti,' pred katero f brez-vspešno svari liberalce božja zapoved.
Poljčane. (Sestanek duhovnikov-abstinentov se iz raznih vzrokov preloži na poznejši čas. š
Na Gomilskem proslavlja se v nedeljo dne 22. majnika 1910 lOOletni jubilej obstanka tukajšnje Šole. Ob 10. uri predpoldne bode zahvalna služba božja, ob 2. uri popoldne 1 pa šolska in ljudska veselica s petjem, godbo, deklamacijami, spominskim gofčrom in gledališko predstavo. Uprizoril se bode s Šolsko mladino igrokaz „Star vojak in njegova rejenka.“ Pri veselici bode sodelovala šentpavelska godba, "f- I Za jubilejski Šolski sklad v podporo revne mladine tukajšnje šole darovalo se je dosedaj 739 K. 'Posebno darovita sta se izkazala tukajšnja rojaka čašiita gospoda: častni kanonik Slander Anton v Starein trgu, in p. Emeran Slander v St. Petru pri Radgbni, ki sta poslala vsak po 50 K. Iskrena zahvala!
Novacerkev pri Celju. Dne 15. majnika smo se zbrali čebelarji v Socki pri Arličevem čebelnjaku, da bi zopet pridobili nekaj novega pouka za nadalnje čebelarstvo. Krasen govor je imel naš nad vse priljubljeni gospod potovalni učitelj Ivan Jurančič. V vznesenih besedah nam je razlagal, (kako naj se čebelnjak postavi, ' da bode dovolj prostoren in svetel, da se lahko gibljemo pri vsakem opravilu. 'Nadalje nam je razkazoval mero avstrijskih ali dunajskih panjev. Pri lem je lahko delo brez vsakega vznemirjenja čebel, ako se pravilno z njim ravna. Gospod Jurančič nam je pokazal, kako se lepijo začetki in celi sati na okvirčke, in kako priprosto orodje ne rabi pri tem delu. (Nato je sledilo mnogo vprašanj, ki jim je gospod potovalni učitelj z veseljem odgovarjal. Za
vse to se mu je gospod Arlic v imenu vseli prav prisrčno zahvalil. 'Čebelarji so se veselo razšli" in se jim je poznalo, da se zanimajo za čebelarstvo. Zbranih je bilo nad 40 čebelarjev in prijateljev čebelarstva. Le tako naprej! Na vsak shod, da pridemo do prave znanosti! Priporočiti bi bilo, ’ da bi vsi čebelarji pristopili k bližnjim podružnicam, da bi tvorili skupno moč kakor čebelice. |Naznanja se čebelarjem podruž. Novacerkev, 1 da ima podruž. Celje čebelarski shod dne 29. maja po rani sv. maši pri gospođu Samcu, ipo domače Pušu, f na Arclinu pri Vojniku. 'Želeti je, ’ da se obilo udeležijo čebelarji iz cele okolice.
Koroško.
Velikovec. Posebno pozornost misli obrača# v bodoče šulverein na Velikovec in okolico. Na obenem zboru v Gradcu se je direktno poročalo, \ da Veliko-vec in Borovlje z njunima okolicama vred morata postati popolen „deutsches Gebiet.“ Naši velenemci so sprejeli to vest z izvanredno svečanostjo in krokari-jo. V svojem zbirališču so dne 18. t, m. na posebno slavnosten način dali duška svojemu tevtonskemu veselju. Takoj so odposlali uda.nostno {?!) brzojavko, ki res kaže, kako zelo naivni so velikovški „tajčnacelj-öki.“ Z veseljem so združili tudi običajno krokanje. Ko so se zjutraj ob solnčnem svitu vračali „fajhtni“ kot muhe domu — bilo je velikovško nemštvo rešeno.
V spomin na junake, ki so pred 101 letom v prediljski trdnjavici padli pri naskoku Francozov in s tem pokazali junaštvo in pogum t avstrijskih vojakov, se je vršilo na Predilju dne 18. t. m. lepo slavlje. Na predvečer tega patriotičnega slavlja je godba petšpolka štev. 17 iz Celovca sviratu avstrijske himne. V jutru dne 18. maja so vojaki z godbo na čelu korakali k okinčanemu spomeniku in so napravili tam delile. Po slavnostnem govoru je vojaški kurat mon-signor Kozak služil mašo zadušnico za padle junake. Vojaštvo je oddalo častne salve in iz trdnjavskih topov je donelo po dolini v znamenje, I da se vrši na Predilju lepa patriotična slavnost.
Meža pri Prevaljah. V bližini grof Turnove žage so delavci našli dne 12. t. m. možko mrtvo truplo, ki je bilo že nekaj časa v vodi. Ker ima mrlič na glavi velike rane, ni izključeno, (da je ponesrečeni, Čegar identiteta se Še ni dokazala, žrtev umora. Pri njem niso našli ne denarja, ne drugih stvari, iz katerih bi se sklepalo, kdo da je.
Koroški nemškutarji so se naveličani ptujskega „Štajerca.“ Iz velikovške okolice, pa tudi iz Prevalj, ga je zadnji čas romalo mnogo iztisov nazaj. Kdo bo neki čital list, ki ne zna drugega nego farbarijo.
Narodno gospodarstvo.
Mesarji proti Špeharjem* [V Mariboru in Ptuju se vrše, posebno v zimskem času, takozvani Špehar-ski semnji, ,na* katerih prodajajo kmetje ' s ptujsko-dravskega polja zaklane svinje, Špeh in raznovrstno svinjsko meso. Ta prodaja se vrši na drobno in na debelo. Špeharji se pri tej prodaji sklicujejo na neki privilegij, izdan od cesarice Marije Terezije vendar originala tega dovoljenja ni moči več najti. Mariborskim, pa tudi ptujskim nemškim mesarjem je že de# časa' rojila po glavi želja, zapreti f slovenskim Špeharjem mariborski in ptujski trg. Leto za letom pošiljajo mesarske zadruge na namestnijo vloge, naj se Špeharjem prepove na drobno prodajati Špeh in pa svinjsko meso. Tudi Špeharji so napravili protivlogo. Namestnija* je te dni odločila, da ostane pri starem. Torej se pobožna želja nemških mesarskih zadrug ni uresničila. Kmetje bodo tudi v bodoče ' smeli voziti svoje blago na trg. Od Špeharja kupi konsument sa,j za nekaj vinarjev ceneje, kot pri mesarju. Kmet-špe-har pa tudi svojo živino 1 malo boljše proda. (Samo glede snage in reda bodo pri Špeharjih uvedene nove določbe.
Poldadaj govedi klajno apno, Ako pokladaš govedi tako krmo, ki vsebuje premalo apna, kakor na primer seno iz močvirnih travnikov, seno, katero je premočil dež, slamo, repo, peso, krompir ali pogače, dajaj ji obenem tudi klajno apno. Klajno apno, ki ga živina zaužije, prehaja namreč polagoma v kri in odtod v kosti, vsled česar se kosti utrjujejo in postanejo močne. JCe pokladaš torej živini gori navedena krmila, a nikakih močnih krmil, detelje itd., potem apno iz kosti polagoma gineva in ker ni nadomestka, zato dobi živina polagoma kostolomnico in včasih celo pogine. Ako hočeš torej preprečiti pri živini kostolomnico, a klajnega apna nimaš, da, bi ga dajal, po-kladaj mladi živini in molznim kravam ' poleg druge krme vsaj deteljo in razno zrnje stročja semleto, ali
pa pognoji travnike in njive z apnom in loslornatimi gnojili.
dom, kapitalistom in trgovcem, ' kar najtopeje. (Ob enem ( priporočamo Ljubljansko kreditno banko kot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju vseh denarnih kupčij.
Uvoz žita v Avstrijo. Iz drugih držav se je od 8. do 14. maja uvozilo v Avstrijo 26.065' stotov pšenice, 4280 stotov rži, 34 stotov ovsa, 12.886 stotov koruze. Na Ogrsko pa 40.505 stotov pšenice in 107 stotov koruze. Skupno se je torej v tem času uvozilo v našo državo 66.570 stotov pšenice.
Proti uvozu ponarejenih vin. Zastopniki avstrijskih vinorodnih okrajev so zadnji čas pogosto dobivali pritožbe glede velikanskega uvoza ponarejenih vin, ki zelo neugodno uplivajo na cene našega domačega vina. Zastopniki se nameravajo obrniti do vlade s prošnjo, da stori vse potrebno, da se prepoved glede dodatka alkohola in sladkorja poostri.
Narodno-obrambno delo.
Schulvereinova SOletnica. Kakor smo ža poročali, vršil se je binkoštne praznike 15, in 16. majnika v Gradcu občni zbor nemškega šulvereina, 'ali bolje rečeno, napadalnega prusofilskega društva.
Ustanovilo se je 30 novih društvenih zavodov: 9 Šol in 21 otroških vrtcev. Skupno ima družba 330 zavodov v oskrbi. To je naravnost velikanski aparat, s katerim deluje šulverein za ponemčenje slovanske dece. Posebno za Štajersko je izdalo društvo zadnje leto ogromno svoto, pred vsem za St. Lenarti v Slov. gor. Posebno pozornost obrača šulverein na mariborsko okolico, in je osnoval v Studencih, Pobrežju in Teznu otroške vrtce. Večje svote je dovolil za nove nemške šole nau Bregu pri Ptuju in Brežicah. Na Koroškem se žrtvuje posebno mnogo za Velikovec in Borovlje. Šulverein šteje sedaj čez 1800 podružnic, na novo se jih je osnovalo pretečeno leto 333. Poleg vsega tega pa se je še po inicijativi pisatelja Rosegger-ja dosegel dvamiujonski fond, s katerim bodo posebno v alpskih pokrajinah snovali nove nemške šole. Določilo se je, da se bodo navadno uporabljale le obresti od Roseggerjeve ustanove. — Rosegger je poslal na občni zbor pismo, ki je jako značilno. On izrecno poudarja: Prava izobrazba zahteva, da noben narod, torej tudi nemški ne sme položiti zločinske roke na lastnino ali materni jezik drugega, sosednjega naroda!
Zelo značilno za naše razmere je tudi dejstvo, da so občnemu zboru in slavnostnim prireditvam prisostvovali razni avstrijski aristokratski in birokraški velikaši. Na drugem mestu že poudarjamo, da je velik škandal, da je deželni glavar dvojezične štajerske dežele celo govoril na tej vsenemški slavnosti, in slavil šulverein. Cesarski namestnik, ki je brzojavno pozdravil, je bil zastopan po baronu Hammer-Purgstal-lu. Navzoči so bili še poštni ravnatelj, predsednik deželne sodnije, policijski ravnatelj, finančni prokurator, in druge visoke glave, i Vsem tem pa je pridno dvorjanil profesor Höniger iz Berolina, kot zastopnik društva za ohranitev nemštva v naši državi. Ce pa
n.	pr. slovenski uradnik samo kot tih in miren gost obišče kako slovensko prireditev, takoj se ga denuncira kot najhujšega panslavista.
Priznati moramo, da dela Šulverein s polnim parom in največjo silo na to, da bi z nemškimi šolami med Slovenci skrčil naše jezikovne meje, in u-stvaril nekake nemške jezikovne otoke v našem osrčju. Vse, kar je količkaj nemškega, vse pomaga šulver-einu pri raznarodovalnem delu. Tudi vlada mu gre na roko.
Mi. Slovenci moramo sedaj v „Slovenski Straži“ osredotočiti vse naše moči, da rešimo najbolj ogrožene naše obmejne kraje pred šulvereinskim zmajem. S podrobno agitacijo kljubujmo taapadovalnemu delu Schulvereina in Südmarke! — Bog z nami!
Šulvereinova denarnar sredstva. 'Iz poročil društvenih funkcijonarjev je posneti, da ima Šulverein ogromna sredstva na razpolago. Samo udnine je imelo društvo lani 358.000 K, za 77.000 K več kakor prejšnje leto. Skupnih dohodkov je imel Šulverein razim Roseggerjevega fonda, 937.989 K 16 v. L. 1909 se je osnovalo 9 novih šol, 21 otroških vrtcev. Vsega skupaj ima šulverein 330 lastnih Šol in vrtcev v o-skrbi. Glede uporabe Roseggerjeve ustanove je došlo do nesoglasja. Dr. Janesch iz Brežic je zahteval večjo svoto iz tega fonda za ustanovitev nemških Šol na Spodnjem Štajerskem, kar pa ni obveljalo. — Na binkoš.tno nedeljo se je vršil velik komers, katerega se je udeležil1 tudi pes. namestnik grof Clary. — Veliko delo izvršuje nemški narod v šulvereinu. Ce ne bomo šli Slovenci z enako eneržijo v obrambnem delu naprej, se bode naša meja Še huje skrčila.
Ljubljanska1 kreditna banka. Ta najstarejš najveeji bančni zavod na našem jugu zvišuje te svojo delniško glavnico od 3,000.000 K na 5,000.01 z izdajo 5000 komadov novih delnic. iPosestniki rih delnic imajo pravico prevzeti na vsake 3 stanovi delnici m sicer po kurzu 420 K za komad čim se prepustijo ostale delnice novim subskrihur po 445 K za komad. Prijave na nove delnice spi majo vsi večji slovenski zavodi, v prvi vrsti sei centrala v Ljubljani ! in podružnice v Splitu Ce cu, Trstu in Sarajevu. (Glej tudi današnji inse Z ozirom na dejstvo, Ida se obrestujejo delnice 6% % ni dividendi lanskega leta skoraj s 6% čii priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim z
Mednarodni časnikarski kongres.
Dne 17. in dne 18. t. m. se je zbralo v Trstu okoli J160 zastopnikov časopisja vseh narodov, ki se udeleže 'XIV. 1 mednarodnega! časnikarskega kongresa,
Udeleženci so se zbrali ob 10. uri predpoldne v vestibulu Lloydove palače, kjer so posedli v kočije in se odpeljali po mestu.
Ob %2. uri popoldne je bil na čast udeležencev v trgovski in obrtni zbornici banket, na katerem je otvoril vrsto napitnic istrski deželni glavar dr. Riz-zi, ki je govoril imenom zveze za pospeševanje prometa tujcev.
Govorili so dalje župan dr. Valerio, namestnik princ Hohenlohe,j1 predsednik mednarodne časnikarske zveze, glavni urednik „Neues Wiener Tagblatt“ Wilhelm Singer, ki je bil zelo živahno pozdravljen jn katerega so vsi govorniki posebno proslavljali. Imenom tržaškega Časopisja je1 govoril l glavni urednik „Piceola“ dr, Robert Precioso. {Govorili so dalje še predsednik trgovske zbornice Demetrio in še nekateri drugi gospodje.
Popoldne so gospodje odšli v Koper, da si ogledajo razstavo. Krasne pokrajinske slike z bogatimi premembami, so napravile na udeležence najboljši u-tis. 'Z udeleženci kongresa je bil tudi princ Hohenlohe.	. ,
Potem ko so si udeleženci ogledali razstavo, jih je razstavni odbor primerno pogostil. Ob [tej priliki je imel deželni glavar dr. Rizzi * slovesen nagovor, v. katerem je omenjal slavne istrske zgodovine.
Odgovoril je gospod Schweizer iz Berolina,
Ko so se udeleženci kongresa vrnili s Kopra,, je bil pri namestniku sprejem, katerega so se udeležili tudi razni drugi dostojanstveniki.
Zvečer je priredilo mesto na čast udeležencem kongresa, v gledališču „Verdi“ predstavo Goldonijeve „La Locandiera.“ Po predstavi je Bil neprisiljen sestanek v Dreherjevi pivarni.
Dne 49, t. m. ob 8. uri dopoldne so se ukrcali udeleženci na Lloydov luksus-parnjk „IThalia“, s katerim pojdejo ob istrskem in dalmatinskem obrežju do Dubrovnika, Seje kongresa se bodo vršile na odprtem morju med potovanjem, 3d bo trajalo cele štiyi dni.
Potovanje bo zaključeno z malim prestankom v Opatiji, od kjer se povrnejo dne 23. t. m. v Trst, da odpotujejo z vlaki dalje.
Zelo čudno dirne človeka, da pri vsej tej prireditvi ni nobenega slovanskega gosta in morajo dobiti časnikarji vtis, kakor da so na popolnoma laških tleh. Gotovo bi bilo umestno, ako bi bili hrvaški in slovenski krogi storili svojo dolžnost in pokazali svetu, da bivajo na obalih sinje Adrije Slovani. (Nekateri supre,-narodnjaki vedno na vse pozabijo.
Halleyev komet.
Koliko vika in krika, je bilo po časopisju o letošnji zvezdi repatici, Z velikanskim zanimanjem so ljudje pričakovali kometovega prihoda. Mnogi so celo pričakovali [ v noči 18, ali 19. maja ' konec feveta, ker so se bali, da bo komet trčil z zemljo skupaj in jo raztreščil. Pisalo se je, da bo šla zemlja te dni skozi ' kometov' rep r in bo pri tem oplazil velik kos zemlje strupeni plin, ki bo uničil vsa življenjska bitja na tistem delu zemlje. Vendar naši preroki so se enkrat pošteno 1 zmotili. 18. in 19. maj sta mimo, a svet še vedno stoji tak kot pred kometovim prihodom.
Pričakovalo se je z vso gotovostjo, da se bo kometov rep dne 19. t. m. videl zelo razločno in jasno. Vendar prihajajo od vseh strani poročila, Ua je bil rep kometa s prostim očesom skoraj neviden, V Mariboru ,se je kometov rep opazil le kot nekaka skrivna meglica.
Koliko bojazni f je pripravil komet zemljanom, priča dejstvo, da si je mnogo ljudi iz strahu pred koncem sveta vzelo življenje. Drugi so zopet s celonočnim krokanjem ' in razveseljevanjem ' pričakovali čas, ko jih bo oplazil Halleyjev rep.
Danes dne 20. maja okoli tričetrt ure po solnčnem zahodu se bo komet videl malo jasneje, tTa večer se bo komet najlepše opazoval na večernem nebu v bližini solnčnega zatona. A videlo se ga bo le na' vzvišenih krajih. Komet bo nad točko, kjer je zašlo solnce. :Od 20. maja' naprej se bo videl Halleyjev komet vedno višje na nebu na večerni strani.
Razgled po svetu.
Strah pred Halley-evim kometom med Nemci. Nemško časopisje poroča, da je zavladal med nemškim ljudstvom velik strah vsled vesti, da bosta komet in naša zemlja te dni trčila skupaj. Zgodilo se je iz te bojazni tudi več samoumorov. Lepa nemška korajža! Tudi v drugih državah se je pojavil med ljudstvom velik strah pred kometom, V Ameriki so se dali mnogi ljudje zavarovati za morebitne poškodbe po kome-tovem repu. Zavarovalnice bi plačale tem ponesrečencem 1000 dolarjev odškodnine.
Rusija plačuje za vojaštvo in policijo na leto nad 1 milijardo rubljev, to je 2500 milijonov kron, kar znaša nad 54% vseh državnih dohodkov. Ce pomislimo, da mora Rusija odplačevati poleg tega Še na leto po 400 milijonov rubljev, to je 28% vseh dohodkov za državne dolgove, si lahko izračuni vsak preprost računar, koliko ostane za prosvetne namene.
47 oseh utonilo. Na Velikem Dnjepru, blizo mesta Aleksandrovsk, je zadela ladija ob skalo ter se je razbila. V valovih Dnjepra je našlo smrt 47 delavcev.
Vseslovanska umetniška razstava v Krakovu se ima prirediti prihodnje leto. Z ozirom na, to sklenili so odločilni faktorji v Petrogradu, naj se nameravana vseslovanska umetniška razstava v Petrogradu odgodi na poznejši čas. Obenem se je sklenilo, da se sproži vprašanje o vseslovanski umetniški razstavi na slovanskem kongresu v Sofiji, in da se pozove vse slovanske narode, da se udeleže umetniške razstave v Krakovu 1. 1911.
Ne pozabite na Št. Ilj!
V Zgor. Sat. dolini se je
zgabil, lep rjav pes, majhen, na visokih nogah, kateri sliši na ime „čnvaj“, kdo ksj ve o psu, živem ali mrtvem, naj naznani na Rečico štev. 44, proti dobri nagradi. 66
Pes, fonierrier, bele barve, s črnimi lisami po glavi in repn, z ovratnikom, na katerem je napis „Dese“ in pasja znamka št. 256/10, se je pred kakimi 14 dnevi izgubil. Prosi se, da ga pošteni najditelj odda proti dobremu -plačilu pri g. Burešu, uraiju v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 33.	67
Za cepljenje trt j TPffOVCi DOZOr!
dobite edino dobre a umi leve trake ari tvrdki ■ I	^	I
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki:
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na dtbelö in drobno I	220	Na debelo in drobno I
I
1 -2	m°toija oddaje 100 kg po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor J
K
"4
ljudska hranilnica in posojilnica v Celju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 »/s % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5y»% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za-
sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne,
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove
štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike,
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
bijem vsake vrste tehtnice, tudi premostile (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista, točno in solidno, vse po zmernih cenah.
irA&XJBL (fOSPÖDIirjAJI
pripor ocu j etno priznam najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Prodajo se vsled dolgotrajne bolezni ravno na novo izgotovljeni trgovski prostori za trgovino mešanega blaga z deželnimi pridelki, trgovino s senom, zalogo piva itd. Trgovina ima 4 krasne izložbe dvojna steklena vrata, mostno tehtaico, ter stiskalnico za seno, vse to se nahaja v lepem slovenskem trgu na Sp. Štajerskem, na najboljšem prostora, ob glavni cesti, t k farne cerkve in kolodvorske postaje! Več pove npravništvo „Straže“ v Maribora.	63
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegeihsfova cesta 33
pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine. srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
(tP9 TTinf/lTlA ^ slovenskimi ploščami, čistim in diilulUJiO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Narodni slikar in
v Celju.
Izvršujem vsa v mojo stroko sp^ajoca dela. kakor cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po naj nižjih cenah. Vedno točno in najboljšo postrežbo, zagotavljajoč se priporočam c. duhovščini in cenjenemu občinstvu za mnogobrojna natočila.
Mihael Dobravc,
Gosposka ulica 5. ^
w Edina narodna trgovina čevljev
Stefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za aospode, dame in otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!
Edina prodaja amerikanskih čevljev.
Perilo
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pa3e, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 84
R. Stermecki, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9 —, fina K 10'—. Kam-brikastih ostankov po 2o mt., trpežni, K 8-—, fini K 10’—, zelo fini K 12'—.
'fC!
80
.o!
iü
iß
ü!
«I
<r
IM
Brzojavi: „Kamnoseškaju- Of*l7Q | dnstrijska zadruga Celje“. I 1 ▼ il J
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška
::: Obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih kamnov itd.	:::
Brušenje, pnUranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilnalzaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih Vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :$t:::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :: ■
Edina £taj. narodna steklarska trgovina VDOOOOCXXXXXXXXXXXXXXA
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
«MBS*
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Majsolidnejša in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
Nikoli več
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege: pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lena. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
ud
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LjiMjanska kreditni ianka v Ljubljani
1
—J Razglas.
•1	Pf°bIä.8t!io obČBeSa zbora Ljubljanske kreditne banke iz dne
d. marca t. 1. sklenil je npravm svet v svoji seji dne 3. maja t. 1. zvišati e niško glavnico od 3 na 5 milijon, kron ter v to svrho razpisati subskripcijo
IV Izdaje delnic Ljubljanske I kreditne banke v znesku K 2,000.000 nominale, to je
5000 delnic a K 400
pod sledečimi pogoji: starih delnic po kurzu K 420'
2.	si sr*0 prera,i *•dewoe i,swki s,soiki
‘° 8'“' p° k”r!” K	“ ™*« Muho. Razdelitev	P°dp'ä'j° * T raz”e,J" »‘"Ut delni« vezje Število novih
i p.i° ..pTÄ,e ffsrasi sn™ K tsjssis	—*** *■ j- * ™ - >*-+ M jm„.
Od plačanih zneskov povrnejo se do Sl. decembra 1910 4V/?®*kSob^JtT'ker'W^imT1 ^ ‘‘d'?'* *1*' *® od ,5' do 31. m»Ja (. I. Prijave sprejemajo:	Centrala v T inhliani	.	me e DOve delnice kupon za leto 1911
. Živnostenska banka v Pragi in na Dnnajn'	'	^ “ °1“6 »“•Vfrf* *
Osiektt, Telita gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, na Reki, n Zornim, BelOTarn, DnSSrtta* Miw^I,bl1 “ P°dr“iniM T
Jadranska banka v Trstu in Opatiji;
,	----- ’	* ‘«in zal Ujlalljl,
Banka i štediona za Primorje na Snšskn in podružnici na Reki in Bakru
v., J’ojasDha, kakor tudi potrebne tiskovine daie radevolje Ljubljanska kre dttna banka .n njene pod, ožnitte v Splita, Celovca, Trsta in Samj«a
JaPk«z pCH'd°ividfrdl i‘T|Cflito>a® 6l,rettlli»i0 e Id'nbljanske kreditne
denaria' nrav ioL »rine8.0,, d,MI” * «V, se le za plodonosno .slaganje aeESrja prav toplo priporcčajo. Prepričani smo torej, da ge bodete
našemu vabilu k subekripciji gotovo kar v največjem števili odzvali ter na
*ajDafJ- Pr,'spevali tudi Vi k razcvitu in razvoju obrti, trgovine, industrije, sploh celokupnega narod, gospodarstva naše domovine’
Ljubljanska kreditna banka.
ZaioŽDik in izđ&j&teij: Konzorcij „Straž*“
r- p	
i i	400 1
Odgovorni urednik: Fran Bakovič,
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).				
1 Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/2. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojilu	posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo m poroštvo po 5V*% in na osebni Kredit po 6%_ Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.	nab	Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajej® in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12 dopoldne ia od 2.-5. popoldne. 6	!