PRIMORSKI DNEVNIK
____________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NAROPA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Leto VI - Štev. 3 (1691)	-.Vfrg	TRST,	četrtek	L	januarja	1951
Citate!ji I
Naročite se na »Primorski dnevnik";
NAROČNINA: ZA VSE LETO	2600 LIR
ZA POL LETA	1400	n
ZA ČETRT LETA	750	»
ZA EN MESEC	260	»
Naroča se pri upravi: Trst, Ui. sv. Frančiška št. 20 - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374.
Cena 15 lir
Stališče	vlad
do korejske vojne
Velika kitajska ofenziva, ki se je začela točno z novim letom, je po., novno postavila še bolj v središče mednarodnega zanimanja vojno na Koreji. Spričo dejstva, da je prav ta vojna vzrok mrzličnemu oboroževanju sv.eta, objavljamo stališče vlade FLRJ do korejske vojne, ki ga je podal na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine zunanji minister EDVARD KARDELJ.
Za mir na 38, vzporedniku
Na prvem, sestanku Varnostnega sveta po izbruhu vojne na Koreji je jugoslovanska delegacija predlagala ustavitev ognja na 38. vzporedniku in naj se pokliče delegacije Severne Koreje — poleg južnakorejske delegacije, ki je že bila pozvana — da pove stališče severnokorejske vlade. Na drugem zasedanju je jugoslovanska delegacija dodala še tretji predlog, namreč, da bi obema strankama nujno ponudili posredovanje.
V istem času je jugoslovanska delegacija glasovala proti oboroženi intervenciji sil OZN na Koreji.
Ne glede na elemente državljanske vojne, ki nedvomno obstoje, je vlada FLRJ zavzela tako stališče, meneč, da bo severnokorejski napad na Južno Korejo neogibno povzročil trčenje koristi velikih sil, da se bo vojna spremenila v vojno tujih sil na ozemlju Koreje in izzvala nevarnost za novo svetovno vojno. Politika severnokorejske vlade in njenih pobudnikov po našem mnenju ne le m ustre■ zala koristim korejskega naro-da, marveč je bile tudi pustolov-ska do vprašanja ohranitve svetovnega miru nasploh, ki mora biti torej, kot sem dejal, glavna naloga naprednih sil.
Očitno je, da ima korejski narod pravico do svoje enotnosti in pravico, da se bori za svojo enotno državo, katere uresničitev -'e preprečevala dolgotrajna imperialistična vladavina Japoncev in končno nasilna razdelitev Koreje ■na dva dela. Razdelitev Koreje na dva dela je bila podlaga, ki je omogočila vojno na Koreji, Se več. vojna na Koreji je krvavi opomin, da pomeni nadaljevanje politike podrejiZiiju, azijskih I uv druga, kolonialnih narodov v našem času samo na sebi stalno nevarnost za nove vojne, za novo svetovno vojno.
Toda stara resnica je, kot sem že prej dejal, da na vojne ne smemo gledati kot na osamljene primere, marveč v sklopu splošnega gibanja mednarodnega razvoja. Akcija severnokorejske vlade, če bi tudi bila dosledno osvobodilna, napredna, kar ni bila — ker je bila vlada orodje tuje politike — je pomenila nevarnost za svetovni mir. Zato smo bili mi proti taki vojni in proti pustolovski politiki severnokorejske vlade.
Celoten razvoj dogodkov potrjuje pravilnost našega stališča. Korejski narod ne le ni osvobojen in združen, marveč se danes na njegovih ramenih bije vojna za tuje koristi, vojna, ki danes ogroža mir narodov vsega sveta. Kdo lahko reče, da ie taka politika severnokorejske vlade in njenih navdi-hovalcev ter zaščitnikov napredna osvobodilna, protiimpe-rialistična? In kje se bo končala? Mi pa moramo soditi po učinkih, ne pa po razglasih.
Na drugi strani smo, kakor je znano, glasovali tudi proti posredovanju oboroženih sil OZN, in sicer iz istih razlogov. Menili smo, da uodi tako posredovanje k razširitvi vojne na Koreji in k splošni napetosti mednarodnih odnosov, poleg tega Pa, da pomeni neogibno razširitev oblasti južnokorejske vlade na vso Korejo, kar bi bila še ena nesreča več za korejski narod. Korejski problem ne bo rešen z vojno. Z vojno se pogreza korejski narod samo vedno globlje v odvisnost, od tujih sil.
Iz vseh teh razlogov je naša. vlada vztrajala v tem, da ie treba vzpostaviti mir na 38 vzpore.dniku in najti sredstva za mimo rešitev vprašanja združitve korejskega naroda. Vojna, če bi se končala z zmago ene ali druge strani, ne more bit? drugega kot nesreča za korejski narod in nevarnost za ves svet.
Varnostni svet ni sprejel jugoslovanskih predlogov. Treba pa je poudariti, da teh predlogov ni sprejela niti severnokorejska vlada, niti njeni navdi-hovalci in zaščitniki. Se več, ta vlada ni napravila i ennga Jcoraka, ki bi olajšal iskanje poti k miru. Prav zaradt tega je jugoslovanska vlada J"?' da praktično ne more VecPn-s pen ati k mirni rešitvi Zato se je za naprej v vzdržala v vseh bistvenih Vprašanjih vojne na Koreji.
Proti kitajskemu vmešavanju
Jugoslovanska delegacija v OZN je storila nove napore na petem zasedanju Generalne skupščine, ko je ponovno nastopila za prekinitev vojne na 38. vzporedniku in za usbrno-vitev enotne komisije OZN, ki bi ob sodelovanju z obema korejskima vladama pripravila in izvedla volitve za enotno korejsko predstavništvo, s tem pa tudi 2a vlado enotne Koreje. Jugoslovanska delegacija je dal a tak predlog tako v korist korejskega naroda, kakor tudi v želji, da bi se preprečila razširitev korejske vojne, kar je naša deiegcija tedaj posebej poudarila.
jugoslovanska pobuda v OZN tudi tedaj ni bila sprejeta. Mo-
ram pa prav tako poudariti, da tudi severnokorejska vlada in njeni navdihovalci in zaščitniki v tistem času — čeprav se je severnokorejska vlada nahajala tedaj v težkem vojnem položaju — niso sprejeli al, dali kakršne koli opore pobudam jugoslovanske delegacije niti niso sami ukrenili v tem smislu kakršne koli akcije, ki bi mogla v resnici privesti do va. ke sporazumne rešitve Vse, kar so storili v tistem času, je bilo nekaj propagandističnih predlogov, za katere so avtorji naprej vedeli, da sploh ne morejo biti podlaga borbi za mirno rešitev spora. Ne more biti dvoma, da je prihajala taka taktika sevemokorej-ke vlade odtod, ker je bila takrat že na čistem, da jo bo podprla tuja oborožena intervencija. Prav s tem je stopila vojna na Koreji v novo obdobje, v kateri prihaja značaj te vojne kot spopad koristi velikih sil na Daljnem vzhodu popolnoma odkrito do izraza.
Kakšno stališče lahko zavzame in mora zavzeti socialistična Jugoslavija do vprašan-’a kitajskega vmešavanja na Koreji? Očitno je, da je lahko v skladu z načeli, o katerih sem prej govoril, posebno pa v zvezi z našim stališčem rroti v~a-ki napadalni vojni, naše stališče v tem oziru samo eno: kot smo bili proti severnokorejskemu napadu na Južno Korejo in kot smo bili proti oboroženemu posredovan m sil OZN na Koreji, tako moramo biti tudi proti kitajskemu vmešava, niu na Koreji, Vsako od teh obdobij pomeni korak več k nov, svetovni vojni in vsako od teh obdobij vedno jasnem in jasneje dokazuje, da vodijo na ramenih korejskena naroda vorno, ki ni korejska
Zagovorniki kitajskega vmešavanja gov-re v njeno obrambo naslednje: Kitajska je država, ki je šele izšla jz revolucije, in vsake vojna, ki io vodi, je osvobodilna.
Mislim, da sem na. take teze odgovoril, že v zače‘ku *ega referata S svoio pustolovsko po. litiko — očividno navdahnjeno iz inozemstva in zd tuje korist — je sevemnkoreiska Vlada povzročila *po ni- poraz kornj-skemu narodu m njegovim osvobodilnim težnjam, poroh-o-ma jasno je, da ima-o l-hkn sedaj vsi voskus) reš ti to po7it:.ko samo en krneč: da rcglobijo in razširilo vojno, da namreč rah mejo člov-šfvo v svetovno vojno za nrvvo razdelitev sveta. Vsako delovanje v +- ■ smeri pa namen j udarec, socializmu in človeškemu ~avredku
Iz 1-h vzmkov jugoslovanska delegnciia v Združenih narodih nastopila proti kitajskemu. vmešavanju na Korej• in za nove napore, da b< našli mimo sporazumno rešitev za najvažnejša sporna vprašanja m Daljnem vzhodu, predrtem za porajanje Koreje, pa tvAi Za vprašanje Formoze. So* mo, da je razvoj dogodkov na Dal vem vzhodu spremenil ti dve vprašanji v eno skupno vprašanje, ki na ie tr*ba vzporedno reševati hkrati z vprašanjem ‘priznanja vlade v Pekingu k'tf edinega zakonitega predstavnika kitahkega naroda v OZN kajti samo ta vlada lahko dejansko sprejema obveznost; v njaaovem imenu, t- j- v imenu kjtntskea- naroda. Tako realistično stališče ie zavzemala jugoslovanska vlad a rra.p rd začetka, čerrrav zavzema kitajska vlada' do Jugoslavije sovražno reakcionarno in nedemokratično -M-'?če
V tem smislu se je jugoslovanska delegacija v OZN pred kratkim v imenu naše vlade solidarizirala z resolucijo 13 azijskih držav, ki predlaga prekinitev vojne na 38. vzporedniku. Ne more biti dvoma, da bi sprejetje takega predloga po kitajslčl vladi ustvarilo možnost za rešitev korejskega problema na miren način, hkrati pa bi bilo zadoščeno upravičenim koristim Kitajske. Ce pa bodo kitajske čete prekoračile 38. vzporednik, potem bodo kitajska vlada in vsi tisti, ki jo morda pehajo na to pot, prevzeli nase zgodovinsko odgovornost za posledice. Narodi Jugoslavije, kakor tudi miroljubni ljudje ostalega sveta ne bi mogli razumeti takega koraka drugače, kot zavestno dejanje v smeri represalij nove svetovne vojne.
Narodi in vlada Jugoslavije goje globoke simpatije za težnje azijskih narodov po neodvisnosti in socialnem napredku. Pri vsaki priložnosti smo daii takim težnjam svoj politični poudarek. Toda svojo
POROČILO KOMISIJE TREH POLITIČNEMU ODBORU OZN
Zopet 50 milijard
za italijansko vojsko
Razprava o kitajski intervenciji se bo nadaljevala jutri - Sestanek delegatov 6 držav, ki so predložile resolucijo * ,ohtevo za kitajskih čet s Koreje, ter delegatov 12 azijskih
z zahtevo za umik in arabskih držav
(Nadaljevanje na 2. strani)
LAKE SUCCESS, 3. — Danes je sestal politični odbor glavne skupščine OZN. Predsednik komisije treh Bemegal Rau je prečital poročilo, v katerem je rečeno, da skupščina v sedanjih pogojih ni kljub vsem naporom mogla nadaljevati razgovorov za zadovoljiv sporazum o prenehanju sovražnosti in da je torej mnenja, da sedaj ne more dati nobenega tozadevnega koristnega priporočila. Senegal Rau je najprej obrazložil potek pogajanj s predstavniki enotnega poveljstva in predstavniki ameriške vlade, ki so sprejeli kot podlago za razgovore sledeče predloge:
1. Prenehanje sovražnosti na vsej Koreji, ki naj ga_ izvedejo vse prizadiete vlade, vštevši pekinško; 2. določitev demilitariziranega pasu širokega 30 km, katerega južna meja - bi tekla približno ob 38. vzporedniku; 3. ustavitev suhozemakih sil na položajih, ki so jih zavzele, do-čim bi se morali gverile; v notranjosti demilitariziranega področja umakniti severno od te-
ga; 4. ustanovitev komisije OZN, kj naj bi nadzorovala izvedbo določb . prenehanju sovražnosti in k' bi imela prost dostop na yse korejsko ozemlje; 5. prepoved dostopa na Korejo novim ojačen.-.em vštevši prostovoljce; S. Izmenjava vojnih ujetnikov v enakem razmerju v pričakovanju - okončine ureditve korejskega vpiašanja; 7. določbe sporazuma za prenehanje sovražnosti bi morale določiti tudi potrebne ukrepe, da se zajamči varnost oboroženih sil, premikanje beguncev, ureditev drugih podirotinih vprašanj in predvsem civilna uprava in po. licijska oblast-sa demilitariziranem področju; 8. glavna skupščina naj bi potrdila dogovor o prenehanju sovražnosti, ki bi ostal v veljavi, dokler ne bi OZN spre jela^novib ukrepov.
Nato govori poročilo o naporih komisije, da b; stopila _v stik z vlado R Kitajske, in navaja že znane brzojavke. Predsednik skupščine Entezam jP tudi preko švedSskega_ posla-ništva v Pekingu vprašal pe-
kinško vlado, naj bi pooblastila generala Vu, da podaljša svoje bivanje v New Yorku in da se pogaja s komisijo treh. Toda odgovor pekinške vlade je bil, kakor je znano, negativen, Kitajski odgovor je tudi predlagal, naj se OZN obrne naravnost na vlado LR Koreje, če hoče stopiti ž njo v stik.
Komisija je na podlagi priporočila dvanajstih azijskih držav poslala kitajskemu zunanjemu ministru novo brzojavko, da razprš; «dvome».
Brzojavka je zagotavljala, da se bodo začela pogajanja, predvidena v drugi resoluciji, čim bo sklenjen sporazum za prenehanje sovražnosti. Poročilo pravi, da bi komisija, ki jo predvideva druga resolucija, lahko postala uspešno sredstvo za mirno rešitev1 spornih vprašanj na Daljnem vzhodlu med ZDA, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Zato je potrebno sestaviti jo čim prej. Vendar je za to potrebno, da Čim prei prenehajo sovražnosti. , Komisija navaja v svojem
Kitajske čete zavzele Seul
V mestu divja požar in ga je še zadnji dan zapustilo veliko število izmučenih beguncev - Pristanišče Pusan je postalo sedaj nova juznokorejska prestolnica
TOKIO, 3. — Seul gori. Sile OZN se bore že v severnih predelih mesta. Pred predorom na Seul so kitajski «pros.tovoljci» zasedli mesto Uijongbu po temeljiti pripravi z minometi.
Kakor poročajo iz Tokia, popoldne niso mogli več dobiti telefonske zveze z mestom Seulom. Syngman Rhee je zapustil mesto ob 10. uri zjutraj, takoj za njim Pa so odšli njegovi ministri in drugi vladni funkcionarji. Odšli so v Pusan, ki je postal nova južnokorejska prestolnica. Prav tako so zapustili danes popoldne Seul tudi člani komisije OZN.
Kitajski ((prostovoljci* napredujejo kljub močnemu bombardiranju ameriških letalskih sil. Najbolj občutljiva točka, kot kaže, je severr.o-vzhodno od mesta, kjer so danes popoldne že različno slišali streljanje s from te. Do opoldneva so lahki bombniki izvedli 250 poletov in so hoteli z bombardiranjem o-težkociti kitajsko napredovanje Včeraj pa so letalske sile OZN
izvedle Z istimi cilji 874 pole-
Računajo, da je v Seulu kdo v zadnjih dneh še okrog 250.000 ljudi. Se zadnji dan se je velika množica beguncev iz tega mesta podala na P°h tako, da računajo, da je v Seulu trenutno le nekaj tisoč prebivalcev. Zelo malo jih je dobilo prostor na tovornih avtomobilih in avtobusih. Vozni listki za Pusan in Taegu so dosegli blazne cene. Na cestah je obilo snega in vlada hud mraz.
Po poročilih Mac Arthurjevega glavnega stana, prodirajo kitajski iti severho-kdrejski oddelki proti Seulu v naslednjih smereh: po cesti Kaeson-Seul, kjer se nahajajo posebno velike kitajske sile, po cesti Yon,-chon-Seul in po cestah', ki vodijo iz Chajamgnija in Uijong-duja. Poročilo predvideva skorajšnji napad iz Chungchona pieko Wcnjuja proti jugu. V zadnjih dneh decembra so opazili 40 kitajskih tankov na križišču dveh glavnih cest proti
Solidarnost z resolucijo 13 azijskih držav
Glede na takšno ftanie stvari so se gibale, naše pobude glede na možnost mirne rešVve korejskega spora v sedanjem obdobju na teile črti, čeprav jih je najnovejši potek dogodkov Že pustil Za seboj:
1. Neodložljiva ustavitev ognja in vzpostavitev demarkacijske črte na 38. vzporedniku;
2. ustanovitev komisije OZN, ki bo pripravila in izvedla volitve za enotno koretsko predstavništvo, na vsem ozeml iu Koreje:
3. sporazum, da bi ’ se v točno določenih rokih postopoma umaknile vsetule čete s Koreje in de-blokirajPFormoza:
4. sprejem LH Kitajske v OZN.
Nehrujevi predlogi
na konferenci Commonvvealtha
Težkoče zaradi indijsko-pakistanskega spora - Namestitev italijanskih delavcev v Angliji zaradi premogovne krize
LONDON, 3. — Z verskim j ojačenju varnosti v Aziji in na obredom v Westminstru se je j Srednjem vzhodu*, pričela danes konferenca bri- j Na drugi strani pa trdi «Dai. tanskega Commonwealtha. Ob ;y Mail», da bo Nehru predlo-redu so prisostvovali angleški ministrom na tej konferen. kralj, Attlee, Bevin in ministri j ci sVoj načrt miru, ki naj bi držav Commonvvealtha, ki so j obsegal tri točke: 1. Ustavitev že prišli v London. V London j sovražnosti na Koreji; 2. pri-je tudi prišel indijski ministr- j znanje pekinške vlade in nje ski predsednik Sri Nehru ter sprejem v Varnostni svet; 3. so-
njegova sestra, sedanji indijski poslanik v Washingtonu, ki bo pomagala svojemu bratu pri razgovorih.
Kakor javljajo iz Pakistana ne bo tamkajšnji ministrski predsednik Ali Khan prišel v London, če ne bodo tam razpravljali o vprašanju Kašmirja, kar je zahteval že prej Pakistan.
O tem vprašanju tudi razpravlja današnji londonski tisk. Izjavlja, da bi bilo delo konference otežkočeno, če ne bi na njej prisostvoval Ali Khan. «Times» piše:	«Kašmirsko
vprašanje je postala glavna ovira pri sodelovanju med Pakistanom in Indijo. Zato morajo na konferenci razpravljati o tem, saj bo brez rešitve tega vprašanje Commonwealthu otežkočeno izdelati načrte o
delovanje z ZSSR v svrho zavarovanja miru. «Nehru misli prepričati druge ministre britanske skupnosti, da osvojijo njegovo stališče* zaključuje list.
Na današnjem sestanku. At-tleeja, Gaitskella, Bevina, Noeta Bakerja in drugih z 20 predstavniki sindikata rudarjev je trajal zelo dolgo. Attlee je predlagal naslednje ukrepe: po. daljšanje delovnega urnika \ rudnikih namestitev delovne sile iz Italije in zmanjšanje uporabe premoga, kjer je to mogoče.
Attlee se je posodil z rudarji, da bodo povečali svojo produkcijo za tri milijone ton.
Iz Londona tudi poročajo, da so morale nekatere industrije prenehati z delom zaradi pomanjkanja surovin.
Seulu. Prav tako poročajo o velikem številu avtomatičnih topov kal. 122 mm.
Po poročilu vojaškega dopisnika «Neu York Timesa* so morale sile OZN zapustiti svoje položaje, predno so to predvidevali v glavnem štabu v Tokiu. aVendir pa so veliko mislili o splošni strategiji za bodoče akcije na Koreji. Prinesla bo brez dvoma še nadaljnje umike za upostavitev morebitnih mostišč pri Pusanu in Ir.chonn*. Ritrost umika bo odvisna od m«'či nasprotnikove ofenzivo. ,w
Ker so se uogouiu na DOJisčU dogajali z neverjetno naglico je današnje opoldansko Mac Arthurjevo poročilo, že precej zastarelo. Ono omenja, da so čete OZN na zahodu izgubile stik z nasprotnikom ter da so na vzhodnem delu hudi boji.
Popoldansko poročilo glavnega star-a severnokorejske vojske govori o ofenzivi bojih na odseku 38 .vzporednika.
Po zadnjih poročilih so razvile kitajske in severnokorejske čete ofenzivo na fronti dolgi 230 km. Poročajo tudi, da je med dopisniki listov zapustil Seul kot zadnji Jerry Thorp, Pozneje je iz letala o-pazil, da se razvijajo boji 10 km severno od mesta.
Po poročilih dopisnika Reuterja ob 2,04 ponoči pa je Seul padel. Padec mesta je potrdil glavni Mac Arthurjev stan. Umik so krila ladijska žrela s pristanišča Inchona. Ob umiku ni bilo opaziti nobenih znakov življenja v mestu. Samo požar se je širil z veliko naglico.
Kakor nadalje poročajo iz Tokia ni bil Mac Arthurjev namen držati mesto. Vse akcije ob 38 vzporedniku naj bi imele samo ta smoter, da začasno zaustavijo kitajsko ofenzivo. Obstoji mnenje, da bodo sile OZN tudi Izpraznile pristanišče Inchon ter se ga ne bodo poslužile kot mostišča, ki bi ga branile. Predvidevajo, da bo prihodnja Mac Arthurjeva o-braimbna linija šele ob reki Suvvon.
Danes v Rimu polurna stavka - Zasedanje medministrskega sveta za obnovo - Rita Montagnana potuje v Moskvo
vprašanje statuta unije med obema državama ter je sedaj postalo nemogoče še dalje sodelovati z Nizozemsko na sedanji podlagi.
V četrtek se bo pred parlamentom začela razprava o vprašanju, ki ga je danes predložil vladni predsednik. Ce bo parlament sprejel to stališče, bodo predloge takoj izvedli. Sedaj je med Indonezijo ir.' Nizozemsko v veljavi pogodba, ki določa simbolično unijo med obema državama, in vrsta drugih med seboj neodvisnih po-vodb ki se nanašaio predvsem na gospodarsko sodelovanje.
V parlamentarnih krogih v Djakarti izjavljajo, d.a je današnja izjava vladnega predsednika precej zmerna, ker ne predvideva odprave načela u-nije in dovoljuje možnost za nadaljnja pogajanja, na katerih bi se moralo vprašanje Nove Gvineje povezati na vprašanje sodelovanja med Nizozemsko in Indonezijo.
poročilu tudi izjave Cuanlaja od 23. decembra, s katerimi pekinška vlada potrjuje svoje negativno stališče.
Po prečiianju poročila je Be-negal Ran izjavil, da je treba nadaljevati z napori. Nova svetovna vojna, je dejal, bi nedvomno pomenila konec Združenih narodov in morda konec civilizacije.
Govoril je nato sovjetski delegat Malik, ki je dejal, da samo sovjetska resolucija, ki zahteva umik vseh tujih čet s Koreje, lahko odpre yrata za mim0 rešitev korejskega vprašanja. Dalje je Malik dejal, da je Mac Arthurjeva ofenziva proti kitajski meji povsem o-pravičila intervencijo kitajskih ((prostovoljcev*. Zatrjeval je tudi. da nihče ne ogroža meja ali ozemlja ZDA, dočim pa dejanja «ameriških imperialistov dokazujejo, da ameriški voditelji nočejo miru, pač Pa vojno*.
Malik se je nato pritožil, «ker Varnostni svet in politični odbor nista posvetila pozornosti protestu pdkšnške vlad*. zaradi napadov na kitajsko ozemlje*, in je nato obširno govoril o ((grozodejstvih ameriških in južnokorejskih čet na Koreji*.
Ameriški delegat Austin je izjavil, da je njegova vlada pripravljena «v primernem tre-l nutku iu v primerni obliki* za-četj pogajanja s Pekingom. Dejal je. da kitajska ofenziva preko 38. vzporednika pomeni sokrivdo pekinške vlade pri napadu, ki je biil izvršen preteklo poletje na Južno Korejo. Nato je dejal, da je sedaj potrebno, da, se člani političnega odbora posvetujejo in sklenejo o sredstvih za obrambo listine OZN. Predlagal je zato odložitev razprave, da se omogočijo ta posvetovanja. Predlog je podprl tudi britanski delegat in predlagal odložitev seje za 48, enako tudi kanadski delegat.
Govoril je nato poljski delegat Kac Suhy, ki je obtoževal ZDA, da so pravi napadalec, kuomintan-gški delegat p9 je izjavil, da je proti odložitvi razprave, Malik je nato dejal, da bi odbor lahko nadaljeval razpravo o drugih predlogih. Pri glasovanju pa je bilo s 46 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 7 vzdržanimi sklenjeno, da se razprava odloži na petek. Nato je predsednik zavmii glasovanje o sevjetskeb predlogu, naj
(Nadaljevanje na 2. strani)
RIM 3. — Jutri dopoldne od 10 da '10.30. bo v Rimu stavka.
Tako je bilo sklenjeno včeraj zvečer na zasedanju notranjih komisij tukajšnjih tovarn in delavnic. Na zasedanju se je razpravljalo o položaju, ki }e nastal po uvedbi zakona o sprostitvi prisilnih izselitev. V telefonski in telegrafski službi bo stavka trajala le deset minut. Sindikalna organizacija vladinih strank je že objavila, da se stavke ne bo udeležila.
Institut za socialno skrbstvo je izdal vsem pokrajinskim podružnicam navodilo Za takojšnje izplačilo (in sicer pred 10. januarjem) božične doklade v Višini 3000 lir vsem upokojencem Pri 'tei ustanovi.
Na Vimonalu se je danes sestal medministrski svet za obnovo pod predsedlstvom De Ga-sperija, ki se je pravkar vrnil z dopusta in prevzel svoje posle.
Na sestanku se je ^govorilo v glavnem o razpoložljivosti in nabavi surovin. Sestanka so se udeležili ministri Pacciardi, Al-disio, Togni, La Malfa, Lombardo, Segni, D’Aragona, Pella,
Vanoni in Campilli, podtajniki Andreotti, Malvestiti, Gava. Bo-retti ter glavni tajnik medministrskega sveta Ferrari Agradi. Minister Pella je imel obširno poročilo o gospodarski in finančni politiki, bodisi glede italijanskih rezerv bodisi glede ameriške pomoči. V poročilu je prikazal položaj kmetijstva, surovin. zunanje trgovine, potrošnje, kreditov, davkov itd. Na koncu je postavil še nekaj predlogov, o katerih se je potem razvila diskusija.
Zasedanje se je popoldne nadaljevalo in je najprej govoril minister Togni, nato finančni minister Vanoni, potem pa še Segni in Marazza. Jutri se bo zasedanje medministrskega sveta za obnovo nadaljevalo.
Med prvimi sklepi, ki jih bo sprejela poslanska zbornica, je sklep o izrednem izdatku obrambnega ministrstva še v proračunskem letu 1950-51. Zadevni zakonski načrt je že o-dobrila kompetentna komisija. Italijanski vladi se zelo mudi, da doseže vsaj tisti vojaški potencial, ki ji ga mirovna pogodba dovoljuje. Nov* iziediA izdatki bodo razdeljeni: 30 milijard suhozemni vojski, 8 milijard mornarici in 12 milijard letalstvu.
Pri predsedniku republike je bil danes sprejet Abdulah Rahman Azzan - paša, generalni tajnik arabske lige.
Izvršni odbor PSI je danes proučeval splošni politični položaj in notranji organizacijski j dlaka.
položaj v zvezi s pripravami za kongres stranke, ki bo v Bologni 17. t. m. Glavni svet italijanske liberalne stranke pa je danes pričel svoje zasedanje, na katerem je imel daljše poročilo tajnik stranke Villabru-na. Govoril je v glavnem o bližnjih upravnih volitvah.
Rita Montagnana, komunistična senatorka ter žena Pal-mira Togliattija, glavnega tajnika KPI, je danes potovala preko Brennerja; namenjena je
V Sovjetsko zvezo. «11 Giornale dTtalia* piše, da potuje Rita Montagnana v Moskvo bržkone zaradi tega, da olajša postopek pri razvezi zakona s Togliattijem. Montagnana in Togliatti sta se pred časom poročila v Moskvi. Mogoče se bo Togliatti že vrnil v Italijo z novo ženo, dosedanjo tajnico Leonildo Jotti.
Kardelj sprejel Gunnarja Myrdala
BEOGRAD. 3. — Tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Gunner Myrdal je danes iz Aten prišel v Beograd. Sprejel ga je zunanji minister Kardelj.
Živila iz ZDA prispela na Reko
REKA, 3. — Danes je prišel na Roko jugoslovanski parnik «Rijeka» s tovorom 3000 ton živil iz ZDA. Med drugim je parnik pripeljal 1000 ton slanine. Blago so takoj začeli razkladati in so ga takoj odposlali v najbolj prizadete kraje. V tem mesecu pričakujejo prihod drugih 8 ladij na Reko. ki bodo pripeljale živila iz ZDA.
irbiienost
zaradi nameravane oborožitve Japonske
LONDON, 3. — Avstralska vlada je baje poslala britanski vladi sporočilo glede Japonsše.
V tem sporočilu izraža avstral-trfa vlada dujo .en zaradi *• bitnih sklepov o zopetni oborožitvi Japonske, kakor jih predlaga general Mac Arthur v svoji novoletni poslanici Japoncem,
BEOGRAD, 3, — Egiptski opol-nomočeni minister v Beogradu je sinoči odpotoval. Pri odhodu ga je pozdravil šef protokola zunanjega ministra dr. Slaven Smo-
Posvetovanja treh zahodnih držav v zvezi z odgovorom sovjetske vlade
Acheson pravi,da mora postati sovjetsko stališče jasnejše, v Parizu pa pravijo,da mora čim prej priti do sestanka štirih-Vsestranski komentarji tiska
DJAKARTA, 3. — Indonezijski vladni predsednik Natzir je na današnji seji indonezijskega parlamenta izjavil, da bo treba vse sedanje dogovore med Nizozemsko in Indonezijo revidirati. Dejal je, da bi bila Indonezija pripravljena jam. čiti nizozemske interese r„'a celotnem ozemlju, če bi bila Nizozemska sprejela prenos suverenosti nad Novo Gvinejo na Indonezijo. Toda odklonitev haaške vlade je zopet odprla
BERLIN, 3 — Danes nastaja vprašanje, ali dobiva nemško vprašanje z zadnjo sovjetsko noto nov razvoj. Ni dvoma, da postaja ob novih okoliščinah v svetu to vprašanje tem bolj zapleteno, v kolikor o njem več govore v diplomatskem svetu, kjer se tudi trudijo, da bi prav s tem svojim govorjenjem o-pravičili svoje bolj ali manj prikrite interese.
Danes so glede Nemčije važna pravzaprav tri dejstva, ki se nam jih zdi omeniti:
1. Da se zapadnjaki pogovarjajo z bonnsko vlado glede nemške oborožitve, za katero so se dokončno odločili v Bruslju. S tem v zvezi bo prišel Eisenhower v soboto v E* vropo kjer se bo sestal s predstavniki dežel atlantskega pakta.
2. Da so se to pot sovjetski oblastniki zelo potrudili, ko so v najkrajšem času napisali noto trem velesilam, kjer jih vabijo, da bi sklicali konferenco štirih zunanjih ministrov, kjer bi se v glavnem pogovarjali o nemški razorožitvi.
Samo še razglednica je ostala...
mu
Jutranje klerikalno italijansko dnevno glasilo poroča včeraj, da je bivšemu italijanskemu kralju Umbertu, ki živi menda nekje na Portugal-
Skozi sito in rešeto
prav, če mu je od vsega Trsta ostala samo še razglednica, vienaa neuje /t" rvnaver	m . . r I k	I
skem, od vsega Trsta ostala ,,IristG e tBlSO	• Zares!
samo še razglednica s tržaško helebardo. Ko jo je Umberto
pokazal v Cascaisu novinarju Nandu Sampietru je dejal: «E’ bella, vero* in dodal svoja navodila, glede vzgoje tržaške mladine, kateri je treba nenehno govoriti «dell’Italia, della Patria...« Umberto v pogovoru z omenjenim novinarjem ni hotel preiti na drugi predmet, kajti — tako pravi novinar — »Trst je njegova
sp; na
d’amore — trn lju-
bezni..)!.
Te vrstice smo zapisali takole mimogrede, da bi naši či-tatelji vedeli tudi to, da se Umbertovo mnenje glede Trsta (in menda tudi. drugih italijanskih imperialističnih ciljev ni prav nič spremenilo od takrat, ko je izvrševal po-velja rajnskega dučeja. Zato smo mnenja, da je popolnoma
Vidali je v svojem glasilu napisal novoletni uvodnik pod naslovom «AVANTI», v katerem med drugim pravi, da ti-tovci
«... upajo, da bo leto 1951., leto vojne protii Sovjetski zvezi in državam z novo d«; mokracijo. Žalostni in krivi preroki sveta brez upanja*!
Ce bi bilo Vidaliju do resnice vsaj toliko, kolikor je za nohtom črnega, bi v svojem glasilu navedel tiste številke o oboroževanju teh držav enove demokracije)), ki jih je v svojem zadnjem govoru povedal, maršlil Tito ter vsaj poskušal nato maršalove trditve pobijati ali pa zanikati oborožitev te anove demokracije«. Toda Vidali in ves kominformistični1 mednarodni tisk o vsem tem molči, kar je najboljši dokaz, da so številke resnične. Zato jih ponavljamo:
Madžarska je prekoračila kontingent, ki ji ie dovoljen v mirovni pogodbi za okrog 95 tisoč ljudi, t. j. za 235 odst. od dovoljenega.
Romunija ima pod orožjem okrog 300.000 vojakov ali 217 odst. od števila, ki ga ji dovoljuje mirovna pogodba.
Bolgarija ima pod orožjem 129.500 vojakov več kot ji dovoljuje mirovna pogodba, t. J-195.000 ljudi ali 300 odst.
Albanija je povečala svojo: Vojsko, kolikor se $ je zdelo, ker ni vezana z nobeno mirovno pogodbo.
Iz vseh teh številk torej jasno sledi elegičen» Vidal ijev kominformovski zaključek, ki smo ga zgoraj prepisali iz «11 Lavoratore«. To se pravi, da Vidali in vsi kominformisti zahtevajo in se «borijo« za emir« na takšen način, da pravi jo — kot je v istem govoru poudaril tovariš Tito:
«Stoj, ne premakni se, čakaj. d'a te pogoltnem!*
Tržačani bi rekli: Iera uva stil figher!
Kdo je torej zares etriste e falso profeta?«
Večji imperialisti od cunjastih
V hinavsko razlago in j?ole-miko ob priliki zadnjega rimskega sporazuma, ki jo vodijo tržaški italijanski klerofaši-stičnt propagatorji, se je vmešala včeraj tudi «L'UNITAv.. Seveda prri tem ni za komin-formiste važna klerofašistična hinavščina, temveč je zanje važno — kot že dve leti in. pol — nenehno obupno dokazovanje, da je «baratto in farne« že izvršen in do so kominformisti večji imperialisti od vseh fašistov (novih in starih), klerofašistov, ((socialistov* republikancev, monarhistov itd. itd. Zato so •vsem tem včeraj tržaški kominformisti zaklicali: Kaj se boste hvalili s svojim iredentizmom, ko Pa ste se morali s tttovoi pobratiti! In res kpMinformistom Diego de Castro, glavni voditelj istr-
skega CLN tako zelo zaupa, da je nedavno v svojem gla silu javno izrazil možnost, da bo moskovsko modro vodstvo v kratkem ponudilo vse Tržaško ozemlje Italiji. In tržaški kominformisti doslej v tem pogledu De Castru niso še nič odgovorili.
Naše skromno mnenje glede takšnele dekastrovske predpostavke pa je, da bi bilo zelo zanimivo branje za kominfor. movske čitatelje, če bi v svojih glasilih našli tudi o tem kaj zapisanega — črno na be. lem Morda bi v tem primeru zagonetna esoluzicme miglio-re» — postala takoj jasna tudi tistim, ki sedaj še mislijo, da lahko hlinijo, da jim ni. Pri tem mislimo predvsem na glavnega urednika «Dela» — Karla Siškoviča in na njegov zadnji uvodnik, v katerem govori o borbi za uresničenje mirovne pogodbe brez pridevnikov; ko Pa mu pn tem vride pred oči «BOLJSA REŠITEV« — najbrž zamiži in pozabi na pridevnike in atribut e. To pa zanj ni težko Glavno mu je dokaz, da je
3. Da so pri tem vprašanju prizadeti tudi Nemci. Zadnje pokrajinske volitve nam v tem vprašanju puščajo vtis, da so Nemci proti oborožitvi kot si jo zamišljajo na Zapadu. Nemci se prav dobro zavedajo, da bi se vojna pričela sredi Nemčije in bi bilo vseeno, če bi bili Nemci oboroženi ali rx. Zaradi tega postavljajo pogoje in hočejo vedeti za oblike, s katerimi bi bila ta oborožitev izvršena. Vse to z enim samim ciljem, da čim več potegnejo iz današnje, zanje ugodne ko-rjjukture.
Francija in tudi druge evropske države se danes boje oživ-ljenja nemškega imperializma, ker imajo pač izkušnje iz koncesij iveimarski republiki po prvi svetovni vojni, ki so pripeljale do nacionalsocializma. Obenem pa se v teh državah boje nemške konkurence. Oboroževanje bi privedlo do dviga nemške industrije. Tik pred korejsko zadevo so bile te države že v precej kritičnem položaju, ker je rastla nadpro-dukcija, obenem pa še nemško prilaščevanje starih trgov.
Tendenca, ki jo torej po tej ponovni sovjetski noti opažamo v Parizu, nam kaže, da nastopajo trenutki, po katerih moremo sklepati, da včasih velesile uvidevajo, kam bi lahko pripeljala dosedanja politika štirih do nemškega vprašanja. V koliko pa bo ta tendenca zmagala, je pa povsem drugo vprašanje.
Zanimivi so odmevi te zadnje note ZSSR. V Moskvi so vsi časopisi objavili noto v celoti in brez komentarja. »Pravda* menda tudi ni imela prostora, ker se bavi na prvi strani tudi o utrditvi partije v kolhozih, (dzvestja* pa govore o uspehih v letu 1950.
Iz Washingtona iioročajo, da je danes zvečer Acheson poklical poslanika Anglije in Francije na posebni sestanek.
Na tiskovni konferenci pa je Acheson izjavil, da se morajo ZDA prej prepričati o tem, ali je sovjetska vlada sprejela pogoje, ki so jih navedle zapadne sile v svojih notah. Teh pogojev namreč sovjetska nota niti ne omenja. Edino važno dejstvo v tej noti je videti v tem, da bi ZSSR pristala na sestanek štirih namestnikov zunanjih ministrov, ki bi pripravili
večji imperialist od cunjastih.
To se je namreč naučil iz i dnevni red za konferenco iti-Leninovih spisov..,	Jrih.
Acheson je dejal, da je sovjetska nota od 3. novembra temeljila na praških sklepih. Izjava iz Prage je vsebovala lažne obtožbe proti zapadnim silam in je govorila o predlogih, ki jih je večina nemške javnosti že davno odbila in ni na drugi strani nudila nobenih o-snov za dokončno rešitev nemškega vprašanja.
«Jasno — je nadaljeval Acheson — da bo moralo postati sovjetsko stališče dosti jasnejše, predno bomo mogli misliti, da je ZSSR pripravljena sprejeti naš predlog za razpravo o rešitvi sedanjih problemov, vključno o nemškem problemu*. Izjavil je nadalje, da so se že pričeli razgovori o nadaljnjih ukrepih treh zapadnih sil. Glede nasprotij med zapadnimi silami ob zadnji sovjetski noti je dejal, da o tem ve samo tisk. Dejal je tudi, da ni obvestil svojih kolegov v Londonu in Parizu o izjavah, ki jih je dal na današnji konferenci.
Acheson ie tudi dejal, da bo John Poster Dulles večkrat potoval v Tokio, kjer bo pregledal vprašanje sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko. O tem vprašanju piše precej obširno «New York Times*, ki pravi, da ta nota «ne zapira vrat za kakršno koli nadaljnjo razpravo* ter trdi, da je malo znakov, ki bi kazali, da bi bila ZSSR pripravljena menjati svojo dosedanjo politiko.
Foreign Office je obvestil tisk, da je sovjetski predlog za sestanek štirih narekoval izmenjavo mnenj v Washingtonu med ZDA, Anglijo in Francijo. Vsi londonski časopisi na vidnem mestu objavljajo sovjetski odgovor na note zapadnih sil. Laburistični «Daily Herald* piše: «V noti vidimo v veliki meri ponovitev obtožb proti zahodnim silam. Ni težko zaključiti, da hoče vlade ZSSR prav tako konferenco sveta zunanjih ministrov, kot je bila leta 1947. Zastopnik ZSSR bo samo napadel svoje kolege in obtožil njih vlade, da pripravljajo vojno. Taka konferenca bi povečala in ne zmanjšala mednarodno napetost. Ce predstavlja ta nota v resnicj zadnjo besedo iz Moskve, ne moremo zaključiti drugače, kot da z žalostjo ugotavljamo, da ne obstaja priložnost, za katero se nam zdi, da se nam nudi. «Times» pa piše, da odgovor ZSSR ne kaže jasno pravih namenov, ki naj bi
jih imeli v Moskvi s konferenco štirih. Potem ko poudarja, da se hočejo v ZSSR omejiti samo na nemško vprašanje, nadaljuje list, da ta konferenca ne bo mogla uspeti, če bodo zastopniki ZSSR obdržali praške sklepe kot osnovo konference.
Iz Pariza pa javljajo, da je francoska vlada odobrila odgovor na obtožbo ZSSR, češ da Francija krši obstoječi prijateljski sporazum med obema državama iz leta 1944, s tem da je vstopila v atlantski pakt ter odobrila nemško oborožitev. Note še niso objavili, vendar pa izjavljajo, da stoji francoska vlada na stol -cu. po katerem ne obstoji noben dokaz za s°" vjetske obtožbe.
Po seji je vladni predstavnik javil, da je zunanji minister Schumar.' podal poročilo o mednarodnem položaju in še posebno q sovjetskem odgovoru glede štiristranske konference. Iz čitanja tega dokumenta, je dejal predstavnik, je razvidno, da ni vzroka, ki bi onemogočil začetek pogajanj, ki jih francoska vlada živo želi.
Pariški tisk zastopa stališče, da mora čimprej priti do konference štirih. Večina člankov govori o tem, da je v lej noti dosti pozitivnih dejstev. Mau-rice Schuman piše n aprimer v «Aube», da ne bi bilo vse zgubljeno, tudi če bi bla sovjetska nota brutalno negativna. Obenem opozar ja na besede Bidaul-ta iz leta 1948, ko je dejal: «Spo razum o vsem*. List »Combat* pratfi, da je treba «urediti duhove in pričeti z začetkom in pri demilitarfcirani Nemčiji. Sama Evropa mora soditi o svoji šibkosti brez strahu o odkritosti sovjetskih namenov*.
Tudi v Nemčiji se na veliko pečajo o tej noti. V zahodnem Berlinu piše «Der Tag», da »ni ničesar, kar ne bi bilo mogoče uresničiti*. Socialdemokratski ((Telegraph* pa pravi, da bodo znale zahodne sile preprečiti, da bi Rusi tudi pri Nemčiji ponovili isto politiko, kot so jo glede avstrijske mirovne pogodbe. Organ ameriške visoke komisije «Neue Zeitung* pa pravi, da »gre vedno za isto vprašanje, in sicer če se sploh splača nadaljevati s pogajanji glede možnosti konference štirih*.
Časopisi na vzhodnem delu Berlina seveda hvalijo sovjetsko noto. Organ Enotne socialistične stranke piše, da je «pot odprta aa konferenca štirih*,
4. januarja 1951
RESOLUCIJA OF IV. OKRAJA
Za enaHopraunost Slovenščine
Clanij sektorskih in terenskih odborov OF Sv. Ane in Skednja, zbrani na svoji plenarni seji dne 29.J2.1930, ostro obsojamo najnovejšo diskriminacijo slovenščine z odločbo tukajšnjega sodišča; s to odločbo hoče to sodišče dokaizati, da je slovenščina na tem o-zemiju tuj jezik. Neštetokrat smo že dokazali, da take nesramne trditve tukajšnjih italijanskih šovinistov ne drže. Zgodovina sama jih postavlja na laž. Fašizem je hote; to zgodovino zabrisati, pa se mu mi posrečilo, ker se avtohtonega prebivalstva ne da z raznimi zakoni izbrisati z lica zemlje. To smo dokazali za časa narodnoosvobodilne borbe, ko smo si za ceno ogromnih materialnih in človečanskih žrtev ponovno priborili naše narodne pravice. Zato izjavljamo da se bomo tudi v bodoče z vso odločnostjo borili za priznanje enakopravnosti našega materinega jezika na tem ozemlju, ker imamo po tisoč tristo letih bivanja našega rodu na tej zemlji popolno pravico do enakopravnosti s tistimi, ki so se v raznih dobah k nam priseliti. Pozivamo ZVU, da sprejme zastopnike naše OF in posluša ter ugodi njihovim popolnoma u-temeljenim zahtevam.
I Novoletna jelka je zares postala naj več ji praznih tržaških otrok
PRED K OH r; KESOM ZVEZE EK S
Stališče vlade FLRJ do korejske vojne
(Nadaljevanje s 1. strani)
■resnično osvoboditev bodo dosegli ti narodi samo v tem primeru, če bo njihova borba neodvisna, to je, če njihove vo-tiilne sile me bodo orodje hege-monistične politike nikogar. Narodi, ki bodo šli po drugi poti, to je po poti, da bodo služili tujim koristim, se ne bodo osvobodili pač pa bodo postali drobiž za plačevanje računov med pretendenti na svetovno nadvlado. Koreja je najprepričljivejši nauk za to.
Na koncu še nekoliko besed o taktiki tako imenovanih «prostovoljcev». Vi namreč veste, da poteka kitajsko vmešavanje na Koreji z izgovorom, da to ni uradna državna intervencija, marveč akcifa kitajskih «prostovoljcev».
Zakaj je potrebna ta licemerska, smešna zvijača?
Mar bi radi nadkrilili profesorje mednarodnega prava? To je jalovo upanje, ker je zvijača pravno nevzdržljiva, v praksi Pa brez vrednosti.
Mar bi radi prikrili pred miroljubnimi množicami sveta vojno? Nesmisel, s tern ne le niso prikrili, marveč so pahnili ves svet v mrzlico vojnih priprav, privedli, svet na prag nove svetovne vojne.
Ali morda hočejo ogoljufati zgodovino? T6dn zgodovine ni mogoče ogoljufati.
Ostane samo en smisel te nesmiselne in nepoštene zvijače; ostane občutek, da je treba nekaj skriti pred miroljubnimi ljudmi, da je treba nekaj zakrinkati, da si je treba od nečesa oprati roke. Mar ni to samo na sebi znamenje, da politika, katere posledica je korejska vojna, ni v skladu s koristmi miru na svetu in napredkom človeštva? Očitno! Ker pa se je v juniju letos s severnokorejskim vdorom v Južno Korejo slabo začelo, zato se stvari sedaj tudi slabo nadaljujejo.
Poročilo komisije treh
(Nadaljevanja s 1. strani)
tj prikazovali film o grozodejstvih na Koreji.
Predstavniki 12 azijskih in arabskih držav so se po seji političnega odbora sestali, da se dogovorijo o skupni akciji in da predlagajo, naj bi se r.o-va konferenca o vseh azijskih vprašanjih začela takoj po prenehanju sovražnosti na Koreji. Na tej konferenci bi sodelovale SZ. ZDA, LR Kitajska, Velika Britanija. Francija, Indija in Egipt. Te države so že predložile političnemu odboru resolucijo v tem smislu. Današnji sestanek ima namen vnesti še nekatera pojasnila. Nov sestanek 12 bo v petek pred sejo političnega odbora.
Z druge strani bodo člani komisije treh jutri nadaljevali razgovore. Predsednik Eutezam je novinarjem izjavil, da bi bilo želeti, da bi jamstva LR Kitajski, da se bodo začeli razgovori o azijskih vprašanjih takoj po prenehanju sovražnosti, dal politični odbor in ne komisija treh, ki jo ima pekinška vlada za nezakonito. Zvečer so se sestali tudi predstavniki 6 držav (ZDA, Velika Britanija. Francija, Norveška, Kuba in Ekvador), ki so bili svojčas predložili resolucijo političnemu odboru, ki zahteva umik kitajskih čet s Koreje. Razpravljali so o morebitnih spremembah prvotne resolucije.
Razpravljajo tudi o možnosti, da označijo pekinško vlado kot napadalca, čemur naj bi sledile morebitne sankcije. Ti delegati se bodo ponovno sestali še pred prihodnjo sejo političnega odbora.
WASHINGTON, 3 — Visoki funkcionarji ameriške vlade javljajo, da bo francoski predsednik Auriol obiskal ZDA od 28. marca d0 3 aprila. Med svojim bivanjem y ZDA se bo Auriol razgovarjal z Achesonom in z Marshallom o programu ru evropsko obrambo, o oborožitvi Nemčije in o Indokini.
Letošnja novoletna jelka je bila resnično praznik tisočev in tisočev tržaških otrok, ki zlepa ne bodo pozab.*.i darežljivega Dedka Mraza, katerega vreča je bila polna dobrot za revne, potrebne in pridne otroke. Koliko otrok, ki bi jih dobre mamice kljub svoji ljubezni ne mogle obdarovati, je prejelo od Dedka Mraza lepa in koristna darila.
Seveda bi Dedek Mraz sam ne zmogel obdarovati toliko potrebnih in pridnih tržaških otrok. Da je to lahko storil gre predvsem zasluga našim požrtvovalnim ženam, kot tudi članom množičnih organizacij, ki so noč in dan neumorno delali in pripravljali, da bi otroški praznik čim lepše uspel. Ni ga bilo, ki bi se temu oelu s kakršnim kol; izgovorom odtegnil; vsi so posvetili vse svoje proste trenutke pripravam za novoletno jelko, ki je letos uspela nad vse pričakovanje.
Da je vladalo za ta otroški praznik med tržaškim prebivalstvom veliko zanimanje, nam priča že to, da je nabiralna akcija zelo dobro uspela, da so sodelovali pri izdelovanju i-gračk delavci raznih manjših podjetij in tovarn da so vršili še vse druge priprave v zvezi z novoletno jelko vsi člani množičnih organizacij brez izjeme. Tik pred zaključkom nabiralne akcije je glavni odbor sprejel dva prispevka, prvega j v znesku 10 tisoč lir, drugega pa v znesku 20 tisoč lir, ki sta l jih poslala neznana darovalca v želji, da bi bilo čim več tržaških otrok deležnih dobrot dobrega Dedka Mraza. Tudi delavci, zaposleni v delavnici Ukmar iz Trsta so pokazali, da so razumeli pomen humane'akcije; izdelali so 32 ličnih lesenih igračk, ki pa so žal prispele glavnemu odboru z zamudo ter niso mogle biti vključene v darilne pakete. Glavni odbor za novoletno jelko, ki ni računal na ta prispevek, je bil seveda veselo presenečen, saj je spoznal kako' občutena je ta akcija med našim ljudstvom, ki je hotelo po svojih močeh pomagati, da bi osrečilo čim večje število tržaških otrok.
Neizmerna je hvaležnost vseh tistih staršev, katerih otroke je Dedek Mraz obdaril z raznimi dobrotami. Videli smo matere, ki so se s solzami v očeh zahvaljevale za prelepa darila, katerih je bil deležen njih otrok. Prepričani smo. da so vsi ti starši razumeli pravi pomen novoletne jelke, ki je razveseliti in obdarovati vse tiste otroke, ki bi bili sicer zaradi gmotnih razmer svojih staršev prikrajšani, po možnosti pa tudi ostale otroke Letošnje praznovanje novoletne jelke je bilo še vse bolj obsežno k°t druga leta. Tako so bile letos prireditve v počastitev prihoda Dedka Mraza tudi v tistih vaseh, kjer jih lansko leto še ni bilo. Take prireditve so bile tudj v Boliuncu, Stramarju, Prebenegu, čerov-ljah, Medji vasi in Lonjerju. Razdeljevanje darilnih paketov se je vršilo skupno v 29 krajih.
Svoje samostojne prireditve pa so pripravili pionirji iz Sempolaja, Skednja in Sv. Vida. Na prireditvah v Lonjerju, Sv. Križu, na III. okraju, na Kontovelu, Flavjah in na Opčinah so pa pionirji z raznimi točkami izpopolnili spored prihoda Dedka Mraza.
Posebej moramo omeniti in pohvaliti pionirje s Kontove-la, ki so naštudirali prav svoj program ter so imeli v svoji sredini tudi svojega Dedka Mraza, ki jih je pozdravil in tudi obdaroval. Tudi pionirji ie Doline so imeli pripravljen lep spored, katerega so naštudirali pomočjo hčerke pred dnevi preminulega tov. Samca. Zaradi njegove smrti je bilo hčerki onemogočeno voditi zadnje priprave za prireditev in tako je morala ta žal odpasti.
Povsod, kjer se je Dedek Mraz pojavil, je bilo veselo in prijetno. Toda nikjer ni bil njegov prihod tako zaželen in težko pričakovan kot prav v vasi Cerovlje, kjer so sc zbrali tudi otroci iz Mavhinj. Kot
vsi vemo, so bile te vasi v času vojne požgane; položaj prebivalcev teh dveh vasi je zato zelo kritičen in težek. Matere, ki so spremljale otroke na obdaritev, so se s solzami v očeh zahvaljevale članom odbora za novoletno jelko za prelepa darila; otroci sami so pa stiskali med premrlimi ročicami toplo flanelo in druga koristna darila.
S kakšnim veseljem, so tržaški otroci pričakovali Dedka Mraza, nam kaže še dogodek, ki nam ga je opisala sama mati. Njen otrok je bil namreč tako vesel vabila za obdaritev, da ni hotel iti spat. preden mu ni mati prinesla vabilo v posteljo; šele nato se je pomiril. Drugi otroci so zahtevali, da jih matere oblečejo v najboljše -obleke. da b; tako svečano pričakal; Dedka Mraza.
Nešteto je bilo otrok, ki so si želeli dotakniti se samo Dedka Mraza ter na ta način pokazat; svojo hvaležnost njemu in vsem tistim, ki so prispevali. da je postala novoletna jelka res največji praznik vseh otrok. Dedek Mraz je bil priča še drugemu takemu prizoru. V Barko vi ja h je po končani obdaritvi poslal «ncno» svojo vnukinjo k Dedku Mrazu s pismom, v katerem je bila izražena vsa zahvala in hvaležnost ter je bilo priloženo še 500 lir v korist novoletne jelke.
Po vseh tovarnah in podietjih se delavci z vnemo pripravljalo
KOLEDAR
Qfodaliičc-'3činp-'7laAu).
Za iioiioieSno jelbo
Četrtek 4. januarja
Tit. Dobromir
Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 4.03, zatone ob 12.55.
Jutri petek 5 januarja
Telesfor, Grozdana
«N'ikoli ne bomo pokazale dovolj hvaležnosti Dedku Mrazu	_	___	„_
m vsem tistim. ki so prispevali, na ustanovni kongres Zveze ERS, ki bo 20. in 21.t. m. v Trstu
da so bil; nasi otroci tako bo-gato obdarovani in tako srečni«, so izjavile mnoge matere članom odborov za novoletno jelko.
, Dedek Mraz. ki je moral obljubiti otrokom, da se bo prihodnje leto zopet oglasil pri
nas, je odšel iz Trsta v s za-
dovoljen, da je osrečil nič manj kot Okrog 4900 otrok in njih staršev. Tj otroci in njih starši pa izražajo svojo hvaležnost in zahvalo tudi. vsem tistimi požrtvovalnim ženam, članom množičnih organizacij, kot tudi članom glavnega odbora za novoletno jelko.
Tržaški delavci se z vso resnostjo pripravljajo na ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov, ki bo v Trstu dne 20. in 21. t. m. Da bi kongres kar najbolje uspel, so imeli delavci v zadnjem času več sestankov in zborovanj na katerih so izvolili delegate, ki jih bodo na kongresu zastopali ter so razpravljali tudi c načrtu za novi sfetut, ki ga bodo predložili kongresu v odobritev.
Svoj sestanek so imeli pred dnevi že delavci Tovarne strojev, ki so izvolili svoje delegate za kongres; prav- gotovo se pa bodo delavci te tovame še sestali, da proučijo načrt
Delavci ILVA so se tudi že sestali in sicer so imeli že dva sestanka. Ker delajo v ILVA v treh delovnih posadih, bo v prihodnjih dnejj še en sestanek, katerega se" bodo udeležili vsi tisti, ki zaradi svojega dela niso mogli prisostvovati prvima dvema sestankoma. Oba sestanka v tovartti ILVA sta zelo dobro uspela ter pokazala, kako veliko je zanimanje de-1 lavcev za ta ustanovni kongres,
Negativen odgovor ZVU
glede vprašanja delavcev, odpuščenih pri občinskem poljedelskem podjetju
Včeraj popoldne je prejel tržaški župan odgovor vojaške uprave v zvezi z vprašanjem nedavno odpuščenih delavcev, uslužbenih pr; občinskem poljedelskem podjetju. Odgovor je negativen., to se pravi, da je vojaška uprava odbila predlog tržaškega župana o nakazilu 40 milijonov lir, s katerimi bi bilo omogočeno še nadaljnje delovanje občinskemu poljedelskemu podjetju.
Urad za obveščanje javnosti pr; ZVU je objavil tekst odgovora, ki se glasi;
»Zavezniška vojaška uprava je objavila naslednjo izjavo glede
KOLEDNIKI
(Prosto po Župančiču)
Čase pregledujemo zase koledujemo in za lepo leto mlado preobračamo navado; nič za se. ne prosimo le darove nosimo vkup za naš Dijaški dom. Dajte dar ob novem letu v «Matice dijaške« vrečo, pa vam voščimo vso srečo, koš miru v viharnem svetu.
odpustitve 384 začasnih delavcev pri «Monte Castiglione« in »Orehu«. Po splošni stavki meseca februarja 1950 je ZVU proučila nekatere posebne možnosti, da bi razen z režijskim delonv tudi drugače pomagala ublažiti posledice stavke zaradi brezposelnosti in gospodarske razmere delavcev.
V ta namen so zbirali prihranke pri raznih proračunskih postavkah v poseben sklad, ki so ga dali na razpolago Oddelku za javna dela, da bi zaposlil 350 do 400 oseb do 31. decembra 1950 v okviru dodatnega v ta namen izdelanega načrta. Po posvetovanjih s podjetjem «Azienda Agri-cola« so sklenili, da bodo te osebe zaposlili z javnimi deli pri načrtih «Monte Castiglione« in «Oreh».
Ta posebni sklad so sedaj izčrpali in ZVU nima drugih sredstev zanj na razpolago. Javna dela pri «Monte Castiglione« so končali in nedovršena dela pri »Orehu« bodo oddali v dovršitev v lastni režiji. Po tozadevnem načrtu potrebujejo ta preostala dela vsega skupaj 110 delavcev. Od teh bi po tem načrtu zaposlili 50 na poseben način za ir.anj kot šest mesecev, ostalih 60 pa bi najemali na običajen način iz števila nezaposlenih.
Kakor je znano, so delavci, ki so delali v okviru posebnega na-
črta Zavezniške vojaške uprave, bili večinoma zaposleni najmanj devet mesecev. Zato so z njimi ravnali bolje kot pa z delavci, ki so delali na delih v lastni režiji, ki delajo le šest mesecev.
Zavezniška vojaška uprava se dobro zaveda, da je treba pomagati, da zaposlijo delavce. Zaradi tega bo v ta namen tudi v bodoče uporabljala sredstva, v kolikor z njimi razpolaga, da bi pomagala čim večjetnu številu brezposelnih. Akoravno je vsota, ki je odobrena v proračunu za javna dela v lastni režiji za prvo polletje 1951 manjša od one, ki je bila določena v proračunu za drugo polletje 1950, je ZVU že ukrenila potrebno, da do aprila ne bodo zmanjšali števila zaposlenih delavcev.
Iz vsega tega ie razvidno, da Zavezniška vojaška uprava uporablja sredstva, ki so ji na razpolago, kar se le da najbolje, toda kljub temu ji ta sredstva ne dopuščajo, ua ol nadaljevali javna dela pri načrtih «Monte Castiglione« in »Oreh«; razen onih, ki se lahko dokončajo z običajnimi javnimi deli v lastni režiji«.
Posledice takega stališča vojaške uprave do vprašanja, ki je življenjske važnosti za vse prizadete delavce, so zelo hude saj ostaja sred; zime in zelo kritičnih življenjskih prilik brez dela okrog 400 delavcev, od katerih so mnogi tudi družinski poglavarji.
Vest, da je vojaška uprava odbila predlog, k; bi lahko prispeval k rešitvi tega tako perečega vprašanja, se je naglo razširila med delavstvom, prav posebno pa še med prizadetimi delavci, ki so bili nad odgovorom vojaške uprave zelo začudeni, saj so Po predhodnem razgovoru tržaškega župana s polkovnikom Fodenotn sklepali, da so tudi odgovorni čini-telji pripravljeni rešiti sporno vprašanje v korist prizadetih delavcev.
Z odgovorom vojaške uprave je splahnelo še zadnje upanje, da bj bil ukrep o množičnih ocfp-ustih delavcev, zaposlenih pri občinskem poljedelskem podjetju preklican. Tako ostaja brez dela 385 delavcev, ki so hiti k podjetju sprejeti za dobo 6 mesecev, kot je bilo to določeno v sporazumu. Ker je doba 6 mesecev res zelo kratka in si brezposelni delavec ne more mnogo opcinoči v tem času, so vsi delavci upali, da
Nekaj novega na Korzu
bodo odgovorni činitelji to dobo podaljšali ter dali možnost podjetju, da bo še nadalje obstajalo.
Ker je polkovnik Foden v svojem razgovoru s tržaškim županom izjavil, da se je položaj brezposelnih na našem ozemlju izboljšal ter da se je od leta 1949 pa do danes zmanjšalo število brezposelnih ta 2000, smo prav radovedni, kam bod0 šteli teh 385 odpuščenih delavcev. Ce jih bodo namreč prišteli med brezposelne, (kar tudi st.), potem bi precej šepala trditev polkovnika Fodlena.
ki bo začrtal nove sm rnice borbi tržaškega delavskega razreda za obrambo njegovih pravic in interesov.
Tudi člani Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko so imeli dva predkongresna sestanka, na katerih so izvolili svoje delegate, ki jih bodo zastopali na kongresu. Sestanka, ki sta bila 22. in 29. decembra, sta dobro uspela ter se jih je udeležilo precejšnje število članov omenjenega sindikata.
Delavci in delavke tržaške konopljarne seveda nočejo zaostajati za drugimi ter so prav tako sklicali svoj predkongresni sestanek, na katerem so izvolili svoje delegate. Pekovski delavci so tudi že imeli syoj sestanek ter so na tem razpravljali o načrtu za novi statut Zveze enotnih razrednih sindikatov.
Predkongresna dejavnost tržaških delavcev bo tudi v prihodnjih dneh, ki nas še ločijo od kongresa zelo živahna. Tako bodo imeli v prihodnjem tednu svoj sestanek delavci, uslužbeni v pivovarni Dreher, delavci Acegata in še drugi.
Za tržaškimi delavci ne zaostajajo delavci, bivajoči v raznih vaseh, kjer so bili tudi že predkongresni sestanki. Se v tem tednu bodo na Repenta-boru, Nabrežini in Zgoniku sestanki delavcev, včlanjenih v Enotnem razrednem sindikatu za mešano stroko, na katerih bodo izvoljeni delegati, ki bodo prisostvovali kongresu.
Veliko je zanimanje vseh delavcev za načrt o novem statutu Zveze enotnih razrednih sindikatov, katerega posamezne točke zelo živahno proučujejo.
Ker je le še dobrih štirinajst dni do ustanovnega kongresa, so tržaški delavci sklenili, da bodo okrepili svojo dejavnost na vseh področjih ter se temeljito pripravili za kongres, na katerem bodo pretresli vse svoje probleme, katere bo morala razredna sindikalna organizacija ob pomoči svojih članov v bodoče reševati.
Naprej
zastava slave
Naprej zastave slave, aa boj junaška krt, za blagor očetnjave naj puška govori!
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Draga mati je prosila, reke okol vratu vila, je jokala moja mila:
Tu ostani, ljubi moj!
Zbogom, mati, ljubca zdrava! Mati mi je očetnjava, ljubca moja čast in 'slava — Hajdmo, bajdmo za njo v boj!
OF
SEJA okrajnega odbora in sektorskih tajnikov II. okraja, bo v petek 5. januarja 1951 ob 19.30 na sedežu Ulica Machiavelli 13, II.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Slavko Skamperlen obvešča vse pevke in pevce, da imajo vajo v petek 5. t. m. Ker je vaja zelo važna, prosimo vse pevce, da se je zanesljivo udeleže.
SINDIKALNE VESTI
Seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev bo v soboto dne 6. t. m. ob 19 v Ul Machiavelli št. 13, II.
OD TU IN TAM
ls Mačkovelj
0 vojni odškodnini ni še niti govora
Medi vojno je bila tudi naša va§ kakor druge vasi več ali manj prizadeta. Hiše smo si že skoraj vsi popravili s pomočjo oblasti. O obnovi bi sicer lahko še kaj povedali, ker ni vseeno, kako si popraviš ali sezidaš hišo. Pa pustimo to zadevo za enkrat ob strani. Ne samo poslopja tudi naše njive, zlasti pa travniki in pašniki so bili zelo poškodovani od bombardiranja ter od raznih vojaških naprav, jarkov, itd..
Nekateri vaščani so si sicer sami nekaj popravili za silo, a mnogo še čaka popravila in si posamezniki ne morejo poma-
Ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO bo v dneh 20. in 21. januarja 1951.
Palača na korzu št. 9 je bila do nedavnega osa ograjena s plotom, Da nekaj popravljajo ali preurejujejo, je bilo gotovo, vendar se rti videlo, kai pravzaprav delajo. Pred nekaj dnevi pa so leseni plot skoraj popolnoma odstranili in p kazala se je. dokajšnja sprememba. Odslej bo namreč koleno, ki ga je predstavljaj omenjena hiša pri Pitassiju za pešce manj opazno, ker bo takoreko) izginilo. Mimo Pitassi j a bodo peša vstopili pod stebrišče, ki je nastalo na ta način, da so v pritličju zunanjo steno pa’ače pomaknili v notranjost. Medtem ko je prej vsako ogledovanje izložb na tem mestu pr dostavljalo na ozkem pločniku prometno oviro za pešce, pa bo odslej prostora dovolj in to celo pod streho, kar je upoštevanja vredno zlasti ob deževnih dnevih. Čeprav dela še niso končana, si je trgovina Unica vendar že lepo uredila nove Prostore.
To Pa še ni vse. Skozi stavbo so napravili tudi prehod v katerem bodo na obeh st aneh trgousfei lokali. Skozi preho1 nas pot privede prav pred kino Filodrammatico, ki bo s tem
vsekakor nekoliko pridobil, kar se tiče dostopa.
V zadnjih letih so zgradili precej novih stavb tn mnogo lokalov so prenovili, To pomeni delno polepšarije mesta Vendar ni tistih širokopoteznih akcij, ki bi lahko dale mestu bistveno drugačno sliko vsaj v nekaterih predelih. M- goče je redko kje mesto, ki bi tako očitno kazalo revščino svojega "tarega mesta kakor Trst, čeprav ima več ali manj vsako mesto svoje «staro mesto« s starimi, umazanimi in na pol
podrtimi hišami, ozkimi ulicami, zatohlim in smrdečim zrakom in z vsem, kar še Pač k takemu «mestu» spada. Ce bi nadaljevgli s podiranjem stare, ga mesta v Trstu, bi lahko pridobili kmsnih prostorov za no-ve palače. Tisti del, ki se vzpe. nja v hrib Proti Sv. Justu, bi pa spremenili v park■ (Parkov in zelenjn namreč v Trstu m č-no primanjkuje). Pri tem bi lahko še vseeno ohranili vse tisto. kar predstavlja zgodc/v.n-ske znamenitosti. Mogoče ra ima tehnični urad že kake tuke ‘načrte?.
galj s svojimi sredstvi. O pomoči ali vojni odškodnini n; še govora, pa bi bilo vendar nujno, da se poplača tudi škoda, ki nam je bila prizadeta na polju. Tako majo ga imamo, zato še bolj občutimo škodo.
Zdi se nam, da so bile enako prizadete tudi nekatere druge vasi našega ozemlja, zato je treba, da se Kmečka zveza še zavzame za rešitev tega vprašanja. Dobro vemo, da je Kmečka zveza že napravila nekatere korake na merodajnem mestu, toda žal še brez uspeha.
Mnenja smo, da bi se morali vsi, ki so bili oškodovani, bolj povezati in skupno nastopiti s pomočjo Kmečke zveze. Prošnje za odškodnino smo že pred časom vložili, poudarjamo pa še enkrat, da bi z enotnim nastopom končno le nekaj dosegli.
Iz bv. Kriia
Tako se poH
ne popravljajo
Potem, ko je bil objavljen v Primorskem dnevniku pred tedni članek o stanju cest v naši vasi in tudi slika, ki je naše pritožbe potrdila, so kmalu popravili pot z glavne ceste v vas. Ko smo videli, da se je občina zganila tn so začeli voziti gramoz, smo upali, da bodo cesto popravili, kot je treba; pa smo bili kmalu razočarani.
Kakor smo že pisali, je cestni tlak trd, toda v slabem stanju in bi ga bilo treba popraviti. V to svrho so napeljali pred časom na cesto samo zemljo. V suhem vremenu je še šlo, le prahu je bilo več, ob deževju pa je bilo kot na njivah. Da bi to stanje popravili, so nazadnje pripeljali gramoz in ga raztrosili nad blatom po
cesti. Prve dni, ko je bilo še suho vreme, je kazalo dobro, Ob prvem deževju pa je gramoz zginil v blato in smo ponovno na istem kot prej.
Čudno se nam zdi, da občinska oblast in cestarji, ki imajo s tem opravka, niso tega predvidevali jn upoštevali
Ponovno moramo o tem pisati in zahtevamo, da se pot v vas temeljito popravi, kot se spodobi za Križ. Vso zemljo, ki so jo napeljali po cesti, je treba odstraniti in šele potem nasuti gramoz in urediti cesto. Sicer bodo vsi stroški in delo zaman.
Dva ponesrečenca
Včeraj dopoldne so pripeija li na kirurgični oddelek splošne bolnice 41-letnega Bruna Olia, zaposlenega y ladjedelnici Sv. Marka. Kakor je povedal njegov spremljevalec Peter Pizza mus, je Olio. zaposlen pri de' lih nove ladje «Oceania», padel z 2 m visokega odra, ki se je zrušil pod njim zaradi slabe konstrukcije. Pri nesreči si je Olio pretresel možgane, domnevno nalomil tilnik ter dobil še številne druge poškodbe, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 20 dni.
Ob 18.30 zvečer pa so’ sprejeli na ortopedični oddelek 24-letnega uradnika Marcella Vat-ta, stanujočega v Ul Giuliani 44. Vatta si je zlomil desno piščal in bo ostal v bolnici kakih 50 dni.
Z razstrelivom nad železno blagajno
Drzni vlomilci so se v Silvestrovi noči vtihotapili v registracijski urad za motoma vozila na Trgu Unita št. 7, računajoč s tem, da bodo to noč prav gotovo nemoteno lahko izpraznili železno blagajno, v kateri ostane nemalokrat tudi po nekaj milijonov lir. Težke blagajn* so se lotili z razstreli-vom, potem ko so s® s ponarejenimi ključi vtihotapili v zapuščene urade. Vendar razstrelivo ni učinkovalo na način, kakor so si želeli. Blagajna je bila sicer poškodovana, nikjer pa ni nastala primerna odprtina, skozi katero bi se dala pobrati vsebina. Kakor kaže, niso imeli pri sebi drugačnega pripravnega orodja in so tako zapustili prostor samo z usnjeno torbo, ki jo je na pisalni mizi pustil eden izmed uradnikov registracijskega u-rada.
Sicer še ni točno ugotovljeno, kdaj je prišlo do vloma, glede na to pa, da nihče ni sli šal eksplozije, se da sklepati da so vlomilci izkoristili bržko-ne ravno polnoč med zadnjim decembrom in 1. januarjem, ko je bilo v mestu na čast novemu letu pokanja na pretek.
Policija se trudi z zasledovanjem vlomilcev
Glavna skupščina pekovskih delavcev
V četrtek dne 4. t. m. ob 18 bo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 glavna skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnem razrednem sindikatu pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o posameznih točkah načrta za statut, ki bo predložen na kongresu Zveze Enotnih razrednih sindikatov.
Zaradi važnosti vprašanja vabimo vse pekovske delavce, da se v kar največjem številu udeleže omenjene glavne skupščine.
Zaprte ceste
Zaradi napeljave plinskih c?vi bo od 8. januarja dalje zaprta za promet Riva degli
Zingari in ulice, ki se vanjo stekajo.
INTERESENTI ZA STANOVANJA PRI SV. SOBOTI
Tržaška občina javlja, da je seznam upravičencev na stanovanja v ljudskih hišah pri Sv. Soboti na vpogled danes od 8. ure dalje v Albo Pretorio (Ul. dei Rettori 2 - magistrat).
Morebitne pritožbe je treba vložiti na občini v sobi št. 32 najkasneje do sobote 13. t. m. ob 12. uri. Opozarjamo, da se bodo upoštevale le tiste pritožbe, ki bodo opremljene s potrdili, potrjenimi od pristojnih uradov.
Za informacije naj se interesenti obrnejo izključno na magistrat soba št. 199.
Razprodaja pivovega dr ožja
V trgovini Antona Stoke, v Ul. del Prato bo razprodaja pivovega drožja, in sicer v četrtek 4. januarja od št. 30 do 55; v petek od št. 65 do 100, v soboto od št. 100 do 150.
Razprodaja se bo nadaljevala v torek 8. t. m.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. januarja 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 12 oseb.
Poročili so se: tiskar Stefa-r.o Sillani in gospodinja Julija Gruden, bolničar Marko To-masevič in uradnica Emilija Orlovski, delavec Raffaele | Mezzina in šivilja Silva Budi-cin, električar Silvio Salvato-ri in šivilja Edda Calzavara, šofer Paolo Kmet in gospodinja Karolina Gusič, mehanik Innocente Dambrosi in gospodinja Natalija Dambrosi, finančnik Mario Scher in gospodinja Adelina Podrecca.
Umrli so; Jadran Karjinovič star 9 mesecev, 651etna Rosa Rebec por. Dordolo, 611etna Marija Tofšič, 581etni Ignac Brasina, Hletni Marij Klapci, 751etni Julij Chiari, 621etna Isabella Greiner por. Maidič. 85Ietna Teresa Ducati vd. Schotlik, 611etni Mario Patala-no, 711etna Margherita Caval-cante, 68Ietni Franc 2agar, 71-letna Anna Kurent por. Milli.
Trenutek raztresenosti lahko stane 83 tisoč lir
Lastnica bara «Universal» v Ul. San Spiridlone 12 Marina Bonelli se je predvčerajšnjim zjutraj odpravila kakor običajno v svoj lokal. S seboj je nesla ovitek in v njem 83.350 lir. Cim je prišla do bara, je odklenila rol6 in pri tem, kakor je sama pripovedovala, za trenutek odložila dragoceni zavitek. Tega pa se je zavedla šele čez nekaj trenutkov, ko je bila že v prostoru Kajpada je naglo stekla ven, vendar o za-vitku ni bilo več sledu.
26-letni Lauri Bastiani iz Ul. Maurizio 21 pa je nekdo v tramvaju št. 5 okrog 11.30 izmaknil denarnico s 5 tisoč lirami in osebnimi listinami.
I. okraj:	Zega	I.	nabiralna
Pola štev. 416, L. 2000; Center mesta n. p. 406, 1850; Center mesta n. p- 135, 800; Barko vi je n. p. 403, 7700; Belvedere n. p. 454, 600; Center mesta Čebular n. p, 408,	500; Vatovec
n. p. 457, 600; Vatovec n. P. 459, 2050; Greta Justin n. p. 130, 1250; mala Lejla jz Barko, velj 500; Barkovlje n- p. 149, 300; Barkovlje n. p. 151, 4000; Belvedere n. p. 139, 800; Belvedere Trebeč n. P. 139, 1000; Center mesta n. P- 407, 3100.
II. okraj; Sv. Vid nabiralna Pola štev. 178, L. 1070; FMSA h; P. 193, 1600; Pionirska družina V. Smuc - Dijaški dom 2454; Sv. Ivan n p. 415, 1950; Sv. Ivan n. p. 414, 200; Sv. Ivan n. d. 158, 200; Brana n P-162, 1700; Rupel Z. n. P. 164. 450; VOM n. p 437, 550; VOM n. P. 350, 4000; Sv. Ivan n. P'. 158, 400: Černe n p. 330, 5100; Trgovci n. 0. 430‘, 1100.
V. okraj; Dolina nabiralna pola štev. 379, L 800- Dolina n. P- 376, 200; Dolina n. p. 378, 250; Prireditev v Plavjah 9594.
VI. okraj; Trebče nabiralna pola štev. 276, 1100; Trebče n. P. 277, 1120; Trebče n. p. 278, 1450; Pionirska prireditev v Padričah 2516; Opčme n P- 275, 9655; Opčine n p. 279, 300: Na, biralna pola štev. 424,	1300; Nabiralna pola štev 417, 1500: Konkonel n. p 422, 3675; Opčine n. p. 289, 3525.
VI. okraj; Opčine nabiralna pola štev, 291, L. 2600; Opčine n. p. 293, 2050; Fernetič n. p. 421, 150; Nabiralna pola štev 420, 4150; Kontovel n- P- 300. 295o — tov. Zdenka n- o. 441,
SLOVENSKO-----
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V soboto 6. t. m. ob 20. uri gostovanje v kinodvorani z igro Mirka Božiča v NABREŽINI
Gledališče Verdi
V predprodaji so vstopnice za četrto in zadnjo predstavo «Traviate», ki bo y, nedeljo 7.
t. m. ob 16. uri. Naslovno vlogo pa je Tatjana Menotti. Dirigent Argeo Quadri. Predstava velja tudi za abonente reda »D«.
Pripravlja se uprizoritev Verdijeve opere «Falstaff».
URADNE OBJAVE
ameriške vojske na področju STO
TRST, 2. (AIS) — Častnik za ameriško vojaško imovino (Trust Property Officer). objavlja, da se bodo razni predmeti, ki so last Združenih držav, prodali na javni dražbi. Med drugim bodo na prodaj osebni in tovorni avtomobili, razni stroji, generatorji in kom-4750; tov. Brus~M” n. P- 439, presorji. Kupci si lahko ogledu.
2834: L. Lipovec prost, prispevek 10000; N. N. prost, prispevek 20000.
PS. Dne 28 dec. 1950 je bila pomotoma objavljena vsota —' 4300. nab. pola štev. 429 Nabrežina kamnolom, pravilno je: Nabrežina kamnolom L. 1150.
Volivci preglejte volivne imenike!
Tržaški prebivalci naj se že sedaj pozanimajo, ali so vpisani v votivne imenike. Voliv-ni imeniki so namreč že od 1. januarja na vpogled v ana-grafskem uradu v Ul. Diaz 23, III nadstropje in bodo na razpolago občinstvu do 15. t. m. Proti morebitnim pogreškom se bodo morali zainteresirani pritožiti v dneh do 15. januarja, in sicer conski volivni komisiji, ki ima sedež v justični palači v Ul. Coroneo. Nujen je torej pregled imenikov že v prvih dneh januarja.
Smučarski izlet
PLANINSKO DRUŠTVO priredi 14. januarja smučarski izlet v Crni vrh.
Vpišete se lahko pri Zvezi društev za telesno vzgojo v Ul. Machiavelli 13. II od 17 do 19 in v trgovini Gec v Rojanu. Vpisovanje traja do vključno januarja.
II RADIO III
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 4. I. 1851
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: jutranja glasba; 7.00: Zaključek.
,U-(D; Pionirska oddaja (ital); 12.00: Lahek opoldanski spored; 12.30: Igra violinist Jehudi Menu-htn; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15:	Koncert zagrebškega Vokalnega kvinteta: 13.45:	Našim
ženam (ital.); 14.00: Komorna ura čeških avtorjev; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Melodije skladateljev Le-harja in Etraussa; 18.00: zdravniška posvetovalnica (Ital.); 18.15: Iz slovanskega opernega sveta; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.: 19.45: Glasba po željah (ital.); 20.10: Pogovori o jeziku (slov.) 9. predavanje; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca; 21.00:	Obzorja
(slov.); V letu 1950 se je zgodilo...: 21.15: Znana baletna glasba; 21.40: Igra orkester Tito Petralia; 22.00: Izbrane strani (ital.); 22.15: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 2305: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za nasled. nji dan v ital. in slov.; 23.15: U-spavanke; 23.30:	Zaključek	od-
daje.
jejo te predmete od 2. db 14' •januarja 1951 v stari luki, skladišče št 115. Kdor se želi udeležiti te dražbe, lahko zaprosi ameriškega luškega nadzorni-škega častnika y stari luki, (vhod štev. 9), ki bo izdal v ta namen potrebno dovoljenje za vstop na pristaniško področje. Te dražbe se ne smejo udeležiti vojaški in civilni uslužbenci ameriške vojske.
DRAŽBA ZA DOBAVO BENCINA IN GORIVA
Občina javlja, da bo 17 januarja 1951 pd 12 do 13 ure dražba za dobavo bencina in goriva za mestno občino za leto 1951. Vse podrobnosti se dobe na občinskem uradu za pogodbe, soba št. 203.
PREKOP GROBOV. Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv; Ani, na XLII. oddelku, 2. vrsto, kjer 6° posmrtni ostanki pokopanih od 12. decembra 1940 do 7. januarja 1941. — Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov jn morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošnjo do 18. ja-nuarja_ 1951 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča Ul. del Teatro 5, m Soba 43,
Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bodo svojci lahko prenesli samo z dovoljenjem omenjenega urade, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča.
STRELSKE VAJE V REPENTABRU
TRST. 3. (AIS) - DnP 6 ja-nuarja 1951 se bodo vadili od 8.00 do 12.00 ure na strelišču v Repentabru z ročnimi in puškinimi granatami.
KINO
Rossetti. 16.30: »Slaba trava«.
Excelsior. 15.45: «pepelka», filmska slikanica.
Naziouale. 16.15: «AdamovPtcbro» Spencer Tracy, Katarina Hepburn.
Arcobaleno. 15.00: »Beneški tat«.
Fenice. 16.30:	»Bazar norčij«,
bratje Max.
Filodrammatico. 16.00: «General je umrl ob zori«, Garry Cooper.
BS
Alabarda. 16.00: «Zorrova krin-
■ ka», Helen Christian.
Armonia. 15.30: »Vrtiljak«, Fred
„ Astalre, Ginger Rogers.
Garibaldi. 15.00:	»Zemlja veli-
kanov«.
Ideale. 15,30: «Tajfun nad Malaj-sko«, D. Lamour.
lmpero. 15.15:	«Predrzna mla-
dina«.
Italia. 16.00: «Ljubezen ne more več čakati«, Denis Morgan in Doris Day.
Kino Ob morju. 16.00: «Ne reci mi tega«,
Savona. 15.00: «parada zvezd«.
vili«’. 1 L3®: <(St- 1 Sinje čete«.
Vlttorio Veneto. 16.00: «Giasba za-tvoje sanje« Doris Day.
m
Adua 14 00: «Gianni in Pinotto v
Hoilywoodu».
Az/.urro. 14.UO: «Ali Baba In 40
razbojnikov«.
Beiveoere. 14.00: «Fra dlavolo«.
Marconi. 15,00; «Praznik in Kri», Robert Montgomery.
Massimo. 16.00: «Sin džungle«.
Novo Cine. 16.00: »Mladoletne«,
Odeon. 14 00:	«Cesar	Caprija«,
Toth.
Vittoria. 16.00: »Človek - čudo«.
Venezia «Vrnitev doktorja X«.
Sv. vid." 16.00: «Mlss Italia«, Gina Lollobriglda.
Radio. 14.00: «Divji veter«, Ray Milland.
POSEBNA PRISTOJBINA NA VSTOPNICE ZA PREDSTAVE VESELICE, ŠPORTNE PRIREDITVE IN VOZNE LISTKE
TRST. 3. (PIO) - Ukaz ZVU št. 242 j0 ustanovil «Sklad za zimsko pomoč«, ki bo skrbel za podpiranj* revežev v tej zimski
dobi.
Sklad bo uorsvljal oddelek za socialno pomoč in sicer po upravnem odboru, ki ga bo imenoval omenjeni oddelek;
Posebno pristojbino bodo pobirali do 30, aprila 1951 vsako nedeljo in 6. januaria ter 19. marca 1951 pri izdaji v<.ake vstopnice za veselicp in za vsako vrsto javnih (Pr športnih prireditev, ki so »družen«, K sl:i. vami ali brez njih pri katerih se pobirajo davčne pristojbine.
Ta _posebna pristojbina ni podvržena državnim pristojbinam, niti prometnemu "davku.
Obvestila javnosti, svetlobna reklama, oglasi y časopisih revijah jp drugih tiskovinah. Iji vsebujejo pozive za zbirar/e prispevkov za zimsko pomoč so oproščena kolekovanja pod pogojem. da n«, vsebujejo reklame za tretje stranke.
Državne železnice bodo pobirale v korist omenjenega sklada posebno pristojbino k voznim listkom in sicer v naslednjih osmih nedeljah: 7. in 21. januarja, 4. in 18. februarja, 4. in 18 marca L in 13* aprila 1951 '
Vsa javna prevozna podjetja bodo pobirala pristojbino v korist omeojene8a sklada, in sicer ob prej omenjenih nedeljah.
T« ukaz ima učinek od 10. de. o embrii 1950 naprej.
inmniuT"'1" ..
mali oglasi
jGRALEC Slovenskega narodnega gledališča išče opremljeno sobo. Naslov v upravi.
Zalivala
Družina STRANJ iz Doline stev. 130 se najlepše zahvaljuje vsem, ki so sprem'jali k večnemu počitku našo ljubo mater
Stranj ivano
SihK?emujborul"
IVAN, JOŽE
Dolina, dnP 3.1.1951.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico l\ll. nadst. - lelefon 11-32
a	aa
ioraci]i
m za
ne do
Skoraj ne mine teden dni, da bi se ta ali oni list vsaj en-krat tedensko ne dotaknil vprašanja melioracije terminskega polja. Tudi v našem listu smo že pred časom pisali o njem in povedali, da nameravajo z deli čimprej pričeti.
Sedaj pa je prišla v javnost vest, da z deli vseeno ne bodo tako naglo pričeli, ker verjetno ustanova ECA iz Washing-tona zaradi trenutnega mednarodnega položaja ne bo poslala posojila v višini ene milijarde lir. V prihodnjem tednu se bodo v Benetkah sestali gori ški župari dr. Bernardis in predsednik konzorcija ing. Candussi ter predstavnik Sa-de, ki bo pojasnil položaj na svojem delovnem področju. Na tem sestanku bodo nadalje u-krepali, kaj je storiti v zvezi s celotnim načrtom, ki predvideva melioracijo polja in zgraditev elektrarne. Vse pa kaže, da so vsi razgovori že zdavnaj zašli v slepo ulico in je zaradi tega pričakovati, da z deli, ki so jih nameravali pričeti v januarju, ne bodo zlepa pričeli. S tem pa je padlo v vodo tudi zadnje upanje številnih brezposelnih delavcev, zlasti sezonskih, ki so upali na zaslužek.
Izmakni! je zapeslno uro
V svojemu uradu v Zavodu « Oddone Leno-ssi« je pred' dnevi 30-letna Gava Jožica iz Ul. Pitteri 17 pustila na oknu svojo zapestno uro. Ko se je Gava popoldne vrnila v urad, je ugotovila, da ure ni več. Najprej je o tem obvestila vodstvo zavoda, ki je že samo med gojenci pričelo s preiskavo in nato tatvino prijavila še policiji. Policija je S preiskavo nadaljevala in kaj kmalu ugotovila, da se je ure polasti] 28-letnj uslužbenec Furlan] Ivan iz Ul. sv. Mihaela 3, ki je tudi sam priznal svojo krivdo in vrnil uro.
Oproščena in izgnana
Kvestura je popoldan z iz-gonskitnv listom odposlala domov 22-letn ega Pilofct-d Itala iz
Codroipa ptri Vidmu in 19-Iet-nega Galla Mihaela iz Vittorie pri Ragusi, kj so ju zjutraj na kazenski sodniji oprostili obtožbe nameravanega prestopa meje tn ju izpustili iz zapora.
# * *
Osebno izkaznico in denar-niso s 300 lirami je izgubila 20-letna Valantič Marcela iz Ul. Duca d’Aosta 9. Izgubo je prijavila policiji,
a? $ *
Nakaznice za živila proste cone Pa je izgubila 81-letna Lakovič Marija. Tudi ta je izgubo prijavila policiji.
Stepla sta se zaradi kozarca vode
Neko nedeljo letošnjega oktobra se je 41-letni Ivan Jakončič iz Ul. Garzolli 7 v neki gostilni v Ul. Rabatta pošteno napil in se pozno ponoči vračal domov. Cim je gostilničar za njim zaprl vrata, je bil Jakončič že zopet žejen. Vrnil se je in hotel še kozarec vina. Toda njegovi prošnji ni zaradi pozne ure nihče ugodil. Ko je prišel do bližnje Ulice Baiamonti. ga je že tako že-jalo da ni mogel več naprej. Tedaj je sklenil, da potrka na prva vrata in zaprosi za kozarec vode. Tako je tudi storil. Ustavil se je pred stavbo št. 14 in priče] najprej s pestmi r:ato pa še z nogami tolči ob vhodna vrata. Poleg tega pa je še kričal in glasno klel. S takim početjem je prebudil vse stanovalce in ker le ni nehal vpiti, se je 48-letni Bradaschia, ki ima spalnico ravno nad vhodom, odloči] da ga spravi k pameti. V naglici se je oblekel in besen odklenil vrata. Na njegovo vprašanje, kaj hoče, je nočni razgrajač pokorno odgo-
voril, da prosi samo kozarec vode. Tedaj je Bradaschia vzkipel od jeze in ga hotel pahniti iz hiše. Toda Jakončič se mu je uprl irj nočni obisk se je zaključil s pretepom, ki ga je razrešila šele policija. Pri tem je Jakončič ostal ranjen v roko in je tisto noč prespal v bolnici. Organi javne varnosti so oba naznanili sodnim oblastem, in sicer Bradaschia, ker je ranil Jakončiča in Jakončiča pa, ker je bil pijan. Sodnik dr. Ballarin je včeraj Jakončiča obsodil na plačilo 3000 lir globe, Bradaschio pa oprostil.
KINO
VERDI, 17: «Pomlad» J. Mac Donald in E. Nelson.
VITTORIA, 17: ((Železna kletka« R. Basehart.
CENTRALE, 17:	«Maščevanje
na ringu« D. Berg.
MODERNO, 17: ((Nesmrtna ljubimca«, J. Grawford in D. Andrews.
EDEN, 17: ((Napoleonov sovražnik«.
Seja
občinskega upravnega odbora
Prvo letošnjo sejo, ki so jo občinski odborniki imeli pretekli torek pod predsedstvom župana dr. Bemardisia, so otvo-rili s pretresanjem stanja ustanove za umetniško-kuIturne manifestacije «Citta di Gorizia« in pregledovanjem njenega statuta. V tej zvezi so odborniki imenovali župana za občinskega predstavnika v izvršilnem svetu te ustanove, v katerem bodo tudi predstavniki ’ Pokrajinske uprave, Pokra j inskega turističnega kluba, Avtomobilskega kluba, Trgovske zbornice, EAM in Tiskovne zveze. Z omenjeno ustanovo bodo lahko sodelovale vse druge ustanove * osebe, ki se zanimajo za umetnost in kulturo.
Nato so odborniki razpravljali o raznih problemih, ki se tiče jo splošne in notranje uprave. Med drugim so določili nekatera občinska zemljišča, kj jih bodo lahiko ob priliki prodali za javne gradnje in v tej zvezi je župan na kratko poročal o gradbenem načrtu, kj ga bodo morali izvesti v tem letu.
Ker niso odborniki n§ tej seji zaključili z dnevnim redom, so se zopet sestali sinoči ob 18. uri.
Kontingent sladhoria za prosto cooo
Kot smo že poročali, je P° dveh letih obstoja italijansko trgovinsko ministrstvo končno ugotovilo, da je najbolj pravilno, če izda uvozno dovoljenje goriškim trgovcem ali kakemu drugemu trgovskemu organu. Izdalo ga je goriški trgovinski zbornici in s tem omogočilo, da bo pribitek, ki je šel doslej v žepe trgovcev z uvoznim dovoljenjem, ■namenjen koristim prebivalstva.
Na osnovi tega dovoljenja je sedaj prispel v tržaško luko za gorijko prosto cono kontingent sladkorja v višini 10.000 ton. Sladkor je iz sladkornega trsa in je semkaj prispel s Kube.
Za prevoz iz Trsta v Gorico so uporabili goričke avtoprevoznike. Zaposlenih je bilo okoli šestdeset kamionov s prikolicami, Sladkor so shranili po skladiščih tovarn za izdelavo sladkanj in pri nekaterih veletrgovcih. V najkrajšem času bo naprodaj potrošnikom.
Nekaj zanimivosti v zvezi s prazniki
Za božične praznike in novo leto je v navadi, da vsakdo piše sorodnikom, znancem in prijateljem razglednice, dopisnice,
[Pisma ali pošlje celo telegram z božičnimi in novoletnimi voščili. V Gorici je ta navada še celo ukoreninjena. Morda v nobenem italijanskem mestu se sorazmerno ne pošlje po pošti in telegrafu toliko voščil kot v Gorici. To nam dokazujejo tudi nekatere številke.
Od 16. decembra pa do 1. januarja je bilo odposlanih 110 tisoč razglednic. C e upoštevamo, da tehta vsaka dopisnica po 3 grame, potem vidimo, da so vse razglednice tehtale okoli 330 kg. Ako bi vse razglednice postavili drugg vrhu druge, bi s tem napravili steber, ki bi segal 40 m visoko in bj bil skoraj enkrat višji od stolpa poštne palače.
Povprečno pridejo torej po tri razglednice na osebo. Pri tem so všteti tudi novorojenčki in cicibani, ki še ne znajo pisati.
Tudi število pisemske pošte je v primeri z lanskim letom v času od 16. decembra do 1. januarja znatno naraslo. Preračunano je, da so meščani potrosili samo za znamke v tem času okoli milijon lir. Ce prištejemo še vsoto, ki so jo dali za razglednice, bi znašalo skupaj 2 milijona 100 tisoč. V istem obdobju je bilo odposlanih 1987 in prejetih 2709 telegramov.
II Benečili srna poplave
Pred dnevi je zapadla po Benečiji dobra mera snega. Matajur je bil skoraj do vznožja pokrit z njim. Se predvčerajšnjim je bil tak mraz, da se sneg ni tajal. Cez noč pa je naenkrat potegnila v hribih močna odjuga, ki je stajala ves sneg. Tudi Matajur je ostal popolnoma brez, zato pa so neverjetno narasli hudourniki. Prej neznaten potoček sedaj besni in vleče s seboj zemljo, suho drevje, skratka vse kar mu je napoti. Nadiža je močno narasla, prav tako Ter in druge reke, Predvidevajo, da bodo zaradi preobilice vode, ki se ne bo mogla vsa naenkrat izliti v morje, nastale po Furlanski nižini poplave.
Posledice vožnje s kolesom brez luči
Dr.e 24. lanskega junija se je 16-letna Pierina Lasič iz Ulice Giustiniani s svojo prijateljico sprehajala po Ul. Lantieri. Hodili sta ob robu ceste in kramljali, ko privozi mimo z vso naglico kolesar, ki je Lasič.-vo podrl na tla. Nato se je urno spravil zopet na polomljeno kolo in ne da bi spregovoril be-
sedo jo popihal dalje. Lasiče-va je obležala v cestnem jarku, od koder ji je pomagala prijateljica, z zlomljeno nogo. Obe sta kolesarja dobro poznali. Bil je namreč njun sosed 30-letni Rafael Glessi, ki je včeraj zaradi tega moral na kazensko sodnijo. Zaradi prizadetih poškodb Lasičevi so ga obsodili na plačilo 9000 lir globe in povračilo škode v znesku 25.000 lir. Poleg tega bo moral poravnati še stroške zagovornika prizadete stranke v znesku 9000 lir.
Nesrečen padec
Včeraj zjutraj je delavec Er-manno Parovano jz Ul. sv. Roka 10 šel iz podjetja SAFOG, ko je iz neznanega vzroka padel nanj železen drog, ki ga je tako močno udaril, da je padel po tleh. Ponesrečencu so delavci takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer je dežurni zdravnic ugotovil rano na desni roki in poškodbo levega kolena. Po zdravnikovem mnenju bo ozdravel približno v enem tednu.
RAK KOSTANJEVERA LUBJA
ogroža naša drevesa
Letošnjo jesen se je v okolic] Gorice pojavila na domačem kostanju rastlinska bolezen -rak kostanjevega lubja, ki povzroča sušenje kostanja.
Bolezen je bila verjetno prenesena iz Kitajske. Leta 1904 so jo ugotovili v Severni Ameriki, Sirila se je z neverjetno naglico in uničevala kostanjeve nasade. Leta 1912 se ie razširila že na 16 milijonov ha gozdne površine, od katere spada ena četrtina na kostanjeve sestoje. Kljub uporabi raznih kemičnih sredstev — fungicidov — se Amer’’ "em ni posrečilo o-mejit: i zatreti bolezen. Zaradi tega je domači kostanj v vzhodn] polovici Severne Amerike skoro popolnoma iztreb. ljen.
Leta 1938. se je ista bolezen pojavila v Italiji. Najprej so jo opazili v okolici Genove, kmalu za tem pa tudi v drugih provincah. Danes je okuženih 31 italijanskih provinc, med njimi tudi mejna provinca Udi-ne, od’ koder se je bolezen verjetno razširila na naše primorske kostanjeve sestoje.
Najvidnejši znak bolezni je sušenje vrhov. Sušenje povzročijo podolžne razpoke in rane, ki se pojavijo na okuženih vejah. V. teh razpokah se razvija namreč glivično podgobje ali miceli, ki je pravi povzročitelj sušenja. Razen tega opazimo na okuženih delih kostanja še male trosonosne organe, oranžne barve, v katerih se razvijajo trosi. Z vetrom, ki raznaša
te trose, se bolezen neomejeno širi. Okužba ni omejena na po<
samezne dele kostanja in tudi ne po starosti dreves. Zelo mnogo je primerov, da so se okužila tudi mlada drevesca ta celo sami poganjki iz panja. I* vsega tega vidimo, da predstav. Ija ta bolezen zelo resno vpra« šanje.
Vsekakor moramo stremeti za tem, da bolezen omejimo, da nam ne uniči kostanja, kar bi bilo le v škodo prebivalstva, ki uporablja kostanjev sad kot hrano in les kot kurivo. Poleg tega je kostanjevo lubje važna surovina v tanirski industriji.
VPIS V NABORNE SEZNAME ZA LETNIK 1933
Vsj italijanski državljani ali pa inozemei, ki zaradi vojaške službe ali pa po zakonu o držav, ljanstvu z dne 13. junija 1912 št 555 lahko postanejo italijanski državljani, rojeni v dobi od 1. januarja do 31. decembra 1933, ki imajo po čl. 43 Enotnega zakonika stalno bivališče v tej občini, se morajo do ko«v ca tega meseca vpisati v naborne listine na Občinskem nabor, nem uradu v Ul, Morelli 28, II. in dati vsa pojasnila, po katerih jih bodo tam vprašali.
Po čl. 14 omenjenega zakona imajo isto dolžnost vsi oni, ki imajo stalno bivališče v tej občini in so brez vsakega državljanstva. V primeru, da bi se mladeniči omenjenega letnika ne prijavili sami, jih bodo moral; vpisat; starši ali pa njihovi oskrbniki.
Za napredek naših kmečkih
delovnih zadrug
Naše okrožje ima vse pogoje za razvoj kmečkih delovnih zadrug, kajti agrarna reforma je osvobodila kolone kapitalističnih zemljiških odnosov ter dala zemljo tistim, ki jo obdelujejo. S tem so bili ustvarjeni prvi pogoji za začetek zadružnega gospodarjenja pri nas.
Tako so se prvi združili kmetje iz Puč, njim so sledili kmetje v Babičih, Ankaranu, v Šmarjah, na Krogu, Pomjanu in drugje. Danes imamo v našem okrožju 24 kmečkih delovnih zadrug. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Cilj socializacije vasi nam ne sme uiti izpred oči. Toda za to moramo biti zelo budni in zasledovati, kal:o napredujejo že obstoječe zadruge.. Marsikje, so se v začetku vrinili v vodstvo, kot je to vrimer v Pučah in na Krogu škodljiv i elementi, ki ne le, da so delovali samo za lastne interese, ampak so bili prav tako naši politični nasprotniki. Puizumljivo je, da so ti škodljivci vplivali na ves napredek zadružnikov. Tu je vsekakor potrebno, da se to popravi, in da pri tem sodelujejo vsi zadružniki, v kolikor je to v njihovi moči, da izločijo iz svoje srede take elemente, ki so se ves čas skrivali v zadrugi pod plaščem socialističnih borcev. Pri tem mara sodelovati tudi SIAU.
Naše zadružništvo si mora prizadevati, da se obstoječe zadruge utrdijo gospodarsko še bolj. pa ideološko in strokovno vzgojno, kajti le tako bomo izboljšali delovanje naših zadrug. Olajšali bomo napore zadružni, kov, izboljšali njihovo življenjsko raven in tako vplivali tudi na ostale kmete, da se bodo odločili za zadružno pot.
Ne smemo pozabiti dejstva, da pravilni odnosi med zadružniki in posameznimi kmeti lahko veliko pripomorejo k razširitvi socialističnega sektorja na vasi. Do kakšnih posledic lahko pride, če se med seboj ne razumejo člani zadrug in privatni kmetje, si lahko predstavljamo. V naših zadrugah smo naleteli tudi na take pojave. Tako v Pučah in na Krogu, kjer so posamezni člani vodstva zadruge delali razdor med zadružniki in privatniki, kar je seveda slabo vplivalo na širjenje zadružne misli.
Dn bodo naše zadruge, njihovo vodstvo in člani sami pravilno razumeli socializacijo naših vasi, je potrebno, da se še v marsičem izpopolnijo. V vsaki zadrugi bi morali ustanoviti
študijske krožke, ki naj bi jih vodili najbolj izobraženi zadružniki in na teh seznanjali člane o pomenu socializacije. Potrebnega študijskega gradiva za to imajo naše knjigarne dovolj, le škoda, da ga redko kdo nabavi. Tako imamo knjigo «Za socializacijo naše vasi», ki obravnava najvažnejše poteze n pravilnem odnosu in razvoju naprednega kmetijstva. Z učenjem in ideološkim izpopolnjevanjem našega človeka — zadružnika bo naše kmetijstvo doseglo boljše uspehe in postalo tako novo, napredno, socialistično kmetijstvo.
V razvoju naših kmečkih delovnih zadrug so se do danes pokazale poleg uspehov in že navedenih napak tudi druge pomanjkljivosti, ki jih je treba čimprej odpraviti. V nekaterih zadrugah se niso dovolj borili, da bi dokončno uvedli plan in delali po njem. V tem pogledu je bil zlasti težak položaj pri novih, mladih zadrugah. Zato je treba tem zadrugam pomagati, da bodo redno izdelovale svoje letne plane. Okrajna ljudska 'odbora in Zadružni zvezi morata v celoti prevzeti to delo, kajti mlade zadruge nimajo niti kadrov, niti izkušenj in jim delo brez plana lahko povzroči veliko škodo. Dalje je vprašanje organizacije dela odločilno Za dvig zadružne proizvodnje, za TJravilno nagrajevanje, za razvoj delovne discipline in socialističnega delovnega tekmovanja. Izkušnje so pokazale, da je brigadni skupinski sistem organizacije dela e-dino pravilen. Brigade morajo skrbeti in pravilno ravnati s stroji, orodjem in vprežno živino. Po naših zadrugah se je pokazalo, da to včasih hote ali nehote zanemarjajo.
Na vse take napake morajo paziti tako zadružniki kakor tudi vodstvo zadruge, da jih v bodoče ne bodo več zagrešili. Treba bo premagati še marsikatero težavo. Edino s popravljanjem napak si bo naše zadružništvo utrdilo pot do socializma. Odgovorili botflb z našim delom tudi vsem sovražnikom, ki skušajo na vse mogoče načine zavirati naš razvoj. Ce bomo pravilno gledali in delali, bo naša zmaga popolnejša in u-spešnejša ter bo gradila iz nas nove socialistične ljudi, kakršne zahteva današnji razvoj
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
DAGOSTINI MARIJA iz Kopra je izgubila dne 2. novembra osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Gesare Battisti 2 - lelefon 70
OPMEVI NOVOLETNE JELKE
Lepa darila in številne prireditve
so razveselile na Koprskem okrog TOOO otrok
Novoletna jelka, je za nami; nimamo še vseh poročil, kako so uspele prireditve na ta dan, toda prav getovo so doživele višek veselja in zadovoljstva med otroki, zadoščenje med starši, skratka, doživele so največji uspeh. Otroci in mladina, vsi .sodelavci -(pevski zbčri, dramske skupine) so z veliko požrtvovalnostjo dali temu prazniku hkrati pečat kulturne manifestacije. Organizatorji so imeli čez glavo dela, vendar so ga rade volje sprejeli in dokončali, das; je zahtevalo v mnogih primerih veliko napora. Lahko rečemo, da kakor se je udomačil prvi maj kot praznik delovnih ljudi in zdrave mladine, tako se ie dan novoletne jelke uveljavil in utrdil kot praznik naših otrok.
Gotovo bo prav, če navedemo s tem v zvezi nekaj statističnih podatkov o tem, koliko je poverjeništvo za trgovino in preskrbo koprskega okraja nakazalo v celoti raznega blaga koordinacijskim odborom za prireditev novoletne jelke. 2e v naprej moramo opozoriti bralce, da so spodaj navedena živila služila samo za pripravo peciva, kot keksov in podobno, in da je treba k vsem
tiste množine živil, igrač in drugih predmetov, ki so jih prejeli imenovani odbori z nabiralno akcijo. Važno je, da je bilo to pot obdarovanih samo na Koprskem okoli 7000 otrok-
Nakazila poverjeništva za trgovino in preskrbo so, vsebovala sledeče stvari: 2e napravljenih keksov so prejeli koordinacijski odbori, vsega skupaj nekaj nad 2000 kg. V isti namen pa . ,(e bilo nakazanih 327 kg maščob, 362 kg sladkorja in 552 kg bele moke, Ce dodamo k tem količinam nadaljnjih 1300 kg bonbonov, 271 kg cveb, 141 kg lešnikov, 126 kg suhih smokev m nad 1200 kg orehov, spoznamo,. da. na praznik novoletne jelke ni bilo otroških ustec, ki ne bi bila posladkana. Za nameček pa so imela še nad 1300, kg pomaranč in precej kakaa.
Po drugi strani so skrbeli prireditveni odbori novoletne jelke tudi za to, da so prejeli šolapji po nekaj šolskih potrebščin. Tako je bilo razdeljenih 7325 šolskih zvezkov, ki jih je nakazalo poverjeništvo za trgovino in preskrbo. K tem je treba dodati 1803 zvezke, ki jih je darovala otrokom tiskarna »Jadran« v Kopru ter končno
tem količinaip prišteti še vse 1 3263 zvezkov, katere so odku-
NE LE OTROCI, TUDI ODRASLI SO Z ZANIMANJEM SPREMLJALI SPREVOD OB PRAZNIKU NOVOLETNE JELKE V IZOLI
pili koordinacijski odbori po 2 din za komad. Na ta način je prišlo samo s posredovanjem novoletne jelke med šolsko mladino ckoli 12.491 zvezkov.
Kjer so zvezki, morgjo biti tudi svinčniki, peresa in radirke. Tudi v tem, pogledu je bilo otrokom vsaj deloma ustreženo, saj so prejeli okoli 4000 radirk in 3000 peres. Manjkale niso risanke, vodene barvice, ravnila in druge šolske potrebščine.
To so deloma naštete dobrote, ki so jih bili otroci deležni za novoletno jelko; še večjih dobrin pa so bil; deležni v mo-ralno-vzgojnem pogledu z neštetimi kulturnimi nastopi, na katerih so bili naši najmlajši ne satno pasiven, ampak v pretežni meri aktiven činitelj.
Piran
Kmalu po svitanju zadnji dan preteklega leta so bile piranske ulice živahne; veseli otroci so hiteli s svojimi mamicami ali po=amezno na skupni obilni zajtrk na razne baze, nato pa k razdeljevanju lepih daril. V gledališču Tartini je bila prireditev, ki je obsegala recitacije, petje in zabavne enodejanke; vse to so vprizorili otroci italijanske in slovenske osnovne šole ter gimnazije. Gledališče je bilo prenapolnjeno.
Po končani prireditvi so se otroci ustavili pri veseli kočici med smrečicami, k; je bila zanje in za njihove igre pripravljena na Trgu Tartini. Popoldne pa so Se nekateri otroci, med temi sirote padlih partizanov, odpeljal; v Koper, kjer so bili sprejeti na Vojni upravi JA in tudi tam obdarovani.
Letos so imel; otroc; izredno bogato novoletno jelko. Ljudski odbori tudi to not svojo dobro voljo in veliko skrb za mladino. Nudijo ji med šolskim letam ne samo gmotno po-moč, marveč tudi veselje in razvedrilo.
K. L.
Sv. Anton
Lep je bil naš praznik
V nedeljo popoldne smo tudi v naši vasi imeli otroški praznik. Obdarovanje otrok je bilo združeno z lepo kulturno prireditvijo, ki so jo imeli pionirji sami. Nastopil -je pionirski pevski zbor.
V imenu ljudske oblasti je pionirje pozdravil tov. TURK, ki jim je voščil polno napredka pri učenju v novem letu. Omenil je tudi, da se je odbor baze SIAU v POTOKU zelo malo zanimal, da bi otroci dolili tako lepe darove, kot po drugih bazah. Za-'otroke iz LO-. PAR JA, ki -e gospodarsko rev. na vas in je biia precej prizadeta v času NOB, je poskrbel odbor SIAU od Sv. Antona in obdarovat otroke iz fonda, ki je bil zbran r.-a tej bazi. Obdarovanih je bilo skupno 167 otrok.
Uspeli množični sestanki
za odmero davkov
V drugi polovici decembra so bili v večini krajevnih ljudskih odborov koprskega okraja množični sestanki, na katerih so naši kmetje razpravljali in odločali o odmeri kmetskih davkov za leto 1950. 2e udeležba na teh sestankih, ki je znašala povprečno 80 odst. vseh davkoplačevalcev, nam je- dokaz, kako veliko zanimanje vlada med našimi kmetovalci za to važno vprašanje.
S posebnim' zadovoljstvom so kmetje sprejeli -odločbo ljudske oblasti, ki je upoštevala veliko škodo, ki so jo utrpela naša posestva zaradi suše preteklo leto in zaradi česar so bili v razmerju z davki za leto 1949
isti
Tov. Rudolf Kozlovič nasadil 5U oljkovih dreves
Pred časom je bilo z okrož-nicaroi in v naših listih javljeno, da bodo, dobili tisti, ki bodo sadili mlado sadno drevje, za vsako vsajeno drevo denarno nagrado: 5 din za vsako breskev, po 30 din za vsako češnjo, hruško, mandelj, oreh in kak; ter za vsako oljko po 40 din. Poleg tega so razpisane še 4 nagrade po 10.000 din za 4 najboljše strnjene nasade trte a-li sadnega drevja od- 1000 do 3000 kvadratnih metrov površine, 4 nagrade po 20.000 din ža površino sklenjenega sadovnja. ka alf vinograda od 3000 do 6000 kvadratnih metrov površine in 4 nagrade po 30.000 din za najboljše sklenjene nasade sadnega drevja ali vinograda v površin; nad 6000 kvadratnih metrov. Vse te nagrade je razpisalo Poverjeništvo za kmetijstvo pri IOLO.
V TRIBANU imamo kraj, ki ga imenujemo «V gostih oljkah«, To se nekaterim ždj zelo čudno, ker so prav tam oljke zelo redke. Le tu pa tam rase iz starih parobkov po več mladih dreves. Po nazivu kraja lahko sodimo, da je bil tu nekdaj pravi oljčni gaj. Ljudje vedo povedati, da so opustili gojenje oljk in namesto teh na-
drobili prej in več dohodka. Bolezen, ki napade breskve, je tud; pridelovanje teh precej zaustavila.
Mislimo, da je Poverjeništvo za kmetijstvo napravilo zelo deber korak za dvig našega opešanega sadjarstva s tam, da je razpisalo prej omenjene nagrade. Naš kraj je res najbolj primeren za gojenje oljk in trte. ker ima zelo ugodno lego.
Prvi, ki se je resno lotil dela za obnovo sadjarstva, je tov. RUDOLF KOZLOVIČ, ki je prav te dni nasadil 50 mladih oljkovih dreves. Vse te je sam vzgojil iz parobkov starih opešanih oljkovih dreves. Tov. Kozlovič je tako prvi pokazal zgled dobrega in razumnega sadjarja. Prav bi bilo, če bj ga tudi drug; posnemali, posebno pa naša kmečka delovna zadruga.
Vsekakor je potrebno, da se tudi po drugih krajih zanimajo za to vprašanje in začno z obnovo naših sadovnjakov in vinogradov tako konkretno, kot je to napravil tov. Kozlovič. V letu, ki smo ga pravkar začeli, moramo obnoviti precej površin naših sadovnjakov in vinogradov. To je naša dolž-
v splošnem znižani davki do 30 odst..
Krajevne davčne komisije so tudi letos odmerile in določile davke po svoji najboljši vesti in v skladu z gospodarskimi pogoji posameznega davkoplačevalca. Zato so na navedenih množičnih sestankih navzoči kmetje, ko so zvedeli za odmero davkov, v veliki večini prizinali pravično in nepristransko odmero, Le tu in tam s° v nekaterih krajih in primerih ravno splošno znani špekulanti in razbijači ali tisti ki so že pri popisu vinskega pridelka zatajili večje količine, hoteli z neutemeljenimi,ugovori ingodr-njanjem ustvariti vtis, češ, d» se godi ravno njim na j več ja krivica. Njihov glas seveda ni prišel do «nebes», kajti vaščani in pošteni kmetje so jih pri priči zavrnili, jim našteli dohodke in vzeli s tem vsako podlago njihovim neutemeljenim navedbam. Glede na vse take dokaze so podobni godrnjači, ki se ob takih prilikah izdajajo za največje reveže, takoj umoknili.
To so bili le redki primeri, k; bi jih za ves okraj lahko sešteli na prste ene roke. Nasprotno pa se je dogodilo, kakor na primer v Ospu in Dekanih, kjer je domačin sam priznal, da mu je krajevna davčna komisija v razmerju z odmero davkov ostalim sovaščanom davke prenizko odmerila, nakar je privolil, naj mu navzoči davke primerno zvišajo.
Enako je bila v mestih, kakor v Kopru in Izoli udeležba davkoplačevalcev na podobnih množičnih sestankih 80 odst. Tudi tu so kmetje priznali pravično stališče, ki so ga zavzele davčne komisije ter so z zadovoljstvom sprejeli predlagano odmero davkov. Diskusija je bila povsod zelo živahna in so kmetje na teh sestankih izrabili priliko, da so sprožili tudi druga gospodarska vprašanja, ki so zanje važna in se nanje neposredno nanašajo. Navzoči so bili soglasni tudi v tem, da je takšen način odmere davkov zares najpravičnejši in e-dino demokratičen, saj sodelujejo vsi pri odmeri. Sprejeli so tudi sklep, da bodo poravnali davke v določervnn roku.
sadil] breskve, ker so o,; teh j nost.
  '»■■■»■■'■miiniiiiiiH.ii.Miimmninn,,,,m,,,,i,,,,,nnnniiiiini.i
ThdičllduičiM	[	JaB-OSIa/ tMŽftf
V
<* dpetduni uAftti
45.
po sv. poslednje olje. Vojaški duhovni so dolžni, take ljudi takoj Izročiti pristojnim vojaškim uradom v nadaljnje zasledovanje.
§ 3. V vojaških bolnicah v zaledju se lahko podeli sv. poslednje olje množično na osnovi mnenja vojaških zdravnikov, ako sv. poslednje olje nima značaja obremenjevanja pristojne vojaške institucije.
§ 4. V izrednih primerih more poveljstvo vojaških bolnic
PEKVEDEli PBOF. DR. FRAN BRADAČ ILVMTHlKAb B®- ROBERT HLATATT
Na konec sta ga položila spat- Preden je zaspal, je dvignil desnico k prisegi: «Verujem v Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Prinesite ml brevir!«
Svejk mu je stisnil v roko neko knjigo, ki je ležala na nočni omarici, in tako je pobožni kurat zaspal z «Dekameronom» G. Boccaccia v roki.
13.
SVEJK GRE PREVIDEVAT.
Vojni kurat Otto Katz je zamišljeno sedel nad okrožnico, ki jo je pravkar prinesel iz vojašnice. Bil je rezervat vojnega ministrstva.
«Mlnlstrstvo vojne razveljavlja za dobo vojne veljavne predpise, ki se tikajo previdevanja vojakov armade s poslednjim oljem in določa tale pravila za vojaške duhovne:
S 1. Na fronti se podeljevanje sv poslednjega olja odpravlja.
§ 2. Hudo bolnim in ranjenim ni dovoljeno oditi v zaledje
v zaledju dovoliti posameznikom prejem sv. poslednjega olja.
§ 5- Vojaški duhovni so dolžni, na poziv poveljstev vojaških bolnic podeljevati sv. poslednje olje tistim, katere poveljstvo predlaga.«
Nato je vojni kurat prebral še enkrat pripis, v katerem se mu sporoča, da mora iti jutri na Karlov trg v vojaško bolnico previdevat hudo ranjene.
«Poslušajte, Svejk«, je zaklical vojni kurat, «ali ni to svinjarija? Ko da bi bil jaz v celi Pragi edini vojni kurat. Zakaj ne pošljejo tja tistega pobožnega duhovna, ki je zadnjič pri nas spal?! Previdevat morava iti na Karlov trg. Pozabil sem že, kako se to dela.«
«Tak si kupiva katekizem, gospod feldkurat, tam bo vse povedano«, je rekel Svejk, «to je kakor vodič tujcev za duhovne pastirje. V Emavzih je delal v samostanu vrtnarski pomočnik in, ko je hotel stopiti v red laikov ter dobiti kuto, da bi mu ne bilo treba trgati svoje obleke, si je moral kupiti katekizem in se učiti, kako se dela križ, kdo edini je ostal obvarovan izvirnega greha, kaj se pravi imeti čisto vest in druge take malenkosti, potem pa jim je prodal s samostanskega vrta pod roko polovico kumar in je sramotno odšel iz samostana. Ko sva se srečala, mi pravi: .Kumare bi bil lahko prodajal tudi brez katekizma.’«
Svejk je kupil katekizem in ga prinesel kuratu, le-ta Je listal po njem in dejal: «Vidi?. poslednje olje more podeljevati samo duhovnik in le z oljem, ki ga je škof blagoslovil. Torej vidite Svejk, vi sami ne morete podeljevati poslednjega olja. Preberite mi, kako se podeljuje poslednje olje!«
Svejk je bral: «Podeljuje se takole: Duhovnik maže bolnika
na posameznih čutilih in pri tem moli: ,Po tem svetem olju in po svoji predobrotljivi usmiljenosti naj ti Bog odpusti, kar si zagrešil z vidom, sluhom, vohom, okusom, govorom, tipom in hojo.’«
«Rad bi vedel, Svejk«, se je oglasil vojni kurat, «kaj more človek zagrešiti s tipom, ali mi morete to pojasniti?«
«Veliko lahko greši, gospod feldkurat; potiplje na primer v tuj žep — ali pa na plesnih zabavah, saj me razumete, kaj se tam godi «
«In s hojo, Svejk?«
«Ce začne šepati, da bi se ljudem smilil.«
«Pa z vohom?«
«Ce mu kak smrad ni všeč.«
«In z govorom?«
«To gre že skupaj s sluhom, gospod feldkurat. Ce kdo veliko čveka, drugi ga pa posluša.«
Po tem filozofskem razmišljanju je vojni kurat umolknil in potem rekel: ((Potrebujeva torej od škofa blagoslovljeno olje. Nate deset kron m kupite ga stekleničko. V vojaški inten. daturi bržkone takega olja nimajo-«
Svejk se je torej odpravil po olje, posvečeno od škofa. TV> je huje kakor iskati živo vodo v pravljicah Božene Nemcove, Bil je v več drogerijah, brž ko je rekel: -Prosim stekleničko od škofa posvečenega olja«, so ponekod udarili v smeh, drugod pa so se prestrašeni skrili pod pult. Pri tem se je delal Svejk nenavadno resnega. (Nadaljevanje sledi);
4. januarja 1951
NAGLA PREOBRAZBA LR HRVATSKE
119 industrijskih obratov v štirih letih
Velika in nagla preobrazba !LR Hrvatske med petletko je nekoliko razvidna iz naslednjih podatkov. Napredek se najočitneje kaže v obsegu gradbenih del in v višini investicij. Razen izredno živahne gradbene dejavnosti med petletko pa je treba upoštevati tudi velika gradbena dela po vsej republiki v prvih letih po osvoboditvi.
Med vojno je bilo na ozemlju sedanje LR Hrvatske razdejanih ali poškodovanih 83.300 gospodarskih poslopij, 99.130 stanovanjskih hiš, 3970 javnih poslopij, popolnoma uničenih pa je bilo 290 naselij. Te številke kažejo, kakšne napore je terjala obnova. Ze leta 1945 so zgradili ali popravili 33.000 stanovanjskih hiš, 15.020 gospodarskih poslopij in 3370 javnih poslopij. Takoj potem so začeli graditi velike industrijske obrate podjetij «Rade Končar« v Zagrebu, »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. «Pliva» v Zagrebu, sladkorno tovarno v Županji, hidrocentralo v Vino-dolu in druge. Vrednost grad. benih del je že leta 1945 znašala 1250 milijonov din. Leta 1946 se je gradbena dejavnost še bolj razvila. Vrednost gradbenih del je dosegla 1415 milijonov din.
V prvem letu petletke so gradili že 330 tovarniških poslopij republiškega pomena. Razvila pa se je tudi gradbena dejavnost v lokalnem merilu, saj so gradili 818 industrijskih ali drugih gospodarskih poslopij. Razen tega so zgradili 120 šol. Leta 1947 so obnovili na podeželju 22.998 poslopij.
Uspeh gradbene dejavnosti v zadnjih štirih letih je, da so zgradili 119 industrijskih obratov. Gradijo jih še 56. Po številu obratov je na prvem mestu kemična industrija, ki je dobila 36 objektov, sledi lesna industrija s 27 novimi obrati, dalje tekstilna industrija s 17 obrati, kovinska industrija z desetimi, gradbena z 10, strojegradnja s 6 in rudarstvo z 2.
Mnogo so gradili tudi na velikih socialističnih kmetijskih
posestvih republiškega pomena. Zgradili so 1550 poslopij. Ob koncu zadnje gradbene sezone je bilo v delu 150 kmetijskih poslopij. Kmečke delovne zadruge pa so zgradile 1183 poslopij, gradijo pa jih še 840.
Podobe naše okolice:
Barkovlje
fr
o
V Bosni in Hercegovini so elektrifikacijska dela skoraj najobsežnejša v primeri z dru gimi republikami. Doslej pa so tudi dosegli zelo lepe uspehe. Računajo, da so se viri električne energije samo v tem letu povečali za 12%.
Obratovati je začela hidro-centrala v Mesičih, ki je v ce. loti delo naših delavcev in strokovnjakov. To je bila druga elektrarna, ki je začela obratovati v poprej najzaostalejših bosanskih pokrajinah na vzhodu. Prva hidrocentrala je začela obratovati pri Vlasenici.
V Bosni in Hercegovini gradijo zdaj dve hidrocentrali in toplotni elektrarni. Največje delo je jablar.iška hidrocentra-la, kjer so že doslej vgradili nad 13.000 kub. metrov betona in opravili 80.000 kub. metrov izkopa. Na Vrbasu pri Jajcu bodo zgradili dve hidrocentrali. Hidrocentrala «Jajce II« bo začela obratovati leta 1952. Toplotni elektrarni gradijo v Ca-tičih pri Kaknju in v Lukavcu pri Tuzli. Elektrarna v Catičih bo kmalu zgrajena in zdaj se bodo začela že instalacijska dela.
Leta 1950 so zgradili 260 km daljnovodov, to se pravi toliko, kolikor jih je bilo starih po osvoboditvi. Med temi daljnovodi jih je tudi nekaj z napetostjo 110.000 voltov.	j
GOSPODARSTVO
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j
USTROJ IN NALOGE MEDNARODNE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ
Se preden je bila končana druga svetovna vojna, so se pojavili predlogi za mednarodno sodelovanje na valutnem in finančnem polju po vojni, zlasti pa v prvih letih, fco je bilo po tolikem uničenju v vojni pričakovati največje težave. Tako je prišlo julija meseca leta 1944 do konference Združenih narodov v BrettenwoodL su v Združenih državah, kjer so sklenili ustanoviti v okrilju Združenih narodov dve docela novi instituciji: Mednarodni valutni fond in Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Pri brettenwood&kih razgovorih so sodelovali tudi zastopmš-1
ki Sovjetske zveze. Za Sovjetsko zvezo je bila predvidena znatna udeležba pri teh institucijah, vendar Sovjetska zveza m, ratificirala brettenvvood-skih sporazumov ter je ostala izven teh organizacij. Pač Pa sodleluje Češkoslovaška, med tem ko je Poljska letos izstopila iz obeh organizacij. Jugoslavija je članica obeh orgamizar cij ter je ratificirala bretten-woodiske sporazume o fondu in banki že v decembru 1945 ter sodeluje s temi organizacijami.
Ce bj hoteli na kratko označiti delo banke, ki se pa seveda razlikuje od dela fonda, bi dejali, da ima banka nalogo da-,
jati ali posredovati dolgoročna sredstva v obliki posojil drža vaim članicam. Po brettentvoočL skih sporazumih so glavni cilj banke naslednji; 1. pomagati državam članicam pri njihovi obnovi in njihovem razvoju tem, da jim olajšuje investicije kapitala za produktivne name ne in s tem pospešuj,e dolgoročno naraščanje medharodne trgovine in izboljšanje življenj-sksga standarda: 2. pospeševati zasebne zunanje investicije jamstvi in udeležbami pri posojilih in drugih investicijah, ki jih dajejo zasebni investitorji; 3. ae ni dobiti zasebnega kapitala po primernih pogojih,
ki
V KRALJESTVU GLIVIC
Mala, s prostim, očesom človeku nevidna bitja, glivice in plesni, ki mu jih je šele odkritje drobnogleda pred dobrimi dvesto petdesetimi leti približalo njegovim očem, so bila in so še vedno človeku najhujši sovražniki pa tudi dobrotniki. Botanik Wiesner je imel navado reči: »Pri glivicah je vse mogoče». Dvoje rlasprotij dobrega in slabega pa je pomešanega z marsikatero zanimivostjo, ki bo prav gotovo pritegnila marsikaterega bralca.
O povzročiteljih raznih bolezni, bakterijah — glivah cepljivkah, je že dovolj znanega. Vsakdo že ve, da so prav razne bakterije povzročiteljice najrazličnejših bolezni, kot na primer jetike, spolnih bolezni, raznih vnetij in podobnih bolezni. Bakterije pa niso samo škodljivci, ki so človeku prinesle, ampak mu še prinašajo obilo gorja in je moderni človek, oborožen z vsemi mogočimi pripomočki proti njim, še vedno brez moči, ampak nam marsikje tudi pomagajo. Vzemimo samo njih delo pri gnitju in trohnenju, kjer opravljajo ogromno delo rahljanja in izboljševanja tal za boljšo rast, ali Pa pri pripravi naše hrane in raznih pijač. Toda o tem kdaj drugič, sedaj pa si raje oglejmo nekaj «čudežev», ki so prejšnja stoletja razburjali duhove. Nekaterim pojavom v zvezi z glivicami so nekoč pripisovali čudežno moč, ki pa se je v novejšem času razblinila v nič, ko so spoznali majhne povzročitelje, ki so te »čudeže« povzročili.
Nekatera izmed najnižjih bitij, zlasti še glivice, imajo zanimivo lastnost, da se prav lepo barvajo in da se v temi
i so razburjali duhove
svetijo. Tako ustvarja Bacterium prodigiosum, vprav čudežna glivica so ji dali ime, na predmetih, kjer je mnogo škroba, posebno na kruhu, madeže, ki so kakor kri rdeče barve. Prav ta glivica je bila povzročitelj onih »čudežev krvaveče hostije», ki so v prejšnjih stoletjih povzročali toliko hrupa.
Kolonije Micrococus haemoliticusa, ki je tudi kakor kri rdeče pobarvan, se pojavljajo pri ljudeh, ki premalo skrbe Za svojo snago, zlasti na tistih delih telesa, ki se močno potijo, pod pazduho in drugod. Tu ustvarja ta glivica krvavo rdeče madeže, ki so bili nekdaj »čudeži« krvavega potu.
Toda ne segajmo tako daleč v preteklost! Oglejmo si nekaj svetlečih glivic, ki so gotovo že marsikomu izmed nas pognale lase pokonci. Stare pravljice o strahovih v gozdu, ki so imeli velikanske žareče oči, niso brez podlage. Prav tako ne o raznih hudobnih duhovih, ki so bili veliki kot človek, vsi pa zaviti v neko posebno, pošastno svetlobo. Kaj neki je bilo vse to? Ali je bilo na tem kaj resnice? Nekaj bo le res, malo pa je pridodala razgreta domišljija, ki je videla v vsakem kotu temnega gozda prikazni .
Ni še dobrih sto let tega, kar je neki rudarski inženir v svojem poročilu opisal čuden pojav, ki ga je opazil globoko pod zemljo. Opisal je, kako so se v rovu svetili podporni tramovi v neki čudni, modrikasti svetlobi. Svetloba je bila celo tako močna, da ni bilo treba niti svetilke! Pozneje so ugotovili, da so bili trohneli tramovi preprečeni s svetlikajo-
čimi se nitkami, koreninicami, glive Agaricus melleus. T.a gliva je torej ježila lase raznim pripovedovalcem, ki so v svetlečem se trhlem štoru v gozdu videli strahove! In lahko jim verjamemo, da se niso lagali! Pojav je toliko bolj čuden in. grozljiv, ker svetloba ni mirna, marveč miglja. Tako so ti majhni koščki trohnelega štora v resnici sijali kakor hudobne oči mežikajočega strašila.
Morda je ze komu izmed bralcev kdaj ob nočnem pohodu v gozdu zastal korak, ko je zagledal pred seboj v listju svetlikajoče se lise. Tudi to so bile kolonije svetlikajočih se glivic, ki se prav rade drže na gnijočem hrastovem listju.
Gospodinje so morda na svoje začudenje že kdaj imele opravka s svetlečim mesom. Pojav je že precej dolgo znan. Posebne vrste čudež je bilo, kakor piše neki zapisovalec v šestnajstem stoletju, svetleče jagnje, ki je bilo zaklano prav na veliko noč! Ponoči se je svetilo v neki čudni svetlobi, ki ji niso vedeli vzroka, a saj brez tega čudež sploh ne bi bil Čudež!
Vsa ta svetlikanja na mesu povzroča glivica Sarrcina nočtiluca, (kar pomeni: vponoči svetleča))), še pogosteje ko na mesu se razvijajo svetleče se glive na ribah. Morda se je že kdo ponoči čudil svetlemu čudu n# morski obali. Ko si je tako čudo malo od bliže ogledal, je bil morda razočaran, ker je spoznal, da je to čudo le poginula riba. Posebno močno se svetijo glava in oči. Tu se glive najbolj razmnože. Zanimiv je pojav, da se sladkovodne ribe ne svetijo. Ko so ta pojav preiskali, so ugotovili, da se svetijo meso in ribe le, če so osoljene. Glivice te vrste, ki žive na mesu, se razvijejo le, če je sol zraven.
Svetloba takih glivic je precejšnja. Kos žarečega trhlega štora osvetli kar dobro predmete, ki so mu blizu. Svetloba teh gliv pa deluje tudi na fotografsko ploščo. Poskusili so napraviti tudi ((hladne svetilke)), ki ne morejo povzročiti požara. Na posebnih hranilnih podlagah so vzgojili svetleče glive, ki so dajale kar precej svetlobe. Toda take svetilke niso dolgo svetile: komaj teden ali dva potem so ugasnile.
2im!)ka
{antmipa...
Kje in kdaj bodo tekli Partizail-Grira 41:32 (21:13)
v prvem irimesečju naši iekači
Lahkoatletska sekcija ZDTVI srečanju postavili vseh svojih
je začela novo leto z mnogo dobre volje. Vodstvo sekcije je pripravilo koledar za prvo trimesečje, ki atletom ne bo dal mnogo premora: zelo malo je namreč nedelj, ko ne bo treba tekmovalcem požirati metrov proti cilju. Začeli bedo že to nedeljo in sicer za »Otvoritveni pokal« na progi, ki za začetek ne bo dolga, bo pa tekla nekje v Trstu alj na Krasu. Naslednjo nedeljo se bodo tekači pripeljali v Koper. List «La n ost ra lotta« je namreč razpisal pokal, za katerega se bodo tega dne borili. Tudi športni tednik »Trieste Šport« ni hotel zaostajati za istrskim časopisom in je povabil štirinajst dni pozneje tekače v Trst, kjer bo na razpolago najboljšemu še pokal «Trieste Šport«. Enajstega februarja organizira SD Piran kros za «Pdkal mesta Pirana«. Proga bo dolga 3500 metrov in ne bo ravno lahka. 25. istega meseca priredi istrska ZDTV dve okrajni prvenstvi v krosu. Novost ba v tem, da bodo po enoletnem presledku tekla tudi dekleta, kj bodo morala premagati 800 metrov dolgo progo. Marec sP začne s tekmo v hoji na petkilometrski progi; zmagovalec bo dobil pokal, ki ga bo darovala ena izmed istrskih tovarn. Sredi meseca se bodo zibrali v Kopru najboljši tekmovalci obeh o-krajnib krosov. Zmagovalci tega teka bodo potem 18. marca sodelovali na prvenstvu STO v Trstu. S tem tekmovanjem, ki bo nekako krona pomladanskega programa se bodo lahkoat-Jeti poslovili od travnikov in gmajn in začeli s pripravami tia tekališčih,
Kitajci groze
tudi na športnem polj u
Po radijskih valovih je dospela vest, ki nam da misliti. V Kitajsko se je napotila sovjetska reprezentanca v košarki, ki, kot vemo, v Evropi nima doraslega nasprotnika in, ki je premočno osvojila zadnje evropsko pivenstvo. Prvi nasprotnik Sovjetov je bila izbrana petorica Pekinga. Gostje so sicer zmagali, a dokaj tesno. Končni izid tekme je bil 56 proti 43. Kitajci so torej podlegli s častnej-šim rezultatom kot katerakoli evropska reprezentanca. Moramo upoštevati da to niti m bila reprezentanca Kitajske in da verjetno domači niso v teip
težkih kalibrov. Zato pričakujemo s tem večjim zanimanjem morebitno srečanje obeh državnih reprezentanc, kakor tudi druga mednarodna srečanja Kitajcev ra športnem polju, Ce so kljub desetletni vojni in stradanju, ko imajo gotovo važnejše skrbi kot košarko, pokazali takšne sposobnosti, je zelo verjetno, da bodo sledili zgledu sosedov Japoncev, ki so v nekaterih panogah leto za letom odvzemalj lovorike Amerikan-cem, dočim so Evropei preplašeni gledali ta dvoboj in le redkokje lahko rekli svojo besedo.
V razburljivi igri so Jugoslovani premagali eno najboljših italijanskih moštev
PARTIZAN: Muncan, Engler (1), Saver (1), Marjanovič (2), Lazič (3), Stankovič (6), Jovanovič. Blagojevič (2), Stojče-vič (2), Milanovič (2), Novakovič (2), Loci (20).
GIRA: Strong (5), Battilani (3), Ranuzzi (2), Garbellini (10), Muci (9),Sanguettoli, Di Cera (3), Buongiovanni, Pizzi.
SODNIKA: Ugolini in Val-vola.
Včeraj zvečer so odigrali v Modeni dolgo pričakovano mednarodno srečanje v košarki med Giro iz Bologne ter Partizanom iz Beograda. Do srede prvega polčasa so na igrišču prevladovali Italijani, medtem ko je Partizan, pritis-
Šveda sta razočarala
Triestina nima več možnosti^ da bi z naKupi oKrepila svoje moštvo
V torek popoldne je vladala med navijači tržaškega prvoligaša Triestine velika napetost. Na običajnem torkovem treningu so lahko prvič gledali na delu novodošla švedska nogometaša Maanssoma in Hjerte-sona, poleg tega Pa so se lahko prepričali še enkrat, koliko je vreden Paragvajanec Benegas, ki ga je Triestina kupila pretekli teden in o katerem si mnenja niso bila edina. Trener Guttmam je postavil na igrišče dve moštvi sestavljeni iz rezerv, ki sta igrali skupno kakih sedemdeset minut. Vse zanimanje tisočglave publike je seveda veljalo tujcem. Šveda sta razočarala, nimata telesne kondicije niti nadpovprečnih sposobnosti, da bi lahko uspešno pomagala moštvu na poti iz krize, ki grozi poslati domače moštvo v ligo B. Zato je na večernem sestanku uiprava društva zavrnila ponudbo obeh Skandinavcev, ki sta takoj odpotovala v domovino.
Z zadnjim decembrom se je zaključila prodaja in nakuip igralcev; Triestina torej nima več možnosti, da bi z milijoni okrepila svojo enajsterico. Kar imajo, imajo. Edina svetla iskra, ki kaže na morebitno razjasnitev, je zares dobr, napadalec Benegas. ki ga je uprava kupila kot mačko v vreči, ne vedoč za njegove realne zmožnosti. Verjetno je tudi, da se bo pred predvide-
nim časom pojavil na igrišču tudi branilec Zorzin, ki je bil predi ledinom dni operiran v Milanu.
na
njen v obrambo s hitrimi protinapadi kmalu zmanjšal začetno razliko v točkah, pozneje pa celo prešel v občutno vodstvo po zaslugi izredno hitrega in nevarnega Locija. Približno enaka je bila slika tudi v drugem delu igre. Začetna lahko premoč Bolonjčanov je kaj kmalu splahnela, in so se poslej le branili pred nevarnimi napadi gostov. Pri tem sta se posebno odlikovala Ame-rikar.ee Strong, ki nastopa v ekipi Gire ter Muci. Najboljši na igrišču je bil brez dvoma beograjski igralec Loci, ki je realiziral kar dvajset točk, poleg njega pa sta se odlikovala še Stankovič in Marjanovič. V italijanskem moštvu je bil dober poleg že omenjenih Stronga in Mucija še Gambe-rini.
IMinslii nopelni Ur
v Cannesu
MERSE1LLE, 3. — Mednarodni jumorski nogometni turnir bo to leto v Cannesu okoli velikonočnih praznikov. Do sedaj so prijavile udeležbo sle-
deče države: Anglija, Avstrija, Belgija, Francija., Holandska in Švica. Pričakujejo še prijavi Irske in Jugoslavije. Ako te dve državi poziva ne bi sprejeli, bi bili naknadno povabljeni Španija in Luksemburg, zreb za vrstni red iger bo 13. januarja v Parizu.
* * t-
Evropske države posvečajo vedno večjo pozornost svojemu nogometnemu naraščaju. Turnir v Cannesu obeta postati že druga taka večja mednarodna prireditev, saj so povabili prireditelji v Cannes vso evropsko mladinsko elito. Drugi tak turnir je vsako leto v San Remu v prvih dneh januarj.a; vendar kaže, da so ga> letos prestavili na poznejši datum. Take pobude bodo nedvomno mnogo koristile dvigu kvalitete mladinskega nogometa.
Nov švicarski reaord 2:45.4 na 200 m prsno je postavil Alfons Oehy na plavalnem tekmovanju v Ziirichu.
mm,
z
■o*
dajati posojila 2a produktivne namene bodisi iz svojih lastnih sredstev ali iz izposojenih sred. stev.
Držeč se teh načel se je banka angažirala v dveh glavnih tipih finansiranja operaciji Prvič daje posojila za produktivne namene s tem, da finansira stroške načrtov za obnovo in razvoj v tujih valutah. Drugič Pa najema sredlstva na privatnem trgu s tem, da izda svtoje lastne obveznice in da prodaja s svojim jamstvom vrednostne pnpinje, ki so bili izdani V zvezj a posojilom.
V sporazumu določena glavnica banke znaša 10 milijard dolarjev ZDA (z zlato klavzulo). Glavnica je razdeljena na 100.000 delnic, % ima vsaka imensko vrednost 100.000 dolarjev. Skupina vpisana, glavnica je znašala lani 30. junija 8 milijard 348.5 milijona dolarjev. Na Jugoslavijo odipade 4000 deL nic glavnice 40 milijonov dolarjev. Vpisana glavnica vsake države se dleli rta tri dele: 2 Glist, glavnice sta plačljiva v zlatu ali ameriških dolarjih. (Nadaljevanje dedi)
V Salsburgu bo od 10. do 13. januarja konferenca 9 evropskih držav, na k.ateri se bo razpravljalo o izboljšanju železniškega premeta. Na konferenci bodo sodelovale sledeče države: Francija, Belgija, Italija, Holandska, Jugoslavija, Svi. ca, Cehoslovgška, Poljska in Avstrija.
ie proizvounj
V zvezi z ukrepi vlade ZDA, ki so usmerjeni v povečanje vojne proizvodnje in kot pravi-predstavniki korporacije »General Motors«, vsled pomanjkanja kritičnih materialov, je ta družba za teden dni zaprla pet svojih tovarn. One so proizvajale avtomobile: Buick, Pon-tiac in Oldsmobile. Prav tako so tudi «Packard», «Ford» in »Studebaker« že javili da bodo zmanjšali svojo proizvodnjo.
ZDA in kobalt
V ZDA je uvedel Državni urad za proizvodnjo strogo kontrolo nad prodajo in potrošnjo kobalta, kot važne vojne surovine To kovino mislijo uporabljati predvsem za izpolnitev o-brembciega načrta ZDA imajo težave z njegovo nabavo, ker izvira 95 odst. vsega kobalta, porabljenega v ZDA, iz belgijskega Konga.
Med jugoslovanskimi moštvi je že v navadi, dia ee peljejo ob novem letu v inozemstvo. Prvi je v tej letošnji inozemski sezoni preizkusil svoje moči beograjski BSK, ki ga je vlak pripeljal v Zahodno Nemčijo. BSK-ovo gostovanje je bilo nadvse uspešno: premagal je renomirano nemško ekipo ((Muenche.n 1860» s sicer tesnim rezultatom 1:0, za katerega bi pa mnog-, druga moštva bila zadovoljna. BSK je na svojem potovanju pregazil ge »Augs-berg«, medtem ko je v Dues-seloorfu igral proti domači enajstorici ie 1:1. Tudi novopečeni član prve zvezne lige, zagrebški «Borac» je lepo začel novo leto. Imel je sicer lažjo nalogo, ker Afrikanci na nogometnem polju nikdar niso veljali , za silake. «Borac» je premagal najprej «Union Ma-kenes« z 8:2, pozneje pa še »Union sportive« ter «Vidav», prvo tekmo je dobil z rezultatom 3:1, drugo z 2:1.
Slabše gre Sarajevčanom v Turčiji. Izgubili so dve tekmi na turnirju. na katerem sodeluje tudi moštvo dunajske »Ad-mire«; VEF je premaga] Sarajevo z 2:0, Bešiktaše pa z 2 : 1.
Bili so nekoč res časi, ko so vitezi umirali za koristi vladarskih družin, danes je pa to nekam iz mode. Danes se poe-dinec bori za koristi lastne družine, lastne vasi in lastne domovine. Kralj je poslednji na vrsti.
»Kralja dobimo lahko vsak hip», je rekel moj pikrež. «Ni pa tako lahko zgraditi požgano domačijo«.
Dobro. Kralj gor ali kralj dol — kdor koli si upa postaviti se po robu osebnemu sovražniku, je naš prijateljNaša srca so z njim in pomagali mu bomo, kjerkoli bo mogoče.
In sanjali smo o Mihajloviču in njegovih četnikih. Ta naš legendarni junak! Naš kralj Matjaž!
Prihajali so glasovi, da so bosanske in hrvaške šume polne četnikov. Da ne vedo niti Nemci, kaj bi začeli. Da si Lahi ne upajo niti na svojo telesno potrebo in da opravljajo to delo rajši v klobuk.
Naša radost nad temi novicami je bila naivna, ampak bila je. Nismo se vprašali, če je vse tako ali če ni vse tako.
Ah, četniki, da! Naši južni bratje — ti so tiči- Oni znajo prijeti puško na pravem koncu; m.i, od tod, mi smo mevže! Kaj mi vemo, kaj jf svoboda in kaj je borba za svobodo!
Pa so prihajali novi skriv-
ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH
€€
Piše v Jubilejno knjigo France Magajna
PA KAJ JE TO «OEF»?
i*i
0 četnikih in bratu «Magnaniju», ki se je nenadoma vrnil domov ter povedal, da je v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta
■nostni glasovi. «Ali veš», mi je rekel znanec, «da po hrvaških šumah vse mrgoli? Se že pojavljajo po gorenjskih, dolenjskih in štajerskih gozdovih. Povsod Uh je polno. Celo v Ljubljani so. Ne bo dolgo treba čakati, pa jih bomo videli tudi tu«.
Nihče ni imel pojma, kdo so vse ti «jih». Mihajlovičevci seveda, samo vrag si ga vedi, če ni vse skupaj le velika prevara, s katero bodo Lahi in Nemci spoznali, kdo je proti njim. Pametno je biti oprezen!
Jaz nisem zgodovinar. Vse datume pozabim sproti, tudi letnice. Ce me nepripravljenega vprašate, kdaj se je vršila zadnja svetovna vojna, bom tuhtal in računal pol ure, preden si bom upal sramežljivo reči, da se je vršila najbrž v tem in tem letu in ne v onem in onem. Naj se za zgodovinske točnosti brigajo tisti, ki
imajo za take stvari posluh.
Prišel je moj brat iz Ljubljane; kar nenadoma je stopil v hišo. Po mnogih letih odsotnosti. Garjeva ovca v italijanskih očeh. Obstajala je že »Provin-cia di Lubiana». Na Hrvat-skem je »vladal« Duca di Spo-leto ali kak drugi duka, ne vem. Laške oblasti so imele mojega brata «na piki«. V prejšnjih letih so ga klicali — visokošolca — k vojakom k madre patriji, p« jih ni hotel slušati. Poprosil in dobil je raje jugoslovansko državljanstvo. Obsojen je bil v odsotnosti: leto zapora in še druge priboljške. To ga m vznemirilo. Smehljal se jim je, čeprav je vedel, da odslej ne bo smel več posetiti rodne hiše.
Po zdsedbi Slovenije je pa nastala druga «štima«. Lahi so njega in njemu slične «zločince» iskali po Ljubljani in drugo d in če jih niso mogli najti,
so se maščevali nad njihovimi družinami v Primorju. Morda je bila visoka politika vzrok, da tega niso že prej delali, ko bi vendar lahko. Moj brat bi se lahko dolgo skrival, saj so ga iskali pod imenom Magnani (naše novo od fašistov dano ime), v Ljubljani pa je bil poznan le pod pravim priimkom Magajna, ki je p a njim bilo neznano. Ko je pa spoznal, da s svojim skrivanjem postavlja v opasnost življenje rodne družine, je rekel somišljenikom:
«Kaj naj storim? Ce se javim, tvegam življenje, rešim pa svoje drage. Ce se ne javim, moram v gozd. ugonobil pa bom s tem očeta in mater in brata in sestre«. Mučna izbira.
Somišljeniki so imeli srce in so rekli: «Javi se. Ako ostaneš živ. nam boš tudi tam dol lahko koristil še več kot tukaj«.
In se je javil in je smel brez spremstva v Trst. En dan je
bil doma in še ta dan nas je
obiskal tajni italijanski špicelj in se nam ter njemu dobrikal kot najpnsrčnejši prijatelj. Drugi dan sva šla skupaj v Trst, da se izroči italijanskemu vojaškemu poveljstvu. Jaz nisem niti sanjal, da je v nevarnosti za življenje, ker drugače bi m.u svetoval, na) izgine v hribe, bo z nami kar pač bo. V poznejših letih mi je pravil, da je računal skoro z gotovostjo na ustrelitev. Saj ni imel samo dezerterskega greha nad seboj, ampak je napisal Graničarje in še polno drugih povestic, v katerih je pokazal vse bridkosti našega življenja pod italijanskimi siroveži. No, imel je sveč o. Bil je sojen in obsojen, bil je preziran in z°~ nič e van, bil je stradan in Podeljen v enega znamenitih sPe~ cialnih bataljonov, a ostal je
— bil
tudi za našo stvar vzorno
živ in — kar je glavno
Vlada ZDA
monopolist v kavčuku
Organizacija vlade ZDA »General Services Administration« je postala izključni monopolist za kupovanje in prodajo kavčuka (nepredelanega) v ZDA. Tudi ta ukrep je bil izdan v zvezi z obrambnim programom.
Interesanten je vpliv tega u-krepa na cene kavčuka, prerokovanja so oprezna. Jasno je, da bo novi monopol imel odločujočo besedo tudi pri cenah, saj menda že sedaj razpolaga s 43 tisoč tonami iz strategič-nih rezerv. Kot sp na primer sred, dccembra cene na svetovnem, tržišču padie s 76 centov na 66,5, ker GSA mi kupovala.
agilen. Pravil mi je slovenski častnik pozneje: «Dvomljivo je, da boš brata še videl. Dan na dan zbira okolj sebe slovenske vojake, Istrane in celo Italijane in jim razlaga smisel osvobodilne borbe. Ko bo komanda to izvedela, bo takoj ustreljen«. Pa neki ni izvedela. Po zlomu fašizma se je vrnil domov in takoj odšel v partizane. Po to je zgodba, ki se nas ne tiče, to je njegova zgodba.
Te besede, ki jih pišem o njem, imajo drugi smisel in ta K, ki ga moram zdaj pove a i.
Sla sva takoj P°. njegovem povratku preko P°l,*vn nji Britof, kjerJe b,}a “oWl' na« da ,t, zglasi■	“ 'je za'
hteval zakon. In med potjo mi pravi brat:
»Feš v Ljubljani in še drugod sum ustanovili tajno organizacijo, ki se imenuje O. F.«.
»Res?« sem vnašal radovedno. «P« kai }e to	Nikoli
„rej nisem čul te besede. Kaj jočete, mi, primorski Slovenci, smo bili odrezani od sveta K nam so prihajali razni piccoli in Popoli in podobna stelja za svinjake, drugega pa nič Ilegalnih slovenskih listov nismo še videli.
In sem vprašal Začudenega brata pom, no-
«pa kaj je to „oef<’?»
(Nadaljevanje sledi)!
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECOH1, St. #, III. nad. — Telelon Stev. 93-808 ln 94-631. -r Poštni predal 502
St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSin
upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Sirtne I stolpca za vse vrste oglasov po :
OdC. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — podruž.: Gorica. Ul. 8. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70.
4-631. -r Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3 meseCnO 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mesečno «>■ mn
— — » m«™.	e.	«■«, tisk,. «. .um - u
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7.	Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ TRST