GLASBENI SEPTEMBER '95 /
IRENA GRAFENAUER
IN MUSICA ANTIGUA KOLN
Glasbeni dogo-
dek leta v Ptuju
Festivalu Glasbeni september '95 odpiramo vrata tudi v
Ptuju. V viteški dvorani gradu bo v četrtek, 14. septembra, Ire-
na Grafenauer zaigrala Bachove sonate, ansamblu Musica An-
tiqua Koln pa bomo prisluhnili v torek, 19. septembra. Gre za
glasbeni dogodek leta v Ptuju.
Stran 5
Iz vsebine:
PROBLEMATIKA OSKRBE z
VODO V ORMOŽU: Rešitve pove-
zane z veliko denarja ........stran 2
JURŠINCI: Izglasovali samopri'
spevek..............................stran2
KIDRIČEVO: Nadaljevanje zaple-
ta v Čevljarstvu .................stran 4
imOMERiDiskotekapred
zaprtjem?....................... stran 6
PTUJ / Novo parkirišče ob
Potrčevi............................stran 1
26. FESTIVAL DOMAČE ZABAV-
NE GLASBE SLOVENIJE: e/to/e
nsBlo............................Stran 12
GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH
PLANINCEV: Na najvišjem vrhu
Pirenejev ........................stran 13
NAJODGOVORNEJŠI O CESTNI
PROBLEMATIKI: Cestna poveza-
va Slovenske Bistrice in Ormoža
.........................................stran 24
ORMOŽ / PO POŽARU V CARRERI OPTICU
Po požaru, ki je prizadel največje ormoško podjetje, jih sedaj čakajo še spremembe v vodstvu: poslovodja
družbe Anton Rozman je pred kratkim nojavil svoj odstop.
v Carreri, kjer si te dni številni obiski in strokovnjaki poda-
jajo kljuko, so z informacijami nekoliko skopi. Menda pa je
razen želje po spremembi vzrok za Rizmanovo odločitev ne-
korektno obnašanje sindikata, ki se ob požaru ni posebno iz-
kazal.
Delavci še vedno odstranjuje-
jo posledice požara, ker sta slabo
vreme in velika količina vode v
prostorih delo zelo otežila. Na
pogorelem delu objekta so raz-
krili streho in jo ob ugodnem
vremenu nameravajo zamenjati
v naslednjih dveh mesecih.
Uspelo jim je usposobiti stroj za
litje okvirjev, tako da proiz-
vodnja teče nemoteno, seveda v
zmanjšanem obsegu- Nekaj del-
avcev je še vedno doma, v
tolažbo pa je dejstvo, da so jim
plače zagotovljene. Stroške po-
pravil krije Zavarovalnica Mari-
bor, izkazala pa so se tudi neka-
tera ormoška podjetja.
Natančen vzrok požara bo
najbrž ostal neznan, preiskovalci
so ga pripisali neidentificirani
tehnični napaki.
S finančno in strokovno
pomočjo so prisotni tudi pred-
stavniki koncema Carrera iz Av-
strije in Nemčije, ki si svojega
dela brez Ormoža več ne morejo
predstavljeti, saj je tukaj zaposle-
na tretjina vseh delavcev.Glede
na dolžino in intenzivnost pogo-
vorov, ki potekajo v Carreri te
dni, ne bi bilo nič presenetljive-
ga, če bi poleg obnovljenih pogo-
relih objektov postavili tudi
kakšnega novega.
•> Viki Klemenčič
V Carreri še vedno odstranjujejo posledice požara...
Foto: Viki Klemenčič
Obilica padavin je minuli konec tedna povzročila precej
težav tudi na Zagrebški cesti pod železniškim podvozom, saj
je cestna zapora trajala kar precej čas.
Sicer pa smo pred tremi tedni zapisali, da naj bi nadaljevalna dela
pod podvozom končali do konca avgusta in ob cesti uredili sistem
črpališča. Ob koncu tedna - v soboto dopoldan - se je podtalnica zo-
pet dvignila in pod podvozom je nastalo kar manjše jezero,
kakršnega tam doslej še nismo videli. Vodo so pozneje le uspeli od-
straniti s pomočjo gasilcev, in kot kaže, lahko kaj podobnega
pričakujemo tudi v prihodnje. Kljub temu od dogovornih za cestno
dejavnost in izvajalcev del nismo uspeli izvedeti, ali so delo že
končali in uredili nov sistem črpališča. Za sedaj lahko le ugibamo,
naslednjič pa bomo zapisali še izjavo odgovornih.
•o^TM
2 . DOMA IN PO SVETU
14, SEPTEMBER 1995- TEDNltf
ORMOŽ / PROBLEMATIKA OSKRBE Z VODO V OBČINI
Z UMETNIM BOGATENJEM NAJ BI NAČRPALI VEČ VODE • NA SEJI OBČINSKEGA SVETA BO PREDSTAVLJEN PROJEKTNI INVESTICIJSKI PRO-
GRAM • LETOS ZA INVESTICIJE NA PODROČJU OSKRBE Z VODO DOBRIH 83 MILIJONOV TOLARJEV
Ormoški vodovod pokriva okrog 90 odstotkov območja občine in obsega približno 300 kilometrov
omrežja v Ormožu ter 14 kilometrov v sosednji občini Ljutomer. V črpališču v Mihovcih črpajo
vodo iz petih aktivnih vodnjakov, pred leti pa jih je bilo zgrajenih osem. Kljub temu pa količine
načrpane vode ne zadoščajo za vsakdanje potrebe Ormožanov. Predvem se težave pojavijo v polet-
nih mesecih v sušnem obdobju. Prav zato je problematika, ki jo občinski svetniki ponovno obrav-
navajo, že skoraj vsem dobro poznana, pa vendar za njeno reševanje še vedno iščejo najboljše
možnosti. Med kar nekaj možnimi rešitvami so na zadnji seji le izbrali po mnenju mnogih naju-
godnejšo in naj bi jo v prihodnjih mesecih pričeli uresničevati.
Še pred uresničevanjem pro-
jekta je občinski svet sprejel
sklep, da se mora še v tem me-
secu izdelati investicijski pro-
gram in da bo za njegovo oceno
poskrbela na javnem razpisu
posebej izbrana komisija. Iz
letošnjega proračuna je nam-
reč na področju komunalnega
gospodarstva na razpolago le
dobrih 83 milijonov tolarjev, od
tega okrog 70 milijonov za in-
vesticijska vlaganja za pridobi-
tev večjih količin pitne vode,
kljub temu pa bo teh sredstev
dosti premalo.
Zmogljivost vodnjakov v črpa-
lišču v Mihovcih je dovolj dobra
le v mesecih, ko v ormoški
občini ni sušnega obdobja. Tako
so imeli največ preglavic v
zadnjih dveh letih predvsem v
poletnih mesecih, ko so morali
vodo odkupiti iz ptujskega vo-
dovoda (seveda po nekoliko višji
ceni, kot se je ta prodajala gospo-
dinjstvom v občini). Še leta 1993
je bila cena za m^ 29 tolarjev (od-
kupili so le dobrih 2 tisoč m ), v
lanskem letu pa je narasla na kar
60 tolarjev (odkupili so je nekaj
več kot 6500 m^). Na občini in
komunalnem podjetju nimajo
vpliva na njeno ceno, saj se ta od
leta 1991 oblikuje v skladu s
predpisi, ki jih določi vlada re-
publike Slovenije. Kot je ob tem
povedala Pavla Majcen, direk-
torica Komunalnega podjetja
Ormož, s sedanjo ceno vode ni
mogoče pokriti niti stroškov
enostavne reprodukcije in tudi v
prihodnje se njena cena naj ne bi
spremenila.
REŠITEV - UMETNO
BOGATENJE PODTALNICE
Pomanjkanje pitne vode v
občini in razvojne potrebe
oskrbe z njo zahtevajo neod-
ložljivo povečanje obstoječih
zmogljivosti črpališča. V zadnjih
treh letih se je pojavilo šest alter-
nativnih rešitev, nanje so bila
pozneje podana strokovna
mnenja in med šestimi je bila iz-
brana za najbolj primerno
rešitev umetno bogatenje pod-
talnice. To ima številne pred-
nosti.
"Tudi nekdanji ormoški
izvršni svet je bogatenje podtal-
nice že podprl. Med tem so bili
izdelani še projekti za pridobitev
gradbenega dovoljenja na obsto-
ječem zajetju v Mihovcih, letos
maja je bil objavljen razpis za
oddajo del in vse ponudbe anali-
ziramo. V prvi fazi bi zgradili
črpališče na kanalu, povezovalni
cevovod, vse vzporedne jaške,
namestili usedalnik in grobi fil-
ter, uredili ponikovalna polja in
tri vodnjake. S tem naj bi bile za-
gotovljene zadostne količine
vode, ki sedaj na ormoškem vo-
dovodu manjkajo. Poznejša dru-
ga faza obsega povečanje usedal-
nikov, ureditev črpališča na Pe-
snici, povečanje grobih filtrov in
ponikovalnih polj, ob tem pa bo
potrebno zgraditi še dodatne
vodnjake. Načrtujemo, da naj bi
bila prva faza končana do konca
maja naslednje leto, in lahko le
upamo, da bo v zimskem času
dovolj padavin.
Sicer pa je imel sedanji gospo-
darski odbor pri ormoškem
občinskem svetu nekaj svojih
variant, kako priti do vode. Prva
med njimi je bogatenje podtalni-
ce, druga razširitev varnostnih
pasov in gradnjo vodnjaka, tretja
možnost pa je uporaba ptujske
vode, a nas ta rešitev že sedaj
preveč stane," je povedala direk-
torica Komunalnega podjetja
Ormož Pavla Majcen.
Tudi na zadnjem, julijskem
zasedanju ormoškega občinske-
ga sveta so precej govorili o pro-
blematiki oskrbe z vodo in o de-
lovanju čistilne naprave. Slišati
je bilo, da v dosedanjih obravna-
vah ni bilo nikoli podatka, koli-
ko bo voda stala takrat, ko bodo
končali novi projekto. Gradbeni
odbor je med drugim predlagal,
da se še pred sprejetjem ponuje-
nih rešitev za reševanje oskrbe z
vodo pridobi popoln investicij-
ski program - od gradnje do
cene. Za prvo fazo izgradnje je
namenjenih 180 milijonov to-
larjev iz občinskega proračuna,
del bi dobili tudi iz investicij-
skega tolarja, ki ga v Ormožu
plačujejo vse od lanskega leta, in
sicer 30 tolarjev po m^ vode.
Kot dodaja predsednik
ormoškega občinskega sveta
Alojz Sok, je svet potrdil tisto,
kar je bilo sprejeto že lani, torej
reševanje oskrbe z vodo z boga-
tenjem podtalnice. "Poleg te sta
bili predlagani še dve rešitvi:
uporabiti dva nova studenca ob
odvodnem kanalu HE Formin,
ki nista bila nikoli v uporabi, in
zelo draga razširitev zaščitnega
pasu. Kot zadnjo možnost smo
predstavili nakup vode iz ptuj-
skega in ljutomerskega vodovo-
da, saj je znano, da v Ormožu na
leto porabimo za to okrog 400
tisoč tolarjev. Seveda še vedno
načrpamo dovolj vode, po-
manjkanje je le v sušnem obdob-
ju, zato se ob tem zastavlja
vprašanje, ali se bo v prihodnje z
novimi rešitvami povečala pora-
ba vode," je med drugim povedal
Alojz Sok.
KAJ V PRIHODNJE S
ČISTILNO NAPRAVO
Tudi čistilna naprava, edina te
vrste v državi, bo po mnenju
mnogih v prihodnje nepotrebna,
čeprav bo za njeno vzdrževanje
vseeno potrebno poskrbeti. Naj-
več težav so pojavlja pri prikl-
jučevanju nanjo, saj še vedno po-
kriva le bližnji industrijski del
in majhen del gospodinjstev. Po
besedah Alojza Soka naj bi bila
cena za razširitev področja novih
priključkov - o tem se namreč
samo govori - okrog 300 milijo-
nov tolarjev, v letošnjem letu pa
naj bi samo za njeno obratovanje
in vzdrževanje iz občinskega
proračuna namenili 4 milijone
tolarjev. Lani je občina v njeno
rekonstrukcijo vložila dobrih 42
milijonov tolarjev.
Upravljalec čistilne naprave
ormoško komunalno podjetje je
lani novembra sprejel pravilnik
o kakovosti odpadnih voda, ki
jih spuščajo v javno kanalizacijo
in na centralno čistilno napravo.
Po tem pravilniku lahko upravl-
jalec določi ceno za m^ odpadnih
voda, soglasje pa mora dati tudi
pristojni upravni organ. Po ne-
katerih izračunih je trenutno
sprejemljiva cena za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda v občini
92,50 tolarjev za m^ porabljene
vode. Ta v celoti krije stroške
enostavne reprodukcije, ki od
prvega dne letošnjega leta
znašajo okrog 24 tisoč tolarjev.
"Največja izkoriščenost čistil-
ne naprave bi bila, ko bi bilo ce-
lotno mesto priključeno na sis-
tem. Za to uresničitev bi morali
speljati povezovalni kolektor ob
železnici in s prečrpavanjem bi
lahko vso odpadno vodo pripel-
jali v čistilno napravo," je dodala
Pavla Majcen.
•> Tatjana Mohorko
Pavla Majcen
Alojz Sok
BOSNA IN HERCEGOVij
NA: Unprofor zanika, da so pq1
napadih Natovih letal bosau,^
ski Srbi začeli umikati težko
orožje z območja Sarajeva. Zj.«
radi srečanja generalov JanviJj
erja in Mladiča je francoski!
predsednik Chirac zahteval!
začasno prekinitev zračnih na.
padov Nata. Na ženevski mj^
nistrski konferenci je tekla be.
seda o ameriškem mirovnem'
načrtu. Srbska stran ga še ni
podpisala, bosanski predsed-
nik Izetbegovič in premier Sj.-
lajdžic pa sta kljub vsemu za^
dovoljna z doseženimi dogo.
vori. Ti kažejo na razdelitev
BiH, ki načelno ostaja medna-
rodno priznana država v okvi-
ru sedanjih meja, na!
bošnjaško-hrvaški del in Re-
publikosrbsko. Ljudje v Bosni
so ogorčeni.
MURUROA/FRANCIJA
Francija je izvedla prvega od
šestih napovedanih jedrskih
poskusov na območju paci-
fiškega otočja Mururoa. Med-
narodni protesti se nadaljuje-
jo, po anketi francoskega časo-
pisa Journal du Dimanche pa
poskuse kritizira tudi 60 od-
stotkov Francozov.
KITAJSKA: Na pekinški
konferenci OZN o ženskah so^
v njeni prvi polovici uspeli us-|
kladiti 397 spornih terminov.i
Vatikanska delegacija je
ogorčeno napadla Evropsko
unijo zaradi njenih "proti-
družinskih in protiverskih"
stališč. Zbranim delegatkam je
govorila tudi prva dama ZDA
Hilary Clinton.
IRAK: Iraški parlament je;
potrdil kandidaturo sedanjega
iraškega predsednika Sadaraa
Huseina za novi sedemletni
predsedniški mandat. Njegovo
kandidaturo bodo morali
potrditi tudi na referendumu.
ITALIJA: Približno 300.000
mladostnikov iz cele Evrope se
je udeležilo "mirovne straže" s
papežem v romarskem kraji^
Loreto. Ob tej priložnosti jih jej
papež Janez Pavel II pozval,j
naj kljub tako "uničenim živi'
jenjem" v balkanski vojni
ohranijo upanje.
.
GRČIJA: Minule dni je Grčija
zaradi najnovejšega spora o
grški manjšini v Albaniji
izgnala okoli tisoč albanskih
priseljencev nazaj v Albanijo.
Atene trdijo, da v Albaniji ži\i
najmanj 200.000 pripadnike'
njihove manjšine, Tirana pa
govori le o 60.000 Grkih.
ZDA: V prostorih Združenili
narodov v Washingtonu so se^
torek sestali predstavnit^'
Grčije in Makedonije. RaZ'
pravljali so odprtih vprašanji^
med državama z izjem^
končne odločitve o imenu M^
kedonija.	i
*** ..j
BELGIJA: Komarji, ki so
tropskih krajev v Evropo zašl'
z letali, so v Belgijo zanesli m^
larijo. Trije Belgijcf so zbol^!
za tropsko mrzlico, ko so jfj
pičili komarji na bruseljskei®
mednarodnem letališču.
marji so preživeli zaradi iit^t
no toplega poletja v Belgiji, i
Pripravili^
JURSINCI / V NEDELJO GLASOVALI
v občini Juršinci bodo lahko v prihodnje izpeljali nekaj no-
vih investicij tudi s sredstvi iz novega občinskega samopris-
pevka, saj seje zadnji - krajevni - iztekel ob koncu junija. Za
novega so glasovali na nedeljskem referendumu, udeležilo pa
se gaje dobrih 59 odstotkov občanov.
' TEDNIK je naslednik Ptujskega teč-
^ nika oziroma Našega dela, ki ga je t/s-
' tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja Zavod za radijsko h
časopisno dejavnost
' RADIO-fZUKOLRuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor
' In glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo-
vorni urednik)^ Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika in
lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda
Goznik, Martin Ozmec, Marija
Sigdnjak, Dušan Sterle in Milena Zu-
panič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
tr 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK. Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 95; rt (062) 771-261,
779-371; 771-226; faks (062) 771-
^223
i Celotna naročnina 4,500 tolarjev, za
v tujino 9.000 tolarjev.
5 PtUj. 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje
% Republike Slovenije št. 23/58-92 z
^ dne 12.2.1992 se šteje Tednik za
« izdelek informativnega značaja iz 13.
. točke tarifne številke 3, za katerega se
§ plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5 odstotkov.
Med 1782 občani, vpisanimi v
volilni imenik, jih je na referen-
dum prišlo 1060 občanov in kar
670 ali 63,2 odstotka jih je glaso-
valo za uvedbo novega samopris-
pevka, proti 381 ali 35,95 odstot-
kov, 9 glasovnic pa je bilo nevel-
javnih. Skupaj je bilo na desetih
volilnih mestih v občini 59,49-
odstotna volilna udeležba.
Kot je povedal juršinski župan
Alojz Kaučič, nameravajo s
sredstvi iz novega občinskega sa-
moprispevka v prihodnje zgradi-
ti novo telovadnico in večna-
mensko dvorano ob juršinski
osnovni šoli, preplastili bodo tri
ceste v občini, na novo asfaltirali
nekaj cest, sanirali obstoječe ma-
kadamske ceste in uredili cestno
razsvetljavo. Sredstva iz samop-
rispevka jim bodo omogočila še
nadaljevanje del na vodovodnem
omrežju Zagorci vse od vo-
dohrama na Gomili.
T. Mohorko
PTUJ / SPREJEM ŽIVLJENJSKO OGROŽENIH NA ENEM MESTU
Prvega oktobra bo poteklo leto dni, odkar so v ptujski bolnišnici določili
prostor, kjer na enem mestu sprejemalo vse življenjsko ogrožene bolnike.
Kot je povedala dr. Majda Šarman, specialistka anestezio-
logije in namestnica predstojnice oddelka za anestezijo,
intenzivno terapijo in reanimacijo, je prostor ustrezno
opremljen, v njem so vsi aparati za oživljanje oziroma vsa
potrebna oprema.
Trenutno je lociran na ki-
rurškem oddelku, moral pa
biti nekje med internim in kir-
urgijo. Do ureditve skupnega
prostora za sprejem življenjsko
ogroženih bolnikov so takšne
bolnike sprejemali na posa-
meznih oddelkih, sedaj pa je
sprejem centralno urejen. Ob
vsakem urgentnem sprejemu
je obveščen tudi anesteziolog,
ki mora biti ob reanimaciji
vedno zraven. Ko se bolniku
stanje stabilizira, ga sprejmejo
v enoto za intenzivno terapijo,
od tam pa na ustrezne oddelke.
Ptujska bolnišnip je po be-
sedah dr. Majde Šarman ena
redkih v Sloveniji, ki je
združila tudi intenzivno tera-
pijo za celo bolnišnico.
Izkušnje centralnega spreje-
ma vseh življenjsko ogroženih
bolnikov na enem mestu so po
manj kot enem letu v glavnem
pozitivne. V takih razmerah se
lahko veliko hitreje začne rea-
nimacija.
•>MG
PODJETNIŠKI KOTIČEK / PODJETNIŠKI KOTIČEK
GORISNICA •
Odprli lepotilni salon
v Gorišnici 172 sta v prizid-
ku svoje stanovanjske hiše
Tilčka in Janko Šuman odprla
velik in sodobno opremljen le-
potilni salon z drogerijo.
Svečanega odprtja se je v so-
boto, 2. septembra, udeležilo
več kot 200 gostov in družin-
skih prijateljev od blizu in
daleč.
Od ideje za salon do ure-
sničitve je minilo pet let, polnih
poguma. Nove pridobitve je bil
v pozdravnem nagovoru vesel
tudi župan občine Gorišnica
Slavko Visenjak, ki je ob čes-
titkah poudaril, da bodo tudi v
bodoče razvoju malega gospo-
darstva v tej občini dajali velik
poudarek, saj pomeni to tudi
razvoj kraja.
-OM
LJUTOMER •
Nov fitness center
Prebivalci manjših mest so
pogosto prikrajšani za pridobit-
ve, ki so v velikih mestih nekaj
povsem običajnega, čeprav so
njihove potrebe in želje po kva-
litetnem življenju enake kot v
velikih centrih. Počasi in z
manjšo zamudo pa sedaj priha-
jajo tudi k nam. Ena izmed
takšnih pridobitev je gotovo
nov fitness center podjetja Pro-
Sigma, ki so ga nedavno odprli
na Prešernovi 7 v Ljutomeru.
Center ponuja na 130 kvadrat-
nih metrih klimatiziranih
površin programe vadbe za vse
starostne skupine in uporabni-
kom z različnimi potrebami in
fizično pripravljenostjo.
K fitness centru spada še gos-
tinski lokal, ki je namenjen
predvsem druženju obiskoval-
cev kluba. Sedanji ponudbi se
bodo v kratkem pridružili še
ročna masaža, solarij in savna.
Viki Klemenčič
ji^DNIK - 14. SEPTEMBER 1995
POROČAMO. K0MENTIR\M0 -3
SiJA MiSTNtCft SVtTA 25. StITtMBRA
t|a deveti seji komisije za določitev mestnih in primestnih četrti v
pmestni občini Ptuj so opravili opis mestne četrti Breg in temu
gstrezno primestne četrti Hajdino glede na odločitve ptujskih mestnih
j^etnikov na osmi seji sveta 21. julijo. Predlog odloka o mestnih in
pi-imestnih četrti v mestni občini Ptuj bo ena od točk dnevnega reda
ijevete seje sveta, ki bo 25. septembra ob 1 5. uri. Datum in njeno
vsebino, razpravljali bodo o desetih točkah dnevnega reda, je v po-
nedeljek določilo predsedstvo sveta.
iffrv-^-...........!i;!!l!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!ii:!..!:.!l!.;..:..!!!!.........::::::...:!!!!!1!
V CELJU ŽIVAHNA SEJEMSKA DEJAVNOST
|| Celju, kjer so 8. septembra odprli 28. mednarodni obrtni sejem,
P vlada pravi sejemski vn/ež. Ob številnih poslovnih srečanjih pote-
l^ajo živahne razprave o razmerah za razvoj slovenske obrti. Se pose-
bej živahno je bilo v torek, ko so razpravljali o še ne izpolnjenih obrt-
niških zahtevah, med drugim o uvedbi plačilnega reda. Jutri bodo
gostje sejma tudi župani in predsedniki svetov občin s širšega
območja Ptuja. Njihova gostiteljica je Območna obrtna zbornica
Ptuj.
SKLEPI O DODELITVI STANOVANJ
DO 25, SEPTEMBRA
bodoči najemniki neprofitnih stanovanj ob Osojnikovi ulici v Ptuju
^bodo sklepe o dodelitvi stanovanj prejeli do 25. septembra, vse-
lili pa se bodo lahko med 15. in 30. oktobrom. Stanovanja so sicer
zgrajena, nista pa še urejeni okolica in dovozna cesta; vselitev pred
omenjenim datumom ni mogoča. Pred selitvijo bodo morali novi sta-
novalci podpisati tudi pogodbo, v kateri bodo opredeljene njihove
obveznosti.
V SOBOTO KOZJEREJSKA RAZSTAVA
Rtujski rejci koz bodo to soboto, 16. septembra, pripravili prvo sa-
i mostojno razstavo koz v Ptuju. Ta bo na živinskem sejmišču ob
Ormoški cesti v Ptuju. Na njej bo od 9. do 18. ure na ogled več kot
100 izredno kvalitetnih živali, predstavitev pa bo združena s
pokušnjo in prodajo kozjega mleka, kozjih sirov in drugih mlečnih iz-
delkov. Žal verjetno ne bo možno poskusiti kozjega mesa, kajti čas
kozličev je že mimo. (-OM)
20, SEPTIMiRA SEJEM NARAVA ■ ZDRAVJE
f Ljubljani bo od 20. do 24. septembra sejem Narava - zdravje.
Na njem se bodo predstavili tudi nekateri člani Gospodarskega
interesnega združenja Poetovio Vivat iz Ptuja, posebej pa še Terme in
Pokrajinski muzej. 21. septembra bo na sejmu tudi "Don Ptuja", ki bo
za obiskovalce posebej zanimiv, saj bodo lahko pokusili del kulina-
rične ponudbe s širšega območja Ptuja in spoznali njegov kulturni ut-
rip.
Z JESENJO PRIHAJA IZLETNIŠKI TURIZEM
Bodatki o nočitvah v tednu od 4. do 10. septembra kažejo na to,
i da prihaja obdobje izletniškega turizma. Število nočitev se je v
tem obdobju spustilo pod tisoč. Skupaj jih je bilo 838, od tega 519
domačih. Gostov je bilo v tem obdobju 358, 198 domačih in 160
tujih. Muzejske zbirke si je ogledalo 766 turistov, informacije v Tic-u
po jih je iskalo 1 20, od tega 71 tujih.
'KDO BO BOLJŠI"
t poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah je bilo v petek
zvečer televizijsko snemanje prireditve pod naslovom "Kdo bo
boljši" - občina Domžale ali občina Ptuj. Ekipi sta se pomerili v
družabnih igrah. Ptujsko je vodil župan dr. Miroslav Luci, sestavljali
pQ so jo znani ptujski športniki Mirko Vindiš, Dejan Doki in Silva Raz-
log. Oddajo bo kanal 59 predvajal v soboto, 16. septembra, A-ko-
nal pa v nedeljo, 1 7. septembra.
TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
||dor je zamudil letošnji 26. festival domače zabavne glasbe, ki je
i^bil 1. in 2. sesptembra v dvorani Center v Ptuju, si ga bo to so-
boto lahko ogledal v skrajšani verziji. Tinček Ivanuša je za ptujsko te-
levizijo pripravil posnetke nagrajencev in pogovore z njimi, svoja roz-
nnišljanja pa je v pogovoru z voditeljico Nado Kotar podal direktor
festivala Franc Lačen.
Pripravila: MG
PTUJ / KMEČKO HIŠO SELIJO
v nočnem požaru v vinarskem muzeju na prostem 5. septem-
bra je pogorelo ostrešje kmečke hiše, premični predmeti pa
so ostali nepoškodani. Po prvem podatku naj bi bil vzrok za
požar kratek stik v električni napeljavi in ta je bil v na-
daljnjem postopku tudi potrjen. Torej odpadejo dvomi o na-
mernem požigu, ki so se razširili zadnje dni, posebej še, ker je
v noči s sobote na nedeljo (z 9. na 10. september) zagorela
tudi preša, ki je sestavni del vinarskega muzeja na prostem.
Pri tem požaru pa obstaja sum namernega požiga, vendar
preiskovalci še niso rekli zadnje besede.
Kot smo izvedeli od vodje oddelka za družbene dejavnosti v mestni
občini Ptuj Kristine Šamperl-Purg, so se v mestni občini Ptuj z
vprašanjem vinarskega muzeja na prostem ukvarjali predvsem zara-
di postopka v zvezi z gradnjo podvoza. Zaradi tega se je začel tudi
oblikovati projekt preselitve objekta na novo lokacijo, za kar pa bi
morali imeti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine. Pokrajinskega muzeja Ptuj, lastnika Kmetijskega kombi-
nata - Slovenske gorice Haloze, lastnika zemljišča, ki je bilo v dena-
cionalizacijskem postopku vrnjeno družini Kravina, in ministrstva
za šolstvo in šport, ki je lastnik objekta v Spuhlji (bivši radarski cen-
ter, ki ga je ministrstvo za obrambo preneslo na ministrstvo za šolst-
vo), kjer je center šolskih in obšolskih dejavnosti in kjer bi lahko bil
znotraj tega centra postavljen mini muzej na prostem v kontekstu
biokmetije kot sestavni del muzejskih zbirk na prostem.
Dan po požaru so se v oddelku za družbene dejavnosti v navzočnos-
ti predstavnikov oddelka, direktorja Centra šolskih in obšolskih dej-
avnosti v Spuhlji, Vinarstva Slovenske gorice - Haloze in Pokrajin-
skega muzeja dogovorili o odvozu premične ekološke dediščine, ki je
še uporabna, v muzejske deponije, kjer jih bodo očistili in sanirali.
Kmetijski kombinat - Vinarstvo Slovenske gorice-Haloze in Center
šolskih in obšolskih dejavnosti naj bi sklenila pogodbo o neod-
plačnem prenosu ostankov kmečke hiše in vseh premičnih predme-
tov, sedmega septembra pa je bila opravljena demontaža kmečke
hiše. Najpomembnejše pa je, da so soglašali s pobudo, da se kmečka
hiša namesti v Spuhlji.
•>MG
PTUJ / Z MALIMI IN VELIKIMI
NA PEDIATRIČNEM ODDELKU
meii oirafci v
Druščina malih in velikih iz
otroške oddaje je bila minuli
konec tedna na obisku pri bol-
nih otrocih na pediatričnem
oddelku ptujske bolnišnice.
Tokrat je delček k prijetnemu
druženju dodala še otroška pro-
dajalna Pikapolonica, ki je v
goste prišla kar s Hugom veli-
kanom. Za prijazen sprejem sta
poskrbela vodja pediatričnega
oddelka dr. Dušan Kolarič in
vzgojiteljica na odelku Tatjana
Sprah.
Sicer pa bo Hugo z otroki na pe-
diatričnem oddelku v ptujski
bolnišnici ostal za zmeraj, kajti
Silva Volgemut iz Pikapolonice
je Huga malčkom podarila, da bi
v prihodnje prinesel veselje in
smeh med bolne otroke in jim,
po Silvinih besedah, polepšal še
tako žalosten dan. Da pa bi bilo
veselja še več, so iz Pikapolonice
tokrat prinesli tudi nekaj
družabnih iger.
Za male in velike:
Tatjana in Dušan
PTUJ / ZA ODPRAVO ARHITEKTONSKIH OVIR
sta Silva in Andreja Razlag letos spomladi organizirali raz-
in srečanje najboljših ptujskih športnikov, je obljubil svoj
^stop tudi Skofjeločan Jan Plestenjak. Takrat se prireditev žal ni
udeležiti, na Ptuju pa bo zapel ta petek ob 20. uri v ptuj-
^in gledališču. Z njim bo prišla tudi svetovno znana manekenka
krtina Kajfež.
jppešna mlada kegljavka An-
Razlag se skupaj z mamo
. že dobro leto ukvarja tudi s
, °iektom odstranjevanja arhi-
[^J^onskih ovir v šolah, da bi
° lahko vse šole normalno
obiskovali tudi invalidni šolarji.
Po spomladanski prireditvi, ki je
obsegala tudi dobrodelni del, se
je na posebnem računu zbralo že
nekaj denarja za odpravo arhi-
tektonskih ovir, temu pa bo na-
menjen tudi izkupiček tokratne-
ga koncerta Jana Plestenjaka. V
organizacijo koncerta in
srečanja po njem so se vključili
še Pokrajinski muzej Ptuj, Pa-
pirnica Alf in Studio 01ympic.
Studio 01ympic je namreč po
koncertu povabil uspešne šport-
nike, ki nabirajo kondicijo pri
njih, in goste na srečanje v res-
tavracijo Ribič.
•>MZ
PTUJ / GOSTOVANJE ITALIJANSKEGA LUTKARJA
Zadnja nedelja je bila za vse mlade obiskovalce
gledališča posebno doživetje, saj smo imeli pri-
ložnost srečati se s tradicionalnim neapeljskim
gledališčem, izvirajočim iz 12. stoletja, ki nam ga
je predstavil Salvatore Gatto.
jMojster lutkovnega gledališča iz Italije nas je po-
peljal v svet ljudskega lutkarstva, sorodnega
nam
doh ro znanemu "Gašperl teatru^\ Predsta-
va se odlikuje z odlično animacijo ročnih lutk, s
temperamentom, izrednim ritmom in dinamiko.
Simpatični liki so nas pritegnili bodisi k smehu
in komentarjem bodisi k razmišljanju, da so že
naši davni predniki gledali Toma in Jerryja -
najbrž sprva še brez razglabljanja o možnih
^^stranskih učinkih^^ fizičnih spopadov na sceni za
otroške duše.
oh koncu smo gledalci izvedeli še nekaj o dodatni po-
nu
dh i potujočega gledališča, ki je hilo ob svojem nas-
tanku poulično, sejemsko in je zato ponujalo še pov-
sem druaačne storitve kot kulturne ustanove danda-
nes: puljenje zob, manjše operacije, zdravila za raz-
lične tegobe, skratka popolno telesno in duševno servi-
siranje.
Nedeljsko dopoldne je kar pravi čas za družinski obisk
lutkovne predstave. V našem mestu je veliko otrok,
željnih gledališča, zato si bomo prizadevali tudi v pri-
hodnje ponuditi lutkovni abonma za izven.
Strokovna sodelavka ZKO Ptuj
Nevenka Gerl
4-PO NAŠIH KRAJIH
14.SEFrEMBER 1995- TEDNil
TRŽEČ / ŠE VEDNO ODMEVI NA GASILSKO NESREČO
Tudi po dobrih štirinajstih dneh, odkar se je na ozkem cestišču pri Sedlašku pripetila huda gasilska nesreča, v kateri je umrl 28-letni voznik Branko Kirbiš iz Trž(a,t|
njegovi prijatelji pa so bili poškodovani, od tega dva huje, so odmevi na tragičen dogodek še vedno živi. Prav prizadevnost in pomoč pri gašenju požara sta bila;
avgusta usodna za trževske gasilce, ki so hiteli na pomoč in pri tem doživeli hudo nesrečo. V žalno knjigo gasilskega društva se je v minulem tednu vpisal še predse^
Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry.
Cesta od Sedlaška proti Kamnu, ki vodi proti mestu požara,
je namreč zelo ozka, povrhu tega pa so padavine tistega dne
povzročile, daje bila mokra in spolzka.
"Gasilsko vozilo, ki je skupaj s
5000 litri vode tehtalo dobrih 12
ton, je namreč takoj, ko je zapel-
jalo na bankino, zgrmelo v 80
metrov globok prepad. Danes so
ostanki gasilske cisterne le velik
kup neuporabne pločevine. Sku--
paj z gasilci iz Sel smo razbitine
uspeli pripeljati do našega gasil-
skega doma. Tudi takojšnja
pomoč pri nesreči in po njej nam
je veliko pomenila. Kar nekako
ne morem pozabiti na prvo in ta-
kojšnjo pomoč, ki sta jo našim
ponesrečencem nudila Marjan
Turk in Damjan Bračič, poli-
cista iz Policijskega oddelka
Podlehnik. Vendar pa tudi dru-
gi, ki so takoj prihiteli na kraj
nesreče, Branku več niso mogli
pomagati. S tem, ko je ugasnilo
njegovo življenje^ se je v našem
društvu pojavila strašna izguba
in najverjetneje nas bo ta
spremljala še dolga leta, kajti
take nesreče v našem društvu ne
pomnimo," je nekaj dni po nes-
reči povedal poveljnik OD Tržeč
Anton Jus.
Brankov 23-letni brat Franc
in 28-letni Franc Trafela sta v
teh dneh še vedno na zdravljenju
v bolnišnici in dobro okrevata,
19-letni Bogdan Hostnik pa je
bolnišnico zapustil kmalu po
nesreči.
"Govorice o takšnem ali dru-
gačnem vzroku nesreče so raz-
lične, verjetno pa jih je bilo v
usodnih minutah na kraju do-
godka več. Prav zato v teh dneh
pripravljamo dokumentacijo.
Veliko so nam pri njenem ure-
jenju pomagali na ptujski gasil-
ski zvezi, v prvih dneh minulega
tedna pa nas je obiskal ter ponu-
dil svojo pomoč predsednik Ga-
silske zveze Slovenije Ernest
E6ry. Ob njegovem obisku smo
s predstavniki ptujske gasilske
zveze obiskali Kirbiševo
družino, kjer je trževsko gasilst-
vo resnično doma, skupaj smo
bili na kraju nesreče ter na obi-
sku pri naših dveh gasilcih v
bolnici. Kljub vsemu pa v Tržcu
še vedno ne moremo dojeti, da se
je lahko v našem kraju pripetil
tako krut dogodek, ki je vzelo
mlado življenje. Resnično bi se
radi zahvalili za pomoč vsem
okoliškim gasilskim društvom,
vaščanom ter vsem tistim, na ka-
tere se lahko vedno obračamo,"
je še povedal Anton Jus, ki mu v
teh dneh na mestu poveljnika
društva nikakor ni lahko.
Gasilci iz Tržca so bili tisti
dan, ko se je zgodila nesreča,
znova požrtvovalni in so prispeli
na kraj požara ponovno ^^
prvimi, vendar je bila takrat ujj
da v rokah drugih. Pomoč ninj
gim v nesreči pa bodo, kot prj^j
jo v Tržcu, nudili tudi v p,j
hodnje.
Tatjana Mohorf,
Ernest E6ry na obisku pri ponesrečenih gasilciii v bolnišnici.
Gasilska delegacija si je pogledala kraj nezgode pri Sedlašlii
KIDRIČEVO / NADALJEVANJE ZAPLETA V ČEVLJARSTVU
NAČELNIK UNZ MARIBOR MILAN CUŠ ODGOVARJA # OBISK DR. JANEZA RUGLJA I PTUJSKO SODISCE ZAHTEVALO ODSTRANI-
TEV DELAVCEV • DIREKTORICA NADA JURANČIČ IMA MIRNO VEST, KRIVI VLADA PREMZLA
V prejšnji številki Tednika smo pisali o zapletih kidričevskem Čevljarstvu, ki jim še zmeraj ni
videti konca. V preteklih dneh se je ponovno nanizalo precej dogodkov, katerih rezultati niso
kdove kako spodbudni. Pozitivno je predvsem to, daje tudi druga stran, tu mislimo predvsem
na direktorico podjetja Nado Jurančič, podala svoje videnje dogodkov zadnjega leta.
Svoje prvo sporočilo za jav-
nost, ki ga je podpisalo osem
trenutno zaposlenih v Čevljarst-
vu, vključno z direktorico, so
objavili prejšnjo sredo, 6. sep-
tembra. V njem navajajo dejstva
o poslovanju podjetja, ki je bilo
v izgubi. Po uvedbi stečajnega
postopka pa je začelo prikazo-
vati dobiček, ki je bil osnova za
predlog postopka uvedbe prisil-
ne poravnave. Z dogovorom o
zaposlovanju ter plačilu delav-
cev - upnikov naj bi se strinjali
vsi, tako člani Svobodnih kot
Neodvisnih sindikatov. Do za-
pleta je prišlo 31. avgusta z za-
sedbo podjetja.
POLICIJA SE NE
NAMERAVA VMEŠAVATI
Na očitke, da je v sindikalno dej-
avnost posegla policija, je poja-
snilo za javnost dal tudi načelnik
Uprave za notranje zadeve Mari-
bor Milan Čuš. "Naši ukrepi so bili
namenjeni le zagotavljanju javne-
ga reda in miru ter preprečevanju
morebitnih kriminalnih dejavnos-
ti," je zapisal. "Nikakor se nismo in
se ne nameravamo vmešavati v
notranje razmere v podjetju in v
sindikalno dejavnost." Obenem je
navedel kronologijo ukrepov, ve-
zanih na Čevljarstvo, v katerih je
bila prisotna policija. Ocenjujejo,
da so bili vsi ukrepi v skladu z za-
konodajo in danimi pooblastili.
V ponedeljek, 4. septembra, je
ptujska okrajna sodnica Albina
Hriec-Pečnik izdala začasno
odredbo, v kateri od delavcev, ki
so zasedli podjetje, zahteva, da
se odstranijo iz poslovnih prosto-
rov ter da se, kot je zapisano v
začasni odredbi, "odvrne preteča
nevarnost protipravne poškodbe,
ali prepreči nasilje, ali odvrne ne-
nadomestljiva škoda".
Delavci, ki so zavzeli poslovne
prostore Čevljarstva, niso reagira-
li, kot je bilo zahtevano. Pričako-
vali so celo nasilno odstranitev ter
posredovanje policije. Rujskemu
okrajnemu sodišču pa so poslali
dopis o vstopu intervenienta v
pravdo proti toženi stranki Zinki
Babič in 19 soobtožencem zaradi
motenja posesti in začasni odred-
bi o zapustitvi zasedenih prosto-
rov, ki jo je izdalo sodišče.
OBISK DR. JANEZA
RUGLJA
V soboto, 9. septembra, je^ de-
lavce, ki so zasedli prostore Čevl-
jarstva, na prošnjo predsednika
Neodvisnih sindikatov Slovenije
Rastka Plohla obiskal dr. Janez
Rugelj z ženo. Pregledal je doku-
mentacijo o njihovem konfliktu ter
v pogovoru z njimi prišel do ugo-
tovitve, da so se znašli v skrajni
zagati. "Očitno je njihovo globoko
spoznanje, da pravzaprav nimajo
več kaj izgubiti, zato je čutiti njiho-
vo odločenost, da v svojem pro-
testu vztrajajo. Vsi se nahajajo v
stopnjevanem in zato škodljivem
stresu, ki utegne ogroziti njihovo
telesno in duševno zdravje," je v
poročilu zapisal dr. Rugelj.
S PONEDELJKOVIH
TISKOVNIH KONFERENC
^ Krona dogodkov v kidričevskem
Čevljarstvu v začetku tega tedna
sta bili tiskovni konferenci, sklica-
ni v ponedeljek, 11. septembra.
Prvo je sklicala organizacija Zveze
svobodnih sindikatov, na njej pa
so svoje poglede na dogajanje
predstavili delavci, ki so v Čevl-
jarstvu še v službi, predvsem pa
direktorica Nada Jurančič. Na
drugi pa so nova dejstva o nepra-
vilnostih v podjetju predstavili
pred uvedbo stečaja zaposleni
delavci, ki še zmeraj zasedajo
upravne prostore podjetja.
Sekretar ptujskega občinskega
sveta ZSSS Boris Frajnkovič je v
ovrgel trditve o sodelovanju obeh
sindikatov pri zavzemu podjetja.
"Za nikakršen konflikt med sindi-
kati ne gre," je povedal. "Ne strin-
jamo pa se z načinom reševanja
zadev, kot se to počne zdaj. Za to
obstajajo z zakoni predvidene
poti. Prizadevamo si, da delo v
podjetju teče naprej, saj vidimo
možnost širitve in odpiranja novih
delovnih mest."
Svoje so v nadaljevanju dodali
tudi delavci, ki so izrazili bojazen,
da je zaradi nastalega položaja ter
pomanjkanja dela in materiala
ogrožen obstoj podjetja. Zdajšnje
poslovanje je namreč močno
okrnjeno.
Temu je pritrdila direktorica
Nada Jurančič, ki je na osnovi
svoje dokumentacije krivdo za
uvedbo stečajnega postopka v
Čevljarstvu prenesla na bivšega
direktorja Vlada Premzia. Ta naj
bi že leta 1992 hotel v podjetju iz-
peljati lastninjenje. "Ves cirkus
okrog Čevljarstva je že neumen,"
je dejala. "Sama imam mirno vest
in podjetja ne nameravam zapus-
titi." Razen Premzia sta po njenem
mnenju krivca za nastali položaj
še delavca Milan Krušič in Leo-
pold Karneža. Šlo naj bi celo za
maščevanje zaradi disciplinskega
postopka, ki ga je proti njima
sprožila direktorica, postopek pa
je disciplinska komisija zavrnila.
Jurančičeva meni, da brez
vmešavanja omenjenih treh sploh
ne bi prišlo do stečaja podjetja,
ampak bi njegova sanacija nor-
malno tekla. Obenem je zavrnila
namigovanja o njenih dobrih zve-
zah s policijo in sodstvom.
Na tiskovni konferenci NSS je bil
spet govor o podrobnostih poslo-
vanja Čevljarstva v času Nade Ju-
rančič. Padle so obtožbe, da je
ponaredila popis polizdelkov in
končnih izdelkov, z denarjem od
njihove prodaje pa pokrivala
stroške v času stečaja. Rastko
Plohi je povedal, da smatrajo za
edini dosedanji uspeh raz-i
reševanja položaja v podjetju pri-l
hod inšpektorjev UNZ Maribor, ki
so jih obiskali z namenom zbiran-
ja nadaljnjih podatkov. Nekaj očit-
kov pa je ponovno padlo na račun
sodnice BIserke Rojic. Po bese-
dah Plohla je ta predstavnikom
Neodvisnega sindikata še pred
časom zaupala, da ni zadovoljna
s stečajnim upraviteljem Ignacem
Mariničem in Nado Jurančič. Del-
avcem je predlagala, naj s podat-
ki, ki govorijo proti njima, še
počakajo, saj se podjetje lahko
spet vrne v fazo pred stečajem.
Bivši delavci so tudi povedali, da
čeprav dobivajo moralno podpo-
ro številnih političnih strank ter
predstavnikov sindikatov, še zme-
raj niso zadovoljni z neukrepan-
jem državnih organov. Obenem
so napovedali še dodatne dokaze
o nepravilnostih v Čevljarstvu, ki
jih nameravajo javnosti predstaviti
v kratkem.
^DS
»Kakšna bo jesen?«
Bodo imeli prav tisti, ki že vnaprej
trdijo, da bo letošnja slovenska (poli-
tična) jesen vroča in bojevita? Nekate-
ri so tudi napovedali, da bo zelo "nape-
to" na prvem jesenskem Sestanku li-
derjev treh vladajočih koalicijskih
strank - Liberalne demokracije. Slo-
venskih krščanskih demokratov in
Združene liste socialnih demokratov,
pa se je kljub temu vse skupaj končalo
brez povišanih tonov. Eden izmed
poročevalcev je celo zapisal, da se je
sestanek "treh velikih" v torek, 5. sep-
tembra, kljub drugačnim napovedim
končal mirno, "šefi strank pa so se
razšli brez vsebinskih sklepov".
OTROŠKI DODATEK ZA VSE
Seveda je vprašanje, kaj si kdo pred-
stavlja kot "vsebinske sklepe". Po-
membno je, da so se pogovarjali (kar
ni vedno njihova skupna značilnost)
in da so potrdili skupno voljo in
odločnost, da bi sprejeli proračun za
leto 1996 do konca tega leta. Prav tako
so se dogovorili o načinu koalicijske-
ga usklajevanja proračunskij;i doku-
mentov. Značilno je tudi to, dasosepo
tem sestanku sešli predstavnki Slo-
venskih krščanskih demokratov in
Združene liste, da bi glede na resne
pomisleke Liberalnih demokratov
našli nekakšen kompromis in novo
rešitev v zvezi z univerzalnim
otroškim - dodatkom, ki naj bi v Slo-
veniji na pobudo krščanskih demo-
kratov in Združene liste začel veljati
prihodnje leto. V parlametu so pred
časom že pripravili ustrezen zakon o
univerzalnem otroškem dodatku, Li-
beralna demokracija pa zdaj dokazu-
je, da bi to pomenilo prehudo breme
za proračun. Združena lista in krščan-
ski demokrati še naprej vztrajajo, da
naj bi začeli univerzalni otroški doda-
tek izplačevati L januarja 1996, ven-
dar z nekaterimi popravki. Predlaga-
jo, da višina dodatka ne bi bila takoj
enaka za vse, pri čemer bi tako kot dos-
lej upoštevali imovinsko stanje
staršev. Po nekaterih sedanjih
izračunih bi otroški dodatek po no-
vem prejemalo še 340.000 otrok, nje-
gova višina pa bi bila povprečno 5
tisoč tolarjev.
KAKO DOLG PORODNIŠKI
DOPUST
Krščanski demokrati in Združena
listasoskupaj izmenjali tudimnenjao
podaljšanju porodniškega dopusta.
Poročajo, da glede tega še n iso usklaje-
ni, saj se pri Združeni listi zavzemajo
za osemnajstmesečni porodniški do-
pust, pri krščanskih demokratih pa za
dve leti.
Najnovejše sestankovanje koalicij-
skih partnerjev je nenavadno (in
spodbudno) glede na to, da so se doslej
(ne glede na koalicijo) s posameznimi
idejami in predlogi pojavljali v parla-
mentu kot "prosti strelci", brez
kakršnekoli pripravljenosti, da bi se
usklajevali. Gre tokrat za izjemo ali za
začetek nove, drugačne prakse?
Seveda pa bi bilo še kako potrebno,
da bi se koalicijski partnerji (pa tudi
koalicija in opozicijske stranke) začeli
drugače usklajevati, ko gre za zunan-
jepolitična vprašanja. Glede tega se
zdi, da Liberalna demokracija oziro-
ma njen del v vladi po nepotrebnem
prikriva posamezne zunanjepolitične
poteze in namere ter tako povzroča
različne nesporazume in konflikte.
Lahko bi rekli, da si "prisvaja" zunan-
jo politiko tudi tam in tedaj, ko bi bilo
celo za Liberalno demokracijo veliko
bolje, če bi delovala bolj odprto in raz-
vidno, če bi za svoje ideje iskala širše
nacionalno soglašanje.
SKRIVNOSTNA ZUNANJA
POLITIKA
Zdi se, da poskuša Liberalna demo-
kracija s svojim sedanjim ravnanjem
sebe prikazati kot najzaslužnejšo za
posamezne odločitve. Seveda pa bo v
takšni varianti tudi odgovornost za
morebitne neuspehe padla predvsem
nanjo. Zato ni prav nič čudno, da je
eden izmed komentatorjev te dni za-
pisal, da igra vlada, "bolje rečeno njen
eldeesovski del, tvegano igro", ki bo
odločala tudio tem, kdo bo dobil ali iz-
gubil na volitvah.
Trenutno je tako, da krščanski in
socialni demokrati (če se omejimo
zgolj na koalicijske partnerje) v glav-
nem v javnosti izjavljajo, da ne vedo,
kaj se, denimo, v slovenskih stikih z
I tal ijo v resnici dogaja. V glavnem raz-
pravljajo in polemizirajo na osnovi
tistega, kar so prebrali v zadnjih izja-
vah in intervjujih zunanjega ministra
Thalerja ali premiera Drnovška...
Predsedujoči v parlamentarnem
odboru za zunanjo politiko in funk-
cionar Združene liste Borut Pahor
tako v nedeljski Republiki piše o
"napačni strategiji zunanjega mini-
stra Zorana Thalerja" v odnosih do
Italije in Evropske unije. "Če prav ra-
zumem ministra Thalerja, jepripravl-
jen na podpis dvostranskega sporazu-
ma z Italijo, ki bi bolj ali manj upošte-
val italijanske zahteve, pod pogojem,
da se hkrati v njem določi, da Italija ne
bo dala nobenih drugih podobnih
zahtev in da bo podpisala evropi
sporazum s Slovenijo," piše Pahot
dodaja, da bi bil taka rešitev za Sl<(
nijo škodljiva indabibilo boljeodi
italijanske zahteve, četudi bi nafl
zelo otežkočilo pot v Evropsko uni'
Med predsednikom vlade dr. J^"
zom Drnovškom in liderjem Slo^^
skih krščanskih demokratov Lol'
tom Peterletom (oziroma med Ijuii
iz njunih kabinetov) še naprej poif
polemika in razjasnjevanje, kaj na'
bilo v nastopih za mednarodno I"
nost koristno in kaj škodil''
Drnovškova kritika leti na Peterk'
intervju v dunajskem Kurierju, Y
terem je (kot pravi Drnov?
netočno predstavil in kritiziral'
nanjepolitične poglede slovensk'
premiera in slovenske zunanje p"''
ke. V najnovejšem sporočila
Drnovškovega kabineta piše, da P
m ier Drnovšek n i evroskep tik", k"'
je menda označil Peterle. "Če slo^^
ska vlada oziroma njen predsedn'!'
sprejmeta italijanskih izsiljevnal'
ne pomeni, da nista za Evropo oZ'
ma za vstop Slovenije v EU," piše''
drugim v sporočilu.	.
•^JakKopf
fEDNIK > 14. SEPTEMBER 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE >5
PTUJ-MARIBOR / GLASBENI SEPTEMBER '95
festivalu Glasbeni september '95 odpiramo vrata. V Viteški dvorani ptujskega
iradu bo v četrtek, 14. septembra, Irena Grafenauer zaigrala Bachove sonate,
insamblu Musica Antiqua Koin pa bomo prisluhnili v torek, 19. septembra.
pja festivalu Glasbeni septem-
h^r '95, v katerem se baročnim
yečerom pridružuje serenadna
glasba kasnejših obdobij, bo
umetniška druščina solistov v
dvanajstih festivalskih dneh
lioncertirala domala vsak dan.
Odlični gostje bodo nastopili
solistično ali zbrani v festival-
ski komorni orkester. Ljubitel-
jem klasične glasbe se kot
višek sezone v teh dneh ponu-
jajo vrhunska koncertna
doživetja. Največja imena fes-
tivala prihajajo tudi na Ptuj.
Flavtistka Irena Grafenauer
ima do tega "štajerskega" festiva-
la še prav poseben odnos. Že dol-
ga leta je gospa Grafenuaer prava
"duša" festivala. Kljub izredni
zasedenosti, saj je ena naju-
spešnejših flavtistk na svetu, na
njem redno sodeluje. Nad ptuj-
sko Viteško dvorano se je nav-
dušila na snemanju že pred de-
setletji. Pri nas se sicer petična
ometnica očitno dobro počuti,
saj je tudi letos sprejela povabilo
brez zadreg. Na ptujskem kon-
certu, kjer bo predstavila tri so-
nate J.S. Bacha, bo zaigrala v raz-
ličnih komornih zasedbah. Pri
čembalu bo Mariborčan Janko
Šetinc, ki z Grafenauerjevo že
dolgo odlično sodeluje, na vio-
lončelo bo zaigrala gostja z Du-
naja Melissa Coleman, na oboo
pa mlad Velenjčan Jure Volk. Za
najmlajšega med njimi bo kon-
certiranje s tako vrhunsko umet-
nico še prav posebna izkušnja, za
poslušalstvo pa nedvomno
edinstven večer.
Mariborski festival po zaslugi
gostujočih umetnikov, odličnih
koncertnih prostorov ter vzorno
sestavljenih umetniških progra-
mov slovi daleč naokrog. Celo na
Memško sega dober glas. Kako
bi si sicer razlagali, da so se po-
vabilu odzvali tudi člani enega
najelitnejših ansamblov za staro
glasbo Musica Antiqua Koln.
In prav njih smo povabili tudi
na Ptuj. Ansambel je pred več
bt dvajsetimi leti ustanovil
Reinhard Goebel, ki je še danes
njegov vodja. Specializirali so se
za igranje na orginalna glasbila,
H so od sodobnih v marsičem
drugačna - ne samo po zvoku,
tudi v načinu igranja. Zasedba
ansambla se glede na repertoar
seveda spreminja, nikoli pa ne
presega komornega števila. Nji-
hov repertoar obsega dela zna-
nih, pa tudi zelo redko izvajanih
mojstrov 17. ter 18. stoletja.
Spremlja jih sloves elitnega an-
sambla, ki so mu domači naj-
zahtevnejši koncertni odri pov-
sod po svetu. Za njihovo gosto-
vanje na našem festivalu, je naj-
zaslužnejši dober glas o muzikih
slovenskega rodu, ki živijo v
nemških mestih, in teh ni malo.
Vrhunski interpreti bodo v
različnih godalnih zasedbah ter
ob spremljavi čembala ali
majhnih orgel zaigrali dela
baročnih mojstrov, sodobnikov
slovitega Angleža Henrya Pur-
cella. Slednjega se letos še prav
posebno slavi, saj je minilo 300
let od njegove smrti. Passacaglie,
chacone, toccate in trio sonate
bodo zazvenele na originalnih
instrumentih. Florian Deuter
bo zaigrala na violino iz leta
1713 (J. P. Rogeri, Brescia),
Reinhard Goebel na violino z
letnico 1665 (J. Steiner, Absam)
ter violo po Steinerju, Victoria
Gun na violino neznanega flan-
drijskega izdelovalca iz leta
1650, Markus Mollenbeck na
violončelo iz leta 1756 (F. Gil-
bert, Metz - mojster viole da
braccio iz leta 1764, ki jo hrani-
mo v ptujski zbirki glasbil), o iz-
delovalcu čembala ter orgel pa
žal nimamo podatkov.
Oba koncerta bosta ob 20. uri,
vstopnice zanju pa lahko rezer-
virate pri muzejski blagajni.
Gostovanje velikih umetnikov
sta denarno podprli Mestna
občina Ptuj ter Nova KBM, Po-
družnica Ptuj. Vljudno vabljeni!
•> Darja Koter
STATENBERG / OB ZAKLJUČKU ČETRTE LIKOVNE KOLONIJE
-Akademski slikarji, likovni pedagogi in ljubiteljski slikarji so
Se tudi letos srečali na gradu Štatenberg na že četrti likovni
l^oloniji. Od srede, 6 septembra, so ustvarjali v bližnji okolici
žradu Štatenberg, v nedeljo pa so v viteški dvorani gradu
Odprli razstavo del, nastalih na koloniji. V kulturnem pro-
gramu sta se z izborom šansonov in balad predstavila duo
)'isinsky in Vizecky. Med pokrovitelje letošnje Ikovne koloni-
je seje zapisal Taluni iz Kidričevega.
"Iz skromnih začetkov leta
'^92 se je likovna kolonija na
P'"elef)em gradu Štatenberg raz-
bila v pravo srečanje slikarjev, ki
^^di prihajajo, saj je okolje ust-
varjanja takšno, da človeka ne
P^^sti ravnodušnega. Skupaj si
^^Hmo le, da bi v prihodnjem
^tu, ki bo za nas jubilejno, orga-
l^izirali še boljšo kolonijo," so v
^''aiki zloženki zapisali ude-
ležneci letošnje kolonije.
Pet dni, kolikor je likovna ko-
lonija trajala, so na gradu Štaten-
berg ustvarjali: Dušan Fišer,
Jože Fohin, Klara Jenko, An-
drej Božič, Ljerka Kovač, Ja-
nez Matelič, Lučka Falk, Gani
Llalloshi, Jure Cihlar, Janez
Ferlan, Jure Kalan, Bojan Lu-
baj, Branko Gajšt in Marij
Vranko.
Branko Gajšt, ki je imel tudi
letos v rokah organizacijo in po-
tek kolonije, je povedal, da so se
v štirih srečanjih naučili veliko
novega, dvignil se je nivo umet-
nin, uspeh kolonije pa je še večji
z letošnjim velikim številom sli-
karjev iz vse Slovenije. "V dneh
našega ustvarjanja v okolici gra-
du nam je nekoliko nagajalo vre-
me, dobro pa smo bili sprejeti
tako na gradu kot tudi med nakl-
jučnimi obiskovalci in lahko bi
rekel, da smo vse dni živeli prav
po 'grajsko'. Med udeleženci je
bilo precej umetnikov, ki v
našem okolju veljajo za izredno
kvalitetne in ustvarjalne, vse to
pa je bilo moč videti še na razsta-
vi, ki smo jo pripravili ob zakl-
jučku kolonije in bo odprta vse
do petka, 15. septembra," je med
drugim povedal Branko Gajšt.
Med udeleženci letošnje kolo-
niji je bilo tudi slišati, da se bo
kolonija v prihodnje razvijala
tako, da bo iz leta v leto še boljša
in bogatejša. Za prihodnje leto,
ko bodo na gradu Štatenberg
pripravili jubilejno - peto likov-
no kolonijo, jim namreč ostaja
veliko novih idej in polna mera
dobre volje. In če bo likovna ko-
lonija v prihodnje še boljša in še
bolje obiskana, jo bodo spreme-
nili v stalno manifestacijo umet-
nosti na gradu Štatenberg.
Tatjana Mohorko
Dušan Fišer se je zahvalil v imenu letošnjih udeležen-
cev likovne kolonije.	Foto: D. Sterle
DORNAVA / ODPRLI ZASEBNO GLASBENO SOLO
Prejšnjo soboto so v Dornavi
svečano odprli prvo zasebno
glasbeno šolo na našem po-
dročju, tretjo v Sloveniji. Prido-
bitve so najbolj veseli otroci, ki
si bodo odslej v njej nabirali
glasbeno znanje že od vrtca na-
prej. Da so tega željni, potrjuje
tudi to, da so vsa učna mesta že
zasedena.
Lastnica šole mlada glasbenica
Simona Žgeč Veselič je poveda-
la, da je sicer vedela, da manjka
glasbenih pedagogov za
poučevanje harmonike, klavirja
..., vendar jo je izjemno veliko
zanimanje za učenje instrumen-
tov zelo presenetilo. Simona bo
odslej svoje znanje, ki si ga je
pridobila na izobraževanju in pri
poučevanju v Nemčiji, prenašala
na mlade talente. Pri delu ji
bodo v začetku pomagali sestra
Lidija, ki je uspešno končala
srednjo glasbeno šolo v Maribo-
ru in se odpravlja na študij v
Ljubljano, ter nekateri drugi
glasbeni pedagogi.
Otvoritvene slovesnosti so se
med drugimi udeležili Kristina
Šamperl Purg, vodja oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine Ptuj, Tone Horvat, rav-
natelj nižje glasbene šole Ptuj,
Zdenka Kostanjevec, ravnatelji-
ca dornavske OŠ, in dornavski
župan Tone Velikonja. Po bla-
goslovu, ki ga je opravil pater Ja-
nez Zurman, so v bogatem kul-
turnem programu sodelovali pi-
halni orkester PD Podlehnik,
Simona Žgeč Veselič in sestra
Lidija, ki sta štiriročno igrali na
klavir, harmonikar Branko
Keršič, klarinetist Jaka Felzer
ter nekateri drugi mladi glasbeni
talenti. Že ta prvi koncert
potrjuje, da se bo v prihodnosti v
glasbeni šoli Nocturno zraven
učenja zvrstilo veliko glasbenih
prireditev, ki jih domačini zelo
pogrešajo.
•>MS
V kulturnem programu je nastopil Branko Keršič, ki odha-
ja na konservatorij v Trossingen - po Simoninih stopinjah.
PTUJSKA GORA / RAZSTAVA V GALERIJI PALETA DO KONCA MESECA
V galeriji Paleta slikarke Veronike Rakuš na Ptujski Gori
je bilo v soboto slovesno ob odprtju razstave, ki stajo sku-
paj pripravila akademski slikar Marjan Drev iz Skok pri
Mariboru in Ptujskogorčanka Veronika Rakuš. Bogat kul-
turni program znanih umetnikov je dal odprtju razstave
svojstven pečat. Razstava bo odprta do konca septembra.
Tokrat se je Veronika
Rakuš odločila za pripravo v
našem okolju le malo poznane
oblike razstav, ko se na enem
mestu združujeta kiparska
umetnost in slikarstvo. Kot jc
povedala Rakuševa, se z aka-
demskim kiparjem Marjanom
Drevom poznata že precej čas
in ideja o pripravi skupne raz-
stave ni povsem nova. Obisko-
valcem galerije Paleta se Mar-
jan Drev predstavlja z malo
plastiko, ki je nastala na osno-
vi njegovega ukvarjanja z mor-
fologijo. To področje namreč v
likovni teoriji ostaja skoraj ne-
obdelano. V zloženki k razsta-
vi je Marjan Drev zapisal:
"Spoznaval sem, da obstajajo
zanimive vzporednice med
svetom organiziranja likovnih
- predvsem kiparskih predstav
in svetom organiziranja narav-
nih oblik, katerim skupna
značilnost so načela komple-
mentarnosti, nedoločljivosti
in tipi simetrij. Na tokratni
razstavi so predstavljeni raz-
lični tipi in načini likovnega -
Slikarka Veronika Rakuš.
kiparskega organiziranja kom-
plementarnosti. Komplemen-
tarnost ali dopolnitev je poj-
movana kot sožitje maksimal-
ne različnosti in podobnosti
znotraj dveh oblik."
Tudi slikarski svet Ptujsko-
gorčanke Veronike Rakuš je
po besedah Dreva samosvoj.
Po njegovem vtisu so namreč
različne panoramske značil-
nosti Ptujske Gore pomagale
Veroniki izoblikovati njeno
slikarsko pot. Na razstavi so na
ogled njena likovna dela, v ka-
terih se predstavljajo Dravsko
polje z okolico, osrčje Haloz,
zanimivi so motivi zvončkov
iz Šturmovcev, krav. Ptujske
Gore, haloških hiš ter mnogi
drugi. Prav oba pogleda - na
severu na Dravsko polje in na
jug proti Halozom - je po
mnenju Marjana Dreva Vero-
niki uspelo povezati na suve-
ren, svojstven in poznan način
kot oba omejena pola tam-
kajšnjega vidnega sveta.
Vse razstavljene male plasti-
ke Marjan Dreva so parne:
vsak del namreč biva v sood-
nosnosti z drugim in šele oba
skupaj tvorita celoto, ki je pos-
ledica dvojnosti. Vse to si je
mogoče ogledati še v nas-
lednjih dneh, kajti razstava bo
odprta do konca septembra.
T. Mohorko
6 NAŠI KRA.I1 IN LJUDJE
14. SEPTEMBER 1995- TEDNl|(
LJUTOMER / DISKOTEKA PRED ZAPRTJEM?
1
Hotel Jeruzalem Liutomer že več let oddaja prostore nekdanjega kegljišča različnim najemnikom, ki se z veliko hitrostjo menjujejo in izginejo, še preden so želi
uspeh svojih naložb. Po vrsti neuspešnih nočnih barov in diskotek z najrazličnejšo ponudbo - od ansamblov do slačipunc - je sedanji najemnik Milan Savič pravilno
izmeril pulz mlade publike. V njegovi diskoteki Alcatraz, ki je odprta ob četrtkih, petkih in sobotah, se posamezen večer zbere tudi do osemsto zabave željnih mlo.
dostnikov, ki hotelskim gostom kradejo sen.
"Gostje obiščejo naše kraje zaradi čudovite pokrajine, obilice
možnosti za rekreacijo, šport, ribolov. Takšni gostje potrebu-
jejo nočni počitek, saj dneve preživljajo zelo aktivno, in ker to
pri nas ni več mogoče, množično zapuščajo naš hotel. V
zadnjih treh mesecih je bilo 982 nočitev manj kot v enakem
obdobju lani. Seveda vsega ne gre pripisati poslovanju disko-
teke, vendar zapisi v knjigi pritožb in veliko število gostov, ki
ne želijo poravnati računa, pričajo, da tako ne bo šlo več na-
prej," ugotavlja upravnik hotela Jeruzalem g. Kučan.
Savič je prostore najel v no-
vembru in nekaj mesecev je bilo
sodelovanje zgledno. O tem
pričajo redno plačevanje obvez-
nosti in obojestransko zado-
voljstvo. Kmalu po novem letu
pa so se začele vrstiti pritožbe
gostov, da je glasba preglasna in
da ne morejo spati. Pritožna
knjiga je polna zapisov v stilu:
"... Zadovoljni smo s hrano in
postrežbo, vendar preglasna
glasba.... Razočarani zapuščamo
vaš hotel. ... Tega si prijetno
mestece, kot je Ljutomer, ne bi
smelo privoščiti.... Računa zara-
di tega ne bomo poravnali." Fi-
nančni primanjkljaj, ki nastane
hotelu zaradi gostov, ki vztrajno
odhajajo, je precej večji od na-
jemnine, ki jo dobijo od Saviča.
Nikakor pa se ne da izmeriti
škode, ki jo utrpi ugled hotela, o
katerem kroži tako slaba ustna
propaganda.
Uspelo mi je izslediti nekaj
gostov, ki so svoje razočaranje
popisali v pritožni knjigi. Dragi-
ca Mikola z Andragoškega zavo-
da Maribor pravi, da so že več let
zapored v Ljutomeru prirejali
različne poletne šole, ki se jih
udeležijo slušatelji iz celotne
Slovenije. Še vedno so iz Prlekije
odhajali izjemno zadovoljni in
polni vtisov prelepega podeželja.
Letos pa je bilo vse drugače.
Okrog enajste ure se je pričelo
rajanje v hotelu in okrog njega.
Mladina je razgrajala pred hotel-
skim vhodom, slišati je bilo škri-
panje zavor, glasbo iz avtomobi-
lov, zapiranje in odpiranje vrat,
hupanje in kričanje. Ko mladim
postane v diskoteki prevroče ali
dolgčas, si poiščejo zabavo na
prostem. Med drugim so razme-
tavali stole in mize na hotelski
terasi, kurili ogenj in prepevali.
Sama glasba, ki se sliši iz disko-
teke, je proti temu hrupu precej
nedolžna.
Tudi sama sem obiskala spor-
ni lokal in tisto soboto glasba ni-
kakor ni bila preglasna, ampak
pred'hotelom so bile razmere
neznosne. Dejstvo je, da takšen
lokal ne sodi v središče mesta,
kjer ni dovolj parkirišč za števil-
ne avtomobile in kjer so v nepos-
redni bližini stanovalci. Tem je
gotovo najtežje. Gostje pridejo,
in če jim hrup preveč načne
živce, odidejo, ne da bi plačali
račun. Stanovalcem v strogem
centru Ljutomera pa nihče ne bo
toleriral neplačanih računov in
še preseliti se ni mogoče kar čez
noč.
Na policijski postaji se zaveda-
jo problema, vendar trdijo, da so
nemočni. Načelnik policijske
postaje g. Trček pravi, da je na
njihovem območju gotovo 50 lo-
kalov, ki jih morajo občasno obi-
skati, in da enostavno nimajo
dovolj ljudi, da bi lahko ne-
nehno patruljirali pred hotelom.
Poleg tega pa v tem ne vidi po-
sebnega smisla, saj njihova pris-
otnost na mladostnike deluje
zelo pomirjujoče in se v njihovi
prisotnosti vedejo povsem solid-
no. Delovati bi bilo mogoče le v
civilu. Na ta način bi lahko tudi
odkrili dejanske kršitelje miru,
kajti nemogoče je ugotoviti, kdo
iz množice mladih je povzročal
hrup. V zadnjem času je bilo
precej prijav zaradi kršitve jav-
nega reda in miru in v desetili
primerih so podali predlog
uvedbo postopka pri sodniku
prekrške. Zanimivo pa je, da so v
desetih mesecih poslovanja dis.
koteke v njenih prostorih moraij
posredovati le trikrat, kar govo-
ri, da je za red v sami diskoteki
poskrbljeno.
Najemnik diskoteke Savič za-
nika, da bi bila glasnost glasbe v
njegovih prostorih moteča za
goste, in je mnenja, da bi bilo
treba pred diskoteko narediti
red, ker je to glavni kamen spoti-
ke. Pripravljen je celo urediti
dodatno zvočno izolacijo in kii-
matske naprave, pred kratkim
pa je priskrbel posebne aparatu-
re in zreduciral jakost basov na
minimum.
Diskoteka je lepo urejena,
postrežba prijetna, vrtijo najno-
vejšo glasbo, in če jo bo potrebno
zapreti, bo to nov udarec nočni
ponudbi, ki je med Ptujem in
Mursko Soboto zares borna.
Dejstvo je, da ni nihče
pričakoval, da bi v teh prostorih
lahko kdaj komu posel zares zac-
vetel, saj je v nasprotnem prime-
ru neodgovorno oddati prostore
za takšno dejavnost, ki ko se za-
res razživi, gotovo moti stano-
valce vsaj v krogu enega kilome-
tra. Po toči zvoniti je tudi v tem
primeru prepozno in spor se je
zaostril tako daleč, da uprava ho-
tela in najemnik kontaktirajo
samo še prek advokatov,
Končno besedo bo imelo
sodišče. Bodo mladi ostali brez'
zabave, Savič brez diskoteke v
Ljutomeru in hotel ponovno
brez najemnika?
Viki Klemenčič
Tistim, ki so v diskoteki, je prijetno.
PUNAT / OBNOVA ZDRAVSTVENEGA LETOVIŠČA
Predstavniki Rdečega križa iz Maribora so v torek, 5. sep-
tembra, obiskali Ptuj. Prim. dr. Kurt Kancler, predsednik
Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Mestne orga-
nizacije RK Maribor, ter sekretar Mestne organizacije RK
Maribor g. Kovačič sta predstavila projekt prenove leto-
višča v Punatu, v katerem vsako leto v sedmih izmenah le-
tuje okrog 3.000 otrok iz celotne podravske regije, ki so iz
zdravstvenih razlogov upravičeni do tovrstnega letovanja.
Letos letu letovišče Franko-
pan v Punatu, ki je v lasti RK
Maribor, praznuje 40-letnico.
Celotna investicija njegove ob-
nove bo znašala 41 milijonov
in pol tolarjev. Del sredstev
bodo zagotovile občine, ki
uporabljajo kapacitete leto-
višča. Predstvniki Mestne or-
ganizacije RK so občini Ptuj
in drugim novonastalim
občinam zagotovili letno 320
prostih mest, kar bo tudi osno-
va za delež, ki ga bodo občine
pripravljene sovlagati (predvi-
deni so 4 mio tolarjev). Mestna
občina Ptuj je letos že zagoto-
vila 1 mio tolarjev, v začetku
leta 1996 pa namerava sovlaga-
ti še dodatnih 1,5 mio tolarjev.
Župani novonastalih občin, ki
so sodelovali na sestanku, so
pripravljeni sovlagati po dogo-
vorjenem deležu. Tako bo v
naslednjem letu obmorsko le-
tovišče na otoku Krku že omo-
gočalo našim otrokom lepše
počitnice na morju.
Kristina Šamperl-Purg
Oddelek za družbene dejavnos-
ti Mestne občine Ptuj
PREJELI SMO / MLADINSKI CENTER V BIVŠI VOJAŠNICI PTUJ
Sanje so dovoljene... Za svoje sem verjela, da se bodo uresničile. Javno sem jih
povedala že 1990. leta.
z mladimi delam že dolgo v
šolski ambulatni Ptuj in v
šolah, kjer sem predavala ter
sodelovala pri organizaciji in
izvedbi kvizov o škodljivosti al-
kohola in cigaret. Od leta 1981
do 1991 sem delala v klubu
zdravljenih alkoholikov Ptuj.
Vse to moje delo in izkušnje so
me privedle samo do enega
spoznanja - do ene resnice:
mladi potrebujejo svoj mladin-
ski center, kjer bi se uveljavlja-
li vsi tisti, ki ne pijejo alkohola
in ne kadijo. Bili bi "konkuren-
ca" vsem drugim.
Takšen center sem videla v
prostorih bivših vojaških skla-
dišč na Potrčevi cesti, ker so v
centru Ptuj in so blizu vsem, ki
hodijo v Srednješolski center ali
se šolajo po drugih šolah.
KAJ IMAMO DANES
-	Imamo povečano število gos-
tiln, okrepčevalnic, diskotek in
podobno tako v Ptuju kakor v
okolici.
-	Imamo povečano število
praznovanj, sejmov in veselic.
Mnogo tega so celo obudili iz
preteklosti.
-	Imamo mlade, ki kupujejo v
skupinah alkohol v trgovinah
(pivo) in celo na bencinskih
črpalkah ter posedajo po parkih
omamljeni.
-	Imamo načrt na nivoju Ptuja,
ki govori o "mestu vina".
-	V naši ambulanti imamo ve-
liko število otrok s poškodbami
v prometu ali v disku. Mnogi
potožijo, da jih je nekdo udaril
zunaj ali v disku, ponoči, brez
vzroka.
-	Imamo precej otrok, ki so
pripeljani v bolnišnico nezavest-
ni (večina teh so nevajeni na pit-
je, pa jih drugi k temu nagovori-
jo).
KAJ BI MORALI VEDETI
v Ptuju in okolici ne bi bilo ne
alkoholizma ne težav, če bi se
spilo samo to, kar se pridela v
naših Halozah in Slovenskih go-
ricah! Ampak dokler imamo:
-	industrijsko proizvodnjo al-
kohola (nikdar ga ne zmanjka!),
-	večkratne priložnosti za po-
pivanje (veselice, sejme in po-
dobno),
-	prevladovanje tistih, ki pijejo
in kadijo, nad onimi, ki tega ne
delajo,
so prisotni že prej omenjeni
problemi.
KAKO SI ZAMIŠLJAM
MLADINSKI CENTER
v svojih velikih sanjah vidim
mladinski center prostorsko po-
dobno kot Cankarjev dom v ma-
lem (pod zemljo - nad zemljo, z
mnogimi prikupnimi prostori).
Moje male sanje so prostori,
kjer bi se lahko izvajale vse ak-
tivnosti mladih: plesi, računal-
niški krožki, glasba (klasična),
narodni plesi, skupne vaje in po-
dobno. Sicer pa bi si vsebine
tako in drugače oblikovali mladi
sami. Prirejali bi plese ob čaju in
sokovih ter jedli sadje (celo cen-
ter bi nosil oznako "JABOL-
KO"). Delavci in obiskovalci
centra bi bili tisti, ki ne pijejo al-
kohola in ne kadijo. Vsaj tako bi
bili pošteni do mladine!
KAJ PA DENAR?
Vsem tistim, ki bi vložili v ta
projekt (očetje in matere mladih
sedanjih in bodočih), bi se denar
vrnil, saj bi otroci tudi kupovali,
kar jim bo na voljo, plačevali čla-
narine, vstopnine in podobno.
Sanjam jaz, sanjajo pa tudi vsi
tisti, ki verjamejo, da bodo po
poti, ki so si jo začrtali, hitro za-
gotovili Ptuju prihodnost in de-
nar. Ne zavedajo se, da so ljudje
važnejši od denarja, da so oni da-
nes vzor in vzgled mladim, ki
bodo jutri živeli in počeli enako.
Mar ni mladina vredna, da bi ji
že danes omogočili drugačne
vzglede?
dr. Zlata Ivetič-Drahotusky
Od prvega septembra ima-
jo na otroškem oddelku
ptujske bolnišnice vzgoji-
teljico. Gre za projekt, ki
sta ga skupaj realizirala
ptujska bolnišnica in vzgoj-
novarstvena organizacija
Ptuj, precej pa je pomagal
tudi bivši ptujski sekretari-
at za zdravstvo in socialno
varstvo. Delo z majhnimi in
velikimi bolniki so zaupali
vzgojiteljici Tatjani Sprah,
ki ima bogate izkušnje pri
delu z otroki, saj z njimi
dela že dvanajst let. Delo z
bolniki pa je tudi zanjo no-
vost.
"Delo v bolnišnici se zelo
razlikuje od dela z otroki v
vrtcu, saj gre za otroke raz-
ličnih starosti - od tretjega do
18. leta starosti. Zelo se moram
prilagajati, ker sem navajena
na programe v vrtcu. Trenut-
no se z majhnimi bolniki naj-
več pogovarjamo, uporabljamo
različne didaktične igre, ima-
mo likovne zaposlitve. Vsak
dan se z njimi poskušam čim
več pogovarjati, jim ustreči, da
delajo, kar bi radi delali. Čim
več poskušam narediti z indi-
vidualnimi zaposlitvami. Bi-
mmeva.
vanje v bolnišnici jim po-
skušam narediti prijetnejše, da
pozabijo na morebitne proble-
me in težave. Otroci se dobro
odzivajo, vključujejo se tudi
veliki otroci, stari 16 in 18 let."
Dr. Dušan Kolarič, pred-
stojnik otroškega oddelka, je
povedal, da je do polovične za-
poslitve vzgojiteljice na
otroškem oddelku prišlo v
okviru humanizacije hospita-
lizacije otrok. Za vzgojiteljico
so si prizadevali več let. Prve
izkušnje so pozitivne, otroci so
jo dobro sprejeli. Sedaj se do-
gaja, da že takoj po viziti dobe-
Foto: DS
sedno oddirjajo v igralnico. S
pomočjo vzgojiteljice koristno
izpolnjujejo čas otrok od dese-
te ure do kosila. Kasneje so v
glavnem do večera prisotni
starši, tako da otrokom v času,
ki ga morajo prebiti v bol-
nišnici, ni dolgčas. V svetu in
tudi v Sloveniji so prizadevan-
ja, da se čas hospitalizacija
otrok čim bolj skrajša, da pa se
jim čas, ko so v bolnišnici,
obogati v smislu humnizacije,
zato je bila vzgojiteljica na
otroškem oddelku tudi potreb-
na.
•^MG
Čas v bolnišnici tudi po zaslugi vzgojiteljice hitreje
fCDNIK > 14. SEPTEMBER 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE ■ 7
PTUJ / MESTNA HISA BO DOBILA NOVO OBLEKO
l^estna hiša v Ptuju, kjer domujejo župan, njegov urad oziroma občinske službe in
pitrožno državno tožilstvo Ptuj ter republiška davčna služba kot najemnika, bo do-
Llid novo fasado.
gesnici na ljubo je bila njena zunanjost med najbolj zanemarjeni-
i^i v starem mestnem jedrn. Končno so mestni svetniki v proračunu
letos nekaj denarja namenili tudi za lepšo podobo Mestne hiše, ki
ijj namenjena samo delavcem, ki v njej delajo, ampak je to prva in
^na najpomembnejših stavb mestne občine in njenih občanov, je
mdi protokolarni in ne nazadnje turistični objekt.
Fasada je bila najbolj dotrajana
ja dvoriščnem delu objekta, kjer je
,faktično ni bilo več. Nejevoljo pa
vzbujala tudi ura, ki že dolgo več
je deluje.
Oder za obnovo so delavci Sta-
jovanjskega servisa Ptuj, ki je delo
jobil na osnovi javnega razpisa kot
jajugodnejši ponudnik, postavili
prve dni septembra. Obnova, ki bo
trajala najmanj dva meseca, bo vel-
jala sedem milijonov tolarjev. V
notranjosti bo stavba ostala ne-
spremenjena,-župan dr. Luci na-
poveduje le drugačno razporeditev
in manjša vzdrževalna oziroma
pleskarska dela. Tudi kopalnice si
ne bo uredil, še tista, ki je bila čisto
na vrhu stavbe, bo dobila dru-
gačno vsebino - preuredili jo bodo
v pisarno. Sicer pa tudi v županovi
sobi ni nobenega novega fotelja,
mize ali kakšne druge pridobitve.
Z obnovo naj bi Mestna hiša do-
bila fasado, kot jo je nekoč že ime-
la. Zato si prizadevajo, da bi se
nanjo vrnila tudi kipa Vespaziana
in sv. Viktorina, ki sta bila z nje
odstranjena v letih po drugi sve-
tovni vojni, po zaslugi delavcev
muzeja pa nista bila uničena. Sedaj
stojita pred vhodom v upravne
prostore Pokrajinskega muzeja
Ptuj.
•❖MG
Mestno hišo obnavljajo delavci Stanovanjskega servisa Ptuj.	Foto: Kosi
ORMOŽ / DO 1. NOVEMBRA NOVO SPOMINSKO OBELEŽJE
Sredi avgusta so se ormoški
svetniki sestali na izredni seji,
razprava pa je takrat bila
predvsem o novem spomin-
skem obležju, ki naj bi ga do
konca oktobra postavili na ze-
lenici pri tamkajšnjem gradu.
Spominsko obeležje, ali kot so
ga v Ormožu poimenovali
pomnik, bo stalo 5 milijonov
tolarjev, denar zanj pa je že
zagotovljen iz občinskega pro-
računa.
Že ob praznovanju 50. obletni-
ce osvoboditve so se stranke v
Ormožu namreč obvezale, da
bodo še v tem letu v mestu posta-
vile skupno spominsko obeležje
žrtvam NOB. Iz osmih krajev-
nih skupnosti so zbrali imena
vseh mobilizirancev, teh je po
zadnjih podatkih okrog 400, na
pomniku pa bo simbolizirana
gomila in reliefna plastika z raz-
ličnimi simboli. Stena spomin-
skega obeležja naj bi bila visoka
od treh do štirih metrov, posta-
vili pa ga bodo na zelenici ob
vhodu v ormoški grad in ga slo-
vesno odkrili 1. novembra.
T. Mohorko
Pomnik v Ormožu bo dobil stalno mesto na desni strani v
grajski zelenici.	Foto: D. Sterle
i Spominjam se nekoliko
smešnega primera blokfirerja, ki
dobro obvladal nemščino, si-
"^er pa je bil zaveden Slovenec in
prepričan katolik. Rdečo legiti-
macijo je dobil že leta 1943. Av-
gusta 1944 so ga obiskali partiza-
■ terenci, mu grozili in vpričo
"jih je moral žvečiti tisto rdečo
'^gitimacijo ter vse skupaj po-
goltniti. Zaplenili mu sicer niso
'ličesar, zakaj imel je malo kme-
'•io, hišo pa polno otrok od 12 let
"avzdol. Funkcije blokfirerja od
'^daj ni hotel več opravljati, zato
l^f ga partizani pustili pri miru.
osvoboditvi je sekretarju OF
Pomagal brezplačno opravljati
pisanje, sedaj pa je naenkrat
Sovražnik z rdečo legitimacijo".
Legitimacije nima, saj jo je že
uničil pred verodostojnimi
Mčami," je malce v šali dejal Pre-
^^Ijšek. Lenka pa je divje vzrojila,
'po dokazovanju njegovega pošte-
''^ga obnašanja po tistem, ko je
Prebavil nemško legitimacijo, je le
''''•stala, da ostane v volilnem ime-
niku.
..^rav tako sva uspela pri dveh
^^nah izdajalcev". V prvem pri-
'"^ru je bil mož - domnevno bolj iz
^^^bnega maščevanja - od partiza-
^^^ na terenu likvidiran, toda nje-
sin je bil partizan in je padel v
zaključnih bojih za Koroško. V
drugem primeru je bil mož sicer
obsojen na izgubo državljanskih
pravic, njegov sin pa je bil borec V.
prekomorske brigade in je bil
doma že na dopustu s činom vod-
nika. Kako naj torej ti dve ženi -
materi uvrščamo med sovražnike?
Podobno je bilo tudi z njihovimi
sestrami.
Osebno sem se v tisti razpravi
predvsem udeleževal zagovarjanja
tistih, ki so imeli pripombe "črtati,
ker je bil v nemški vojni". Čudil
sem se, da take pripombe ni imel
nobeden, ki je predčasno prišel iz
sovjetskega vojnega ujetništva, od
večje skupine fantov, ki se je vrnila
iz zahodnega ujetništva v avgustu
prek Jesenic, pa so le nekateri ime-
li te oznake, čeprav so bili vsi iz
poštenih kmečkih družin. Po poz-
nejših ugotovitvah sem sklepal, da
so take oznake dajali tisti, ki so
ujetnike zasliševali pred odpustom
domov.
Tako sva s Prevoljškom po sko-
raj poldnevni vroči razpravi za
žetalsko območje uspela znižati
število "sovražnih elementov, ki ne
zaslužijo vpisa v volilni imenik" z
19 na samo 5 odstotkov. Drugod je
bil uspeh manjši, a v črnih volilnih
skrinjicah je bilo drugod vseeno
več kroglic kot na žetalskem
območju.
KADROVSKE
OKREPITVE
Po volitvah v avgustu 1945 je na-
rodna vlada Slovenije z odlokom
ukinila nekaj okrajev. Na našem
območju sta to bila okraja Ormož
in Lenart v Slovenskih goricah.
Slednji je bil v glavnem priključen
okraju Maribor - okolica, Ptuj je
dobil le KNOO Biš. Od ukinjene-
ga ormoškega okraja pa so bili Ptu-
ju priključeni KNOO Cvetkovci,
Hum, Loperšice, Velika Nedelja,
Obrež, Ormož, Pavlovci, Podgor-
ci, Središče ob Dravi in Šalovci,
drugi kraji takratnega ormoškega
okraja, ki je v glavnem bil enak kot
sedanja občina Ormož, pa so pri-
padali ljutomerskemu okraju.
S to združitvijo se je okrajni apa-
rat v Ptuju precej povečal in okre-
pil z nekaj sposobnimi ljudmi iz
Ormoža.
Zanimivo je, da se je prav tisti
čas začela prva kampanija o "re-
dukciji kadra": število zaposlenih
v državni upravi je treba
zmanjšati. Zgodilo pa se je že prvič
tako kot vsakič kasneje, da se je ta-
krat, ko so govorili o zmanjšanju
števila zaposlenih ljudi v državnih
ustanovah, to krepko povečalo.
"Redukcija" kadra je bila poveza-
na s prvo demobilizacijo, ko so iz
JA začeli odpuščati starejše parti-
zane. Politična direktiva se je gla-
sila: "Te ljudi je treba polno zapos-
liti, da bodo pomagali pri poli-
tičnem delu." Seveda je bilo po-
trebno zaradi tega nekaj ljudi od-
pustiti, predvsem slabše starejše
uradnike, ali pa jih premestiti v
gospodarstvo. Demobiliziranim
borcem pa je bilo treba ob prihodu
pripraviti slovesne sprejeme.
Na našem območju ni bilo veli-
ko takih "starih borcev". Več je
bilo primerov, da so bili demobili-
zirani borci iz vojaških enot, ki so
bile nameščene v Ptuju in oko-
liških krajih, doma pa so bili iz
Slovenskega primorja, hodili so v
italijanske osnovne šole in so pi-
sanje v slovenščini slabo obvladali.
Še več pa je bilo borcev in tudi
bork iz južnih republik. Vsi ti so
želeli dobiti zaposlitev v naših
krajih. V navodilih okrožnega od-
bora OF je pisalo, da je takim bor-
cem treba iti vsestransko na roko,
odločno pa jim je tudi treba pove-
dati in obrazložiti, "da vsi ne bodo
mogli sedeti po pisarnah, temveč
naj vsak poskuša poprijeti za tisto
delo, ki ga je prej opravljal, pa naj
bo poljsko, obrtno ali industrij-
sko".
Vsi tega niso upoštevali in so
iskali kakšne boljše zaposlitve.
Precej se jih je zaposlilo na držav-
nih posestvih in pri obrtnikih ali
pa so poskušali s svojo obrtjo. Naj-
težje so se s takimi deli sprijaznili
tisti, ki so v partizanih dosegli
častniške čine. Znan mi je primer,
da se je eden pritožil na maršalat
zaradi ignorantskega odnosa Slo-
vencev do starih borcev. Navedel
je svoj primer, da mora biti kot re-
zervni kapital JA kurir in vratar v
podjetju, ki ga vodi starojugoslo-
vanski žandar.
V poletnih mesecih 1945 so v
vseh večjih krajevnih središčih ob-
navljali gasilska društva in opre-
mo, v jeseni so že organizirali prvo
okrajno prireditev. Prav tako so se
začeli organizirati ribiči ter s
pomočjo milice omejili divji ribo-
lov z metanjem eksplozivnih teles
v vodo.
TEŽAVE
Z ZAČETKOM
POUKA V ŠOLAH
štiriletna okupacija je učiteljske
vrste na našem območju izredno
razredčila. Veliko jih je bilo izsel-
jenih ali pa so pobegnili v
Ljubljansko pokrajino in se potem
niso vračali. Precej jih je bilo v
partizanih, kjer so dosegli položaj
in po vojni prevzeli druge dolžnos-
ti. Mnogi so padli v bojih ali bili
ustreljeni kot talci. Da bi to veliko
vrzel vsaj za silo zamašili, so med
dijaki in drugimi z nedokončano
srednjo šolo izpeljali kadrovsko
akcijo, organizirali trimesečni
učiteljski tečaj in na šole poslali
mlade učitelje - tečajnike. Nekaj
jih je sicer odpadlo, večina pa je z
marljivim delom in študijem ob
delu dosegla potrebno izobrazbo
in so bili dobri učitelji. Nekaj
učiteljic je bilo na ptujsko območje
kazensko premeščenih iz Ljublja-
ne in okolice. Bile so to žene do-
mobrancev, ki so padli ali bili po
vojni likvidirani. Te so morale s
svojim delom dokazovati, da niso
"sovražnice ljudstva," in marsikje
so morale delati za dva.
Bilo ni novih učbenikov, večina
starih ni bila uporabna za tisti
zmagoviti revolucionarni čas, zato
je bilo veliko improvizacije. Neko-
liko bolj urejeno in kadrovsko iz-
popolnjeno je začela delati gimna-
zija v Ptuju, takrat še deljena na
nižjo in višjo.
Povsod na podeželju je bilo pri-
bližno enako. Stanje naj ponazo-
rim z opisom primera v Žetalah.
Od predvojnih učiteljev je ostala
ravnateljica. Prišle so tri mlade
tečajnice in Marija Slabetova iz
Ljubljane, katere nož je izginil kot
domobranski častnik. O tem na-
vadno ni hotela govorili, ostajala je
tiha in izjemno delavna.
Tudi verouk je bil v šoli; temu
oblast tedaj ni odkrito nasprotova-
la, saj se je kaplan Anton Vogrinec
vrnil iz pregnanstva na Hrvaškem
z dobro oceno tamkajšnjega odbo-
ra ljudske oblasti, onemogli žup-
nik Janez Kozoderc pa ni bil izsel-
jen, le iz župnišča so ga okupatorji
izgnali in v njem uredili utrjeno
vojaško postojanko.
PTUJ / NOVO PARKIRIŠČE OB POTRČEVI
Ze odkar je bivša jugoslovanska
armada zapustila prostore
vojaškega skladišča ob Potrčevi
cesti v Ptuju, je po besedah vod-
je oddelka za okolje, prostor in
gospodarsko infrastrukturo v
mestni občini Ptuj Staneta Na-
pasta bilo to območje oziroma
zemljišče ob njem "rezervirano",
da bodo nekoč tam uredili
začasno parkirišče. Temu so
močno nasprotovali nekateri
prebivalci ob Panonski ulici,
zato prvotnega načrta ni bilo
mogoče uresničiti.
Zaradi velikih potreb mesta po
novih parkirnih mestih so sedaj
del zemljišča po uspešnih pogovo-
rih s tamkašnjimi občani le name-
nili začasnemu parkirišču, na
enem delu pa še vedno potekajo ar-
heološka izkopavanja.
Parkirišče bo v prvi etapi maka-
damsko. Na njem bo prostora za
okrog 150 parkirnih mest.
Gradnjo novega parkirišča so zau-
pali podjetju Nizke gradnje, d.o.o.
Dela, ki so potekala etapno tudi
zaradi dogovarjanja z občani, bodo
skupaj veljala tri milijone tolarjev.
Parkirišče naj bi bilo urejeno v teh
dneh. Z dnem, ko ga bodo odprli,
bodo na parkirišču za avtobusno
postajo pričeli pobirati parkirnino.
Novo parkirišče naj bi pomembno
prispevalo k zmanjšanju števila
parkiranih avtomobilov v starem
mestnem jedru.
Kako bo z vhodom oziroma iz-
hodom z novega parkirišča? Stane
Napast je povedal, da v prvi etapi
računajo s sedanjim vhodom ozi-
roma izhodom v okviru krožnega
prometa, saj so se vse druge varian-
te pokazale kot neprimerne in bi
bolj ali manj prizadele tudi
občane, ki živijo v neposredni oko-
lici. Pa tudi rešitev v obliki
krožnega prometa je poskusna.
Vhodu iz Panonske ulice so na-
sprotovali stanovalci v tej ulici,
tudi vhod pri novi mesariji Fekon-
ja ne bi bil pravšnji že zaradi
pešcev. Še manj pa bi bilo smisel-
no, da bi prebili zdajšnjo ograjo
med obema stavbama, ki ju sedaj
uporablja Karitas, kar bi bilo tudi
tehnično izredno težko izvedljivo.
•>MG
Del zemljišča ob nekdanjem vojaškem skladišču so preuredili
v začasno parkirišče, na delu le-tega pa še vedno delajo arheo-
logi.	Foto: Kosi
8 - NASl KRAJI IN LJUDJE
14. SEPTEMBER 1995- TEDNik
GORNJA RADGONA / NA KMETIJSKO-ZIVILSKEM SEJMU
Organizatorji letošnjega gornieradgonskega sejma so zraven rekordnega obiska in poslovno uspešnih sti-
kov, o katerih smo poročali že v prešnji številki Tednika, lahko upravičeno ponosni tudi na strokovne raz-
stave in pestra posvetovanja. V devetih sejemskih dneh so pritegnili v Gornjo Radgono številne domače in
tuje strokovnjake, obiskovalci so nasvete, organizirane pa so bile predstavitve delovanja in uporabe kme-
tijske mehanizacije, različnih delovnih strojev in pripomočkov, živinske krme, semen in drugo.
DAN
VINOGRADNIKOV
IN VINARJEV
Ob dnevu vinogradnikov so
pripravili posvetovanje, kako
prodajati vino, pridelovalcem
najbolje ocenjenih vin z
letošnjega ocenjevanja pa so z
manjšim zapletom podelili priz-
nanja. Na tiskovni konferenci
sta Slovenska vinska akademija
in revija Veritas predstavili pra-
vila za izbor slovenske vinske
kraljice.
Na posvetovanju so ugotavlja-
li, da Slovenci znamo pridelati
vina odlične kakovosti, pri pro-
daji pa se bodo morali vinarji še
veliko naučiti; predvsem šepa
pri embalaži, pri določanju ce-
novnih razredov, nevpeljane pa
so tudi prodajne poti.
Direktor Poslovne skupnosti
za vinogradništvo in vinarstvo
Janez Vrečer je povedal, da prvi
vtisi o letošnjem pridelku
grozdja in o vinski letini niso
najbolj obetavni. Napoveduje,
da bo pridelek količinsko v pov-
prečju vsaj za 20 odstotkov
manjši, kot je bil lani, tudi me-
ritve kakovosti so pokazale, da
pridelek nekoliko zaostaja za
lanskim, saj je vsebnost sladkor-
ja v grozdju manjša.
Ocenjevanje slovenskih vin,
ki je potekalo že pred začetkom
sejma, je doseglo vrhunec s slo-
vesno podelitvijo odličij. Stro-
kovna komisija je ocenjevala 556
vzorcev, podelila pa 34 velikih
zlatih medalj, 230 zlatih, 239
srebrnih medalj in 50 priznanj.
Štiri vina so dobila šampionski
naziv: laški rizling, letnik 1993,
Miroslava Munde s Koga, teran-
ton, letnik 1989, KZ Vinakras iz
Sežane, renski rizling, suhi ja-
godni izbor, 1994, Vinaga iz Ma-
ribora in zlata radgonska penina
Radgonskih goric iz Gornje
Radgone.
Vodstvo sejma je letos uvedlo
novo priznanje, veliki kristalni
vrč, ki bo poslej namenjeno naj-
višje ocenjenemu vinu. Letos je
to priznanje prejel Stanko Čurin
s Koga. Pred tem je prišlo do
neljubega zapleta, saj po sedan-
jem ocenjevalnem pravilniku ni
bilo mogoče podeljevati šam-
pionskih nazivov posebnim vi-
nom, kakršno je bilo na radgon-
skem sejmu najbolje ocenjeno
Čurinovo. Magister Tone Vo-
dovnik je prizadevanja Stanka
Curina in Društva vinogradni-
kov Jeruzalem označil za "akcijo,
ki hoče očrniti radgonsko ocen-
jevanje, stroki pa dati etiketo ne-
strokovnosti".
DAN
PRAŠIČEREJCEV,
PRIDELOVALCEV
SLADKORNE PESE,
VRTNINARJEV IN
SLOVENSKIH
ZADRUŽNIKOV
v sredo je bil na sejmu dan
prašičerejcev, pridelovalcev
sladkorne pese, vrtninarjev in
slovenskih zadružnikov. Veliko
pozornost so namenili strokov-
nem posvetu o namakanju, zani-
miv pa je bi tudi posvet o
zdravstvenem stanju pri prašičih
pri nas.
# Slovenska prašičereja
stagnira
O slovenski prašičereji je pre-
daval Drago Šabec z Veterinar-
ske fakultete v Ljubljani. V Slo-
veniji naj bi imeli približno 700
tisoč prašičev, od tega 350.000 v
farmah, ki so pred lastninjen-
jem, 150 tisoč pri zasebnikih in
so namenjeni trgu, 200 tisoč
prašičev pa je namenjenih za
domačo porabo. Govorili so tudi
o novoustanovljeni Zvezi
združenj prašičerejcev Slovenije,
ki ima sedež pri Obdravskem za-
vodu za veterinarstvo in živino-
rejo na Ptuju. Njen prvi predsed-
nik Janez Golob je dejal, da so
zvezo ustanovili, ker se lokalna
združenja niso znala učinkovito
povezovati, še posebej pri obli-
kovanju nove veterinarske in
uvoznocarinske zakonodaje. V
zvezo je včlanjena četrtina za-
sebnih slovenskih prašičerejcev,
a najmanj iz Pomurja, kjer je ta
panoga najbolj razvita. V zvezi si
prizadevajo za čimbolj usklajen
nastop prašičerejcev pri spreje-
manju zakonodaje in kar najbolj
organizirano nabavo surovin za
prašičjo krmo ter za skupen nas-
top na trgu. Janez Golob je opo-
zoril, da slovenska prašičereja
stagnira, in to najbooj zaradi
neurejenega statusa na področju
uvoza prašičev. Na tem področju
vlada prava zmeda in zato si pri-
zadevajo, da uvoz živih prašičev
ne bi bil več dovoljen, ker so
naše klavnice prepolne, hkrati
pa pomeni velik nenadzorovan
uvoz veliko nevarnost okužb in
bolezni tudi za domače prašiče.
V zvezi predlagajo, da bi uvažali
le klavne polovice in gotove me-
sne izdelke v količinah, kot jih
domači prašičereje! ne bi mogli
zagotoviti.
# Ali potrebujemo speciali-
zirane zadruge
Pridelovalci sladkorne pese so
najprej pregledali svoje delo v
zadnjih letih. Posebno pozor-
nost so namenili družbi Optima,
seznanju s tržim redom na trgu
sladkorja, izpolnjevanju leto-
šnjega setvenega plana in last-
ninjenju Tovarne sladkorja
Ormož, pri katerem se zatika.
Številni udeleženci zbora so
ugotovili, da se pridelovanje naj-
bolj zahtevne in najpomemb-
nejše poljščine najverjetneje še
zmeraj bolj splača kot pridelo-
vanje pšenice. Polemična in dol-
gotrajna je bila razprava o delo-
vanju specialziranih zadrug in
spremembah zadružnih pravil
ter o delitvi zadružne lastnine.
Nekateri pridelovalci sladkorne
pese imajo namreč pomisleke,
da je pobudnik ustanovitve spe-
cializirane zadruge Tovarna
sladkorja Ormož, in menijo, da
ne more zastopati interesov pri-
delovalcev. Predsednik zadruge
Mirko Horvat je omenil, da
cena sladkorne pese ne bi smela
biti nižja od kalkulacij kmetij-
skega inštituta, ki znašajo 7,13
tolarja za kilogram. Tovarna
sladkorja Ormož je lani odkupi-
la od slovenskih pridelovalcev
213 tisoč ton pese in proizvedla
22 tisoč ton sladkorja.
V prihodnjem letu naj bi za-
sebniki zasejali s sladkorno peso
kar 4200 hektarjev in 2000 hek-
tarjev pa kombinati.
Na zboru so podelili priznanja
in nagrade najboljšim pridelo-
valcem sladkorne pese. V
družbenem sektorju je prvo mes-
to osvojilo kmetijsko gospo-
darstvo Rakičan, drugo KG
Lendava - EE Benica in tretje
Kmetijstvo, d.o.o., DE Dravsko
polje Pragersko. Med kmetijski-
mi zadrugami so se najbolje iz-
kazali zadružniki SKZ Klas
Križevci, med posamezniki pa
so bili najuspešnejši Ignac Goj-
košek iz Dražencev, Frančka
Koroša iz Veržeja, Ciril Stajnko
iz Vogričevcev pri Ljutomeru,
Viktor Šiftar iz Strukovcev in
Geza Kuzma iz Borecev pri
Tišini.
O prihodnosti zadružnega sis-
tema je govoril predsednik Za-
družne zveze Slovenije Leo Fre-
lih ter kmetom zadružnikom in
zadružnim delavcem podelil
letošnja priznanja. Iz KZ Ptuj ga
je prejel Branko Majerič, Kme-
tijska zadruga Metlika pa ga je
prejela za 90-letnico delovanja
zadruge in 120-letnico hranil-
ništva.
DAN
GOVEDOREJCEV IN
DAN SADJARJEV
Slovenija je govedorejska
dežela, vendar imamo vse manj
govejega mesa, saj nimamo niti
100-odstotne samooskrbe. Slo-
venski govedorejci so na posvetu
zelo kritično povedali, kaj nas je
pripeljalo v take razmere ter
kako bi izboljšali prirejo mesa.
Posveta o prireji govejega mesa
se je udeležil tudi dr. Jože Ostre,
minister za kmetijstvo, gozdarst-
vo in prehrano, ter povedal, da je
ministrstvo že sprejelo nekaj
ukrepov za večjo prirejo mesa,
vendar smo v Sloveniji s pre-
cejšnjim časovnim zaostankom
spoznali, da brez specializiranih
usmeritev ni mogoče zadovoljiti
domačih potreb po govejem
mesu. Da nam govejega mesa v
prihodnje ne bi bilo treba
uvažati, naj bi zmanjšali število
zaklanih telet, podaljšali dobo
izkoriščanja krav molznic,
skrajšali dobo med dvema telit-
vama, vendar bo za izvajanje
tega moralo kmetijsko mi-
nistrstvo nameniti več denarja.
Zanimivo je, da kljub manjšemu
staležu goveda odkup mleka
narašča, mesa pa priredimo vse
manj - v zadnjem desetletju kar
za 15.000 ton.
# Sadjarji že občutijo kon-
kurenco iz uvoza
Na posvetu sadjarjev je mag.
Milko Kranjc iz gospodarskega
interesnega združenja Sadjarst-
vo Slovenije povedal, da v Slove-
niji sadjarji pomenijo premalo
populacijo, da bi lahko vplivali
na odločitev za vstop v Evropsko
unijo ali proti njemu, zato je bol-
je, da se kar pripravijo na nove
razmere. Te so z odpiranjem
naše države na vzhod in zahod v
veliki meri pravzaprav že prisot-
ne, saj je tudi pri nas že čutiti
močno konkurenco sadja iz uvo-
za. Zaradi tega si bodo člani sad-
jarskega združenja prizadevali
za izenačenje z evropskimi
proizvodnimi in tržnimi razrne.
rami. O izkušnjah avstrijskili
sadjarjev po vstopu v Evropsko
unijo je na posvetu govoril dt,
VVolfgang Mazele, direktor sek.
torja za sadjarstvo pri deželni'
gospodarski zbornici v Gradcu
Štajerski sadjarji pa že seda
čutijo evropsko konkurenco, s^
je na avstrijskem trgu naenkral
veliko tujega sadja, ki njihove-
mu zbija ceno.
DAN NOJEREJCEV
Pred šestimi leti se je kot pio-
nir v Sloveniji z nojerejo začelo
ukvarjati tolminsko podjetje Mi-
neš Team. Od takrat je sloven
ska jata nojev narasla na pri
bližno 800 ptičev, ki jih red
kakšnih sto rejcev. Ker je to t
naš trg že število, ob katerem si
pojavljajo prvi presežki živali
namenjeni bodisi prodaji bodis
zakolu za meso, je skrajni čas, d)
se nojerejci organizirajo *
združenje, ki bo poskrbelo zi
evidenco živali in rejcev ter ni
podlagi tega pri ustreznih držav-
nih organih doseglo zakonske
ureditev veterinarske službe, se-
lekcije, rodovniške službe it
vsega drugega, kar je nujno zi
urejeno rejo in trg z noji, so ugo
tovili na dan nojerejcev.
Tekst in fotografiji:
Marija Slodnjd
Traktor leta je zetor 43/40, generalni zastopnik zanj pa Gore.
nje - Trgovina.
Državni sekretar pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Ivan Obal je povedal, daje kmetijstvo v Slove-
niji leta 1990 ustvarilo 5,5 odstotka bruto družbenega proiz-
voda, leta 1994 pa je bil ta delež 4,7 odstotka. Padca ne pri-
pisujejo nižji kmetijski pridelavi, temveč rasti proizvodnje v
celotnem gospodarstvu. Lanski delež je blizu ustaljenemu
deležu v Evropi in znaša od 4 do 4,5 odstotka. Leta 1994 je
bil dosežen tudi cilj, ki si ga je postavila slovenska vlada, da
naj bi cene pridelkov rastle hitreje kot inflacija. Realna pol-
jedeljska pridelava je po dveh sušnih letih 1992 in 1993 po-
rastla za 50 odstotkov. Rast je vidna pri gojenju svinj in go-
veda. Tudi kvaliteta se v reji mesa in mleka povečuje, kar
prinaša viŠje cene naših izdelkov na tujih tržiščih. So pa po-
sestva preveč razdrobljena, saj je med 142 tisočimi kmetija-
mi le 19 odstotkov čistih. V razvitih državah Evropske unije
je namreč ta delež precej višji.
Razstava o šiponu je nazorno prikazala zgodovino, vzgojo in posebnosti te žlahtne trte.
LENART / OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
v lenarških osnovnih šolah je v tem šolskem letu 1230
učencev. Posebej so bili ob začetku šolskega leta veseli
osnovnošolci v Benediktu, saj so z adaptacijo šole pri-
dobili nekaj prostorov in bo odslej pouk enoizmenski.
Investicija, ki je znašala okrog devet milijonov tolarjev,
je v lenarški občini v šolstvu edina poleg izdelave doku-
mentacije za telovadnico v Voličini.
Nekoliko drugače pa je v
Cerkvenjaku, kjer bodo
učenci tudi letos morali imeti
pouk v dveh izmenah, saj po-
trebnega denarja za razširitev
šole tudi v letošnjem letu ni.
Nič kaj obetavni tudi niso
izgledi za prihodnje leto, nam
je povedal Jože Dukarič,
strokovni sodelavec za
družbene dejavnosti pri le-
narški občini.
Iz občinskega proračuna
bodo tudi letos v celot krili
stroške prevoza vsem učen-
cem, ki so oddaljeni od šole
nad štiri kilometre, in ga del-
no sofinancirali vsem tistim,
ki se vozijo od dveh do štirih
kilometrov.
V enotah lenarškega vrtca
so letos sprejeli 132 novincev.
287 otrok bo obiskovalo 22
rednih in 11 oddelkov male
šole.
•>MS
CIRKULANE / NEUREJENE RAZMERE V
AMBULANTI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Cirkulansko zobozdravstveno ambulanto so zaradi
neurejenih prostorskih razmer za delo začasno zaprli.
Kot je povedala vodja or- občina, saj ga Zdravstveni
ganizacijske enote zoboz-
dravstvo v Zdravstvenem
domu v Ptuju dr. Jožica Re-
berc, so jo med počitnicami
sicer želeli uposobiti, vendar
je že začetek del pokazal, da je
obnova prevelik zalogaj.
Prvotni obnovi tal so se
"priključila" nova dodatna
dela, za katere bo morala ne-
kaj denarja primakniti tudi
dom v celoti ne bo zmogel za-
gotoviti. Ker pogovori o tem
še niso končani, ljudje tega
območja pa zobozdravnika
potrebujejo, bo za potrebe
Cirkulan zaenkrat delala
nova ambulanta na Potrčevi v
Ptuju, v kateri sicer čistijo
zobni kamen in obloge.
•>MG
j(0DNIK ■ 14. SEPTEMBER 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE ■ 9
^BČINA GORIŠNICA / ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO
lillinulo nedeljo so pri cerkvi v Gorišnici slavnostno odkrili spominsko ploščo
vsem padlim in pogrešanim med drugo svetovno vojno in po njej.
Hkrati so nicd tri že obsto-
ječe na zvonik gorišniške
cerkve potegnili še četrti
zvon. Ta je najmanjši med
vsemi, težak nekaj čez 400
kilogramov. Gorišničani so
ga posvetili na čast sv. Ma-
riji, vlili pa so ga zvonarji iz
Žalca.
Ob slovesnem dogodku je
zbrane obiskal in nagovoril
mariborski pomožni škof Jože
Smej. Slednji je spominsko
ploščo, nov zvon ter obnovlje-
no gorišniško župnišče blagos-
lovil.
Tekst in foto: DS
Pomožni škof Jože Smej je blagoslovil nov gorišniški zvon.
GORIŠNICA / Z 8. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občani in občanke Gorišnice se očitno dobro zavedajo
položaja, v katerem so se znašli z uvedbo nove lokalne sa-
nouprave. Najbolj jih tarejo skrbi glede komunalne infra-
[trukture, za katero v občinskem proračunu nikakor noče
liti dovolj denarja. Prav zato so na zadnji seji sveta imenova-
komisijo, odgovorno za pripravo občinskega referenduma o
amoprispevku, ki ga napovedujejo za letošnjo jesen. Če bo
a uspel, nameravajo največ zbranih sredstev vložiti v do-
j-adnjo in razširitev osnovnih šol v Gorišnici in Cirkulanah,
odovodnega omrežja ter za potrebe vaških skupnosti pri
vzdrževanju cest in javne razsvetljave.
Ob napovedih občinskega
iveta glede izida referenduma
pojavlja nemalo vprašanj,
ivetniki so zato previdni. Ne-
latere slabe izkušnje iz
prejšnje občinske ureditve so
lamreč v ljudi vlile precej ne-
aupanja, kar zadeva tovrstno
inanciranje občinskih potreb.
Zato občinski možje upajo, da
ne bo prišlo do nepotrebnih
'azprtij, ki bi vplivale na izid
'eferenduma. Dejstvo je, da je
ienarja v občinskem pro-
računu veliko premalo za kritje
"seh potreb občine, občani pa
^daj živijo pod isto streho.
V zvezi z izgradnjo komunalne
infrastrukture je občinski svet že
"bjavil javni razpis za izdelavo
'fhnične dokumetacije za iz-
gradnjo vodovodnega sistema
^amušani-Tibolci ter Pristava-
^latina-Mali Okič-Pohorje, jav-
ili razpis za oddajo del modern-
[■^acije ceste Zamušani-Tibolci
preplastitve ceste Zagojiči-
•^uretinci ter javni razpis za iz-
gradnjo mrliške vežice v Cirku-
lanah.
Med pomembnejšimi tamami
^ občinski svetniki razpravljali
" pravilniku o finančnih inter-
vencijah za razvoj malega gospo-
darstva, kmetijstva in turizma,
f^em gospodarskim panogam
lamreč v gorišniški občini pri-
pisujejo največji pomen. Po us-
kladitvi mnenj so pravilnik, ki
'''^loča, kdo lahko pridobi fi-
"'^nčna sredstva za razvoj in po-
^Peševanje omenjenih panog, na
kakšen način in pod kakšnimi
l^^goji, sprejeli.
^Hovne razmere v
Zdravstvu na psu
^ nadaljevanju seje je bil go-
o zdravstveni in socialni pro-
blematiki občine. Obveznih
zdravstvenih zavarovancev v
občini je 400. Mnenje občinske
komisije za zdravstvo in social-
no varstvo je, da je zmeraj veliko
takih, ki prejemajo nadomestila
OD neupravičeno. Zato v pri-
hodnje na tem področju napove-
dujejo natančnejšo revizijo. Go-
vorili so tudi o stanju zdravstve-
nih postaj v Cirkulanah in
Gorišnici. Ti sta potrebni temel-
jitejše obnove, saj so varnostno-
higienske razmere v njih na meji
kritičnega, na račun tega pa trpi-
ta kvaliteta in strokovnost dela.
Gorišniška postaja deluje že več
kot 35 let, cirkulanska več kot
30. Tudi oprema, zlasti stomato-
loška, je stara in neprimerna.
Obe postaji sta še zmeraj v
upravljanju Zdravstvenega
doma Ptuj. V sodelovanju z njim
pa problem delovnih razmer
gorišniškega zdravstva očitno ne
bo rešen. V iskanju rešitve se je
gorišniški občinski svet obrnil
tudi na republiško ministrstvo
za zdravstvo in socialno varstvo.
Svetniki so govorili tudi o de-
lovanju gorišniške in cirkulan-
ske osnovne šole v šolskem letu
1995/96. Tudi ti sta bili potrebni
vzdrževalnih del še pred začet-
kom pouka. V občini so tako za-
gotovili sredstva za opremo ene
od učilnic v vsaki od osnovni šol
ter opravili beljenje šolskih
prostorov in uredili razsvetljavo.
Zdaj je v pripravi projektna do-
kumentacija za razširitev obeh
šol.
Na 8. redni seji so svetniki
sprejeli še sklep o financiranju
občinske kulture, o upravljanju
preskrbe s pitno vodo, ki bo še
naprej v rokah ptujskega komu-
nalnega podjetja, ter imenovali
petčlanski občinski nadzorni
odbor.
Ob koncu je stekla beseda še o
novem občinskem prazniku. Po
mnenju občinskega sveta naj bi
to postal 26. julij - anino. Ta da-
tum namreč združuje veliko lju-
di na širšem področju gorišniške
občine. Končnega sklepa svet še
ni sprejel, saj so se svetniki strin-
jali, da o predlogu razpravljajo
tudi v vaških odborih.
o^DS
DORNAVA
Ko se pripeljemo v Dorna-
vo, lahko ponovno opazimo
obnovljen kip Brezmadežne,
ki so ga tamkajšnji prebivalci
že nekaj let pogrešali. Kip je
bil poškodovan v prometni
nesreči, preteči pa je moralo
več desetletij, da so ga obno-
vili in vrnili na njegovo mes-
to. Restavriral ga je kipar
Viktor Gojkovič, financiral
pa Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine Mari-
bor. S tem kipom se tudi
prične ena od osi znamenite-
ga baročnega dvorca. (M.S.)
ZAVRC / UREDILI NOVO POROČNO DVORANO
v petek ob devetih se je v pi-
sarni načelnika upravne enote
Ptuj zgodil pomemben dogodek.
Načelnik Metod Grah je ob
navzočnosti vodje oddelka za
upravno-notranje zadeve v
upravni enoti Helene Neudauer
in župana občine Dornava Anto-
na Velikonje završkemu županu
Francu Majcenoviču izročil
sklep o določitvi območja in ure-
ditvi prostorov za sklepanje za-
konskih zvez ter sklep o poob-
lastilu za sklepanje zakonskih
zvez, s katerim ga je pooblastil,
da kot peti pooblaščenec na
območju upravne enote Ptuj
sklepa zakonske zveze.
"To pooblastilo pomeni ure-
sničitev tistih obljub, ki smo jih
dali županom ob ustanovitvi no-
vih občin, da se bo njihovim
občanom omogočilo sklenitev
zakonske zveze tudi v novih
občin. Do sedaj se je lahko za-
konska zveza sklenila le v
poročni dvorani v Mestni hiši v
Ptuju. Županom je bilo
obljubljeno, da bodo lahko tudi
v novih občinah sklepali zakon-
ske zveze, če bodo uredili prime-
ren in slovesen prostor, ki bo
omogočil takšno sklenitev za-
konske zveze, da bo mladopo-
ročencem zares ostala v spomi-
nu. Izmed novih občin je bila
završka občina prva, ki je zbrala
dovolj sredstev in volje ter ure-
dila novo poročno dvorano v
grajski stavbi v Zavrču 11. Prva
poroka bo v soboto, 9. septem-
bra," je povedal Metod Grah.
Zadnja poroka je bila v Zavrču
leta 1970. V drugi poročni dvo-
rani na območju upravne enote
Ptuj se bodo raje poročali tisti, ki
Metod Grah predaja poooiastilo za sklepanje porok završkemu
županu Francu Majcenoviču.
Prva poroka v novi završki poročni dvorani v gradu. Poročila sta
se Mateja Ogrizek in Jožef Težak iz Hrastovca. Matičarka je bila
Lučka Toplak.	Foto: Kosi
jim je bližje grajska romantika
in ki si ob tako pomembnem
življenjskem dogodku, kot je po-
roka, ne želijo veliko radoved-
nežev. Za ureditev svojih
poročnih dvoran se zanima vsaj
polovica županov novoustanovl-
jenih občin na Ptujskem.
PTUJ / VEČ ISKALCEV NUJNE SPECIALISTIČNE KIRURŠKE POMOČI
Tudi v ambulanti za nujno specialistično kirurško pomoč v ptujski bolnišnici
ugotavljajo povečan obisk. V prvem polletju letos se je v primerjavi z enakim
obdobjem prejšnjega leta povečal za šest odstotkov.
Pri tem predstojnik ki-
rurškega oddelka dr. Ljubo
Toš ugotavlja, da je upra-
vičenih le 60 odstotkov teh
pregledov. Glavni vzrok za
povečan obisk je način življen-
ja naših ljudi, v katerem je ve-
liko alkohola in sive ekonomi-
je. Posledice se kažejo v števil-
nih delovnih nezgodah zunaj
delovnega časa in prometnih
nezgodah, za katere je v 70 od-
stotkih vzrok alkohol. Dr. Toš
ob tem posebej poudarja, da
pri prometnih nezgodah v
glavnem nimajo opravka s
treznimi ljudmi. Število delov-
nih in prometnih nezgod na
širšem ptujskem območju je
posledica tega, da ljudje nič ne
dajo nase oziroma ne cenijo
svojega zdravja. Dežurni na
ptujski kirurgiji s strahom
pričakujejo vsak veselični dan
oziroma noč, saj se jim takrat
obseg dela vedno poveča, pri
tem pa se od dveh dežurnih na
oddelku pričakuje nemogoče.
Zdravniki se vprašujejo, zakaj
se veselice posebej ne "zavaru-
jejo" za take primere.
K SPECIALISTU U
Z NAPOTNICO
Po odločitvi plačnika stori-
tev (Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije) je specia-
listična oskrba možna samo na
osnovi napotnice in v takem
primeru jo zavarovalnica tudi
plača, sicer ne. Veliko neja-
snosti je v opredelitvi nujne
specialistične pomoč. Najmanj
je nujna v primeru, ko nekdo
pride po pomoč ponoči zaradi
tega, ker je padel že popoldne
in podobno.
Pri ljudeh je veliko zmede
zaradi napotnic. Tako se doga-
ja, da je potrebno tudi iz ki-
rurške specialistične ambulan-
te po napotnico k splošnemu
zdravniku. To je, kot pravi dr.
Toš, posledica tega, ker reševa-
lec pelje ponesrečence oziroma
obolele po najkrajši poti k
zdravniku. Dogaja se tudi, da
polovica tistih, ki jih s kirurgi-
je pošljejo po napotnice, več ne
pride nazaj. Pri tem gre za veli-
ko večji problem, kot se zdi na
prvi pogled. Dr. Toš poudarja,
da gre za problem triaže in dis-
pečerja, ki klic na pomoč prej-
me. Stopnje nujnosti pomoči
ne more določiti niti šofer niti
spremljevalec - reševalec niti
tisti, ki je pri telefonu. Za pra-
vilno triažo in pomoč v trans-
portu odgovarja nosilec dejav-
nosti - to je urgentna služba v
zdravstvenem domu. Zdrav-
nik v tej službi odloči, kam
bodo ponesrečenca oziroma
bolnika odpeljali. Prav tako
velja ob tem povedati, da no-
bena modra sirena in še takšna
hitrost pri prevozu ne pomaga,
če ni pravočasne in pravilne
pomoči na kraju nesreče. Tja
mora priti cela ekipa z zdrav-
nikom vred. Kvaliteta življen-
ja je odvisna od pravočasne in
pravilne oskrbe. O pravi prvi
medicinski pomoči v tem tre-
nutku ne moremo govoriti,
imamo le "hitrost" in v
zadnjem času nekaj nove opre-
me. Slovenija šele zdaj snuje
plan organizacije urgentne
službe v celi državi.
Kar pa zadeva napotnico za
specialistično nujno pomoč, je
tako, da ko gre v resnici za nuj-
no pomoč, jo specialisti nudijo
in jim bolniki napotnico pri-
nesejo naknadno. Če napotni-
ce ni, jim zavarovalnica
opravljenega dela ne plača.
Samo skrb za lastno zdravje,
ki je edini pravi kapital, lahko
v največji meri prispeva k
temu, da bo naval na specialis-
tično kirurško pomoč manjši
in da se bo kakovost življenja
naših ljudi izboljšala. V tem
trenutku nosi širše ptujsko
območje neslavni rekord - na
vrhu smo po številu delovnih
nezgod zunaj delovnega časa
in prometnih nezgod. Veliko
je tudi samomorov, ki so le vrh
ledene gore.
Jesensko spravilo pridelkov
se je pričelo. Bo bolj varno kot
v prejšnjih letih?
•>MG
10 - TRZNI KAŽIPOT
14. SEPTEMBER 1995- TEDNl)|
fEDNIK -14. SEPTEMBER 1995
TRZNI KAŽIPOT- 11
PTUJ / IV. PTUJSKI MARATON
v soboto, 9. septembra, ob 16 JO
ie pred Srednješolskim centrom
v Ruju pok pištole oznanil start
sto petdesetih tekačev iz Slove-
nije in Hrvaške na IV. ptujskem
maratona, ki ga je organiziral
Tekaški klub Maraton.
Proga je bila dolga 21 kilome-
trov, vendar so jo organizatorji
razdelili še na sedem in deset kilo-
metrov. Tekmovalce so ločili po
spolu in starosti in tako smo dobi-
li kar deset zmagovalcev. Absolut-
na zmagovalca sta postala pri žen-
skah Mariborčanka Silva Vivod z
rezultatom 1:16:14, pri moških pa
Ptujčan Mirko Vindiš z rezulta-
tom 1:05:45.
To je bila že četrta zmaga Vin-
diša, čeprav je nekateri niso
pričakovali, saj je tekmovalno se-
zono moral prekiniti zaradi
Poškodbe v prometni nesreči.
Vendar se Mirko ne da! Misli ima
že usmerjene v Atlanto na olim-
pijske igre. Ta maraton je bil tudi
izbirna tekma za nastop na svetov-
nem prvenstvu v malem marato-
nu, ki bo v Franciji. Tekma pa je
štela tudi v akcijo Brazde vzdržlji-
vosti.
Organizatorji so tek odlično pri-
pravili in zavarovali, tako da ni
Prišlo do nepravilnosti oziroma so
tekmovalci pretekli progo brez
''Hžnjic.
Zmagovalci v posameznih kate-
gorijah:
-	ženske: 7 km (absolutno):
Hedvika Korošak, Ptuj 32:10; 10
'^ni (absolutno): Sonja Virag, TS
^adesnka 43:36; 21 km (do 35
'^l); Silva Vivod, Maribor
J:16:14;21 km (nad 35 let): Jožica
Šiftar, TS Radenska 1:28:47.
-	moški: 7 km (absolutno):
^dravko Mauko, TS Radenska
^5:12; 10 km (absolutno): Igor
f^ernik, Celje 31:33; 21 km (do 30
^t): Geza Grabar, TS Radenska
1:06:12; 21 km (do 40 let): Mirko
Vindiš, Ptuj 1:05:45; 21 km (do
50 let): Ivan Golob, Ptuj 1:09:58;
21 km (nad 50 let): Ivan Bartol,
Eroteks 1:20:00.
Milan Krajnc
Niti zoprno vreme ni ustavilo maratoncev in gledalcev, ki so
jih vzpodbujali.	Foto: Kosi
ŠAH / PTUJČANI MERIJO VISOKO
Od jutri do konca naslednjega tedna bo v Škofji Loko ekipno
državno prvenstvo za šahiste. V 1. državni ligi se bo za naslov
državnega prvaka potegovalo osem najboljših slovenskih klu-
bov, med njimi tudi nekdanja jugoslovanska prvoligaša mari-
borska Piramidia in ljubljanska Iskra.
Ptujčani so se zato prvenstvo izredno okrepili. S prevzemom slo-
venskega državljanstva 15. igralca na svetovni lestvici, ruskega ve-
lemojstra Beljavskega, je le-ta največja okrepitev Ptujčanov. Barve
Ptujčanov bo zastopal še slovenski VM Dražen Sernek, ukrajinski
VM Mihalčišin in seveda domači šahisti Polajžer, Brglez, Supančič,
Bohak in Žlender, novi član pa je še Krumpačnik.
Novost letošnjega državnega prvenstva so 11-članske ekipe (do
sedaj 10). Tako ekipo sestavljajo 6 članov (4 razerve), 2 članici (2
rezervi), 1 mladinka, kar je novost (1 rezerva), 2 mladinca (2 rezer-
vi). Ta del ekipe bodo sestavljali Ličina, Zavec, Rižnar, Podkrižnik,
Roškar, Napast in še kakšna rezerva.
Predsednik društva, MM Danilo Polajžer je bil pred odhodom na
prvenstvo optimistično razpoložen. Dejal je, da si ob 60-letnici
društva želi vsaj en državni naslov - ali v absolutni konkurenci ali
morda samo v konkurenci članov. Če bi namreč članom uspel ta
podvig, bi se v naslednjem letu pomerili v kvalifikacijah za evropski
pokal. To pa bi bil uspeh, ki bi bil krona vsem številnim odličnim
dosežkom ptujskih šahistovtako ekipno kot posamezno v preteklih
60. letih.
S.R.
PTUJ / NAKUPNI CENTER PANORAMA
Zasebno podjetje Petlja, ki
je julija prevzelo nakupni
center Panorama v obrtni
coni na Rogoznici, je v soboto
organiziralo prvo srečanje
kupcev nakupnega centra z
željo popularizirati novo lo-
kacijo in pobliže predstaviti
ponudbo centra, ki je dobro
založen z živili in drugimi iz-
delki za dom in družino.
Srečanje je potekalo ves dan.
Program so popestrili s
' pokušnjami izdelkov, zabav-
nim programom in drugimi
zanimivostmi. Za zabavo in
ples je igral ansambel Ptuj-
skih pet, nastopil pa je tudi
mladi harmonikar Jožek
Milošič. Kdor je želel, je lahko
preizkusil svoj pogum v skoku
z elastiko, nekaterim pa se je
po ugodnem nakupu s popus-
tom nasmehnila še sreča pri
bogatem srečelovu. Srečanje
kupcev nakupnega centra Pa-
norama bo poslej tradicional-
no.
•>MG
Slabo vreme je precej motilo srečanje kupcev Panorame
Foto: Kosi
JUDO / VELIK USPEH PTUJČANOV
V soboto, 9. septembra, je potekalo na visoki kakovostni ravni, kakršno srečujemo
zelo redko, v organizaciji JK Ivo Reja iz Celja mladinsko državno prvenstvo v judu.
Udeležilo se ga je 82 tekmovalk in tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov, tudi favorizi-
rana ekipa JK Drava, ki je ponovno dosegla velik uspeh.
V kategoriji 60 kg je Sebastijan
Kolednik, kandidat za evropsko
prvenstvo, osvojil odlično 3. mes-
to. V kategoriji do 65 kg so
Ptujčani imeli kar 2 favorita, a ju
športna sreča tokrat ni spremljala.
Dejan Vogrinec, udeleženec
olimpijskih iger mladih, ki je že
dalj časa poškodovan, je v 1. kolu
nasprotnika gladko premagal,
vendar je V nadaljevnaju tekmo-
vanja bila posledica poškodbe pre-
huda in je na koncu osvojil 5. mes-
to ter tako za las zgrešil medaljo.
Podobne težave je imel Tomaž
Marhold, viceprvak Slovenije, ki
je zasedel 7. mesto.
K skupnemu uspehu JK Drave
pa sta doprinesla z zmagovitimi
nastopi Boštjan Vršič, debitant
na tovrstnih tekmovanjih, ki je z
doseženim 2. mestom v kategoriji
do 95 kg osvojil naslov viceprvaka
Slovenije za leto 1995, in prav
tako debitant Marko Kramber-
ger, ki je v kategoriji nad 95 kg v
zelo močni konkurenci osvojil
odlično 3. mesto. Med mladinka-
mi je uspešno nastopila Majda
Hamlerv kategoriji do 56 kg z
osvojeno bronasto medaljo.
Štiri medalje z državnega
prvenstva so vsekakor ponovno
velik uspeh ptujskega športa.
Simon Starček
12 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
14. SEPTEMBER 1995- TEDNl^
PTUJ / 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
Za nami je 26. festival
domače 2ahavne glashe Slo-
venije Ptuj 'Q5, ki je tokrat
potekal le dva dni, v petek in
soboto, 1. in 2. septembra, v
dvorani Srednješolskega cen-
tra v Ptuju. Se dohro, da je
bilo tako, kajti na minorit-
skem dvorišču bi bila os-
rednja slovenska tovrstna
prireditev oba dneva mokra.
O vsebini, nastopajočih in
zmagovalcih letošnjega festi-
vala smo poročali že v
prejšnjem Tedniku, tokrat
objavljamo še nekaj najzani-
mivejših zakulisnih fotografij
Martina Ozmeca.
Med nastopom ansambla Ekart se za odrom že pripravlja an-
sambel Mladi prijatelji. Pred stopnicami sta voditelja
letošnjega festivala Danica Godec in Marjan Šneberger.
Najboljši (in zagotovo tudi najlepši) pevski duet letošnjega
festivala Barbara In Blanka, dobitnici Korenove plakete, sta
bili tudi za odrom v središču pozornosti. Na posnetku med
pogovorom z Ivanom Sivcem.
Ekipa radia Slovenija letos ni imela sreče. Velik reportažni
avtomobil jim je "zgorel" že pred tednom dni, v manjšega pa
je v Ptuju udarila strela.
V soboto, drugi večer, je bil med gledalci tudi ptujski župan
dr. Miroslav Luci s soprogo Ireno (levo). Ob njem na desni
"uradna festivalska fotografinja" Petra Langerholc.
V narodne noše odeta dekleta folklorne skupine Vinka
Koržeta iz Cirkovc so imela tudi tokrat precej dela z občinst-
vom in glasovnicami.
ŠPORTNI TEDEN / OD 22. SEPTEMBRA DO 1. OKTOBRA
Pod tem geslom bo od 22. septembra do 1. oktobra po vsej državi potekal
športni teden - akcija, ki \o spodbuja sektor za šport pri ministrstvu za šolstvo
in šport.
čedalje hujši ritem življen-
ja in časovna stiska nam ved-
no bolj onemogočata redno
vadbo. Kljub vsemu pa mora-
mo le poskrbeti za ohranjanje
zdravega telesa in duha.
Ministrstvo za šolstvo in
šport se je odločilo z brez-
plačnim oglaševanjem spod-
buditi kvalitetne programe
športa za vse in s tem pridobiti
čim več udeležencev ne le v
sami akciji, ampak tudi kasne-
je, ko se bodo športni progra-
mi nadaljevali.
Vsem ponudnikom kvalitet-
nih programov športa za vse
(športna društva in zavodi,
agencije, vrtci, šole oz. fakulte-
te, podjetja in samostojni pod-
jetniki) bo ministrstvo za
šolstvo in šport omogočilo
oglaševanje v najodmevnejših
slovenskih medijih, torej tam.
kjer se šport za vse že pojavlja,
in še kje.
Če se želite vključiti v akcijo
kot organizator športne aktiv-
nosti, čimprej pošljite podatke
o jesenskih programih za otro-
ke, mladino in odrasle ter o
svojih zmogljivostih na nas-
lov: Zavod za šport Slovenije,
Celovška 25, Ljubljana.
•> Ivo Komik
ORMOŽ/NOGOMETNI KLUB
Če v Ormožu omenite šport, bo vsakdo najprej pomislil na rokomet, menda pa Ormožani znajo igrati tudi nogo-
met, le da se zadnjih trideset let ni nikomur zdelo potrebno ustanoviti nogometnega kluba. Fantje so zato igra-
li pri okoliških klubih in v sosednji Hrvaški. V letošnji sezoni pa se bo žoga kotalila
z željo, da bi v Ormožu obnovili in ponovno popularizirali
nogometno igro, se je zbralo nekaj entuziastov in ustanovilo
nogometni klub, ki bo letošnjo sezono, kot vsi začetniki, igra!
v najnižji slovenski ligi. Že v kratkem času jim je uspelo pri-
dobiti zavidljivo število igralcev. Tako ima sedaj klub okrog
90 članov v različnih starostnih skupinah - od starejših
dečkov prek kadetov do članov. Kar takoj na začetku so mo-
dro-rumeni pokazali, da mislijo skrajno resno. Segli so v
mošnjiček in pritegnili tri igralce iz Središča.
"Kot vedno so začetne težave,
predvsem finančne, saj je nakup
kompletne opreme in rekvizitov,
potrebnih za nogometno igro,
pustil precejšnjo praznino v
klubski blagajni. Živimo
predvsem od sponzorjev in do-
natorjev in z veseljem smo ugo-
tovili, da so podjetja našla svoj
interes v reklamiranju svojih iz-
delkov prek našega kluba. Tako
smo zbrali okrog dvajset spon-
zorjev. Pričakujemo, da bomo je-
seni dobili občinska sredstva,
namenjena za športno dejavnost,
s katerimi bi pokrili vsaj del
sredstev za trenerje in fiksne
stroške. Prav tako bomo po-
skušali dobiti sredstva Nogo-
metne zveze Slovenije, ki je raz-
pisala finančna sredstva za novo-
ustanovljene klube v letu 1995,"
pripoveduje tajnik NK Ormož
Franci Trstenjak.
Nogometaši so odigrali že
dvanajst prijateljskih tekem tudi
s klubi, ki tekmujejo v višjih
rangih tekmovanja. Trener Vla-
do Hunjadi je mnenja, da se je
izkristalizirala ekipa, ki bo nosi-
la glavno breme tekmovanja, ne-
nehno pa bo iskal nove rešitve in
dograjeval moštvo. Da je za tek-
mo z Bočem izbral pravo ekipo.
govori rezultat 4:2, ki jih je po-
peljal v osmino finala pokalnega
tekmovanja.
Z igriščem nogometaši nimajo
težav, saj je že nekaj časa lepo
urejeno čakalo na njih. Morali
pa bodo zgraditi slačilnice, ker
so sedaj odvisni od gostoljub-
nosti rokometašev, s katerimi so
menda v harmoničnih odnosih.
Ne kaže tajiti, da so bili v
Ormožu prisotni pomisleki, da
utegne nogomet rokometašem
ukrasti podmladek, vendar je po
besedah Franca Trstenjaka v
Ormožu dovolj prostora še za
kak drug klub ali športno dejav-
nost. Nezapolnjenega prostora je
še ogromno - od atletike do od-
bojke. Na primeru nogometa je
videti, da imajo mladi radi šport
in se želijo preizkusiti v organi-
zirani vadbi. Upajmo, da na us-
tanovitev naslednjega športnega
kluba ne bo potrebno predolgo
čakati.
Viki Klemenčič
TENIS / NENA VUKASOVIČ - DRŽAVNA PRVAKINJA V MLADINSKI KONKURENCI
v Brežicah je bilo od 28. do 31. avgusta državno mladinsko
teniško prvenstvo za igralce in igralke do 18. leta starosti.
Ptujčanki Neni Vukasovič, članici TK Branik iz Maribora
(njen trenerje Avstralec Simon Walsh), je prineslo sijajen
dosežek, saj^e zmagala med posameznicami, s klubsko ko-
legico Žano Žlebnik pa je slavila tudi v parih. Na glavnem
turnirju je nastopilo 32 igralk.
Nena je ob prihodu z držav-
nega prvenstva skromno izja-
vila, da je državni mladinski
naslov zanjo brez dvoma iz-
redno velik uspeh, ki ga pred
prvenstvom ni pričakovala.
Da nanjo niso računali niti
drugi, pove podatek, da ni bila
med nosilkami. To ni Nenin
prvi državni naslov, zmago-
valka je bila tudi pred štirimi
leti - leta 1991 v Portorožu v
konkurenci igralk do 14. leta
starosti. Tkkrat je bila naj-
boljša tudi v konkurenci pa-
rov, kjer pa je bila že večkrat
najuspešnejša.
Prvenstvo je bilo zelo napor-
no, le v četrtfinalu je šlo bolj
gladko. V prvem kolu se je
srečala z Ano Škafar iz Soče
Ljubljana, ki je bila peta nosil-
ka. Izid srečanja je bil 4:6, 7:6,
6:1. V nadaljevanju prvenstva
je premagala Živo Grašič iz
Teniške akademije Breskvar s
6:1, 7:6, v četrfinalu je gladko
premagala Majo Bonaca iz Por-
toroža s 6:1, 6:3, polfinale ji je
prinesel zmago nad prvo nosil-
ko Špelo Rajh iz Benč športa
Ljubljana s 7:5,6:0, v finalu pa
se je srečala z drugo nosilko
Katjo Kovač, Slovan Ljublja-
na; rezultat je bil 6:7,6:3,7:6.
Na državnem teniškem
prvenstvu za mladinke do 18.
leta starosti je nastopila tudi
obetavna Ptujčanka Urška
Jurič, ki prav tako trenira v TK
Branik Maribor. V prvem kolu
je premagala Natašo Freitag iz
Celja z izidom 6:2, 6:0, potem
pa je izgubila s 4. nosilko Špelo
Kobetič iz Domžal z rezulta-
tom 6:4,7:6.
V konkurenci dvojic je bila
Nena prva nosilka. K temu so
pripomogle tudi mednarodne
točke, ki jih je osvojila na tur-
nirjih v Avstraliji in Avstriji. V
prvem kolu se je par Vukasovič
-	Žlebnik srečal s parom Škafar
-	Matevžič iz Ljubljane, rezul-
tat je bil 2:6,6:4,6:1, naslednji
par Ogrizek - Mulec iz ŽTK
Maribor sta premagali z 0:6,
7:6, v finalu pa drugi nosilki
Rajh-Kovač s 7:5,7:6.
Nova preizkušnja za Neno je
bilo državno prvenstvo za čla-
nice v Murski Soboti, takoj za-
tem pa udeležba na turnirjih
WTA z nagradnim skladom
deset tisoč dolarjev v Zagrebu
in Umagu. Na obeh turnirjih je
bila uvrščena na glavni turnir
in ji ni bilo treba igrati v kvali-
fikacijah.
Kljub temu da Nena Vuka-
sovič veliko časa preživi na
teniških igriščih, jemlje šolo
izredno resno. Manjka ji še ne-
kaj izpitov za tretji letnik gim-
nazije. Pozna se, da je bila štiri
in pol mesece v teniškem kam-
pu v Avstraliji. Na dan, ko smo
se v zgodnjih jutranjih urah
pogovarjali o uspehu na držav-
nem teniškem prvenstvu za
mladinke do 18. let, jo je čakal
izpit iz matematike. Upamo,
da je uspela, tako kot ji zadnje
čase uspeva na teniških
igriščih.
•>MG
Nena Vukasovič
tednik -14. september 1995
OD TOD IN TAM. 13
PIŠE: UROŠ VIDOVIC / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV - 3
Cesta, ki poteka po obsežni ravnici reke Garone, nas je
spremljala do francoskega mesta Montrejeau. Mesto je pre-
predeno s številnimi ozkimi ulicami in si je po tem je močno
podobno z mesti na španski strani Pirenejev, saj je večina
niest in vasi močno strnjenih z ozkimi uličicami in majhnimi
trgi. Medtem ko že nekaj časa drvimo proti špansko-franco-
ski meji, se ustavimo nekoliko južneje od Montrejeauja, toda
le za kratek čas. Boštjan je "krotil" našega belega konjička
vso noč, zato je že krepko utrujen. Ker sem poln svežih moči,
hitro zamenjava vlogi in že nas objamejo visoke, a dokaj za-
obljene gore osrednjih Pirenejev.
ogosto, kadar potujem proti
domu iz katere od sosednjih
držav, opazujem sopotnike bodi-
si v osebnem avtomobilu ali v
avtobusu. Preden prestopimo
državno mejo, vsakdo nekaj
tuhta ali premleva. Temu bi
lahko rekli trema ali kar strah
pred mejnimi "formalnostmi". O
tem, kaj vse je vzrok takšnega
stanja, je bilo že veliko zapisane-
ga in povedanega. Toda že dru-
gič smo bili ob prestopu meje
krepko presenečeni. Vse, kar nas
je opozorilo na prestop meje
med Francijo in Španijo, je bil
star kontejner, podoben našim
kioskom za prodajo sladoleda ali
časopisa. Povrhu tega je kazal
celo znake zapuščenosti. Tako
smo brez vsakršnih zadržkov in
problemov prestopili prag ene
najstarejših držav v Evropi.
V tem delu Pirenejev meja ne
poteka po rečni razvodnici, zato
se prične cesta dvigovati šele ne-
kaj kilometrov za njo. Po dokaj
strmi in v serpentinah speljani
cesti smo hitro dosegli gorski
prelaz oziroma tunel, ki je spel-
jan pod njim. Le nekaj kilome-
trov nižje leži prikupno majhno
mestece Vella. Že sama porazde-
litev hiš ob glavni ulici, ki je
hkrati precej prometna cesta,
daje občutek popolne dru-
gačnosti v primerjavi z mesti ali
vasmi na poti od Slovenije do
francoskega dela Pirenejev. Gle-
de na prvi vtis ob pogledu na vi-
soke in zelo strnjene hiše bi po-
mislil, da smo v Mehiki. Toda to
je le posledica številnih ame-
riških vesternov na malih ekra-
nih, v katerih so včasih prikaza-
na tudi mehiška naselja. Podob-
nost, ki je posledica prenosa
španske kulture v Latinsko
Ameriko, ni le v zgradbah, am-
pak tudi v načinu življenja. Na
glavni ulici posedajo domačini
in mirno opazujejo mimoidoče
tujce. Seveda ne manjkata ko-
zarček črnega španskega vina in
hladna senca, saj so dnevne tem-
perature kljub visoki nadmorski
višini precej visoke.
Najprej zavijemo na bencin-
sko črpalko, kjer nas sprejme
prijazen možakar. Že ob prvem
pogledu na njegovo temno kožo
in še bolj temne lase je opazna
razlika med Španci in Francozi.
Vendar kar hitro ugotovim, da
imajo kljub navidezni različnos-
ti kar nekaj skupnih lastnosti.
Ko ga nagovorim v angleščini,
me pogleda, kot da sem prišel s
kakšnega drugega planeta. Nato
pa se zasliši značilna španska be-
seda Que? (kaj). Še sreča, da sem
spomladi obiskoval tečaj
španščine, kajti brez vsaj osnov-
nega znanja tega jezika ne moreš
dobiti niti goriva. Ker ga nato
nagovorim v španščini, se mu
usta kar razlezejo in možakar
postane nenavadno prijazen in
ustrežljiv. Tako napolnimo po-
polnoma prazen rezervoar, kar je
še dodaten razlog za veselje pri-
jaznega Španca. V bližini ben-
cinske črpalke opazimo trgovino
z izredno nizkimi cenami sadja.
Takoj smo opremljeni s polnimi
vrečkami raznih darov narave in
sredi mesteca uživamo ob pogle-
dih na okoliške gore.
Vse, ki vas bo pot kdaj zanesla
v ta konec sveta, moram opozo-
riti, da obvezno vzamite zraven
nekaj španskega denarja, kajti
tudi naših nakupov oziroma pre-
potrebnega goriva brez njega ne
bi bilo. Prvo menjalnico smo
namreč videli šele v večjih mes-
tih ali turističnih krajih, kot
plačilno sredstvo pa vzamejo
izključno le španski denar, s
čimer smo imeli kasneje še veli-
ko težav.
Od meje s Francijo do vznožja
Pica de Aneta ves čas potujemo
po osrednjem delu Pirenejev
(Pirineo Central). Pokrajina je
izredno pestra, saj se menjujejo
številne globoke doline z visoki-
mi planotami, nad katerimi se
dvigajo zasnežene glave gorskih
vršacev. Še posebej dajejo pokra-
jini čar številna osamljena in
močno strnjena naselja, ki kot
trdnjave stoletja vladajo na gor-
skih slemenih. Osrednji del
španskih Pirenejev pripada dve-
ma pokrajinama: Kataloniji in
Aragoniji. Že ob samem prihodu
v Katalonijo, ki je danes sestavni
del Španije, se kažejo težnje po
samostojnosti. Povsod so razo-
bešene le katalonske zastave, o
kakšni španski ni bilo sledu niti
na mejnem prehodu s Francijo.
Celo na vrhu Pica de Aneta smo
videli le katalonsko zastavo,
čeprav leži ta v sosednji Arago-
niji. Pravo željo ali bolje rečeno
strast po samostojnosti smo opa-
zovali pri številnih domačinih
šele kasneje nekoliko južneje v
osrednjem delu te potencialne
evropske države.
Po dobri uri vožnje smo Kata-
lonijo zapustili, saj ležita mesto
Benasque in pogorje Maladeta z
najvišjim vrhom Pico de Aneto
v pokrajini Aragoniji. Toda slo-
vo je bilo le začasno, kajti pravo
srečanje s Katalonijo in njenimi
čudovitimi sredozemskimi oba-
lami je šele sledilo.
Benasque - tipična pirenejska vas, ki je pod vplivom turizma prerasla v urejeno turistično
mestece.	Foto: Mojca Muršič
PTUJ / ASTRID HERRMANN IZ TRIERJA NA DELOVNI PRAKSI V TERMAH
Odbor mednarodnega združenja študentov ekonomije in menedžerstva AISEC za Slovenijo je v sodelovanju s
slovenskimi turističnimi podjetji in izvedenci s tega področja pripravil projekt z naslovom Trženje v turizmu -
naredimo to skupaj. V okviru tega projekta je v Termah v Ruju delovno prakso opravljala Astrid Herrmann iz
Trierja v Nemčiji. Trier ima podobno zgodovino kot Ptuj: je najstarejše nemško mesto, polno rimskih izkopanin.
Astrid Herrmann študira na ekonomski fakulteti univerze v
Mainzu, ker želi postati profesorica ekonomije na srednji
šoli. Končala je osmi semester. Prek AISECA je bila letos
prvič na delovni praksi. Izpolnila je vprašalnik o tem, ali želi
sodelovati v akciji, ki je letos posvečena turizmu. Podoben
vprašalnik so izpolnili tudi v Termah. Konec julija se je
Astrid udeležila enotedenskega uvajalnega seminarja na
Otočcu na temo turizem in marketing. Skupaj z drugimi ude-
leženci akcije sije ogledala tudi nekatere pomembnejše turis-
tične kraje v Sloveniji.
GOSTJE V TERME
RADi PRIHAJAJO
Delovno prakso v Termah je
pričela 30. julija in jo uspešno
končala 8. septembra. Po delov-
nem načrtu, ki so ga pripravili
skupaj z marketinško službo, je
Astrid v glavnem delala oziroma
pripravljala material za animaci-
jo gostov in statistično obdelavo.
Med drugim je med gosti izvedla
splošno anketo, ki je presenetila
celo zaposlene v tem zdravilišču.
Direktorica Slavka Gojčič je po-
vedala, da so rezultati celo pre-
dobri. Gostje jih zelo cenijo, so
zadovoljni s storitvami in prijaz-
nostjo osebja. Večina je tudi na-
pisala, da v ptujske Terme še pri-
dejo. O svoji praksi je Astrid za-
pisala tudi osebno mnenje z ne-
katerimi ugotovitvami, ki so za
kolektiv zelo dobrodošle. Iz Slo-
venije odhaja z dobrimi vtisi o
deželi in ljudeh. Delovna praksa
je bila zanimiva, spoznala je dru-
gačne probleme, ki jih v Nemčiji
več nimajo, kot družba so jih že
prešli.
ptuju in termam
manjkajo nekateri
programi
Da bi dobila kar najpopol-
nejšo predstavo o Sloveniji, so ji
v Termah omogočili ogled neka-
terih slovenskih zdravilišč
(šmarjeških, moravskih in lend-
avskih toplic, Dobrne, Radencev
in Topolšice) in turističnih
območij v bližini. Čeprav se
medsebojno razlikuje glede na
to, komu so namenjene, so vse
zelo negovane, povsod dajejo ve-
lik poudarek čistoči. Lepe so
tudi zato, ker je lepa cela Slove-
nija. Od vseh pa so najlepše ptuj-
ske Terme, pa ne zato, ker je
Astrid tam opravljala prakso,
ampak zaradi vsega drugega: ne-
pozabne kulise, lepo urejenih
apartmejev in bungalovov v ze-
lenju ter naposled zaradi zelo vi-
sokega standarda. Ptuj je lep kot
mestOj pa tudi vzdušje v njem je
lepo. Skoda le, da podnevi živi,
ponoči pa dobesedno umre, v
njem kot da ne bi bilo življenja.
Na vprašanje, kaj bi spremenila
v Termah, če bi bila na čelu ozi-
roma bi imela možnosti, je pove-
dala, da osnovnega koncepta raz-
voja, ki vključuje ureditev ter-
malne riviere, ne bi spreminjala,
več bi delala na programih za
zvečer oziroma za dneve, ko
dežuje in ko gostje praktično ne
vedo ne kod ne kam. Takšne
programe potrebuje tudi mesto.
V Termah poleg tega potrebuje-
jo več bazenov in športnih igrišč
oziroma igrišč za otroke.
Astrid se je v času svoje delov-
ne prakse spoprijateljila z vsemi
zaposlenimi, spoznala je njihovo
delo, z njo so praktično pridobili
vsi, saj je za vse koristno, da so
dobili mnenje o sebi in razvoju
podjetja od nekoga, ki na vse to
gleda drugače. Astrid mestu in
Termam tudi priporoča, da bi iz-
dajali turistične in druge infor-
macije tudi v nemškem jeziku,
prav tako plakate. V Ptuju in
okolici se veliko dogaja, prire-
ditve si kar podajajo roke, o njih
pa nemški turist ne more skoraj
ničesar izvedeti.
VEČ ZA PROMOCIJO
DEŽELE
Astrid bo prav gotovo poma-
gala pri nadaljnji promociji Slo-
venije v Nemčiji, kjer zanjo ve še
premalo ljudi. Skoraj vsi imajo o
njej zmotne predstave. Nekateri
študenti so zato imeli težave, ker
jih starši niso pustili na prakso v
Slovenijo. Astridini starši so iz
drugačnega testa - radovedni, a
hkrati z zadostno mero podpore.
Potem ko so dobili še nove infor-
macije o Sloveniji, so se odločili,
da jo obiščejo. Astrid zagotovo
pride na kurentovanje '96, zelo
pa si želi tudi na naše morje. Ptuj
je lep. Terme so lepe, Slovenija
je lepa. Hvala, Astrid!
Astrid v pogovoru z direktorico Slavko Gojčič in tehničnim
vodjem Francem Mlakarjem.	Foto: Kosi
BARBARIN MODNI KOTIČEK
Sprememba letnega časa pri-
nese s seboj veliko sprememb in
novosti tudi v modnem svetu.
Smernice za sezono jesen - zima
95/96 niso kdove kako revolu-
cionarne, so pa nujne spremem-
be, ki jih vedno bolj upošteva vsa
modna industrija, tudi naša.
Oblačila letošnje jeseni in
zime imajo velik skupen imeno-
valec - to je kroj oziroma linija
oblačila. Oprijeto in še enkrat
oprijeto. Kroji so torej skrojeni
točno po telesu, prilegajoč se v
pasu in bokih. Poudarjene so
obline in rahlo valovita silhueta
ženske postave. Tudi če nosi siv
"moški" hlačni kostim, je v njem
zapeljiva. Kroji kostimov bodo
torej oprijeti, dolžina krila bo
spuščena decimeter nad ali pod
kolena, lahko pa sega prav do
srede kolen. Torej bi lahko na-
povedali prihod MIDI mode. Le
zimski plašči ostajajo načeloma
dolgi, čeprav se že pojavi kakšen
krajši, ki pa napoveduje novo
dolžino za naslednje leto.
Barve, ki so zraven krojev zelo
pomembne, so letos črna, temno
siva, platinasto siva, rjava, ko-
vinsko modro zelena in bela od
snežno do umazano bele (krem
barve).
Materiali, iz katerih bodo je-
sensko-zimska oblačila, so zelo
reliefni debeli, kot so boucle,
twid, imitacije krizna, moher,
angora, žamet - gladek in rebrast
- ter usnje.
Novosti je torej kar nekaj, po-
drobneje o posameznih trendih
pa prihodnjič.
Barbara Plaveč
14-NASVETI
14. SEPTEMBER 1995 - TEDNIH
Kuhmski nasveli
v tem času ni gospodinje, ki se na neki način ne ukvarja s papriko. Torej danes
nekaj o papriki.
Paprika
Paprika je sicer v sorodu z
ostrim Čilijem, vendar spada
med precej blažje zastopnice
družine razhudnikov. Rasširjena
je po vsem svetu. Njeni plodovi
so zeleni, rdeči, rumeni, oranžni
in najmanjkrat temno vijolični.
Vsi plodovi so sprva zeleni in se
šele med zorenjem obarvajo,
tako da ne smemo biti prese-
nečeni, če zelene paprike še zda-
leč niso tako sladke kakor do
konca zrele. Podolgovata ozka
oblika nekaterih paprik nam
pove, da gre za začimbno papri-
ko, okrogle, debele paprike pa
uporabljamo v kuhinji. Paprike
s svojimi živimi barvami ne uga-
jajo samo očem, temveč so tudi
aromatične: zelena paprika ima
grenko-sladek do oster okus,
medtem ko so rumene, rdeče in
oranžne bolj sladke. Paprike so
posebno priljubljene na Balkanu
in na Madžarskem, kjer jih jedo
bodisi sveže ali sladko-kislo
vložene ali pripravljene na naj-
različnejše načine v številnih
tradicionalnih jedeh.
Okus paprike se odlično ujema
s čebulo, česnom, začimbnimi
zelišči, na primer s timijanom,
predvsem pa z olivnim oljem.
Posebno slastna je, če jo spečemo
na žaru ali v pečici in olupimo.
Slastna je tudi mešanica paprike
in jajčevcev, pečenih ali pre-
praženih v ponvi. Nič manj
slastna ni v marinadi iz olivnega
olja in česna, ki jo lahko še iz-
boljšamo s sardelnimi fileji,
posušenimi paradižniki in ka-
prami.
Veliko receptov nerekuje lupl-
jenje paprike. To naredimo tako,
da papriko očistimo, ji odstrani-
mo nastavek peclja in ga s su-
kanjem potegnemo iz paprike.
Papriko po dolgem razpolovimo
in otrebimo preostalo semenje.
Tako narezano nabodemo na na-
bodalo in jo toliko časa držimo
nad plinskim plamenom, da
koža potemni. Pokrijemo jo z
vlažnim prtičkom in jo damo v
plastično vrečko ter pustimo
ohladiti. Para pripomore, da jo
lažje olupimo. Ko smo z nje po-
tegnili kožjo, jo speremo pod
tekočo vodo in uporabimo.
Zraven vložene paprike doma
najpogosteje uživamo nadevano
papriko. Sedaj je ravno pravi čas,
da je nekaj nadevamo in shrani-
mo v zamrzovalno skrinjo za
zimo. Otrebljena in očiščena pa-
prika je odlična za nadevanje in
je tudi primerne velikosti za po-
samezne obroke. Priljubljeni na-
devi so iz riža, temu pa navadno
dodamo še meso. Najboljši na-
dev dobimo, če vzamemo tretji-
no riža in dve tretjini mesa. Dru-
gi zelo pogost nadev za papriko
je narejen iz zdrobljene pšenice
ali kuskus, katere blagi okus je
nasprotje sočne paprične sladko-
be.
Najenostavnejši nadev za pa-
priko pripravimo takole: meso
zmeljemo, vzamemo po pol svin-
jine in pol govedine. Svinjine je
lahko tudi nekoliko več, vendar
ne več kot dve tretjini celotnega
nadeva. Na maščobi prepražimo
sesekljano čebulo, ji pridamo
opran in prebran riž. Prilijemo
malo vode ali juhe, pokrijemo in
dušimo tako dolgo, da se riž do
polovice zmehča ozirojna napne.
Ohlajen riž prisipamo k mlete-
mu mesu, dodamo sol, sesekljan
česen, poper in sesekljan pe-
teršilj ter dobro premešamo. S
tem nadevom napolnimo papri-
ke, jih položimo v pekač, na-
rahlo prelijemo z oljem in neko-
liko opečemo v pečici pri tempe-
raturi 175C dvajset do trideset
minut. Potem jih vzamemo iz
pečice, pripravimo paradižniko-
vo omako in jih dušimo še v
omaki 10 do 15 minut odvisno
od velikosti paprike. Manjšo
količino lahko opečete tudi v
ponvi na štedilniku, tako
opečene pa lahko, shranimo v
zmrzovalnik za zimo.
NADEVANA PAPRIKA V
PARADIŽNIKOVI OMAKI
(za 5 oseb)
-10 srednje velikih paprik
Nadev:
-	20 dag svinjine
-15 dag govedine
-	2 dag maščobe
-	4 dag čebule
-	8 dag riža
-	sol, 2 stroka česna, poper, se-
sekljan zelen peteršilj
Omaka:
-	3 dag olja, 1 dag sladkorja, 2
dag moke, 6 dag paradižnikove
mezge ali 35 do 40 dag svežega
paradižnika, rnuškatni oreh, list
zelene, krhelj paprike, malo
rdečega vina, sol, voda ali juha
za zalivanje.
Vse razen priprave omake je
podrobno navedeno v zgornjem
sestavku. Omako pripravimo
tako, da na maščobi prepražimo
sladkor, dodamo moko, jo svetlo
prepražimo, dodamo paradižni-
kovo mezgo in zalijemo. Doda-
mo začimbe ter dušimo skupaj s
papriko še dvajset minut.
Veliko uspeha pri pripravi vam
želim.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, 5PEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 30 / 3
Nevrotične in osebnostno nezrele matere kažejo naslednje oblike strahu:
-	strah pred smrtjo med poro-
dom,
-	strah, da ne bodo kos vsem
naporom med nosečnostjo in po-
rodom,
-	strah, da so preslabo razvite
za normalen porod,
-	strah, da bi otrok med
nosečnostjo oz. porodom um.rl
ali da bi bil nenormalen,
-	strah, da otrok ne bi podedo-
val kake družinske bolezni (npr.
sladkorne bolezni),
-	strah, da se bo s prihodom
otroka porušil ali spremenil har-
monični zakon.
Poleg tega pri teh ženah veliko-
krat opazimo še strah pred tem,
da možu zaradi telesne spremen-
jenosti ne bodo več všeč, strah,
da jih mož vara, občutek krivde.
da so sploh zanosile, ipd.
Posledica porodnih komplika-
cij niso samo morebitne telesne
okvare otroka, pač pa povzroči
dolgotrajen in kompliciran po-
rod otroku tudi poseben psiho-
loški stres.
Neka raziskava je pokazala, da
40% otrok sodi med "lahke" otro-
ke, 10% med "težke" in 10% med
"nerazgibane", drugi so nekje
vmes. Značilnost prvih je
predvsem dobro razpoloženje,
zdravje in hitra prilagodljivost,
značilnost drugih jokavost, raz-
dražljivost in težave s hranjen-
jem, ter tretjih nizek nivo aktiv-
nosti, strah pred vsem novim in
potlačeno razpoloženje. Po
mnenju raziskovalcev so njihove
lastnosti v tesni zvezi s trajanjem
poroda oz. duševnim pretresom,
ki so ga pri tem doživeli.
Če odštejemo otrokovo
duševno zaostalost ali nerazvi-
tost in s tem tiste posebne ve-
denjske težave, ki so v neposred-
ni zvezi z njimi, potem nam opa-
zovanja splošnih vedenjskih mo-
tenj kažejo, da jih je možno uvr-
stiti v pet bolj ali manj ločenih
skupin.
Vendar ne gre samo za podrob-
nosti samega otrokovega vedenja
znotraj neke skupine, ampak - in
to je najpomembnejše - za sovpa-
danje teh petih skupin vedenja s
petimi posebnimi čustvenimi
odnosi do otroka v družini. O
tem pa več naslednjič.
KRVODAJALCI
29. AVGUST - Zoran
Bilič, Ul. 25. maja 3, Ptuj;
Jože Cafuta, Sp. Velovlek 48,
Ptuj; Darko Lozinšek, Sp.
Gruškovje 21, Podlehnik;
Franc Florjanič, Moškanjci
64, Gorišnica; Radko Hojak,
Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Ja-
nez Vogrinec, Pobrežje
l40/a, Videm; Anton Danko,
Potrčeva 40, Ptuj; Ivan
Nahberger, Draženci 72,
Hajdina; Arpad Rudaš, Ptuj-
ska 15, Ormož; Janez
Muršec, Zg. Hajdina 48,
Hajdina; Zdenka JuriŠevič,
Apače 176, Kidričevo; Ras-
tislav Vnuk, Rimska ploščad
12, Ptuj; Slavko Princi, Ka-
juhova 11, Kidričevo; Mari-
ja Zelenik, Volkmerjeva 11,
Ptuj; Matevž Mohorko,
Apače 3, Lovrenc na Drav-
skem polju; Rudi Horvat,
Kajuhova 12, Kidričevo;
Edvard Dobnik, Sp. Hajdina
46/a, Hajdina; Slavko Inti-
har, Gerečja vas 9/a, Hajdi-
na; Simona Hojak, UI. Bori-
sa Kraigherja 15, Kidričevo;
Stanko Jus, Ptujska Gora 2;
Zvonko Auer, Mihovce 12,
Cirkulane; Branko Krošl,
Lovrenc na Dravskem polju
2; Jože Medved, Linhartova
6, Ptuj; Ivan Ogrinc, Skorba
35, Hajdina; Ivan Furman,
Zagorci 71, Juršinci; Branko
Škrabl, Apače 171, Lovrenc
na Dravskem polju; Branko
Zaje, Industrijsko naselje;
Anton Leskovar, Lovrenc na
Dravskem polju 2; Dušan
Jeza, Rimska ploščad 21,
Ptuj; Janez Golob, Kicar
140/c, Ptuj; Milan Rihtar,
UL 5. prekomorske 12, Ptuj;
Janko Petek, Trubarjeva 9,
Ptuj; Bojan Verdenik,
Krčevina pri Vurberku;
Konrad Mohorko, Volkmer-
jeva 24, Ptuj.
31. AVGUST - Janko Za-
vec. Mala Varnica 17, Lesko-
vec; Marjan Tuinašek, Kicar
7/b, Ptuj; Alojz Seruga, Slo-
venski trg 3, Ptuj; Roman
Šmigoc, Ul. 25. maja 4, Ptuj;
Daniel Roškar, Gorišnica
146; Zvonko Plaveč, Lo-
peršice 14, Ormož; Jože
Jančec, B. Kraigherja 14, Ki-
dričevo; Jože Premzl, Sta-
rošince 33, Cirkovce; Jožef
Rajh, Apače 294, Lovrenc na
Dravskem polju; Alojz Zo-
reč, Minoritski trg 4, Ptuj;
Alojz Kelc, Osluševci 7,
Podgorci; Rozalija Go-
milšak, Juršinci 88; Drago
Furek, Draženci 87/a, Hajdi-
na; Dušan Krajnc,
Aškerčeva 10, Ptuj; Zdenka
Selinšek, Krčevina pri Vur-
berku; Miran Gajser, Kaju-
hova 11, Kidričevo; Davorin
Muzek, Žabjak 5, Ptuj; Mi-
lan Jerebič, Moravci 148,
Bučkovci; Branko Mohorko,
Apače 284, Lovrenc na Dr.
polju; Darko TomaniČ,
Gerečja vas 1/c, Hajdina;
Ivan Karo, Vintarovci 19,
Destmik; Gorazd Inkret,
Kraigherjeva 21, Ptuj; Milan
Čuček, Poljska c. 3, Ptuj;
Vladimir Zagoršek, Dornava
145; Jože Lipovnik, Mar-
kovci 23/b; Franc Turnšek,
Apače 140; Zvonko Kolar,
Apače 188, Lovrenc na Dr.
polju; Vladimir Ornik, Haj-
doše 73, Hajdina; Anica Ta-
rodi, Arbajterjeva 8, Ptuj;
Ivan Horvat, Jurovska c. 9,
Lenart; Boris Bohi, Gra-
jenščak 45, Ptuj; Mirko
Krajnčič, Ul. 5. prekomor-
ske 3, Ptuj; Robert Kotnik,
Ješenca 52, Rače; Robert
Zemljič, Andrenci 34, Cer-
kvenjak; Peter Žnidarič,
Dupleški Vrh 16, Sp. Du-
plek; Ivan Brumen,
Moškanjci 113.
V	SADNEM VRTU sredi
septembra obiramo srednje
pozne sorte jabolk in hrušk,
pozne sorte pečkarjev in lupi-
narjev pa pričemo spravljati
konec septembra. Za kako-
vost in trpežnost plodov v
hrambi je odločilna stopnja
drevesne zrelosti. Sadje časov-
no različno zori, kar je odvis-
no od razporeditve in
obloženosti rodnih vej ter iz-
postavljenosti plodov soncu.
Najboljšo kakovost sadja za
hrambo dosežemo, če ga obi-
ramo večkrat. Pričnemo obi-
rati najdebelejše in lepo obar-
vane plodove, da rodne veje
nekoliko razbremenimo,
drobnejši plodovi se bodo po
nekaj dneh še odebelili, za-
senčeni pa obarvali. Plodove
skrbno obiramo, da jih ohra-
nimo nepoškodovane. Ob-
tolčeni plodovi in plodovi
brez peclja niso primerni za
hrambo. Pri obiranju jabolk
je dobro posvetiti pozornost
tehniki obiranja. Obilno rod-
na drevesa pričnemo obirati
na spodnjih zunanjih vejah
proti notranjosti krošnje in
tako postopoma proti vrhu
krošnje. Če bi namreč drevo
pričeli obirati v vrhu krošnje,
bi se naključno odpadli plo-
dovi z vrha krošnje kotalili po
spodnjih in jih tako poškodo-
vali.
Ker se v času zorenja sadja
to najhitreje debeli, se teža
rodnih vej iz dneva v dan
znatno povečuje. Že ob naj-
manjšem vetru in ob dežju, ko
prihaja še do dodatnih
obtežitev, se rodne veje rade
lomijo. Obidimo sadni vrt
vsakodnevno ter podprimo ali
privezujmo preobremenjene
veje, da ne bi prišlo do nepo-
pravljive škode na ogrodnih
vejah.
Pogosto se dogaja, da smo
med letom morali starejši
češnji, breskvi, slivi ali mare-
lici odstraniti večjo vejo. Nas-
tala je rana, ki jo kljub zglaje-
nosti rezilne ploskve pretira-
no zaliva drevesna smola.
Smolikavost v manjšem obse-
gu je na ranah zaradi boljšega
celjenja potrebna, premočna
smolikavost pa je, nasprotno,
vzrok prezgodnjega propa-
danja drevesa. Če opazimo
premočno izcejanje smole iz
drevesnih ran, obolelo mesto
izpiramo z blago 2- do 3-od-
stotno raztopino kisa, dokler
izločanje smole ne preneha.
Ker je smoljenje ran proti je-
seni, ko sadno drevje končuje
vegetacijo, povečano, nego
drevesnih ran opravimo, dok-
ler rastinski sokovi še krožijo.
V	OKRASNEM VRTU po-
spravimo z gred s trajnicami
odcvetele enoletnice, ki smo
jih posadili kot mašilo. To
moramo storiti, da ne bi za-
senčevale trajnic in ovirale
njihove jesenske asimilacije
in dozorevanja.
V	septembru, ko se poletje
preveša v jesen, je čas za deli-
tev in presajanje vseh vrst
okrasnih cvetnih trajnic razen
tistih, ki še cvetijo, kot so na
primer krizanteme. Sadika, ki
smo jo pridobili z delitvijo
grma in jo bomo uporabili za
razmnoževanje in nadaljnje
sajenje, mora imeti dobro raz-
vite in zdrave korenine ter
utrjene zasnove stebelc. Grm
trajnice, ki ga nameravamo
obnoviti in presaditi, izkopl-
jemo s koreninsko grudo
vred. Koreninski splet s stebli
previdno razdelimo, pri
čemer nadzemne dele stebel
na kratko porežemo, korenine
pa skrajšamo približno za po-
lovico. Sadimo, kot je to
običajno za rastline trajnice, v
dobro pnpavljeno zemljo, iz-
datno pognojeno s kompos-
tovko, sadiko nekoliko zatep-
tamo, obilno zalijemo ter za-
sipljemo z rahlo zemljo. Sadi-
mo le dovolj močne in razvite
sadike, da bodo naslednje leto
že obilno cvetele.
Med okrasnimi čebulnicami
je sredi septembra primeren
čas za sajenje hijacint in nar-
cis. Sadimo jih kakšne tri do
štiri tedne pred tulipani, ker
potrebujejo za vkoreninjenje
nekoliko več časa. Sadimo jih
v skupine v medsebojni raz-
dalji 15 cm in 10 cm globoko.
V težjih tleh jih sadimo plit-
veje, v lahkih pa nekoliko
globlje. Tla naj bodo izdatno
pognojena z dobro prepereli-
mi organskimi gnojili.
Kdaj je v ZELENJAVNEM
VRTU pravi čas za spravilo
pridelkov, je odvisno od vrste
vrtnin in namena njihove po-
rabe. Nekatere vrtnine, kot so
solatnice, čebulnice in vrtna
zelišča, pobiramo za sprotno
uporabo že med vegetacijo.
Vrtnine, ki smo jih namenili
za predelavo in konzerviranje,
pobiramo prilagojeno stopnji
tehnološke zrelosti ter načinu
in obliki konzerviranja. Naj-
zahtevnejša pa je izbira prave-
ga časa in stopnje zrelosti za
spravilo vrtnin, ki jih bomo
hranili za zimsko rabo v
svežem stanju v zasipnicah,
kleteh ali hladilnicah. Od
stopnje zrelosti, zdravstvene-
ga stanja in kakovosti pridel-
ka je namreč odvisna
trpežnost hrambe.
V septembru je nekaj vrst
vrtnin že primerno zrelih za
zimsko hrambo. Gomoljčnice
in čebulnice pripravimo za
hrambo tako, da so očiščene
ostankov zemlje in primesi
ter da so primerno posušene.
Korenovke in kapusnice
pričnemo hraniti tik pred
nastopom jesenskih slan. Te
vrste vrtnin imajo namreč
krajšo trpežnost v navadnih
kletnih prostorih in jim
hrambo podaljšamo za toliko
časa, kolikor pozneje jih
bomo vložili. Najpozneje vla-
gamo solato, ki pa prav tako
ne sme biti prezrela. Pri izbiri
najprimernejše stopnje zre-
losti posameznih vrtnin, ki
jih bomo hranili sveže za zim-
sko rabo, je potrebno upošte-
vati še dozorevanje, ki se bo
nadaljevalo v hrambi, zato se
izogibajmo hranjenju prezre-
lih vrtnin.
Rastlinam brstičnega ohrov-
ta priščipnimo vrhove, da
preprečimo rast stebla v
višino in pospešimo obliko-
vanje glavic. Listov, četudi
spodnji že zorijo, pri
brstičnem ohrovtu ne smemo
odstranjevati, ker se v njiho-
vih pazduhah sedaj tvorijo
glavice, pozimi pa ti listi gla-
vice varujejo pred pozebo.
Sredi septembra porežemo
grmiče majarona - zelišča za
začimbe, da bi se do zime še
dovolj obrastli in utrdili za
prezimitev.
Za pomladansko rabo lahko
še vse do konca septembra se-
jemo špinačo.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, kijih
pridelujemo zaradi lista, od 10.
do 12. ter od 19. do 21. septem-
bra, zaradi korenike od 14. do
16. septembra, zaradi plodov od
10. do 16. ter od 21. do 24. sep-
tembra ter zaradi cveta in zdra-
vilna zelišča 17. in 18. septem-
bra.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 14.SEFIEMBER 1995
ŠPORT - 15
PADALSTVO •Odličnov
Murski Soboti
člani padalske sekcije Aeroklu-
ba Ptuj so se v soboto in nedeljo,
9. in 10. septembra, udeležili 8.
pomurskega padalskega pokala
za pokal Murske Sobote in pokal
znanega gostišča Bagari. Nastopi-
lo je pet ekip: iz Lesc pri Bledu,
Maribora, Murske Sobote in Ptu-
ja. V obeh konkurencah si je med
posamezniki pokala priboril
Ptujčan Mirko Vršič, peti pa je
bil Aleksander Čuš. V ekipni
razvrstitvi je bila ptujska prva
ekipa (Mirko Vršič, Aleksander
Čuš, Matej Kostanjevec, Igor
Glažar in Aleš Debeljak) druga za
državnimi prvaki, ekipo Alpske-
ga letalskega centra iz Lesc. Tudi
tretje mesto je pripadalo
Ptujčanom, dosegla pa jo je mla-
dinska ekipa padalcev.
-OM
ATLETIKA •Maji Žižek
državni naslov na 1500
metrov
v Celju je bilo v soboto in v ne-
deljo mladinsko državno posa-
mično prvenstvo v atletiki. To-
krat edino medaljo je za ptujski
atletski klub osvojila Maja Žižek
z zmago v teku na 1500 metrov.
l.k.
ROKOMET-ŽENSKE
Ptuj - Magazin
(Čakovec) 16:17(3:8)
Ptujčanke, zagotovo najmlajša
ekipa v ligi, so pričele boječe, in
ker tudi odlični strelki Petkovi
sprva ni šlo, so gostje povedle s
tremi goli, do polčasa pa si zago-
tovile že skoraj nedosegljivo
prednost. V drugem polčasu so se
modre zbrale, izkazala se je vra-
tarka Potočnikova in začele so lo-
viti rezultat. Če ne bi naredile ne-
kaj nepotrebnih napak, bi lahko
izenačile.
I.K.
KOLESARSTVO •Dvojni
uspeh Lenarčanov
v nedeljo je v Radovljici pote-
kalo 9. državno prvenstvo za
mlajše kolesarje. V treh kategori-
jah je nastopilo 108 mladih kole-
sarjev. Med dečki A je 36-kilo-
metrsko progo najhitreje prevozil
Boštjan Krevs iz lenarškega ko-
lesarskega kluba Styrian s časom
1.03.54, med dečki B, ki so prevo-
zili 27 kilometrov, pa je zmagal
prav tako Lenarčan Lovro Žiber-
na s časom 50:35 ter s povprečno
hitrostjo 32 km/h. Matiaž
Finžgar, edini tekmovalec ptuj-
skega kolesarskega kluba, je bil
trinajsti.
MS
Maja Žižek	(Foto: l.kotar)
ROKOMET
V slovenskem rokometu so bile včeraj prve tekme predtekmovanja
za pokal RZS. Drava se je v Ptuju pomerila z Ormožem, Velika Ne-
delja pa v gosteh z drugim moštvom Pivovarne Laško iz Celja. Pov-
ratne tekme bodo orihodnio sredo zvečer.
Sicer pa igralci Drave nadaljujejo
intenzivne priprave. Tako so
prejšnjo sredo zvečer v Ptuju z
28:23 premagali Ivanec, člana 1. B
hrvaške lige, v četrtek zgodaj zju-
traj pa odpotovali na štiridnevne
priprave v Mežico, kjer je trener
Ivan Hrupič brusil tehniko in tak-
tiko s 17 igralci. Taktične variante
in dobra telesna pripravljenost
igralcev Drave bodo še posebej po-
membne, saj se je zapletlo z regi-
stracijama Vrtariča in Hrnjado-
viča. Glede na razmere v vodstvu
slovenskega rokometa, ki je
prejšnjo sezono "spravilo" Dravo iz
prve lige, je popolnoma objektivna
možnost, da omenjena igralca v
prvem delu drugoligaškega
prvenstva ne bosta smela igrati
prvenstvenih tekem. Vrtarič je gle-
de na pravila slovenske zveze zaka-
snil pri prošnji za certifikat medna-
rodne federacije in ga nato dobil
brez zadržkov(?), Hrnjadoviča pa
so brez dokumentov in njegovih
podpisov vpisali v registracijsko
knjigo območne zveze v Litiji, saj je
nameraval prestopiti v prvoligaško
ekipo Inženiring Sarbek, vendar je
nato to zahtevo preklical. In ker so
nekateri v drugi ligi zainteresirani,
da Drava po odhodu najboljših ne
bi bila močna, so zapleti tu!
Drave se že nekaj časa drži smola,
ki jo drugi spretno izkoriščajo. Po
drugi strani pa bo to za vodstvo ter
trenerja in igralce dodatni motiv,
da kuhinje ali nesposobnosti v slo-
venskem rokometu premagajo na
parketu, čeprav vse to vnaša nemir
v moštvo.
Po sinočnji tekmi z Ormožani
čaka igralce Drave danes tekma v
Ivancu, v soboto (ob 19. uri) pa bo v
Ptuju gostovala Pomurka iz Bakov-
cev.
l.k.
STRELSTVO
Na državnem prvenstvu z
malokalibrskim orožjem v
Ljubljani 9. septembra so
ptujski strelci osvojili tri
od ločja.
Z malokalibrsko pištolo so
mladinci Sašo Porok, Pavel
Fabrici in Bmno Sinček zased-
li prvo mesto. Posamezno je
Sašo Porok s 444 krogi prejel
srebrno kolajno, Pavel Fabrici
je bil četrti, peti pa Bruno Šin-
cek.
^ Člani Alojz Trstenjak, Janez
Štuhec in Ludvik Pšajd so kot
lanskoletni državni šampioni in
rekorderji šteli za favorite, pri-
borili pa so si bron. Strelci ekipe
"Dušan Poženel" Rečica so zma-
gali z novim državnim rekor-
dom. Posamezno je bil Alojz
Trstenjak četrti s 515 krogi, Ja-
nez Štuhec peti s 514 krogi,
Pšajd je nastreljal 493 krogov.
Stražišar 484 in Ivanovič 482.
SI
ČLANICE ORMOŽA
DRŽAVNE PRVAKINJE
z malokalibrsko puško so bile
strelke Ormoža učinkovite.
Ekipno so članice SD Tovarna
sladkorja Ormož v sestavi dr.
Vesna Mele, Monika Ivanuša
in Monika Bučanski s 1320
krogi ekipno zmagale. Posa-
mezno je bila dr. Vesna Mele s
457 krogi peta, Monika Bučan-
ski s 445 krogi šesta in Monika
Ivanuša osma. Člani SD Ormož
so bili šesti, posamezno pa An-
drej Stanič s 505 krogi sedmi.
Mladinec Stiven Vočanec je s
483 krogi osvojil tretje mesto.
Strelci Ormoža so se z dvema
odličjema uvrstili v zgornji del
tabele na državnem prvenstvu.
SI
NOGOMET
Drava - Era Šmartno
2:1 (1:1)
Ptuj - stadion Drave, gledalcev
600, sodnik Medved iz Kotelj.
Strelci: 1:0 Čeh (19.), 1:1
Druškovič (44.), 2:1 Pucko (85.).
Drava: Brodnjak, Korber, Pucko,
Zolek, Ramšak, Koren, Ceh (Šala-
mun), M. Emeršič, Baškovič (Hotko),
T. Emeršič in Vesenjak.
V derbiju petega kola v drugi slo-
venski nogometni ligi so nogome-
taši ptujske Drave zasluženo pre-
magali zelo dobre goste iz Šmartne-
ga. Že od samega začetka srečanja je
bilo slutiti, da bomo priča kvalitet-
nemu nogometu.
Igra je bila v prvih 45. minutah
na prvoligaškem nivoju. Sicer ni
bilo pravih priložnosti, vendar je
bila zelo dinamična. V 15. minuti je
domači vezni igralec Čeh lepo prei-
gral dva nasprotna igralca, lepo
streljal, žal pa je gostujoči vratar
dobro namerjeni strel efektno od-
branih Že v 19. minuti so domači
povedli. Koren je lepo poslal pred-
ložek v kazenski prostor gostov,
kjer je bil najvišji domači igralec
Čeh in je z glavo zadel desni zgornji
kot vrat gostov. Tudi po zadetku se
gostje niso odprli. Rahlo terensko
iniciativo so imeli domači nogome-
taši. In ko je kazalo, da bodo na od-
mor odšli z zadetkom prednosti, je
prišlo do izenačenja. Druškovič je
izkoristil lep preldožek Purga,
domača obramba je zaspala, zraven
tega pa je domači vratar zamudil z
intervencijo. Na žalost domačih
navijačev je žoga končala v mreži.
Drugi polčas so domači nogome-
taši pričeli agresivneje. Pri prodoru
T. Emeršiča je izven kazenskega
prostora posredoval gostujoči vra-
tar in grobo zrušil domačega napa-
dalca. Solidni sodnik je pokazal
rdeči karton gostujočemu vratarju.'
Gostje so priložnosti iskali v na-
sprotnih napadih. Dvakrat je zelo
dobro posredoval domači vratar
Brodnjak. Sicer pa je drugi del
srečanja minil v znamenju karto-
nov. Pri domačih sta rdeča kartona
dobila Korber in Šalamun. Napa-
dalna in borbena igra do konca je
obrodila sadove. Danilo Pucko je z
zelo lepim strelom dosegel drugi
zadetek za svoje moštvo, kar je na
koncu pomenilo tri točke in seveda
zmago domačih nogometašev.
Nogometaši ptujske Drave bodo
v naslednjem kolu igrali v
Domžalah.
Na tekmo je prišlo veliko navi-
jačev, predvsem gostov, z raznimi
rekviziti. Bili so glasni in zelo ko-
rektni. Ko je bilo najtežje, so poma-
gali svojim igralcem. Ptujski del je
skočil na noge samo dvakrat, pa še
to ob zadetkih domačih. Drugje
drugače navijajo za svoje ljubljence
na igrišču. Druga slovenska nogo-
metna liga ni mačji kašelj in Drava
je na tretjem mestu. Pomagajmo
navijači k še boljši igri ptujskih no-
gometašev, ki devetdeset minut na
igrišču z garanjem poskušajo
doseči kar največ. Kar brez sramu!
D.K
ALUMINIJ-DRAVOGRAD
2:4(2:2)
Kidričevo - stadion Aluminija,
gledalcev 150, sodnik Vozlič iz
Kristan Vrha.
Strelci: 0:1 Smonkar v 5. minuti,
1:1 Rozman (9) iz 11 m, 2:1 R. Hoj-
nik(16), 2:2 Potočnik (33), 2:3
Smonkar (65), 2:4 Smolar (68).
V	derbiju tretje slovenske nogo-
metne lige - vzhod so nogometaši
Aluminija iz Kidričevega morali
prizanti premoč gostov iz Dravo-
grada. Ti so krenili že od samega
začetka srečanja z ambicijo, da
osvojijo tri točke v Kidričevem.
Začeli so dobro in že v peti minuti
povedli z zadetkom Smonkarja, ki
je zraven zaspale obrambe domačih
potisnil žogo v mrežo. V deveti mi-
nuti je bil iz 11 metrov uspešen
Rozman. Osem minut kasneje je R.
Hojnik z lepim strelom dosegel
vodstvo za domače. Toda gostje se
niso predali in so v 33. minuti zas-
luženo izenačili.
V	drugem polčasu so gostje so v
petih minutah dosegli dva zadetka,
ki sta na koncu srečanja pomenila
tudi tri točke in uvrstitev na drugo
mesto prvenstvene razpredelnice.
Nogometaši Aluminija bodo se-
daj dvakrat igrali v gosteh: proti
Kungoti Brokerju in v Bakovcih.
Za predah bodo odigrali pokalno
srečanje (20.9.) z ekipo Primorja.
D.K.
Po predložku z leve strani je Pučko (prvi z desne v belem dresu) naslednji
trenutek poslal žogo v desni spodnji kot.	Foto: l.kotar
Izključitev Korberja (drugi rumeni karton).	Foto:l.kotar
NOGOMET
1. SLOVENSKA LIGA
Izidi 7. kroga: Primorje - Izola
6:0 (2:0); Rudar - Biostart Publi-
kum 0:1 (0:0); SCT Olimpija -
Mura 1:2(1:0); Beltinci-Maribor
Branik 0:0; HIT Gorica - Mag
Korotan 2:0(1:0).
1.MURA	..........................7 4 3 O 13:5 15
2.PRiM0RJ	E_________________7 4 2 1 15:6 14
3.HIT60RICA	.________________7 4 2 1 11:5 14
4.RUDARV£LEIiJ	E__________7 3 2 2 7:5 11
5.MAGK0R0TA	N.........„...7 3 1 3 8:8 10
6.BIOSTARTPUBUKUM....7	2 3 2 14:12 9
7.	MARIBOR BRANIK________7 2 2 3 10:9 B
B.SaOLIMPIJA.....„........7 2 2 3 12:12 8
9.BELTINCI..„.....„.„..______7 1 3 3 3:11 6
10.IZOU.........................7 0 0 7 1:22 O
Pari prihodnjega kroga (17.9.):
Izola - Maribor Branik, Mag Ko-
rotan - Beltinci, Biostart Publi-
kum - HIT Gorica, Mura - Rudar,
Primorje- SCT Olimpija.
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 5. kola: Železničar
Maribor - Črnuče 0:1, Koper -
Rudar 1:0, Faraily Shop Piran -
Naklo 3:1, Šentjur - Nafta 2:0,
Mengeš - Napredek 1:1, Dpva -
Era Šmartno 2:1, Zagorje - Želez-
ničar Oscar 1:3, Radeče Papir -
Vevče 3:2.
I.iRNUČ	E........................5 4 1 O 16:3 13
2.	NAFTA ........................5 3 1 1 6:2 10
3.	DRAVA..........................5 3 1 1 7:5 10
4.	ŽELEZNIČAR OSCAR....... 5 2 3 O 9:4 9
5.ŠENTJU	R........................5 2 2 1 6:3 8
6.FAMILYSH0PPIRA	N.....5 2 2 1 6:5 8
7.	RADEČE PAPIR...............5 2 2 1 7:9 B
8.ERAŠMARTN0...	............5 2 1 2 9:9 7
9.	KOPER...........................5 2 1 2 4:4 7
10.	NAPREDEK........5 1 3 1 3:3 6
II.RUDA	R.........................5 1 2 2 4:3 5
12.NAKL	O.........................5 1 1 3 4:9 4
13.	ZEL MARIBOR ............ 5 1 1 3 4:9 4
14.ZAG0RJ	E.....................5 1 1 3 4:12 4
15.VEVČ	E.................i.5 1 O 4 4:7 3
16.MEGNE	Š.......................5 D 2 3 5:11 2
Pari naslednjega kola: Črnuče
- Vevče, Železničar Oscar -
Radeče Papir, Era Šmartno - Za-
gorje, Napredek - Drava, Nafta -
Mengeš, Naklo - Šentjur, Rudar -
Family Shop Piran, Železničar
Maribor - Koper.
3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 4. kroga: Alu-
minij - Dravograd 2:4; Bistrica -
Unior Zreče 0:2; Bakovci - Kun-
gota Broker 1:0; Paloma Sever -
Beltrans 1:3; Turnišče - Odranci
4:2; Pohorje - Dravinja 2:3; tek-
ma Steklar - Kovinar je pre-
ložena.
1.DRAVINJ	A.....................4 3 1 O 11:4 10
2.BAKOVCI....	..........4 3 1 O 7:3 10
3.DRAV0GA	D.............„...4 3 O T 10:5 9
4.TURNIŠČ	E......................4 2 2 O 8:3 8
5.P0H0RJE,	„....................4 2 1 1 11:7 7
6.	ODRANCI........................4 2 O 2 7:8 6
7.ALUMINI	J.....................4 2 0 2 7:9 6
8.KOVINAR.	............i.........3 1 2 O 7:3 5
9.BELTRAN	S.....................4 I O 3 6:7 3
10.	STEKLAR.................„...3 I O 2 5:7 3
11.BISTRIC	A__________________4 1 O 3 8:11 3
12.	KUNGOTA BROKER......4 1 O 3 2:7 3
13.UNI0RZREČ	E____________4 1 O 3 3:9 3
14.	PALOMA SEVER .........4 O 1 3 5:14 1
Razpored tekem 5. kroga: so-
bota, 16. september, ob 16.00:
Kungota Broker - Aluminij, Dra-
vinja - Bistrica, Unior Zreče -
Bakovci, Kovinar - Pohorje,
Odranci - Steklar, Beltrans - Tur-
nišče, Dravograd - Paloma Sever.
1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 3. kroga: Ro-
goznica - Hajdina 2:3, Dornava -
Gerečja vas 4:2, Bukovci -
Gorišnica 1:1, Središče - United
Eagles Pragersko 2:0, Boč - Vi-
dem 2:1, Stojnci - Slovenja vas
2:2.
1.	SLOVENJ A VAS„...„........3 2 1 O 10:4 7
2.SREDIŠČE.....................„3 2 O 1 6:4 6
3.ST0JNa______________________3 1 2 O 7:4 5
4.	DORNAVA....................3 1 2 O 7:5 5
5.HA)DIN	A____________________3 1 2 O 5:4 5
6.VIDEM...	„.....................3 1 1 1 5:3 4
7.	U. EAGLES PRAG...........3 1 I 1 5:3 4
8.	GEREČJA VAS_______________3 1 1 1 6:6 4
9.	BOČ..............................3 1 1 1 4:6 4
10.GORIŠNIC	A____________3 O 2 1 4:6 2
11.	BUKOVCI .........._________3 O 1 2 2:8 1
12.R0G0ZNIC	A..........„...„3 O O 3 3:11 O
Razpored tekem 4. kroga: so-
bota, 16. septembra, ob 16.00:
United Eagles Pragersko - Hajdi-
na, Slovenja vas - Rogoznica; ne-
delja, 17. septembra, ob 16.00:
Videm - Stojnci, Gorišnica - Boč,
Gerečja vas - Bukovci, Središče r
Dornava.
2.	MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 3. kroga: Pod-
vinci - Ormož 1:1, Grajena - Haj-
doše 8:0, Skorba - Mladinec 4:0,
Pago Leskovec- Sp. Polskava 0:5,
Tržeč - Markovci 3:0 (ni bilo gos-
tov).
I.GRAJEN	A.......................3 3 O O 16:3 9
2.SK0RBA.........................3 2 1 O 13:2 7
IHAiOOŠE.........v.............3 2 O 1 5:9 6
4.	SP. POLSKAVA...............3 1 1 1 6:3 4
5.TRŽE	Č.............................2 1 1 O 4:1 4
6.	ORMOŽ........................2 1 1 O 4:2 4
7.	PAGO LESKOVEC............3 1 1 1 4:7 4
8.	MLADI NEC.....................3 1 O 2 6:12 3
9.P0DVIN	a......................3 O 1 2 3:7 1
10.	APAČE..................2 O O 2 2:5 O
II.	MARKOVCI ..................3 O O 3 2^4 O
Razpored tekem 4. kroga: so-
bota, 16. septembra, ob 16.00:
Sp. Polskava - Tržeč, Hajdoše -
Skorba; nedelja, 17. septembra,
ob 10.30: Mladinec - Pago Lesko-
vec; ob 16.00: Ormož - Grajena,
Apače - Podvinci.
MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 3. kroga: Dor-
nava - Gerečja vas 4:1, Bukovci -
Gorišnica 2:1, Boč - Videm 1:2,
Stojnci - Slovenja vas 8:0,Bistrica
- Pragersko 1:2, Rogoznica - Haj-
dina 0:2.
I.DORNAV	A......................3 3 O O 9:1 9
2.ST0JNa.........................3 2 10 17:3 7
3.	BISTRICA........................3 2 O 1 9:2 6
4.PRAGERSK	0..................3 2 O 1 4:2 6
5.VIDEM.....	.......................3 2 O 1 5:6 6
6.SL0VENJAVAS...............3 2 O 1 5:9 6
7.HAiDIN	A........................3 1 2 O 6:5 5
8.	BUKOVCI........................3 1 O 2 4:6 3
9.GEREČJAVA	S................3 1 O 2 2:7 3
10.	BOČ..............................3 O I 2 2:6 1
II.G0RIŠNIC	A..................3 O O 3 1:8 O
12.R0G0ZNiCA................3 O O 3 3:12 O
Razpored tekem 4. kroga: so-
bota, 16. septembra, ob 16.00:
Videm - Stojnci, Gorišnica - Boč,
Gerečja vas - Bukovci, Bistrica -
Dornava; nedelja, 17. septem-
bra, ob 10.30: Pragersko - Hajdi-
na, Slovenja vas - Rogoznica.
*<ranko Lešnik
TENIS / DRŽAVNO
ČLANSKO PRVENSTVO
v Murski Soboti je bilo od 7. do 10.
septembra državno člansko teniško
prvenstvo. Na glavnem turnirju je
sodelovalo 32 moških in 31 žensk iz
21 klubov.
Prvenstva se je udeležila tudi
Ptujčanka Nena Vukasovič in v polfi-
nalu klonila proti Lušničevi (Slovan)
Ljubljana s 3:6,1:6. Pred tem je pre-
magala Bagarijevo (Gornja Radgona)
s 6:0, 6:1, Pavliničevo (TB Maribor)
6:0,6:3 in v četrfmalu Klevišarjevo
(Domžale) 6:1,7:5. Z malo več sreče
in samozavesti bi Nena lahko nasto-
pila v finalu letošnjega državnega
prvenstva v tenisu. Naslov državne
prvakinje je osvojila Tjaša Jezernik
(ŽTK Maribor).
Včeraj pa je Vukasovičeva začela
igrati v Umagu, kjer poteka eden od
turnirjev z nagradnim fondom deset
tisoč dolarjev. Na glavni turnir se je
udeležila brez kvalifikacij. Če bo
prišla skozi prvi in drugi krog, bo po
besedah očeta dr. Branka Vukasoviča
to zanjo velik uspeh. Na podobnem
turnirju v Zagrebu je izgubila v
prvem krogu.
MG
TK PTUJ • Prvenstvo do
16 let
Na igriščih tenis'	;a kluba Ptuj je
bilo odprto prve	vo Slovenije za
fante in dekleta dc	let. Udeležilo se
ga je 65 igralcev	se Slovenije in
igralka zeniškeg	elika Mirvana
Jugič. Pri deklet	' prikazala naj-
boljšo igro in zrn	a v finalu proti
Mariji Znidar (	,ij) 7/5 6/2. Od
igralk TK Ptuj se	Ija Pak uvrstila
v četrtfinale in	oila z Natalijo
Anderluh6/4 6/2
Pri fantih je v fin	larkoDoleček
(BR - MB) pren	Blaža Jurjeca
(Olimpija) 6/2 6/
Med 16 najboljši	se uvrstili trije
igralci TK Ptuj	Žigman, Črto
Gobec in Iztok A	vendar se nobe-
nemu ni uspelo u	i v četrtfinale.
•i
V TK Ptuj in ter	;i "Zoki" vpisu-
jejo cel septembe;	liškivrtecodS.
do 7. leta in teni	.olo od 7. do 9.
leta starosti.
Od 22. do 24.	:embra pa pri-
pravljajo velik tu	r za vse rekrea-
tivce in veterane	. 35 let naprej v
vseh kategorijah i 45 let in v vseh
kategorijah po 5 let naprej.
TK
16. ZA RAZVEDRILO
14. SEFI EMBER 1995- TEDNIK
fEDNIK • 14. SEPTEMBER 1995
ZA KRATEK CAS-19
Info-glasbene novice!
Info - kviz
Ali ste uganili, katera pevka je na
sliki? Izrežite glasovnico, vpišite
njeno ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi jebila na
sliki Darja Švajger. Nagrado
prejme Lidija Kozel, Mestni
Vrh 22, Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
popjite^aliprinesite) na: Tednik
Ptuj, RaiČeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 2L septembra.
Reševalec:
Naslov:_
Ime pevke:
Šola je že v polnem teku, šol-
ske klopi so ponovno zasedene
z učenci, ki so prišli po novo
znanje. Naslednjih nekaj me-
secev bo gotovo zato šola na
prvem mestu, zabava, glasba
in šport pa si bodo sledili po
lastnih željah in interesu.
Dober duet sestavljata
FISH in pevka SAM BROWN,
kije ob koncu 80. odpela čudo-
vito balado Stop. Dobra prya-
telja FISH in SAM tokrat pre-
pevata o prijatelstvu v baladi
JUST GOOD FRIENDS.
Izvrsten nizozemski duo
TEN SHARP se je proslavil s
skladbo You. TEN SHARP
snemata nov album, za
pokušino pa sta izdala zelo
prijetno in akustično počasno
skladbo FEEL MY LOVE.
ALISON MOYET je glasbe-
no pot začela pri elektro pop
skupini Yazoo in nato požela
veliko uspeha kot solistka s
skladbami: Wishing you were
here, Invisible, Weak in the
presence of beauty... Letošnja
kompilacija ALISONINIH
uspešnic je zbrana na albumu
Singles in ena izmed novih
skladb je SOLID WOOD.
Ameriški pevec MICHAEL
BOLTON je največ src osvojil
s svojo prvo pesmijo How am I
supposed to live without you.
MICHAEL je tokrat uporabil v
pesmi z vročim naslovom CAN
I TOUCH YOU ... THERE?
tudi dokaj presenetljive zvoke
iz narave.
Mike Rutherford, Paul Car-
rack in Paul Young sestavljajo
zasedbo MIKE & THE ME-
CHANICS. Ti so posneli dober
drugi album Beggar on a
beach of gold. MIKE in njegovi
mehaniki ponujajo malo kave
v pesmi ANTOHER CUP OF
COFFEE.
tV^vV
Britanska pop-rock skupina
SQUEEZE je bila nekaj časa v
veliki ustvarjalni krizi, ko jih je
zapustil Paul Carrack.
SQUEEZE se odpravljajo tudi
na svetovno koncertno turne-
jo, kjer bodo predstavljali tudi
novo skladbo THIS TIME.
RED HOT CHILLI PEP-
PERS večina pozna po skladbi
Give it away in Under the brid-
ge. PEPPERSI pripravljajo
vroč album Hot minute, v boj
pa so poslali tudi ostro sklad-
bo WARPED.
RADIOHEAD SO postali
svetovno znan band po odlični
baladi Creep. Na koncertih
^^ prodajalna ^^
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
^_PTUJ_
izžarevajo veliko energije, a je
ni najti na albumu The bends
in v baladi JUST.
Tico Torres, David Bryan,
Richie Sambora in Jon Bon
Jovi so člani skupine BON
JOVI, ki se še drži mnogih lest-
vic s balado This ain't a love
song. Najnovejši album skupi-
ne BON JOVI z naslovom The-
se days se odlično prodaja in z
njega prihaja nov potencialni
ročk hit SOMETHING FOR
THE PAIN.
DAVID BOWIE končuje
snemanje novega albuma Out-
side, s katerega izdaja črnogle-
do pesem THE HEARTS
FILTHY LESSON.
LISA MOORISH je nova
britanska pop zvezda, kije od-
pela skladbo TM YOUR MAN,
pri kateri je background voka-
le odpel George Michael.
tVi^ftV
Škotska pevka BERRI je s
pomočjo dobrih producentov
na novo priredila plesni ko-
mad THE SUNSHINE AF-
TER THE RAIN, ki so ga v or-
ginalu izvajali New Atlantic.
Ameriška pevka PAULA
ABDUL je kar pet let manjkala
na svetovni glasbeni sceni.
PAULA je imela velike proble-
me s težo, a jih je odpravila s
posebno dieto. Ponovno vitka
PAULA se vrača z novo frizu-
ro, novim albumom Head over
heels in novo skladbo CRAZY
COOL.
tVtVi^f
Britanski ročk izvajalci so
posneli album HELP, katerega
izkupiček bo namenjen otro-
kom Bosne!
David Breznik
1.	You are not alone
-	MICHAEL JACKSON
2.	Scatman's world
-SCATMANJOHN
3.Neverforget-TAKETHAT
4.	Shyguy-DIANAKING
5.	Come and get your love
-REALMcCOV
6.	ril be there for you
-THEREMBRANTS
1. Close to you; Big tirne
-	WHIGFIELD
8.	Boom! Boom! Boom!
-OUTHERE BROTHERS
9.	Alice (Wlio the fuck is
Alice)?-GOMPIE
10.	Can'tstop myheart
from loving you - AARON
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro.)
mačka tačka
Mačka Tačka se že ves dan
igračka.
Ko ji Mihec reče: "V šolo
moraš!"
se obira, noče se obleči ne obuti.
Toda Tačka v šolo mora,
saj govoriti še ne zna,
samo mijavka.
In mačka tačka v šolo pride,
da bi se učila.
Najprej črke se nauči,
dokler abecede ne izgovori.
Mačka Tačka vrne se domov,
v sobo se zapre, saj učiti mora se.
Sedaj že abecedo zna,
vsako črko že pozna.
Emanuela Žunkovič,
OŠ Breg
mojasestrkna
Premišljujem, koga naj opišem.
Spomnim se, da bo najbolje, če
bo to moja sestrična.
Sestrična je stara 15 let in že obi-
skuje srednjo šolo v Mariboru.
Je majhne postave, a zmeraj na-
smejana in veselega obraza.Nje-
ne rjave oči mi zmeraj dokazuje-
jo, da je ona moja najboljša se-
strična. Njeni rjavi lasje, ki sega-
jo čez ušesa, so zmeraj lepo ure-
jeni. V modi ne zaostaja. Vedno
je oblečena tako, da se lahko vsa-
ko oko ustavi na njej in jo pogle-
da. Rada ima živali, kot so muce,
psi in hrčki. Zato jih ima nekaj
tudi doma. Ker obiskuje šolo v
Mariboru, je čez teden ni doma.
Pride samo v soboto in nedeljo,
zato nestrpno čakam, da se vrne
in da si vse poveva. Še posebej
me zanima, kako je v srednji
šoli. Zmeraj mi zna odgovoriti.
Moja sestrična ni prav nič sra-
mežljiva. Upa se pogovarjati v
družbi fantov, kar si nekatera
dekleta ne upajo. Rada je v dobri
družbi deklet ali fantov. Moja
sestrična ima rada urejeno in
lepo pospravljeno stanovanje.
Ker pa ni lena, ga tudi ona veli-
kokrat pospravi. Ima tudi mlajšo
sestro, ki ji velikokrat nagaja, še
posebej ko je doma. Čez teden,
ko sestrične ni doma, ji razmeče
sobo, da jo mora v soboto po-
spravljati. Njena najljubša stvar
je zdravljenje bolnih. Še ko je
živela babica, ji je ona vbrizgala
injekcijo proti sladkorni bolez-
ni. Ko pa je bila v osnovni šoli, je
rada prijela injekcijo in nas
strašila. Največkrat kar mene, ki
se injekcije bojim.
Takšna je moja sestrična. Želim,
da še naprej ostaneva prijateljici,
ki si vse zaupata. Čeprav bo
nekoč, tako pravi in si tudi želi,
postala medicinska sestra, ki bo
imela v roki injekcijo, se je prav
nič ne bojte!
Valerija Cafuta,
OS Leskovec
za male in velike-
saj je vseeno
v soboto sem tako kot vsako so-
boto klicala na Radio Ptuj. Rav-
no takrat so delili nagrade. Ko
sem poklicala, se je bilo zelo lepo
pogovarjati. Ko pa sem dobila
nagrado, sem bila tako prese-
nečena kot še nikoli. Dobila sem
paket sladkarij in sadja ter bila
povabljena v oddajo. Seveda me
je v ponedeljek ob 8.30 uri ati
peljal do Radia Ptuj. Tam sta me
že čakala Tatjana Mohorko in
Dušan Sterle. Skupaj smo odšli v
studio. Tam smo si najprej na
ušesa nataknili slušalke, nato pa
počakali, da je ura odbila devet.
Skupaj smo vodili oddajo. Bilo
je zelo lepo. Tega dne se bom
vedno spominjala. Hvala, Tatja-
na in Dušan, bilo je zelo, zelo
lepo.
Tanja Hauptman,
OŠ Destrnik
ptičica-siničica
Na drevesu,
tam v gozdu
je priletela ptičica,
ptičica siničica.
Ptičica siničica
sedla je na vejo
in zapela: "Čiv, čiv, čiv!"
Gledam jo, poslušam,
kako lepo prepeva
v rumeni krošnji
vrh drevesa.
Le prepevaj, ptičica,
ptičica siničica,
polno zrnja ti v zahvalo
natresen v tvojo hišico.
Anja Jurgec,
OŠ Sela
odbojka
Odbojka je kolektiven šport, pri
katerem naenkrat sodeluje po
šest igralcev na vsak strani
mreže. Je izjemno zanimiv in
včasih tudi precej zahteven
šport, še zlasti če je ekipa v stre-
sni situaciji, o kateri nam je dos-
ti govoril naš trener Martin. V
odbojki so uspešni predvsem hi-
tri in visoki igralci, saj lahko le-
ti uspešno blokirajo ali na
kakšen drug način zaustavijo na-
sprotnika.
Na treningih naj bi se čim bolj
trudili in trdo delali, saj se Mar-
tin res zavzema za nas in nas
skuša privesti v čim boljšo for-
mo, kar pa smo mu na nek način
izplačali z rezultati na občin-
skem prvenstvu, kjer smo bili
dečki izmed šestih ekip in dekli-
ce izmed treh ekip prvi in oba
pokala sta odšla na OŠ Breg.
Da bi si pridobili še več
izkušenj, smo šli tudi na rekrea-
cijski turnir, kjer smo uigravali
formacije s tremi sprejemalci.
Na začetku smo bili malce zme-
deni, vendar smo se zbrali in
pričeli igrati kar kvalitetno
igro.Igranje odbojke ureja veliko
pravil, katerih se moramo držati,
saj v nasprotnem primeru to ne
bi bila odbojka. Pravila obsega-
jo: napake igralcev v igri, nedov-
oljene in dovoljene načine igre,
dolžnosti in pravice igralcev, ka-
petana, trenerjev, sodnikov,
mere igrišča itd.
Še dosti dela nas čaka, vendar s
pomočjo trenerja, naše volje in
želja nam bo uspelo.
Peter Cafuta,
OŠ Breg
ogled glasbene
zbirke
Bili smo na ptujskem gradu. Og-
ledali smo si glasbeno zbirko. V
prvi sobi so bili bobni, bil je ve-
"lik vojaški in mali boben. Ime-
novali so se tolkala. V drugi sobi
so bila pihala, trobente, saksofo-
ni in drugi inštrumenti. V tretji
sobi so bile orgle, ki se imenuje-
jo procesijske orgle. Ko je bila
procesija, sta dva močna moška
nesla orgle. Ko se je procesija us-
tavila, so orgle spustili na tla in
pomočnik je pognal meh. V
četrti sobi so bili klavirji. Najsta-
rejši klavir je bil star okoli 300
let. Imenoval se je klavikord.
Skozi zbirko nas je vodil Boris.
Bilo je zelo lepo.
Luka Vidovič,
Lovrenc na Dravskem polju
20 - POSLOVNA SPOROČILA
14. SEPTEMBER 1995- TEDNlk
fEDNIK - 14. SEPTEMBER 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - OGLASI IN OBJAVE
14. SEPTEMBER 1995- TEDNIH
fEDNIK -14. SEPTEMBER 1995
OGLASI INOB.TAVE-23
Dogovorfena cestna povezava med Slovensko Bistrico, Ptujem in Ormožem
Obveljala južna varianta obvoznice v Ptuju
Nikomur ni in ne more biti
vseeno, kdaj, kje in kako,
predvsem pa s čigavim denar-
jem bo zgrajena tolikokrat
premleta in pogojevana gra-
dnja oziroma rekonstrukcija
cestne povezave med Sloven-
sko Bistrico, Ptujem in Ormo-
žem. Zato je vsekakor po-
membna pobuda mestne ob-
čine Ptuj, da so se v četrtek, 8.
septembra, v ptujskem magi-
stratu sestali župani ormoške,
ptujske, gorišniške, videmske,
kidričevske in slovenjebi-
striške občine. S predstavniki
resorskih ministrstev, družbe
za gradnjo slovenskih avtocest,
državnega urada za urbanizem
ter odbora za infrastrukturo so
končno dorekli in uskladili sta-
lišča v zvezi s problematiko
cestne povezave med Sloven-
sko Bistrico, Ptujem in
Ormožem.
Najprej so se dogovorili o trasi,
rokih za gradnjo in virih finan-
ciranja rekonstrukcije magi-
stralne ceste M - 3-3 na odseku
med Slovensko Bistrico prek
Pragerskega do Hajdine in Ptuja
ter dalje proti Ormožu. Ob tem
so ugotovili, da gradnja podvoza
ne bo rešila ptujske prometne
zagate oziroma tranzitnega pro-
meta, zato so se med tremi vari-
antami odločili za južno traso
obvozne avtoceste od Vidma pri
Ptuju mimo Šturmovcev ob ka-
nalu za jezom hidroelektrarne
do Ormoža, podvarianta pa je
odločitev, ali bo cesta tekla proti
Ormožu levo ali desno od kana-
la. Podobno so uskladili tudi tra-
so avtoceste Rače-Hajdina oziro-
ma Maribor-Ptuj. Ob koncu so
imenovali ožji odbor, sestavljen
iz predstavnikov vseh omenje-
nih občin in ministrstev, katere-
ga člani bodo v najkrajšem času
dogovore poskušali realizirati na
najvišji ravni. Na posvetu je so-
deloval tudi poslanec državnega
zbora Gabrijel Berlič.
Največ besed so udeleženci
razprave upravičeno namenili
cestni povezaci med Slovensko
Bistrico, Ptujem in Ormožem, o
čemer je mag. Peter Pengal z
Direkcije za ceste Republike
Slovenije med drugim povedal:
"Direkcija Republike Slovenije je
prevzela od Direkcije za avtoceste
Republike Slovenije izvedbo magi-
stralne ceste Slovenska Bistrica-
Pragersko-Ptuj. Nekatera dela že
potekajo. Kot veste, je že skoraj v
gradnji podvoz v Ptuju, v pripravi
je tudi konkretna rešitev cestne po-
vezave v Pragerskem. Investitor -
občina Slovenska Bistrica lahko
praktično v enem mesecu po uredit-
vi lokacijskega dovoljenja prične
delo. Pričakujemo, da bo začetek
gradnje tega odseka v začetku leta
Vč, zaključek pa je predviden v
letu 1997. V pripravah so dela za
gradnjo priključka iz ptujske smeri
na obstoječo avctocesto na Devini
pred Slovensko Bistrico. Za izvedbo
ostaja na ptujski strani še Maribor-
ska cesta oziroma hajdinska vpad-
nica v mesto Ptuj, katere gradnja je
predvidena za prihodnje leto. Za-
tem bi po obstoječih načrtih nadalje-
vali gradnjo proti Spuhlji. Edina
neznanka ostane financiranje, pre-
pričan pa sem, da bo ta del rešen iz
kreditov Evropske banke za razvoj.
Pričakujemo, da bomo za te potrebe
v letu 1996 potrebovali okoli 2,8
milijarde, v letu 1997 pa okoli 2,5
milijarde tolarjev."
Na "navidezno neznanko" -
način financiranja gradnje
omenjenega odseka ceste, je
našel odgovor Žarko Pregl,
predsednik odbora za infra-
strukturo državnega zbora Slo-
venije:
"Praksa je, da se večje in po-
membnejše rekonstrukcije izvajajo s
pomočjo posojil Evropske banke za
razvoj in ustrezno participacijo
občin. Zaenkrat v tej praksi ni no-
bene spremembe in ne vem, zakaj ne
bi bilo tudi v tem primeru tako. Zelo
pomembno pa je vprašanje, kje
točno bomo to cesto speljali. Osebno
menim, da je s prometnega stališča
cestna povezava med Slovensko Bi-
strico in Ptujem izredno pomemb-
na. Pri tem se bomo držali tega, kar
je zapisano v nacioruilnem progra-
mu gradnje avtocest v Sloveniji."
Temu je pritrdil tudi Metod
Di Batista iz Direkcije za avto-
ceste Republike Slovenije:
"Vprogramu DARS-a je zapisa-
no, da naj bi oba odseka na
območju Pragerskega in Ptuja
pričeli graditi v letu 1997 in končali
dve leti pozneje, torej leta '99. Ker
pa je že prihodnje leto odprta
možnost izrabe kredita Evropske
banke za razvoj, pričakujemo, da se
bo že prihodnje leto pričel graditi 1.
del odseka od Slovenske Bistrice do
Ptuja in Ormoža. Kot veste, pri-
pravlja DA RS za to cesto tri možne
rešitve. Prvič, priključek na avto-
cesto pred Slovensko Bistrico, ne za
njo, kot je sedaj; drugič, sama ob-
voznica Ormož, ki se še obdeluje,
morda je že v končni pripravi; in
tretjič, povezava med Ptujem in
Ormožem, za kar še potekajo študi-
je posameznih variant. DARS
nima nobenega namena, da bi pred-
videne roke kjerkoli spreminjal."
Na pripombo Staneta Napas-
ta, vodje oddelka za okolje in
prostor pri mestni občini Ptuj,
ter Ferda Vajngerla, direktorja
Cestnega podjetja Ptuj, da
Ptujčane moti prekategorizacija
iz magistralne v regionalno ces-
to, je odgovoril Jože Novak, di-
rektor Urada za planiranje:
"Ne vidim razloga za bojazen,
ker je eksplicitno določeno, da se
lahko ceste prekategorizirajo šele po
izgradnji, prej zagotovo ne. Ni dvo-
ma, da morajo načrtovalci določiti
datum izgradnje avtoceste in zago-
toviti tudi realizacijo. V predlogu
prostorskih sestavin so zajete vse tri
variante. Za katerokoli se bomo
odločili, ne bi smelo biti težav."
Za povezavo med Ptujem in
Ormožem so torej ponujene tri
variante. Prva je predvidena z
odcepom s pyhrnske avtoceste
na Hajdini v smeri proti Vidmu
pri Ptuju z odcepom v Tržcu ter
naprej ob jezu in kanalu do
Ormoža. Vlado Breščak iz
Družbe za državne ceste je o tem
povedal:
"Žal mi je, da danes nimamo že
rezultatov študije, v kateri so zajeti
prometni in vzgojni vidik, varstvo
okolja, kmetijsko-zemljiški in eko-
nomski vidik. Odsek od Hajdine do
Ormoža je dolg okoli 29 km, od tega
je predvidenih 7 km rekonstrukcije,
22 km pa novogradenj. Vse je seve-
da v okviru rekonstrukcije obstoječe
magistralne ceste. Prvi del je obvoz-
nica v Ormožu, kjer bi lahko pričeli
delo že sredi leta 1996. Drugi del pa
je odsek od Ptuja proti Ormožu, za
kar so ponujene tri variante. Prva
varianta je rekonstrukcija obstoječe
ceste proti Spuhlji z dograditvijo
obvoznic, druga je povezava iz
Tržca do Markovcev in naprej do
Ormoža po dveh možnih trasah: se-
verno od kanala ali južno. Za vod-
no gospodarstvo, pa tudi z vidika
varstva okolja in prostora je ugod-
nejša druga, torej južna varianta"
Tudi projektant vseh treh va-
riant Jakob Vovko iz Dolenjske
projektive Novo mesto je bil po-
dobnega mnenja:
"Prva varianta povezave med
Ptujem in Ormožem je dejansko re-
konstrukcija obstoječe ceste na poto-
valno hitrost in gradnja posamez-
nih izvozov. V vseh naseljih so
predvideni hodniki za peščce. Ker
so meritve prometa pokazale, da je
dnevno okoli 12.000 vozil tranzit-
nega prometa, je dejstvo, da
gradnja podvoza v Ptuju ne bo
rešila prometne zagate, zato je po-
trebna obvoznica. Za to pa sta
načrtovani dve varianti z eno pod-
varianto. Prva je načrtovana z od-
cepom z magistralne ceste M 3-3 na
Hajdini desno proti Roku, zatem
za Perutnininimi objekti prek jeze-
ra z okoli 400 m mostom v Budim
in priključitev na obstoječo cesto v
Spuhlji, obvoznico Spuhlje proti
Ormožu. Za drugo, primernejšo
varianto pa je predviden odcep z
avtoceste v Tržcu skozi Videm, do
kanala ob nasipu ptujskega jezera s
prečkanjem karmla za jezom levo
ob kanalu proti Ormožu ali podva-
rianta ob kanalu desno s prečkan-
jem kanala za Muretinci in potem
proti Ormožu."
Za južno, obkanalsko varianto
ceste so tudi Ormožani, je med
drugim zatrdil ormoški župan
Vili Trofenik:
"Ormožani ostajamo pri svojih
stališčih, katerih osnova je zagoto-
viti si vstop v prostor in Evropo. To
pa za nas pomeni nov most čez
Dravo in prehod na Hrvaško pred
Ormožem. Nikakršne avtoceste ne
želimo, le cesto, rezervirano za av-
tomobilski promet. Od Ptuja do
Ormoža so njive in travniki in ne bi
radi, da bi bila tako, kot je sedaj,
cesta traktorjev in kmetijskih stro-
jev. Za nas je ugodnejša obkanal-
ska varianta levo od kanala tudi
zaradi tega, ker uniči najmanj kme-
tijskih površin. Tudi v Ptuju je en
most čez Dravo strateško premalo,
nujno je zgraditi novi most z obvoz-
nico."
Predstavnik občine Videm
Ivan Pernek je po pooblastilu
svojega župana poudaril, da v
primeru gradnje obvozne ceste z
odcepom v občini Videm
odločno zahtevajo izvennivojsko
križanje, ker je na sedanli "cesti
smrti" - zagorski magistrali z ni-
vojskim križanjem vse preveč
tragičnih nesreč in posledic. Če
projektanti in graditelji tega ne
bodo upoštevali, se bodo v
občini lotili drugih načinov - če
bo treba, tudi zapore magistral-
ne ceste.
Glede na to, da bodo cestne po-
vezave prečkale tudi precej kme-
tijskih površin, je svoje mnenje
dodal tudi Ivan Obal, državni
sekretar v ministrstvu za kme-
tijstvo:
"Če bo cesta rekonstruirana s
toliko deteljicami, bo to zagoto-
vo povzročilo konflikt s kmeti,
zato tudi mi podpiramo južno
varianto, ker bo potekala prak-
tično na robu parcel in bo manj
škode. Navsezadnje pa rekon-
strukcija obstoječe ceste v bistvu
pomeni več obvoznic, torej no-
vogradenj in s tem večjo porabo
kmetijskih zemljišč. Zato se tudi
kmetijstvo pridružuje mnenju,
da je ugodnejša obkanalska vari-
anta. Pričakujemo, da bodo
kmetje in lastniki zemljišč tudi
bolj za to kot za druge rešitve."
Tako kot večini razpravi j al cev
s ptujskega, ormoškega in bi-
striškega območja nam ostaja
upanje, da se bodo najodgovor-
nejši možje, ki imajo v rokah
škarje in platno, tokrat držali
svojih besed in obljub. Prav za-
radi tega smo jih tudi zapisali.
M. Ozmec
PTUJ # Drevi ob 20. uri bo
v viteški dvortoi ptujskega
gradu v okviru "Glasbenega
septembra 95" koncert flav-
tistke Irene Grafenauer, ki
bo zaigrala tri Bachove sona-
te. Pri čembalu bo Mari-
borčan Janko Šetinc, vio-
lončelo bo igrala Du-
najčanka Melissa Coleman,
oboo pa Velenjčan Jure
Volk.
PTUJ • Jutri bo ob 20. uri
v gledališču koncert Jana
Plestenjaka, ki ga organizira-
ta Silva in Andreja Razlag
ter Pokrajinski muzej Ptuj.
PTUJ • V nedeljo, 17. sep-
tembra, se bo v Termah
pričela slikarska kolonija v
organizaciji likovne sekcije
DPD Svoboda Ptuj. Nastala
dela 21 udeleženih slikarjev
bodo razstavljena v Mihe-
ličevi galeriji od 22. septem-
bra naprej.
PTUJ O V torek, 19. sep-
tembra, bo ob 20. uri v
viteški dvorani ptujskega
gradu v okviru "Glasbenega
septembra 95" nastopil ko-
morni ansambel Musica An-
tiqua iz Kolna. Vrhunski go-
dalci bodo na nekaj sto let
stare violine ob spremljavi
čembala in orgel zaigrali
dela iz 17. in 18. stoletja.
PTUJSKA GORA # V
galeriji Paleta razstavljata
akademski kipar Marjan
Drev in slikarka Veronika
Rakuš.
NA ŽELEZNIŠKEM
PREHODU V SMRT
v torek, 5. septembra, ob 16.36
je na železniškem prehodu v
Strnišču pri Kidričevem potniški
^lak, ki ga je iz smeri Pragerske-
ga vozil motorovodja Štefan P.,
silovito treščil v osebni avto, ki ga
je vozil Slavko Capek iz Ki-
dričevega. Osebni avtomobil ozi-
roma njegove razbitine je loko-
motiva potiskala skoraj pol kilo-
metra daleč. Nesrečnega vozni-
ka, 45-letnega Slavka Capka, je
vrglo iz avtomobila s tako hudimi
poškodbami, da je na kraju nes-
reče umrl. Enotirna proga skozi
Strnišče teče po ravni črti, pre-
hod je brez zapornic, označen le
z Andrejevim križem. Po ugoto-
vitvah je motorni vlak vozil s hi-
trostjo 100 km na uro, kar je tam
dovoljena hitrost. Vidljivost na
prehodu, na katerem se je zgodi-
la nesreča, ovira njiva s koruzo,
ki je od železniškega prehoda
oddaljena le pet metrov, cesta pa
je skoraj ravna. To zahteva izred-
no pozornost vseh voznikov mo-
tornih vozil, ki prečkajo porgo na
tistem nevarnem prehodu.
Z AVTOM PO NASIPU
V JAREK
Po regionalni cesti proti
Spodnji Voličini je v nedeljo, 3.
septembra, ob 17.15 vozil osebni
avto 42-letni Marjan V. iz Gornje
Radgone. Pred Veličino je zapel-
jal na bankino, od tam pa po na-
sipu in trčil v strugo jarka. V nez-
godi je bila ranjena sopotnica,
35-letna Majda V. iz Gornje Rad-
gone. Voznik in njegov drugi so-
potnik, 18-letni Boštjan V., pa sta
bila lažje poškodovana.
VOZNIK IN SOPOTNICA
HUDO RANJENA
Po magistralni cesti od Trat
proti Lenartu v Slovenskih gori-
cah je v torek, 5. septembra, ob
18. uri vozil osebni avtomobil 28-
letni Martin H. iz Dolnje Počeho-
ve. V blagem ovinku je osebni
avto zaneslo čez levo bankino,
kjer se je prevrnil in skotalil 8 me-
trov globoko po nasipu. Med
prevračanjem sta voznik in nje-
gova sopotnica 48-letna Mira V.
iz Maribora padla iz avtomobila
in se hudo ranila.
MLADIM ROMOM
PODVIG NI USPEL
Policisti iz Gorišnice so pred
dnevi prijeli 6 mladoletnih Ro-
mov, ki so ilegalno prišli iz
Hrvaške v Slovenijo. V Mali vasi
pri Gorišnici so ukradli dvoje ko-
les. Policisti so jim kolesa vzeli in
jih vrnili lastnikom, mlade Rome,
ki so prišli v Slovenijo na tatinski
pohod, pa so predali hrvaškim
varnostnim organom.
^R^iljDAmUV
ANTENSKI SISTEM
Med neurjem, ki se je v soboto,
2. septembra, razdivjalo med
našimi kraji, je strela udarila v an-
tenski sistem stanovanjske hiše v
Laporju, občina Slovenska Bistri-
ca. Pri tem sta bila uničena dva
barvna televizijska sprejemnika
in električna napeljava. Zaradi
zračnega pritiska, ki ga je
povzročil grom ob udaru, pa so
na več oknih popokale šipe.
Ocenjujejo, da je škode za do-
brih 400 tisoč tolarjev.
VLOMILCI SI ZNAJO
POISKATI DELO
Prejšnji teden je neznanec vlo-
mil v počitniško hišico Maksimil-
jana B. iz Varoša pri Makolah.
Odnesel, verjetno odpeljal je te-
levizijski sprejemnik, motorno
žago, vrtalni stroj in še nekaj dru-
gih drobnarij. Po oceni je lastnika
oškodoval za dobrih 200.000 to-
larjev.
Verjetno v isti noči je neznanec
vlomil tudi v avtoličarsko delavni-
co Leona P. na Titovi cesti v Slo-
venski Bistrici. Odnesel je
predvsem specialna orodja in s
tem lastnika oškodoval za okoli
pol milijona tolarjev.
Pred dnevi je neznanec vlomil
v trafiko ČZP Delo v Kolodvorski
RODILE SO - ČESTI.
TAMO: Marta Pignar,
Gabrnik 54, Juršmci .
dečka; Katica Valič,
Moškanjci 22, Gorišnica -
deklico; Helena Meško,
Ključarovci 6, Tomaž - Kat-
jo; Sonja Toplak, Jiršovci
73, Ptuj - Mirjano; Karolina
Kolarič, Slovenska c. 25,
Središče - Blaža; Lidija Ko-
kot, Bukovci 45, Markovci -
deklico; Bojana Sovič, Mi-
klavž 33, Miklavž - Patrici-
jo; Helena Glažar, Nova vas
25/c, Ptuj - deklico; Zlatka
Rampre, Kupčinji Vrh 31,
Stoperce - Nives; Ksenja
Zoreč, Rabeljčja vas 24, Ptuj
-	dečka; Cecilija Munda,
Drakovci 73, Velika Nedel-
ja - deklico; Verica
Strmečki, Žibernik 25,
Rogaška Slatina - Kruno;
Andreja Toplak, Hlaponci
1, Juršinci - Tijano; Lidija
Rozinger, Kvedrova 4, Ptuj
-	Jana; Stanka Pokrivač,
Vinski Vrh 77, Miklavž -
Matejo.
POROKE - PTUJ:
Dušan Ljubeč in Irena Kos,
Ciril-Metodov drevored 1,
Ptuj; Boštjan Kerin,
Draženci 37, in Nataša
Premzl, Marjeta na Drav-
skem polju 80/k; Robert
Koderman, Trdinova ul. 2,
Ptuj, in Karmen Vtič, Pra-
protnikova ul. 1, Spodnja
Hajdina; Jožef Škrila, Cesta
na Hajdino 6, Njiverce, in
Zdenka Strmšek, Pobrežje
120/a; Ervin Peček in Vale-
rija Golob, Vešenik 4, Slo-
venske Konjice; Roman
Černivec, Mezgovci ob Pe-
snici 65, in Vladka Muhič,
Gorišnica 46; Zoran Mile-
tič, Zavčeva ul. 26, Ptuj, in
Renata Bauman, Malna 16.
POROKA - ZAVRČ:
Jožef Težak, Hrastovec 75,
in Mateja Ogrizek, Hrasto-
vec 23.
UMRLI SO: Alojz Mla-
kar, Lovrenc na Dravskem
polju 99, 1906 - 1 31. av-
gusta 1995; Viktor*Toma-
nič, Rajšpova ul. 10, Ptuj,
1914-1 1. septembra 1995;
Marija Mikolič, rojena
Čuček, Ul. Pohorskega ba-
taljona 2/a, Ptuj, Ji: 1900 -1
4. septembra 1995; Anton
Selinšek, Ob železnici 2,
Ptuj, -'i^ 1920 t 3. septembra
1995; Terezija Horvat, roje-
na Lesjak, Žabjak 41, Ptuj,
1922 - t 5. septembra
1995; Pavla Župec,
Ormoška c. 36, Ptuj, ❖ 1920
-	t 5. septembra 1995;
Franc Hvaleč, Ul.
Haloškega voda 3, Ptuj, -i-
1945 - 13. septembra 1995.
ZLATA POROKA: Ja-
nez in Barbara Turnšek,
Gerečja vas 41. O zlatopo-
ročencih bomo pisali v pri-
hodnji številki.
ulici v Slovenski Bistrici. Odnesel
je predvsem cigarete in s tem
oškodoval podjetje za okoli četrt
milijona tolarjev.
PEŠEC HUDO RANJEN
v četrtek, 7. septembra nekaj
pred 21. uro je po lokalni cesti v
Spodnjem Velovlaku pešačil
domačin, 42-letni Mirko C. Za
njim je pripeljal z osebnim avto-
mobilom 23-letni Andrej Č. iz Ki-
carja in trčil v pešca. Mirko C. je
padel in se hudo ranil, prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM TRČIL V PEŠCA
v petek, 8. septembra, je po
magistralni cesti skozi Zgornjo
Polskavo vozil osebni avtomobil
31-letni P.D. iz Slovenske Bistri-
ce. V bližini hiše Zgornja Polska-
va 47 je zadel v 37-letnega
domačina Š.D., ki je hodil po de-
sni strani cestišča. Pešec je pa-
del in se hudo ranil.
^ F.F.
Rešitve za cestno problematiko med Slovensko Bistrico in Ormožem so v Ptuju predstavili
mag. Peter Pengal, Žarko Pregl, Metod Di Batista, Jože Novak, Vlado Breščak, Jakob Vovko in
Ivan Obal.