•r0'8tfiiTna plačana v^<§St8vlnT Maiftoor, soltTofa II. riovemBm SQ53 Stev. MARIBORSKI Leto Vit. (XIV. Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo fn upravni Maribor. Gosposka ul. It / Telefon Uradni St vn 2440, uprava 2469 Uhaja razen nedelja In praznikov veafc dan ob 16. uri / Velja mesečno prejemaj v upravi oH po poSU 10 Din, dostavljen na don 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani » Poltmi čekovni račun SL 11,400 JUTRA” Sedma redna seja občinskega svefa °ESET milijonov za javna dela na račun tlakarine in druge VAŽNE OBČINSKE ZADEVE. Sinoči je bila v mestni posvetovalnici • ]edna seja mestnega občinskega sveta *j°d predsedstvom župana g. -dr. L i p o 1-a-'Iz predsedstva je župan poročal, da e finančno ministrstvo odobrilo na-'U‘P mariborskega gradu in da se bo ta • reuredil za magistralne urade, na to pa e Podal obširnejše poročilo o dosedanjih .i delili, ki so bila izvršena na račun karinskega fonda in ki so stala občino *aa 9 milijonov dinarjev. Tlakovalna de-j bližajo h koncu. V letošnjem letu bilo izvršeno tlakovanje severnega Ah»v Vetrinjske ulice, Grajskega trga, v^e*sandrove ceste, Sodne ulice in do-zne ceste. V najkrajšem času bo delo , Aleksandrovi cesti zaključeno in bo ceste tlakovan prihodnjo pomlad. Še ^ zimo bo popolnoma dogotovljena -Sradba carinske pošte, ki je ve-'a‘a nad 5 milijonov dinarjev. Drugi del gradbenega programa pa bo realiziran, ko bedo to dopuščala finančna sredstva. Po tem programu bodo zgrajena carinarnica, carinska skladišča in stanovanja za carinike. Zemljišče za carinske stavbe je mestna občina že kupila, načrti so odobreni in je pričakovati, da bodo realizi-rani že prihodnje leto. Večje težave so z gradnjo carinarne, ker ni še rešeno vpra sanje carinskih skladišč. . bjudalje ie župan poročal, da je upravni °~“or imenoval kot zastopnika mestne občine'' pri mariborskem Prostovoljnem gasilnem društvu, kakor to predvideva zakon o gasilstvu, občinskega svetnika L e n a r d a. Ker bo Zveza Maistrovih borcev 19. trn. slovesno proslavila 151et-nioo priključitve Maribora in njenega za-'edja Jugoslaviji in ker bo ob tej priliki 'zročena generalu Maistru diploma kot častnemu meščanu, je župan pozval vse °bčinske svetnike, nai se te proslave vsi ^deleže. Sledila so nato poročila posameznih °dsekov. Za 1. odsek je poročal občinski Svetnik dr. S t r m š e k in je občinski svet prejel oba odsekova predloga: da se hbenuje namesto odstopivšega svetnika k- S a b o t y j a iz mestnega davčnega od-b°ra v ta odbor občinski svetnik gosp. ^ a h t a r in da se pristane na spremembo bravil mariborske Tujskoprometne zve-*e- Za 2. odsek je poročal podžupan g. pol ou h. Ker je spravila nova naredba banske uprave o podpiranju brezposelnih v mučen položaj vse občine in ie zelo Prizadeta tudi mariborska je na odsekov bredlog mestni svet akceptiral omenjeno jkredbo, toda pod pogojem, da se bo da-mestni občini mariborski iz bednostma fonda doveij razpoložljivih sredstev na razpolago. Po novi naredbi so na.tr-reč deležni r-odpore vsi. ki so bili zapogni najmanj 3 mesece na njenem terito-r,iu. Mestna občina pa je še mimo tega bvedla tudi letos Pomožno akcijo in bo 7 nabranimi sredstvi podpirala najsiro- mašnejše, obenem pa namerava že s prihodnjim proračunskim letom ustanoviti poseben bednostni fond za svoje občine. Ker je bil doslej v veljavi za mestno o-skrbnišnico pravilnik še iz leta 1873., je odsek ta pravilnik s p o p o I n i 1 in s p r e-meni 1, kar je občinski svet odobril. Nato je poroča! za gradbeni odsek občinski svetnik g. T u m p e j. Ker je mnogo hišnih posestnikov -zaprosilo, naj so pred njihovimi poslopji posekajo divji kostanji in ker prihajajo še vedno nove prošnje, je občinski svet sklenil prepustiti zadevo mestnemu gradbenemu uradu. — Spopolnil se je tudi gradbeni odbor, v katerega so bili izvoljeni kot člani: dr. Se-kula, dr. Vauhnik, inž. Debevc, inž. Va-nek, inž. arh. Dev in občinski svetnik Tumpej. Ker je bil vpokojen gradbeni svetnik Madile, bo njegovo mesto razpisano in bo sprejet na to mesto nov gradbeni inženjer. Za 4. odsek je poročal finančni referent g. Saboty. Občinski svet je odobri! skoro vse sklepe odseka. Preureditev mariborskega gradu za magistratne urade se bo izvršila v etapah in bo raz-estitveni program izdelal upravni odbor mestne občine. Staro magistratno poslopje pa se bo prepustilo Studijski knjižnici. Ker so prostori bivše urad n i-ške menze v kazinskem poslopju na novo preurejeni, se bodo razpisali in dali v najem kateremu izmed mariborskih go stilničarjev. Tudi je bila mariborskim gostilničarjem odobrena prošnja za podaljšanje roka za neobdavčenje vinskega mošta radi pozne letošnje trgatve do 10. decembra. Obenem jim je občinski svet odobril tudi pri vinskem moštu 10 odstotni kalo. Radi novih uličnih tablic in napisov, ki jih bo nabavila občina, se je .razvila živahna debata in je občinski svet sklenil nabaviti emajlirane tablice iz železne pločevine ter dobavo razpisati. Ker je finančni odsek ugotovil, da je interpelacija, ki jo je pri zadnji seji vložil občinski svetnik O š 1 a k radi odpisa kuluka neizvedljiva, se bo kuluk izterjeval še nadalje in ga bo občina le v nujnih potrebnih primerih odpisala, to pa le takrat, če znaša manj kakor 90 Din. Proti temu predlogu je nastopil občinski svetnik T u m p e j in zahteval, da se kuluk odpiše tudi vsem onim državnim delavcem, ki so veliko slabše plačani in ki so ga že plačali, ali pa se izterja od vseli. Sprejet pa je bil predlog odseka. Zdravstvenemu domu je občinski svet dovolil za mlečno kuhinjo subvencijo 2.000 Din na mesec. Ker namerava dunajska »Neue Ereie Presse« prirediti letos potovanje, po naši državi in bo v ta namen izdala vodič po Jugoslaviji, bo mestna občina, sledeč vzgledom drugih mest poleg brezplačne strani naročila še eno plačano stran za 5000 Din. Sledila je nato tajna seja. II ZARADI ATENTATOV IN NEMIROV NARODNIH SOCIALISTOV JE DOLLFUSSOVA VLADA PROGLASILA OBSEDNO STANJE IN UVEDLA SMRTNO KAZEN. BOJ TUDI PROTI SOCIALNIM DEMOKRATOM. NA MEJI USTRELJENA DVA AVSTRIJSKA VOJAKA. DUNAJ, 11. novembra. Krščanskosocialna vlada dr. Dollfussa se je odločila zg zadnji glavni udarec proti narcdno-socialističnim in socialno-de-mokratskim nasprotnikom v državi. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila sklenjena uvedba smrtne kazni in je stopil ta vladni sklep takoj v veljavo. Ker*to iz nstavno-pravnih razlogov s pomočjo direktnega zakona ni bilo mogoče, se je vlada poslužila edine druge možnosti, da je namreč uvedla smrtno kazen na podlagi proglašenega prekega soda za vse primere, ki se tičejo priprav na umor, podtikanja ognia, javnih nasilstev in zlobnega poškodovanja tuje lastnine. , V omenjenih primerih je izvršitev sodbe prekega soda takoj izvedljiva. Na podlagi tega zakona je poverjena izvršitev postopka in smrtne kazni edinole prvostopnemu dunajskemu deželnemu kazenskemu sodišču. Ta odredba je vzbudila v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Boj avstrijske vlade pa ni nič manj naperjen proti socialnim demokratom. Vlada je včeraj ukinila celo vrsto davkov, ki jih je uvedla socialistična dunajska mestna občina in tako spravila proračun socialno - demokratske dunajske občine v skrajno kočljiv položaj. Včeraj so tudi bile izvršene mnogoštevilne aretacije proti dunajskim so cialnim demokratom, ki so se posvetovali na tajnih sestankih o nastalem po- ložaju. Samo na Dunaju jc bilo aretiranih 264 oseb. »Arbeiter Zeitung« je bila zopet zaplenjena. DUNAJ, 11. novembra. Zvezna vlada je o polnoči izdala na Avstrijo proglas, v katerem utemeljuje uvedbo prekega soda in smrtne kazni. Proglas navaja vedno bolj in bolj množeča se teroristična dejanja, ki imajo namen vznemirjati prebivalstvo in ga hujskati proti zvezni vladi ter motiti gospodarsko obnovo države. Ker ne nudijo obstoječi zakoni nobenega jamstva za uspešno borbo proti tem pojavom, se je zvezni kancelar dr. Dollfuss v sporazumu s pravosodnim ministrom in celotnim .ministrskim svetom odločil proglasiti v Avstriji obsedno stanje in uvesti za vse tovrstne zločine smrtno kazen z obešenjem. Vladni proglas je povzročil v vseh krogih prebivalstva deloma presenečenje, deloma pa kon-sternaciio. DUNAJ, 11. novembra. V noči na danes sta bila pri Bregenzu ob državni meji obstreljena dva vojaka avstrijskega »Heimatschutza«. Eden izmed njiju se je zgrudil, smrtno zadet od krogle, mrtev na tla. Storilec je izginil brez sledu. Na podlagi tega incidenta so oblasti takoj najstrožje zaprle mejo napram Bavarski. V Nemčijo smejo potovati le še rajhovski državljani, ki se lahko izkažejo z glasovnicami za jutrišnje državnozborske volitve in za plebiscit. Generalni boj proti gospodarski krizi VAŽNA NAPOVED MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DR. MILANA SRŠKIČA V NARODNI SKUPŠČINI. 11. novembra. Na današ- Izqubljena kontrola nad dolarjem silen beg kapitala iz združenih držav, kurz dolarja pada naglo NA VSEH BORZAH SVETA. BEOGRAD, nji seji narodne skupščine ni bilo nobene pomembnejše razprave, splošno presenečenje pa je v skupščini povzročil odgovor ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča na interpelacijo narodnega poslanca Kožula. Ministrski predsednik je izjavil, da se vlada že nekaj časa bavi z rešitvijo celokupnega gospodarskega ;n finančnega problema v državi. Ker pa je vprašanje zaščite kmetov v najtesnejši zvezi z ostalimi gospodarsko-političnimt in finančnimi vprašanji, ni mogoče iz celotnega problema izločiti prav nobenega posameznega dela, ker se bo vlada lotila s celo vrsto odredb in ukrepov, ki jih bo prej ko mogoče predložila v odobritev narodni skupščini, generelne borbe proti gospodarski krizi. Izvajanja ministrskega predsednika je skupščina sprejela z velikim odobravanjem. Bolgarski princ v Beogradu | grobnico na Dunaju. Kakor se doznava, bo vlada to dovolila še pred mesecem UUNAJ, U. novembra. Ker je po kabel 7*ih vesteh iz New Yorka včeraj dopol-jjhe cena zlata narasla na 33.15 za unčo, e2 kapitala iz Združenih držav rapidno pste. Za dolar se neprestano kupujejo ,uie valute, zlasti pa angleški funti, in se *e tečaj z ozirom na staro zlato pariteto 4-86 dvignil napram dolarju na 5.2. Švicar frank je skočil v New Yorku z 30.61 !!a 31.25, francoski frank pa z 6.18 na 6.32 "°lar pa je padal še nadalje in je včeraj Poldne notiral v Curihu 3.20, v Parizu BEOGRAD, 11. novembra. Včeraj zjutraj je prispel z brzovlakoin v Beograd- iz Italije bolgarski princ Ciril, ki ga je sprejel na kolodvoru Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu ministra dvora Antiča, prvega adjutanta generala Ječinenlča, maršala dvora Di-mitrijeviča in polkovnika Leka. Od bolgarskega poslaništva so bili pri spre jemu navzoči poslanik Kjoseivanov, vojni ataše podpolkovnik Krajev in tajnik poslaništva. Nj. Vel. kralj se je prisrčno pozdravil s princem Cirilom in se nato z njim odpeljal v dvor na Dedinju. Princ Ciril bo nekaj dni gost našega dvora. pa 15.85. To pomeni, da je dolar doslej padel že za 33.5 odstotka. Splošen vtis je, da je ameriška vlada izgubila vso moč in kontrolo nad usodo dolarja. List »New York Journal of Commerce« pa trdi, da bo Reconstruction Finance Corporation . pokrenjla akcijo za ohranitev tečaja do- PRENOS KOSTI CESARJA KARLA larja. Angleški funt ?e na vseh mednarod ! NA DUNAJ, nih tržiščih stabilen. V Curihu se je celo 1NOMOS-T, 11. novembra. Zveza ce-dvignil zjutraj z 16,28 na 16.45, v Pari'- : irskih lovcev jc sklenila poslati zve-pa z 80.95 na 81.10. ; žili vladi prošnjo, da se ji dovoli prepe- j 1 ljati truplo cesarja Karla v cesarsko! aprilom, ko se bo proslavila obletnica cesarjeve smrti. Težko delo pred zaključkom delovnega časa, pač ne spada med prijetnosti. Tu pomagajo samo dobri, osvežujoči bonboni, ki dajejo tudi utrujenemu človeku moč in razmah. Kdor je' Kdor je počuti se bolje, ta je dobre volje. čudo osvežuje, se prileže, prija. Proizvod - L ti ■onv 1 KMiet Franj Dnevne vesti io Moškon 60 letnik Društvo odvetniških in notarskih u-r a dni kov v Mariboru čestita svojemu društvenemu blagajniku in tovarišu Franju Moškonu, pisarniškemu ravnatelju pri g. dr. Franju Lipoldu, odvetniku v Mariboru, k doživetju šestdesetletnice, katero obhaja jutri 12. trn. Lahko pa mu ob tej priliki čestitamo tudi k štiridesetletnici službovanja po odvetniških pisarnah in skoro prav toliko časa njegovega udejstvovanja pri organizacijskem gibanju. Tov. Moškon praznuje tako sedaj kar tri jubileje. Izsto-pivši iz višje gimnazije v Celju je 15. II. 1894. vstopil v pisarno odvetnika g. dr. Jura Hrašovca v Celju, 4. I. 1896 je bil med ustanovitelji Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in sotrudnik društvenega glasila »Pisarna«. Dne 1. I. 1906 se je preselil v Gorico v odvetniško pisarno g. dr. Alojza Franka, kjer je sodeloval kot blagajnik pri novoustanovljenem društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici in urejeval društveno glasilo »Slovenska pisarna« do svetovne vojne. Med svetovno vojno je nosil skoro 4 leta vojaško suknjo ter je ob preobratu sodeloval pri borcih generala Maistra. Po vojni je vstopil kot pisarnovodja v pisarno mariborskega voditelja, sedaj pok. ^r. Vladimirja Sernca, odveetnika v Mariboru, in se 20. VII. 1919 pridružil ustanoviteljem Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru ter deloval zaslužno in nesebično kot društveni blagajnik nepretrgano do danes. Stanovski razvoj mu je bil celih 40 let pri srcu ter pri našem gibanju ni zaslužen samo kot zvest član in točen blagajnik, ampak tu di kot mnogoletni sotrudnik in urednik stanovskih glasil »Pisarne« v Celju, »Slovenske pisarne« v Gorici in »Odvetniške pisaifcie« v Mariboru. Kot družinski oče in mož je bil ves čas skrben, varčen in ljubezniv. Ob 60-let-nem jubileju lahko s ponosom in zado-' voljstvom gleda v preteklost ter se veseli ■“‘jesenskih dni ob strani zveste družice ’ gospe Fanike ter sina Stanka, sodnika pri Sv. Lenartu. Zvestemu tovarišu, uglednemu uradni-j Iz magistratne službe. Na lastno prošnjo je vpokojena magistratna uradnica ga. Matilda Černetova. Smrtna kosa. V najlepši življenski dobi 26 let je preminila včeraj po dolgi in mučni bolezni žena inženjerskega kapetana ga. Rada Jakolevičeva, hčerka uglednega slovenskega mariborskega brivskega mojstra g. Novaka na Aleksan drovi cesti. Pogreb drage pokojnico bo jutri v nedeljo ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Bodi ohranjen mladi ženi lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Smrt odličnega letalskega častnika. Včeraj se je pri avtomobilski nesreči v Futoku pri Novem Sadu ubil letalski major g. Jeronim Novak, sin v Mariboru živečega upokojenega kapetana in vnetega planinca g. Antona Novaka. Avto je zavozil v vlak, ki mu je zdrobil zadnji del. Šofer je bil le lažje ranjen, major Novak pa je kmalu po nesreči umrl. Bodi odličnemu častniku ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska.ulica 11. Najceneje potujete ako kupite vozne karte pri Biletarni Putnik proti, menjalnica Maribor, Aleksandrova c. 35 Malverzacije pri mestnem elektriškem podjetju. V sinočnji tajni seji je mestni občinski svet razpravljal o nekaterih personalnih zadevah. Po tajni seji pa je župan g. dr. Lipold zopet otvoril javno s e j o, na kateri je občinski svet razpravljal o nekih malverzacijah pri mestnem elektriškem podjetju. Rapallo! Društvi »Nanos« in »Jadran priredita v nedeljo 12. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob 10. uri dopoldne spominsko svečanost o Rapallu. Predaval bo glavnik urednik g. R. Rehar o rapallski pogodbi. Omenjeni društvi pa nastopita z nekaterimi pfevskimi točkami Vabimo ves narodno-zavedni Maribor da se udeleži te spominske. svečanosti. Jadranska straža v Mariboru vljudno ka in vztrajnemu organizatorju želimo, * voy SVOje člane, da sc udeleže v čim da bi zdrav in delaven ostal še mnogo j večiem številu predavanja o Rapallski . let v naših vrstah! j pogodbi, ki 1k> v nedeljo 12. tm. ob 10. uri - I dopoldne v Narodnem doniu.* Rapallo! Pomladek »Jadranske stra-1 deležbi. Zdravo! ! že« mariborske klasične gimnazije se j Ruše> Gledališki Mojstrska izoštna predavanja | Mornarska sekcija J. S. poziva vse člane, da se zanesljivo udeležijo sestanka dne 12. novembra ob 10. uri v društvenem prostoru »Jadranske straže«, Gregorčičeva ul. 26. (pritličje levo). Tajnik. Redni občni zbor Zimskošportnega odseka SPD v Mariboru se bo vršil 23. tm. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Prosimo številne udeležbe! Pogrebno društvo na Pobrežju. Ustanovni občni zbor, ki je bil sklican na nedeljo dne 19. t. m., se je moral radi drugih prireditev preložiti na nedeljo dne 26. t. m. Vabilo. Strokovne natakarske organizacije poverjeništva Maribor, vabijo vse natakarje člane in nečlane, kakor tudi člane drugih sorodnih organizacij na konferenco, ki bo v noči od 17. na 18. t. m. ob 2. uri zjutraj v Emer-šicevi gostilni na Aleksandrovi cesti. Na konferenci bodo razpravljali o stanju organizacije in bodo na dnevnem redu tudi prečitane zahteve centrale in samostojne mariborske sekcije ter poročila o kongresu v Beogradu. Dolžnost vsakega tovariša je, da se te konference zanesljivo udeleži in tako poraze svojo stanovsko zavest. Na drugi drž. dekl. meščanski šoli se je vršil v sredo, 8. t. m. roditeljski sestanek ob obilni udeležbi staršev. Na ministrsko zahtevo se je razmotri-valo s starši vprašanje ustanove društva »Šole in dom«. Starši so kazali veliko zanimanje in umevanje za usta novo prevažnega društva, ki naj spaja šolo in dom. Pogovorila so se nadalje druga važna vprašanja, tičoča se vzgo je mladine. Roditeljski sestanek se je zaključil — kakor upamo — z zadovoljstvom staršev, ki dobivajo pri takih sestankih vpogled v težko učiteljsko delo in z zadovoljstvom učitelj stva, ki spoznava ob takih prilikah vo Ijo staršev sodelovati s šolo. Filatelisti! Za skupščino filatelistov, ki se bo vršila dne 2. decembra v Beogradu je odobrena polovična vožnja v času od 28. novembra d 06. decembra. Nadaljne informacije pri »Putniku«. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sa-vostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu. Sokolsko društvo Hoče bo priredilo v nedeljo 12. novembra t. 1. ob 15. uri v Sokolskem domu Nikodemijevo trodejan-ko »Učiteljica«. Ker je to obenem poslovilna predstava nalše vrle prosvetarice, sestre Apihove, prosimo vse k obilni u- Nar oanogled aiiK e REPERTOAR. Sobota, 11. novembra ob 20. uri: »P°P Cira in pop Spira«. Red B. Nedelja, 12. novembra ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava. Ob 20. uri: »R-U. R.«. Ponedeljek, 13. novembra: Zaprto. Torek, 14. novembra ob 20. uri: »Študentje smo«. Premiera. Otroška predstava bo popoldne ob 15. uri. Uprizore pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Delo se godi na Prepadnih planincah, na domovanju hudobne čarovnice Hudamore ter je P° veliki večini jako zabavno. Polno je komičnih prizorov, ki so pri dosedanjih u-prizoritvah izzvali salve smeha. Mladi prijatelji smeha pridejo pri tej predstavi v polni meri na svoj račun. — Zvečer ob 20. uri ponove »R. U. R.« zanimiv0 dramo češkega pisatelja Karla Capka. To delo je v dobri režiji in inscenaciji gosP-režiserja J. Koviča tudi na mariborskem odru doseglo močan uspeh. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju« napadih omotice, prinaša uj>oraba Franc* Jožefove grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Str° kovni zdravniki za notranje bolezni sve-tujejo v mnogih primerih, naj taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer popijejo pol čaše Franc-Jožefove vode. Franc-Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. odsek Sokolskega I Martinovanje pri Mariborski koči. P°* zivamo planince in planinke na nocojšnji Martinov večer. Kdor danes ne more pri* ti, ga pričakujemo sigurno jutri v nedeljo. Gospodinja Mara in gospodar bosta skrbela za to, da bo vsak gost kar najbolje postrežen, tako z gosjo pečenko kakor z izborno kapljico, kar za uspešno Martinovanje ne sme manjkati. Pridejo tudi »Sljemenaši« iz Zagreba — zakaj torej Vi ne, dragi Mariborčani? Sv. Martin pri Vurbergu. Jutri na Martinovo nedeljo se bodo v gostilni Ko* stajnšek pekle pitane goske. Vse ljubitelje Martinove pečenke, katera se bo zalivala z dobro kapljico, prijazno vabi Ko-stajnšek. V nedeljo Martinov koncert v gostilni Fani Sluga v Studencih. Priporoča se gostilničarka. Hotel Halbwidl, danes specijalrteta: V četrtek 9. t. m. se je pričel 7. tečaj j bo spomnil 13 obletnice rapallskc po-j društva v Rušah igra v nedeljo 12. nov. j srna in zajec. Koncert ob 20. uri velezabavno trodejansko Opozarjamo obrtnike na nadaljevalno za mojstrske izpitne kandidate, ki izka j godbe z dijaško prireditvijo danes po- j t. zuje rekorden obisk. Velika risalnica v; poldne ob 17. uri v dvorani zavoda. ! burko »Turške kumare« ali »Harem go-1 predavanje o obrtnem zakonu, ki bo v 'lesk! meščanski soh je bila ze ob do-; Tovariši in. tovarišice, vsi ste iskreno i 3p0 zboljšanju izobrazbe je med obi mi- j Jvan Oitič iz Razvanja. V preiskavi sta skim naraščajem postala tako splošna, j ^ poznala, da sja napadla g. Kuhna. — da sc vprašanju obrtne sole v Mariboru j poc]robnosti o razpravi bomo še ix>ročali, ne bo dolgo mogoče izogibati. Med ude ... | prehlade. Prehlad ni nikako veliko zlo, Uvečer v Renčljevi dvorani na Pobrežju ter kljub vsej zdravniški znanosti ni pri- j ker prestatie vsak človek vsako leto po; Martinov večer s šaljivim sporedom ifl čakovati popolnega ozdravljenja. Pred 5 do 6 nevarnejših ali lažjih prehlajeni, j -i. leženci sedanjih predavanj je nekaj takih, ki so se prijavili že drugič in celo tretjič, da bi na ta način še poglobili svoje znanje. Predavanja prireja mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalue-ga zavoda. Predavanja obsegajo najvažnejše predpise iz obrtnega zakona, davčnega zakona, zakona o delavskem zavarovanju, trgovskega zakona, državo-znanstva, dalje temeljne nauke o knjigovodstvu, splošnem računstvu, kalkulaciji. poštnih pristojbinah, merah in utežlh, seveda samo toliko, kolikor se zamore tega gradiva obdelati v približno 20 urah, in kolikor kandidati rabijo za mojstrske izpite. Predava obrtnozadružni nadzornik Založnik. Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi koncerta društva »Vardar« se preloži tudi današnje predavanje o moderni Pale-stwi_ V ponedeljek ni predavanja. Lutkovno gledališče Sokola Matice v Narodnem domu bo jutri v nedeljo zaprto radi priprav za novo izvirno lutkovno predstavo »Zakleti kraljevič«, ki bo presenetila prihodnjo nedeljo naše otroke. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 90 številki: Odločbo o nazivih banovinskih cest prvega in drugega reda; pravila o ambulantnih šolali; pravilnik o službeni obleki uradnikov davčne stroke; pravilnik o službeni obleki začasnih in stalnih davčnih izvrše vakev; uredbo o spremembi uredbe o sodnih depozitih; odločbo k pravilom o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita; nadalje odločbo o vstopanju tujih podanikov k gasilskim edinicam; popravek v spremembah pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami; razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Limbuš in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem lete Ker pa utegne imeti najlažji, zanemarjeni prehlad za našo zdravje nevarne posledice, mora biti naš cilj zdravljenje že pri prvih znakih. Tak prehlad lahko ozdravi že v samem začetku z nekaj tabletami »Bayerjevega aspirina«. Premijo 200.000 Din je zadela pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije srečka štev. 34.210, ki je bila prodana v bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25. Grajski kino. Danes sobota veliki, veseli ljubavni film »Barberina, plesalka Sansoucia«. V glavni vlogi Lil Dagover, Hans Stiive, Otto Gebiihr. Barberina je velefilm iz velikih časov o ljubezni dveh velikih ljudi. Krasna' godba in izborno petje. Kino Union. Od danes, sobote dalje velezabavna, izborna, duhovita veseloigra, polna glasbe iti petja, »Ljubezen je treba razumeti«, v glavni vlogi temperamentna krasna plavolaska, mad žarska plesalka Roza Barsony. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladko sečnosti izboljšuje naravna Franc-Jožetova grenčica delovanje želodca in črevesja ter. trajno pospeši prebav- V nedeljo koncert v gostilni M r as v Studencih. Rjava šivanka je nevarna. VčeraJ popoldne se je na Koroški cesti stanujoča 36-letna zasebnica Frida Majer-jeva zbodla z rjavo šivanko vley° roko in si zastrupila kri. Morala je iskati pomoči v mariborski bolnišnici-Ukradeno kolo. Čevljarskemu mojstru Ernestu Krojsu s Koroške ceste je °dPe' ljal neznan kolesar iz veže gostilne »Pr zlatem zvoncu« na Ruški cesti črno ple' skano kolo. vredno 800 Din. Kolo in13 evidenčno številko 10.001. Vremensko poročilo s pohorskih posto^ jank. Klopni vrh. Pesek, Seniorjev dorn-temperatura ob 7. zjutraj 3 stopinje C P° ničlo; 15 cm novega pršiča na stari P°0 gi. Smuka izborna. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 2.2 stopinji C; minimalna temperatura je znašal^ 2 stopinji C; j?af meter je kazal pri 14 stopinjah 729.6, reduciran na ničlo pa 727.9; relativna v ga 93; padavine je padlo 4,4 mm. Vre« je oblačno. Mariborski »V c č e r n 1 k « Jufra pravi boiiiiži ^ozdravljeni bratje s skrajnega juga1, ^ozdravljeni pevc »Vardarja"! Brev; priredi skop-'iansko pevsko društvo »Vardar« ob 20. vokalni koncert v veliki dvo rani liotela Uniona. Na Ptogramu s-o pesmi Mo banica, Biničkega, Mi-tejeviča, Šijančkega, ^rnobiča, Lajovca, ^ortujanskega in Caj-jkovskega. Vodi ga Profesor glasbe gosp. Josip Brr.cbič. ' Stran S tijei se je. Ko je služkinja gostilničarja ^•Pitauoviča v Vetrinjski ulici preteklo Nedeljo zvečer šla v klet, je našla tam ^ritega nekega moškega. Brž je zakle-tea kletna vrata in. poklicala najbližjega 'stražnika, ki jc moža aretiral in odgnal J'a Policijo. Pri preiskavi so našli pri 'berp razno vlomilsko orodje in sveženj ' ^nilskih ključev. Na vprašanje, kaj 'o ■ tr’ kleti iskal, ni hotel dati nobenega odgovora, pač pa je povedal, da mu je ime “,ni Brivec in da je po poklicu pekov-U*1, Pomočnik, rodom iz Sombora. Ime ■ r,vec se je zdelo policijskemu uradniku ‘ ,J,n!jivo. in ko je pogledal v arhiv, se je ^'-Pričal, da ima pred seboj nevarnega v'°inilca. ki ga iščejo vsa policijska pred V°iništva naših mest na jugu države za-ra'Ii različnih vlomov in tatvin. Koliko je dosedaj ugotovljeno, je Brivec ukradel raznega blaga v vrednosti več sto tisoč dinarjev. Policija je Brivca izročila sodišču in o svojem uspehu obvestila osvaja policijska predstojništva. Zaklepajte varno svoja stnovanja. Zad-% dni se je priklatil v Maribor nevaren tet ip. vlomilec, pred katerim ni varno Dobeno stanovanje. Tako je predvčerajšnjim popoldne obiskal stanovanje učitelja Ferjančiča na Aleksandrovi cesti 1,1 mu ukradel zlat prstan. Prišel je s Ponarejenim ključem tudi v stanovanje vpokoienega polkovnika Auferta na A.eksandrovi cesti, kateremu je odnesel P°7.lična odlikovanja. V Cvetlični ulici pa ^ odnesel neki stranki 2 srebrni uri in ztet prstan, dočim je zlato škatlo, v kateri so bile ure, pustil na miru. Vse tri tetvine je izvršil neznan storilec tekom 1 ure. Iskal pa je povsod očividno le de-nar ip zlatnino, ker se drugih dagoceno-sk nikjer ni lotil. Zboljšanje in povečanje mestnega plinskega omrežja. Vodstvo mariborske mc-stec plinarne si mnogo prizadeva, da bi v okviru razpoložljivih finančnih možno- sti zboljšalo stanje svoje naprave. Natančno je proučilo vse omrežje in ugotovilo, da ima plinarna radi slabih in že deloma od rje zjedenih plinovodov občutim škodo z izgubo plina. V letošnjem letu je mestna plinarna precej investirala za nove plinovode, ki so se ponekod položili na novo, ponekod pa zamenjali. Tako je bil ves plinovod na Aleksandrovi cesti zmenjan, od kavarne »Jadran« do nove stavbe carinske pošte pa so bili položeni novi vodi, in to iz razloga, ker se bodo kotli za centralno kurjavo v novi zgradbi segrevali s plinom. Nov plinovod jc bil položen tudi v Tomšičevem drevoredu in v vsem takozvanem graškem predmestju, kjer je dana sedaj kon-sumentam možnost uporabe plina. V bodoče bo mestna plinarna vsako leto zbolj Sevala svoje omrežje, tako da bo brezhibno funkcioniralo do takrat, ko bo dana možnost, da se bo zgradila nova plinarna. Tudi je v letošnjem letu naraslo število odjemalcev plina. Da bi se pa seznanila kako praktičen je plin v gospodinjstvu, vsaka gospodinja, bo mestna plinarna priredila zanimivo loterijo s katero bo za letošnjega Miklavža prijetno presenetila gospodinje in gospodinjske pomočnice. Žrebanja te loterije bodo deležne vse gospodinje in kuharice, ki uporabljajo plin za kuho in drage domače svrhe ter znaša uporaba na mesec nad 10 m5. Za gospodinje sta določeni 2 dragoceni nagradi, in sicer 3.000 Din vreden plinski štedilnik in 1.000 Din vreden plinski pečnjak. Za gospodinjske pomočnice pa je razpisala mestna plinarna 3 nagrade po 300, 200 in 100 Din. Žrebanje bo 16. decembra in bodo izžrebane le one, ki imajo v redu plačane račune, za plin. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo, 12. t. m. Ob 8.15 poročila; 8-30: gimnastika; 9: versko predavanje, predava ravnatelj Jagodič; 9.30; prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: delavsko predavanje: »Kdo mora biti zavarovan«, predava Rudolf Smersu; 10.30: pevski koncert Julija Betteta s spremlje-var.jem radio-orkestra; 11.15: slovenska glasba, izvaja radio-orkester; 12: čas, plošče: 16: kmetijska ura »Iz sadjarstva in vinarstva«, predava inž. Lukman; 16.30: pebski zbor »Zora« iz Šiške; 17.15: plošče: 20: prenos operete iz Ljubljane, vmes čas in poročila. Ponedeljek 13. novembra, 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas plošče; IS: gospodinjska ura: »Naši posli«, predava Govekar jeva; 18.30 sedanji položaj pomožnih blagajn; 19: plošče; 19,30: »Slavonija v šegah in navadah«; 20: Martinov večer, vmes čas in poročila. Naš izvoz in uvoz. Naš izvoz je letos v prvih 9 mesecih znašal 2 milijona 146.112 ton blaga v skupni vrednosti 2.287 milijonov 500.000 Din. Torej smo po količini izvozili za 30 odstotkov več in po vrednosti za 12% odstotka več ko lani. Uvoz pa je znašal vUstem času ^•67.873 ton blaga v skupni vrednosti 2.075 milijonov 5CO.OOO Din. Torej smo uvozili po količini za 9.37 odstotka in po vrednosti 2.16 odstotka manj ko lani. Milijoni za brezposelnost. V naši državi je 6 javnih borz za delo s 25 podružnicami. Centralni odbor in osrednja uprava sta v Beogradu. Za utrditev proračuna za letošnje leto se je centralni odbor poslužil presečnih dohodkov iz zadnjih 3 let, ki so znašali 12 milijonov 730.294 Din in je od tega zneska bila deležna ljubljanska borza dela 2 milijona 11.454 Din. Premog za Nabavljalne zadruge po režijskih cenah.•»Službene novine« so objavile pravilnik, po katerem morejo dobiti nabavljalne zadruge za svoje člane in njih rodbine premog iz državnih pre- IZDELEK mogovnikov po režijski ceni, ki jo bo določal od časa do časa minister za šume in rudnike. Nabavljalne zadruge morajo voditi posebno knjigo, v katero morajo vpisati vsako potrebo svojih članov in vsako količino premoga, ki bi ga zadruga izdala svojim članom. Ta premog sme dobivati samo član zadruge, ki ga ne srne prodati, ali pa izgubi to pravico in mora plačati razliko med režijsko in tržno ceno. Zadrugar, ki ima več ko tri člane rodbine, ima pravico do 8 ton premoga na leto, član s tremi ali manj člani na 7, poročen na 6 ton in samec na 2 in pol tone premoga. Obisk dunajske avstrijsko-jtigoslovati- ske zbornice odiožen. V začetku tega meseca je hotela napraviti dunajska av- strijska-jutgoslovanska zbornica velik iz- let svojih članov v Beograd. Obiska bi se udeležili najuglednejši avstrijski gospodarstveniki in bi zato imel obisk velik pomen za gospodarsko zbližanje obeli držav. To pa ni bilo po volji neki sosedni velesili, ki je zato izrazila svojo željo, da se pomeri obiska zmanjša. Dollfussova vlada je tej želji takoj ustregla in obisk je odložen do dne 23. novembra, da se med tem izvrše še nekatere »tehnične priprave«. Te obstoje v tem, da bodo-naj odličnejši avstrijski gospodarstveniki izostali in da pride v Beograd le manj pomembna reprezentanca avstrijskega gospodarstva. Pripomniti je 'treba, da je bil obisk že dogovorjen v vseh podrobnostih in da je naša vlada že tudi dovolila razne olajšave za udeležence izleta. Nenadna ustrežljivost Dollfussove vlade do sosedne velesile je zato tem bolj poudarjena. Čedni flaneli za domače obleke Tekstilana Budefeidt mehki in voSnati Gosposka ulica 14 Albin Šavli: Samec (Konec) »Ojoj, jaz nesrečnica!« je pretresljivo 2aPlakala. »Še to moram doživeti od Syojega Janoša. Ne, tega ne bom mogla Prenesti. Zame je vse končano; usmrtite se bom.« Janošu, ki je bil zelo slab napram žen* skim solzam, se je zasmilila uboga stvar-Ca- V dno duše ga je zabolela njena neteča. Mehko jo je pobožal po svilenih kodrih. Začel si je očitati cinično ozko-Sl'čnost in grd egoizem. Pod nenadnim Dtvaloni vroče ljubezni jo je s poljubi °bsul po licu v po vratu, po grudih. Toda Popolnoma jo je potolažil šele, ko ji je svečano. obljubil zakon. In sicer še prihodnji mesec. Še tisti dan se ie pokesal, ^oda ker je bil značajen mož, ni maral SrNsti dane besede. Ž neusmiljeno naglico se je bližal usod-te trenutek. Gospod sodni svetnik je vidno hujšal. Dan poroke je dočakal skoraj holan. * Take in slične tnisii so nekaj tednov tem rojile Janošu po glavi med tem, ko si je pred ogledalom pritrjeval, me- hak ovratnik. ^Jameu njegove ljubezni se je v tena času docela ohladil. Kjer so se mu nekoč v prsih iz neusahljivih virov porajala bolestna hrepenenja in deliriji sreče, tam je sedaj čutil samo še led. »Prekletstvo!« je vedno eešče škrge-tal z zobmi. »Ta mlinski kamen, ki sem si ga po svoji svobodni volji naprtil na vrat, me bo še v grob spravil.« Grda kletev na ves ženski spol mu je ušla iz ust. »Ej, Janoš, Janoš!« jc skoro jokaje zatarnal. »Sramoto delaš samemu sebi. Strahopetno si poteptal v prah svoja najsvetejša načela. Kje je le tedaj bila tvoja pamet?« In trpka zavest, da si je svoje nesreče sam kriv, je bila zanj hud udarec. Radi Ilonke se je moral odpovedati lepi prošlosti. Zlatih samskih dni se je spominjal le še kot izgubljenega raja. In to je bil zanj še hujši udarec. Bil je izločen preziru in roganju svojih bivših tovarišev v klubu. In to je bil zanj naj-hujši udarec. »Sam, čisto sam,« je resignirano pobesi! glavo. Ker ni imel prijatelja, kateremu bi lahko potožil svoje gorje. Zlovoljen kot vedno je tudi tega dne dovršil svojo toaleto. Pravkar je kanil odriniti v službo, ko je. v sobo vstopila njegova žena. Boječe še mu je približala ter se nju Jznpada vzd^ovaie. .vpgja. na prsa. Tdrok je široko odprl oči. »Joška, ljubi moj Janoška!« je končno izbruhnilo iz njenih ust. »No, govori vendar! Kaj se je zgodilo?« Zagleda! se je v njene solzne oči, ki so tako milo zrle vanj. »Janoška, oh, Janoška!« je tedaj brizgnila v glasen jok ter mu ovila bele roke okoli vratu. On je postal ves zmeden. Razburjen jo je pričel miriti in prositi, naj mu zaupa svojo bol. Šele po dolgem obotavljanju jo je nekoliko spravil k sebi. »Ljubljeni moj!« je spregovorila jec-Ijaje. »Danes sem bila. • • pri doktorju ...« »In...?« ji je bled vpadel v besedo. *... in mi je dejal... oh ... zavrtelo se mi bo...« Janoš je čutil utrip svojega srca. »... je dejal, da... da je bilo ono ... lc slučajna telesna slabost.« »Ono? Katero ono? Izjasni se!« je nestrpno vprašal. »Ono ... pred poroko... glava mi bo počila... saj veš, ono radi najinega otroka...« Janoš je obstal kot kip. Toda le za trenotek. V njegovih očeh ie mrko zabliskalo. Hkrati se mu .ie nekaj posvetilo v glavi. Hitro kot električna struja je šinila skozi njegov mezek ta misel. Z ledenim mirom je hladno odsunil svojo ženo od sebe. Pritisnil je na kljuko ter skoraj lete zdrvel po stopnicah. Sodni svetnik tega dne ni videl pisarne. Kmetski očanci so še dolgo potem v krogu svojih znancev pravili radovednežem čudne stvari. Neki bednik — prav gotovo je nepazljivim paznikom ušel iz umobolnice — da se je neke noči potikal po bližnjih gozdovih. Z rokami v hlačnih žepih. Raztrgan in ves blaten. Brez klobuka. Divjega pogleda. In venomer je nekaj vase nerazumljivo mrmral. Vaške ženice so bile prepričane, da je to mogel biti nihče drugi, kot sam Bog nas varuj. * »Mili, sladki moj! Tako sem te že težko pričakovala!« »Ne zameri, draga, da me včeraj ni bilo k tebi. Bii sem zadržan v nujni službeni zadevi.« S terni besedami je Titmoister Bela Erdely zaprl za seboj vrata in krepko objel svojo ljubico, ki se mu je strastno zvijala v naročju. »Kot izgubljena ovčica sem včeraj ves dan tavala iz kota v kot, neštetokrat se oziraje na ulico ne bi li te kje ugledala. Ah. edini moj, tako sem se te zaželela!« je vroče šepetala llonka Torokova ter se stiskala k njemu. i Epilog velike afere iz mariborske družbe RAZPRAVA IN OBSODBA PRED MALIM KAZENSKIM SENATOM. Pred malim kazenskim senatom se je iodigral včeraj dopoldne epilog velike afe-!re iz mariborske družbe, ki je povzročila svoječasno precej glaseen odmev v tukajšnjem javnem življenju. Sredi te afere sta bili 311etr.a Rafaela Lebanova in 641etna Alojzija Vincetičeva, obe ,iz Maribora, katerim očita obtožnica, ki jo je prečital državni tožilec g. S e v e r, v glavnem naslednje: Rafaela Lebanova, ki je sedaj ločena od svojega moža, je živela vedno v dobrih življenskih razmerah. Samo za gospodinjstvo in stanovanje je prejemala na mesec po 3330 Din, dočim je obleko in kurjavo za vso družino nakupoval njen mož posebej sam. Ta znesek pa ji ni zadostoval za zmerno in redno življenje, temveč je hotela po njeni lastni izjavi zaslužiti še postrani večje vsote denarja. Že preden se je omožila, je Lebanova, ki je hči ljubljanskega trgovca, kazala posebno nagne-nje do prekupčevanja, čeprav je pri tem izgubljala. Te lastnosti se tudi v poznejšem življenju ni iznebila. Iz okolnosti, ki so jih izpovedale zaslišane priče, je razvidno, da je Lebanova vedno delala v družini neprilike z dolgovi, ki jih je napravila s svojimi kupčijami. Druga obtoženka Alojzija Vincetičeva je izkušena trgovka s starinami, pa je kljub temu nakupovala od Lebanove najrazličnejše dragoceno blago, čeprav ji je moralo biti jasno, da se pri takih kupčijah pogosto skrivajo kaka kazniva dejanja. V času od 31. decembra 1930. do 5. decembra 1931. je Lebanova, izrabljajoč svoj in svojega moža ugledni položaj v mariborskem življenju, po navedbah obtožnice, zagrešila prevare pri naslednjih mariborskih trgovcih: V prvih devetih mesecih leta 1931. je kupila pri tvrdki »Weka« več dragocenih preprog, predposteljnike, platno, linolej, pregrinjala in razne druge predmete v skupni vrednosti 26.531 Din. Na račun te kupnine pa je plačala v raznih manjših zneskih le 10.860 Din. Pri tvrdki Bernhard je kupila več oprem steklenega in kristalnega posodja za skupno 3.650 Din, plačala pa je na račun samo 1.800 Din. Pri draguljarju Burešu je kupila zlato zapestno uro za 1.929 Din, srebrno jedilno' orodje za 6.200 Din, na ogled si je vzela srebrno jedilno orodje za 6.000 Din, zlato verižico za 750 Din, drugo verižico za 640 Din in dva prstana z briljanti za 4.600 Din, obenem pa si je še izposodila 500 Din gotovine. Za kupljene predmete je dala 4.000 Din naplavila, dočim na ogled vzetih predmetov in gotovine ni več vrnila. V septembru leta 1931. je kupila pri trgovcu Ivanu Kovačiču japonski čajni servis za 1.300 Din, na račun pa je plačala le 500 Din. V draguljarni Zofije Bizjakove srebrno jedilno orodje, zlato zapestno uro in srebrno kaseto za skupno 9.180 Din, plačala pa je le 5.000 Din. Pri trgovcu Ernestu Gertu je kupila jedilni servis za 4.463 Din, plačala pa je le 1.200 Din. Omislila si je dalje pri trgovcu Viclu 'raznih servisov v vrednosti 3.726 Din, plačala pa sploh ni nič. Enako je storila pri urarjn Eccariusu, kjer je kupila zlato zapestno uro, ostala pa vso kupnino 880 Din dolžna. V maju 1931. je kupila pri tvrdki Starki radioaparat za 3.905 Din, plačala pa na račun le 1.485 Din. Pri tvrdki Zelenka si je nabavila raznih preprog, žime in gradla za skupen znesek 15.676 Din, plačala pa je v treh obrokih le 10.770 Din. Nadalje očita obtožnica Lebanovi, da se je predstavljala raznim trgovcem pod napačnimi imeni in tako oškodovala Franca Marinija, da ji je poslal pod imenom gospe Weingerlove iz Pesnice v neko gostilno na Aleksandrovi cesti platna in šifona v vrednosti 4.656 Din. ne da bi dobil sploh kako naplačilo. Pod istim izmišljenim imenom je telefonično izvabila trgovcu Maksu Puherju raznega tekstilnega blaga za 1.930 Din, ki si ga je dala dostaviti v kolodvorsko restavracijo. Pri istem trgovcu si je izposodila pod pretvezo, da rabi nujno 2.500 Din za ugoden priložnostni nakup, omenjeni znesek. Podobnega trika se je poslužila tudi pri trgovcu Francu Majerju, ki ji je dal od zaprošenih 6.000 Din posojila znesek 3.000 Din. Toda to ni bilo dovolj in ji je na njeno naročilo poslal kot gospe Weingerlovi še raznega tekstilnega blaga za 1.680 Din, ki ga ji je moral dostaviti v slaščičarno Koser. Od tvrdke »Karo« je izvabila pod imenom g. Robiča iz Limbuša dva para snežnih čevljev, vrednih 272 Din. Z neko drugo pretvezo je izprosila od neke svoje znanke kot posojilo 2.800 Din, ki jih pa seveda ni vrnila. t Na prej opisani način je hotela izvabiti razno blago pod lažnimi imeni tudi od trgovcev Antona Maouna in Ivana Šoštariča, ki ji pa nista ustregla. Z uspehom pa je nakupovala na omenjeni način razno blago in dragocenosti tudi še pri mnogih drugih mariborskih trgovcih in podjetjih, vendar pa teh kupčij obtožnica ni inkriminirala. Lebanova svoje krivde nikakor ni hotela priznati in se je v preiskavi zagovarjala sledeče: Koncem leta 1930. se je slučajno v kinu seznanila s soobtoženo Vincetičevo. V razgovoru ji je Vincetičeva namignila, da bi lahko skupaj ž njo z ozirom na njene zveze v najodličnejših mariborskih rodbinah dobro zaslužila. Vincetičeva bi blago lahko prodajala v svoji starinarnici dražje, kakor pa ga morejo prodajati trgovci iz prve roke. V ta namen bi bilo potrebno, da bi Lebanova nakupovala blago pri trgovcih, ga prinašala Vincetičevi, ki bi ga nato prodala, dobiček pa bi si delili. Na tej podlagi se je Lebanova baje od- ločila za nakupovanje raznovrstnega blaga, ki ga je nosila Vincetičevi v razprodajo. Odkod je blago dobivala, Vincetičevi ni povedala, pač pa je ta mogla vedeti za izvor sama, ker so bili na posameznih predmetih pritrjeni še skladiščni listki dobavnih tvrdk. Za vsako dobavo ji je Vincetičeva plačevala le manjše zneske na račun, dočim ji je obljubila popolno izplačilo z zaslužkom vred po končani prodaji. Ker je prejemala tako za blago manj, kakor pa je bila zanj obvezana sama, je zapadala v vedno večje denarne stiske, tako da si je morala pričeti koncem leta 1931. izposojati tudi denar. Vsako prevaro pa je Lebanova odločno zanikala, češ, da so jih morale zagrešiti kake druge osebe. Soobdolžena Vincetičeva je zanikala, da bi nagovarjala Lebanovo k omenjenim nakupom po mariborskih trgovinah, temveč je nasprotno zatrjevala, da je prinašala Lebanova najrazličnejše predmete k njej v starinarnico v komisijsko razprodajo, češ, da izvirajo iz raznih uglednih trgovskih in posestniških rodbin, ki so prisiljene po težki krizi in bolezenska katastrofa prodajati kos za kosom dragocene opreme svojih stanovanj. Mimo tega pa je Vincetičeva zatrjevala. da je tudi ona sama oškodovana za 80.540 Din, ki da jih ji Lebanova m plačala za blago, ki ga ji je ona dala v razprodajo in pa za kupnine, ki jih ie Vincetičeva izplačala Lebanovi za blago, ki ga pa nikoli ni videla. Pri včerajšnji razpravi je na predsednikovo vprašanje krivdo popolnoma za* nikala in se zagovarjala, da ni hotela nikogar oškodovati, temveč je imela trden namen vse svoje dolgove v celoti poravnati, čim bi ji bilo to mogoče. Pre°" sednik je tudi ugotovil, da je vsa škoda poravnana, k čemur je pripomnil državni tožilec, da je izvedel, da je zadeva poravnana sporazumno s 60 odstotki. Vincetičeva se je zagovarjala, enako kakor v preiskavi, s popolno nedolžnostjo. Po kratkih govorih državnega tožilca g. Severja in zagovornikov gg. dr. Slokarja in dr. Leskovarja je predsednik razglasil sodbo, po kateri je bila Lebanova obsojena na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 4 let, Vincetičeva pa je bila oproščena. ^ Senatu je predsedoval okrožni sodnik g. dr. Tombak, prisednika sta bila Pa okrožna sodnika gg. dr. Kotnik in dr. Travner. Lebanovo je zagovarjal odvetnik g. dr. Slokar, Vincetičevo pa odvetnik g. dr. Leskovar. Tezno Naša šolska mladina, dasi po veliki večini sama revna in podpore potrebna, je že 4. oktobra zbrala med seboj in odposlala Banovinski hranilnici v Ljubljani za svoje nesrečne tovariše poplavljence znesek 92 Din. Učiteljstvo je priložilo še 60 Din, skupaj torej 152 Din. Naši deci naj bi sledila mladina vseh šol! Pomagajmo, zakaj danes so naše podpore potrebni drugi, jutri bomo morda mi! Šolski radio: Že od maja meseca posluša naša mladež radio-predavanja vsak torek in petek z izrednim veseljem in zanimanjem. S tem je na šoli storjen nov korak naprej k modernizaciji. Pripomniti pa moramo, da so v bližini nekje motorji, ki silno motijo. Že dvakrat smo morali zaradi tega predavanje v sredi prekiniti. Te motnje bo treba na vsak način odpraviti. dni deputacija zastopnikov okraja h Z-banu, da obrazloži položaj in težnje okraja ter prosi za pomoč. V občini Tepanj® se ustanovi še tekom novembra občinska organizacija JNS. Zborovalci so z novimi pobudami za bodoče delo zapustili izredno uspelo zborovanje. Šport Konjice Zbor zaupnikov JNS je bil v Konjicah v nedeljo 5. t. m. v Narodnem domu. Zbora so se povabljeni udeležili polnoštevilno, kar je še posebno dvignilo razpoloženje zborovalcev. Predsednik okrajne organizacije g. notar Rado Jereb je obširno poročal o delu JNS v konjiškem okraju, poročali so pa tudi drugi funkcionarji. Posebno točko je tvorilo poročilo o občinskih volitvah in o nadaljnjem delu JNS v okraju. Vnela se je po poročilih izredno zanimiva, vseskozi stvarna debata, v katero so posegali gg. Berd-nik, Cucek. Gselman, Kozjek, Kulterer, dr. Mejak, Pavlič, Petelinšek in Verčnik. Storjeni so bili razni sklepi, med njimi tudi sklep, da odide tekom prihodnjih Jutri igrajo Celjani Na igrišču SK Železničarja ob 14.30 proti SK Železničarju. V tekmovanju za nogometno prvenstvo LNP se bo jutri, v nedeljo 12. trt« odigrala zelo važna tekma. Srečala s® bosta SSK Celje in SK Železničar. Moštvo SSK Celja se je posebno v 1®* tošnji jeseni zelo dvignilo ter se tudi temu primerno plasiralo na mesto pod* zvezne prvenstvene tabele. Železničarji so doslej v jesenskem prvenstvenem tek* movanju precej slabo odrezali, ker so n* lastnih tleh oddali 4 točke. Zato so Že* lezničarju nujno potrebne točke, ako noče ostati med zadnjimi v tabeli. Tekma nam obeta ogorčeno borbo do poslednjega trenutka, pri tem pa dobet šport, za kar nam jamčita obe moštvi, kj sta momentano v dobri formi. Dela« prognoze vnaprej je nemogoče, ker s° moči obeh klubov prilično izenačen®; Večjo šanso bi dali domačinom, ali SSK Celje je nasprotnik, ki je že preskrbela* marsikatero presenečenje. Tekma se bo odigrala ob vsakem vre* menu na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti s pričetkom ob 1C30. Pred' tekmo ob 13. igrasta mladini ISSK Maribora in SK Železničarja. »Ne toliko, kot jaz tebe,« je nežno odvrnil ritmojster, lep, postaven mlad mož. »Kaj pa Janoš?« je tiho vprašal. »On? Ta stari, izmozgani konj? Ha, ha! Radi njega sva pač lahko brez skrbi, ker je vzel aktovko s seboj, ko je opoldne odšel z doma. Veš, to pri njem pomeni, da ga vsaj pred nočjo ne bo nazaj.« »Kot naročeno!« je veselo vzkliknil Bela Erdely in pogledal skozi okno proti nebu. Solnce je stalo še visoko nad horizontom. »Kaj vidim?« je nato pripomnil. »Ti imaš že zopet novo obleko? In tako lahko? Saj je skoraj ni čutiti pod prsti.« Skozi prozorno tkanino je ozrl njene čvrste grudi, bele kot alabaster, poželje-ne kot nektar. In Bela Erdely je zagrizel v ta alabaster. In pil ta nektar. Žena je drgetaje od strasti omahnila nazaj in zaprla oči. Ritmojster jo je odvedel napol omamljeno. Od zunaj je pihal osvežujoči vetrič ter prinašal v sobo prijeten vonj cvetočih akacij. Nekje v vrtu se je oglasil kos. Z neutrudnim žvrgolenjem je dajal dnška svojemu veselju na toplo zeleno pomladjo. »Oprostite, prosim, ako motim!« Ilonka Torbkova je sunkoma skočila izpod odeje. Zmedeno si je popravljala mojster Bela Erdely se je hladnokrvno dvignil ter si z občudovanja vrednim mirom prižgal smodko. Pred njima so stali trije moški. Ilonka je z grozo med njimi uzrla svojega moža. Pričakovala je najhujšega. Toda njena bojazen je bila neutemeljena. »Gospoda,« je z ‘ledenim akcentom dejal sodni svetnik Janoš Tbrok svojima tovarišema; »Naša naloga je opravljena; iskrena hvala za vaš trud. O ostalem se pogovorimo pred sodnim tribunalom. Vi, gospod Erdely,« se je nato obrnil k rit-mojstru, »mi pač ne boste šteli v zlo mojo predrznost,« Po teh besedah se je spoštljivo priklonil ter s spremljevalcem zapustil sobo. Klub samcev v Budimpešti je zboroval. Bi1 je na glasu kot naj veselejši klub v mestu. In ne brez vzroka. Iz razkošne palače je donelo v tiho noč p:t.ie in pritrkavanje kozarcev. Ljudje na ulici, navadni smrtniki, ki so hiteli mimo po o-nravkih. so z zavist5« oh-m-ti no-rRd" v razstavljena okna. Marsikatera stara do vica je v divjem ogcrčenhi stiskala pesti Marsikateri zakonski mož ;'e obrnit:: zastokal. Klub samcev je bil to noč še bolj zidane volje, kot navadno. Peneči šampanjec se še nikoli ni v tolikšnih množinah prelil po žejnih grlih. Bog Bacchus ni največjih oboževalcev. Celo natakar Geza, stara, prekanjena hotelska podgana, ni pomnil nekaj sličnega. Tedaj se je dvignil predsednik, dolg, suh starec, ter razgrnil pred seboj popisano polo papirja: »Tovariši! Smatram se srečnim, da sem doživel ta radostni dogodek v svojem življenju, dogodek, ki pomeni zasluženo rehabilitacijo naše ideje, edine prave zaščitnice interesov močnega spola. Že nekaj mesecev sem je družabno življenje tia naših sestankih silno trpelo pod težo bridkega udarca, ki je zadel v živo meso naše organizacije. Nad nami vsemi je nalik Damoklejevemu meču visel sramoten slučaj, kateri je tako bolno odjekni! v naših dušah. Saj se je radi brez-nrimerne blamaže pred javnostjo naše društvo nahajalo že skoro tik pred razpustom.« Predsednik ie za hip prenehal, ker mu ie jelo primanjkovati sape. S svetlimi očmi je preletel po dvorani ter ves v o- 'u nadaljeval: In danes, nocoj, drugovi, smo doživeli. čemur se niso nekoč smele nadati ruše najdrznejše misli, in kar bo z zlatimi črkami ostalo zapisano v naših srcih Drug Janoš Tbrok se je povrnil pod o-k ril je našega kluba. Kot skesanemu greš niku mu bomo radevolje oprostili njegov 06i$ajiji.delikt ,-ter., ga- odslej- cenili kot enakovrednega člana. Naj živi Janoš 'ld* rok!« Več kot sto grl je gromko zaklicali »Naj živi!« In izpilo na dušek polne ča* se. Pozno v noč šele se je razigrana druz* ba vračala k svojim samskim domovoin-Med poslednjimi sta bila nocojšnji slav* ljenec in ritmojster Bela Erdely. . »Čuj, ono komedijo sva imenitno lZ peljala, kaj?« se je zakrohotal Jan° Torok. »O tem ni dvoma; vse je šlo natanen po programu. Saj je menda radi tepta Ji boš pomiloval?« je hudomušno yPra*‘ ritmojster in zaničljivo raztegnil us * »Naj ne vidim deset let šampanjca, če ne bo mlada ločenka še v teku tega M seca poiskala novega partnerja.« , »Kar se mene tiče ji želim vso sreč pri njenih avanturah. Bilo bi h priporočiti, da naj v bodoče ne Pre‘*ea »i je preveč svojih teaterskih sposobm Upam pa, da ji bo njen zadnji maine služil za dober vzgled,« je dobroti dodal Janoš Torok. |j »Kaj pa sedaj?« je Bela Erdely P°s t lil z levim očesom. »Se boš še keaaj vjeti v nastavljene mreže?« ^ Gospod sodni svetnik ni odgovoru , jemu prijatelju. Le debelo ga je P0-dal Rapallo Literatura: Dr. Grgo Novak: »Naše more«. ? Gror Storža: »Gestalten dcs heutigen Eti ropa«. Nočemo govoriti o krivicah, niti o zatiranju iti trpljenju, ne o solzah in preiti krvi, nočemo opevati Soče, ki teče tnitno tožne Gorice, ne Učke, ki strmi *°Po in enolično kakor sfinga na ubogo človeško nehanje. Pustimo črne zastave, tovariši; črna ■»rva tako slabo pristoja našim mladim Pestem! Ozrimo se na preteklost, iz zgodovine porazov bomo kovali naše zma-Sc bodočnosti! Poraz italijanskega brodovja pri Visu 'eta 1866. je priboril Avstriji premoč na -adransketn morju. Premagana Italija je dobila Benečijo, a italianissimi so zahtevali še več: »Trento e Trieste!« to je južno Tirolsko in Trst z okolico. Toda to so bile navdušene sanje, ki morajo vzkliti le v italijanskem narodu, ki mu Premaganemu pade še pomaranča •— Benečija v naročje. Sploh je prav značilno Italijane, kako spretno znajo izrab-tiati svoje poraze, za nas Jugoslovane kako nespretno svoje zmage. Leta *SS3. je pristopila Italija k zvezi Avstri-ie-Nemčije, in ta »trozveza« je regulira-'a trajen status quo na Jadranskem morju. prec[ vsem je veljala določba, da mo-ra vsaka izmed zaveznic v primeru, da j*' Pridobi novega ozemlja, bodisi na Balinu ali kje drugod, odstopiti dele no-v'h dežel ali kakšne druge koristi tudi ^beiim sozaveznicama. Pa trojna zveza bila dvakrat obnovljena in bi naj veljala do leta 1920. Čeprav je bila zveza za Italijo, kar se t'če internacionalnih vprašanj, velike Važnosti, vendar so bili italijanski nacionalisti proti njej, ker so videli pod Avstro-Ogrsko še vedno neosvobojetie Italijane. Zmaga srbske vojske v balkanski vojni leta 1912/13 je prebudila zavest moči med vsemi južnoslovanskimi narodi ob obali. Med Srbi, Hrvati in Slovenci je očitno stopila zopet na plan težnja Po osvoboditvi in zedinjenju. Toda Srbiji »trozveza« ni pustila dohoda do morja. Ko je Avstro-Ogrska leta 1914. napadla Srbijo, je s sigurnostjo računala, na italijansko pomoč ali vsaj nevtralnost. Italija je takoj proglasila nevtralnost in istočasno preko svojega poslanika na Dunaju sporočila 25. 6. 1914., da bo v primeru, da pride do vojne in Avstrija zasede srbski teritorij, zahtevala kompenzacijo na podlagi dogovorov v »trozvezi -. Aprila 1915. je zahtevala Italija še več: Ce hoče Avstro-Ogrska živeti v miru in dobrili odnošajih z Italijo, mora izpolniti sledeče zahteve: Odstopiti Italiji ozemlje na vzhodu, tako da ostanejo Italiji Gorica in Gradiška; Soda naj bo meja do Tolmina, in naprej nuj teče med Tržičem in Trstom do morja. Trst z okolico postane svobodna politično internacionalno orientirana država. Avstrija naj prepusti nadalje Italiji Že otoke Vis, Hvar in Mljet. Vtis, ki ga je napravila ta Soninova - nota na avstrijske državnike, je bil porazen. Italija si je hotela zopet brez krvi pridobiti močan položaj na Adriji. 1 oda vendar je skušala Avstrija najti kompromis. _ Med tein so se pa že italijanski dr-žavniki pogajali v Londonu z antanto. V Londonu je zahtevala Italija vso Istro in Polovico Dalmacije ter otokov. In obljubil; so ji. Dne 24. 5. 1915. je napovedala Avstriji vojno/ Julija leta 1917. sta dr. Ante Trumbič in Pašič podpisala »Kriško deklaracijo« kot odgovor na londonski pakt: »Teritorij Kraljevine Srbov, Hrvatov ir. Slovencev obsega vse ono ozemlje, na katerem živi naš troimeni narod v kompaktni in neprekinjeni skupnosti.« Vse zahteve, da se Italija odreče londonskega pakta, od začetka niso ime le uspeha. Šele slaba situacija na italijanskem bojišču je prisilila Italijane, da so stopili v ožji stik z Jugoslovanskim odborom. Dne 10. 4. 1918. so sklenili takozvani »rimski pakt«, po katerem se bodo medsebojno podpirali v cilju po-■ Polne osvoboditve in zedinjenja obeh »narodov. Tega pakta Italija službeno ni Potrdila. Med tem se je pa zrušila Avstrija. »Narodno vječe S. H. S.« v Zagrebu je proglasilo osvobojenje in od juga so prikorakale zmagoslavne srbske čete. Cela obala je bila svobodna in celo vojna luka Pulj je bila v naših rokah. Dne 31. 10. ob 17. uri so sneli z vseh ladij avstrijske zastave in ob topovskih strelih dvignili trobojnice: hrvatsko, slovensko in srbsko. S silnim navdušenjem so mornarji pozdravili svoje zastave. Dne 4. 11. je priplula v Zadar italijanska torpedovka in izkrcala častnike in 100 mož. Vzeli so dalmatinsko namestništvo v svoje roke in poleg jugoslovanske izobesili še italijansko zastavo. Istega dne prav tako v Šibeniku, Visu, Hvaru,^ Korčuli, Mljetu, Lastovu in na Reki. Cim se^ je pričela konferenca miru v Parizu, je že bilo oči-to, da bo hud boj za vzhodno obalo Jadranskega morja, ker Italija ni naineia-vala odstopiti od londonskega pakta. Jugoslovanska delegacija je ponudila arbitražo februarja 1919. predsedniku USA Woodrowu Wilsonu, toda ker na to ni pristala italijanska delegacija, je vrhovni svet ponudbo odbil. Naša delegacija je nato zahtevala plebiscit v spornem ozemlju. Dne 24. 2. 1919. se je predsednik Wilson izrekel odločno v svoji noti za pravice narodov, zavrgel londonski pakt, Reka ne sme pripasti Italiji, prav tako dalmatinski otoki ne. Wilson je odločno trdil, da z mejo med Alpami, 'krstom in Puljem Italija dobi to, kar ji po narodnih pravicah pripada. Da ko so sklepali londonski pakt, so predvidevali, da bo ostala Avstro-Ogrska kot velesila. Tako bi bilo umestno, da si Italija utrdi strategične pozicije na vzhodni obali; a sedaj Avsfcro-Ogrske ni več, a strategično osiguranje napram Jugoslaviji ni na mestu. Wilson poziva nadalje Italijo, naj se odreče londonskemu paktu, naj pokaže »novoosvobojenim narodom« na drugi strani Jadranskega morja najplemenitejše vseli vrlin: velikodušnost, prijateljsko širokogrudnost in postavljanje pravice pred interesi. Italijanska delegacija je zapustila konferenco. V tej svoji noti je Wilson garantiral Jugoslaviji teritorij v Dalmaciji, na otokih in obenem pokazal, da se za 1 rsL srednjo Istro in Gorico ni mogoče več boriti. Ko je v Parizu sedela evropska diplomacija za zeleno mizo in prerešetavala komplicirana vprašanja, je okupiral italijanski pesnik Gabriele D’ Annunzio 12. decembra 1919. Reko in proglasil njeno aneksijo Italiji. Službeno .ie Italija izjavila, da nima nobenih vezi z D’ Anunn-zijem, ali tajno ga je podpirala. D’ Anunn-zijeva okupacija ni bila toliko strateškega kakor psihološkega pomena; med Italijani je podžgala poželenje po Reki m še čemu več. Velesile so hotele najti neko srednjo pot: ne se preveč oddaljiti od Wilsono-vega mišljenja in obenem zadovoljiti Italijo. Dne 14. 1. 1920. sta Clemenceau in Lloyd George sporazumno z italijansko delegacijo predložila.Jugoslaviji mirovni predlog, po katerem postane mesto Reka svobodna država pod garancijo Lige narodov, železnica, ki pelje z Reke skozi Postojno, bo na jugoslovanskem ozemlju. Zadar je samostojna država kakor Reka, italijanski otoki naj bodo Lošinj, Palagruž in Vis. Jugoslovanski delegaciji so stavili ultimat, ah ta predlog odobri ali se bo apliciral londonski pakt. Stavljen ji je bil rok 4 dni. Jugoslavija je odgovorila, da predloga v celoti ne more sprejeti in da ponovno predlaga plebiscit. Tudi ameriška vlada na to ni pristala, »ker noče priznati krivične rešitve, bazirane na tajnem paktu«. Wilson je odstopil in velesile so odločile, da naj se Italija in Jugoslavija sami pogodita. Ameriški zgodovinar prof. Shotweh, oboževatelj Sforze, poroča o naslednjih dogodkih sledeče: »Pozno v noči 9. 11. 1920 so se sestali grof Sforza in jugoslovanska ministra Vesnič in Trumbič v salonu neke vile nedaleč od Rapalla, da končno po dveletnih pogajanjih urede razdelitev avstro-ogrskih dežel, ki se raztezajo ob jadranski obali. Grof Sforza ni nastopil z vsemi običajnimi diplomatskimi triki. Mnogo bolj je stremel za tem, da pride do odkritosrčnega spora- zuma med oljema narodoma. Jugoslaviji je ponudil celotno Dalmacijo (razen Zadra) z otoki, a zahteval je, da se obdrži naravna meja preko Vzhodnih Alp. Jugoslovanski ministri na to niso hoteli pristati. Sforza je končno na nje apeliral, naj nepopularnost (!) takšne ureditve kajti vsaka ureditev, kakoršnakoli bi že bila, bi bila nepopularna — prevzamejo z isto hrabrostjo na svoja pleča, kakor on sam, kajti pripravljen je voditi na Jadranu miroljubno politiko tudi če se jioda v nevarnost izgona ali smrti. S terni besedami se je okrenil iti odšel, kakor da je pogajanja ž njimi že končal. Naslednjega dopoldne je jugoslovanska konferenca odobrila ta program, in dva dni pozneje je bila rapallska pogodba podpisana. Bili smo kakor levi, ki so se oprostili temnih kletk, svoboda je zableščala nasproti in njen sijaj je bil tolik. Kaj je sledilo, je znano slehernemu Jugoslovanu. Pač sijajen odziv Wilsonovi poslanici. Italija se boji za svoje meje: vsi hribi od Triglava do Trsata so votli in polni orožja in municije. Mi pač ne bomo vsekali v naše lepe planine večnih spomenikov bojazljivosti. Mlad svež narod smo. Toda zakaj bi kričali in demonstrirali po ulicah? Vzklik že zarnre v obcestni šipi. Bodočnost? Načrti? Naši načrti bodo odsevali iz naših dejanj. J* ^ 'JM Gd j£ ugodju. Ne dopuščajte, da Vaši trpe! Pri boleznih vsled prehfajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hirro in zanesljivo Aspirin ta» hletc. So popolnoma neškocb Ijive. V znak pristnosti imajo {Jayerjev kril ASPIRIN Kulturne vesti Koncert tria Fani Brandlove Kazinska dvorana, 6. novembra. Pričetek koncertne sezone se uveljavlja tudi pri nas. Po koncertu znanih in priznanih »Trboveljskih slavčkov« smo imeli priliko pozdraviti v našem mestu tudi še pariški komorni trio. Temu pa je sledil pretekli ponedeljek koncert tria naše znane domače umetnice gospe Fani Brandlove (violina), V. Gare (čelo) in M Rusove (klavir). • Dasi so nam vrline tega tria že od prejšnjih koncertov (z gdčno Reisovo pri klavirju) dobro znane, moramo ugotoviti, da je ta komorni ensemble danes v novi sestavi nemara dosegel višek umetnosti. Gospa Brandlova nas je, kakor vsakokrat, tudi tokrat očarala s svojim globokim, čuvstvenim in stilnim podajanjem, bilo kot solistka v Dvorakovi so-natini (op. 100), kakor tudi v Rahmani-novern triu elegiacjue op. 9 ter v Strauss-Schuttovih »Valčkovih momentih«. Vse točke tega božanstvenega ensemblea so se zrcalile v brezhibni umetniški popolnosti v vsakem oziru. Žal le, da ni prišla do popolne veljave sicer idealna igra čelista gdč. V. Gare, ki se je posebno pri Rahmaninovu napram svojima partnericama nedvomno preskromno 'uveljavljala, kar je gotovo pripisati le šibkosti instrumenta ter ponavljajoči se srednji legi, ki pri tem instrumentu nc pride zlepa do učinkovitosti. Pri tem koncertu pa smo Imeli priliko slišati pianistko gdč. M. Rusovo, ki nas je kar presenetljivo zadivila. S to pianistko si je pridobil ensemble neprecenljivo silo. Njena igra je v vsakem oziru neprekosljiva in nam mora biti povsem jasno, da je dama dobila na letošnji tekmi na Dunaju prvo nagrado. I aka zaokrožena umetniška popolnost se slisi pač redkokdaj! Želimo temu nad vse odličnemu en-sembleu kar najtrajnejši obstanek v taki brilantni formi ter sc ^ veselimo že vnaprej na prihodnji umetniški užitek, ki nam ga bo nudil zopeh kakor se nadejamo že v doglednem času. H. B. V c. jufel* k. d. Zaff br. Gangla priredi društvo jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v krčevinski šoh društveno proslavo s predavanjem o jubilantom življenju in delovanju za Sokolstvo in ■ narodno prosveto. S proslavo Je združena tudi spominska proslava obletnice krivične rapallske pogodbe. Članstvo Sokola naj se polnoštevilno u' deleži omenjene proslave. Zdravo! **ar#f Skatmme 124 OCEANOPOLIS Koman o a k rl w n • sii il o wm i k m p r ošlo s 11 Ko je letalo pristalo, so se odprla nje-«°va vrata in na pragu se je pojavil — doktor Danilo Doljan. Vsi so ga takoj spoznali it- gromovit »2iv'io!« je zadonel od vseh strani nasproti junaku vsega z3nimanja vesoljnega sveta. Doljan je v odzdrav le zamahnil z roko, potem pa dejal: »Pozdravljeni, dragi moji rojaki, popravljeni bratje in prijatelji ter vsi, ki ste sc zbrali v tem trenotku, da me sprejmete. Gotovo niste verjeli vestem, smo vam jih poslali po radiu, sedaj Pa vidite na lastne oči, da je vse čista resnica. Pozdravljeni!« Piiot je spustil stopnice, po katerih je Poljan stopil na tla, za njim pa so se Prikazali iz letala princesa Intela, senatorja Astis in Soralifis ter inženjer Sko-toar in profesor Roškar. Ko je množica Ogledala princeso Intelo, je prvi hip Postala kakor okamenela; njena silna tapota jo je omamila. Še nikoli niso bili yideli tako lepe ženske, še sploh zami-sjiti si niso mogli take loote. Intela seje skoraj prestrašeno ozrla ‘po stotisočglavi 'Pnožici, po okolici, hišah v daljavi, ze-ghih gričih in strmih gorah na severu. frvič v svojem življenju je videla od Plizu površino zemlje, prvič površinske ‘ravnike in solnce na njih. Vse to ji je Pilo tako novo in tako nenavadno, da jo vso prevzelo. Vsa trepečoča se je nastanila na Doljana in mu dejala: »Kako krasno je tu! In kako široki so razgledi, kako velike so daljave...« Inženjer Skomar in profesor Roškar sta izstopila iz letala zadnja. Skomarje nosil s seboj celo zalogo najrazličnejših oceanopolskih pijač, s katerimi je hotel postreči svojim prijateljem in znancem, profesor pa je stiskal pod pazduho svoj dežnih in velik sveženj knjig, ki jih je 'bil dobi. Oceanopolisu. Z levico si je zadovoljno gladil svojo sivo brado in se razmišleno oziral po okolici. Casniški poročevalci so vHljivo obkolili najprej Doljana ter hoteli dobiti na vsak način vsaj majhno izjavo. Toda Doljan je imel zato malo časa in jim je obljubil pozneje daljše poročilo. Dejal je: »Dragi moji gospodje, sedaj ni čas primeren za take stvari. Povedati vam moram samo toliko, da je vse res, kar smo vam včeraj sporočili po radiu. Bil sem ujetnik potomcev starih Atlantov v Oceanopolisu. Sedaj sem predsednik vlade podmorcev in tu ob moji strani je moja žena Intela, hčerka Semiša Ramisa, potomca Semiša, ustanovitelja Seniisirisa, glavnega mesta nekdanje celine Atlantide. Tu je senator doktor Astis, naš zunanji minister, tu pa senator Soialifis, naš prosvetni minister. Ostala dva gospoda poznate: sta inženjer Skomar in profesor Roškar, ki sem ju bil pred dnevi povabil v Oceanopolis k svoji poroki. Ponoči, da nihče ni vedel, je tu pristalo naše letalo in ju odpeljalo s seboj. Bila sta tako poleg mene prva dva človeka s površine zemlje, ki sta videla naše čudežno podmorje. Sicer pa, naj vama povesta sama, kako je bilo. Sedaj me pa pustite, da se odpeljem s svojo ženo in obema ministroma v mesto.« Po sprejemu, h kateremu so se zbrali zastopniki raznih vlad, poslaniki, konzuli, rektorji, univerzitetni profesorji in drugi odličniki, so se Oceanopolci odpeljali v Ljubljano. Časnikarji so med tem dobili že več izjav inženjerja Skomarja in profesorja Roškarja. Prvi jim je dal poskusiti tudi svoje pijače, drugi pa jim je pokazal iz Oceanopolisa prinešene knji ge, katere so radovedno ogledovali, saj niso poznali ne črk ne besed. Nekateri so jih celo fotografirali in poslali svojim listom brezžično podobe njihovih platnic in prvih strani kot novo potrdilo, da so tujci zares prišli iz podmorja. »Kako ste se počutili med Atlanti?« so vprašali profesorja Roškarja. »Kako vam je tam sploh ugajalo?« »O, imenitno«, je dejal profesor. »Videl sem v nekaj dneh toliko nezaslišanih čudes, da vam jih sploh ne morem popisati. Sicer pa, pojdite sami v Oceanopolis, pa se prepričajte!« »In še nekaj bi radi vedeli,« je vprašal nekdo, »so v Oceanopolisu vse ženske tako lepe, kakor je I>oljanova žena?« »Lepe so, seveda, vse so lepe, vendar je princesa Intela najlepša. Križ pa je to,, da so si druga drugi tako podobne, da jih ne morete razločevati. Tam bi bi! človek lahko vsak dan nezvest, pa sploh ne bi vedel, da je nezvest, ker ne bi vedel, katera je njegova. Da, to je nerodno, zelo nerodno ...« Časnikarji so se od srca nasmejali tej profesorjevi izpovedi, toda verjeli so mu, ker to kar so doživeli jim je ustvarjalo prepričanje, da bi bilo mogoče prav vsako čudo. Potem sta inženjer in profesor naložila svoje stvari na avtomobil in se odpeljala za Doljanom, Intelo, Astisom in Soralifisom. Istočasno so tudi že Intela po zraku na vse strani sveta prva poročila o prihodu podmorcev v Ljubljano. Vsi naročniki radia na svetu so jih sprejemali, vsi listi so jih tiskali in izdajali posebne izdaje. Nov val vznemirjenja je zajemal svet. Ljubljanske vesti so se tiskale skupaj z vestmi onih poročevalcev, ki so bili odhiteli na sredino Atlantskega oceana, kjer so jih sprejele podmornici Oceanopolcev ter jih povedle na dno mofla. Tako je nenadoma ves svet vedel, da Oceanopolis v resnici obstoja in da obstojajo v njem vsa tista velika čudesa, ki so se zdela podobna pravljicam iz »Tisoč in ene noči«. Prvi poročevalci so poročali tudi že prve podrobnosti o zgodovini nastanka človeškega rodu na zemlji, poročali so o Adamu in Evi, Semišu, Semisirisu, potopitvi, Oceanopolisu, njegovih ulicah, cestah, trgih, palačah, knjižnicah in tehničnih napravah, o visoki civilizaciji, kulturi, skrivnostnih vozilih pod vodo, na vodi in po zraku, zlasti o stratosferskih vozilih in možnosti poleta na druge planete našega osolnčja. Svet je komaj sproti požiral vse te nepričakovane vesti in odkritja. Objemala ga je mrzlica velikih dogodkov. (Dalje prihodnjič.! Moško perilo v solidni izdelavi Tekstilana Budefeldt moderni vzorci — nizke cene Gosposka ulica 14 Mali o Razno . POHIŠTVO _ ,stnesa izdelka dobavlja po p. mo zmernih cenah Zaloga Pohištva združenih mizar-,Cv- Vetrinjska ul. 22. nasproti Ipdke V. Weixl. IOS riCHY IN DRUG. Kniiees. elektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska Ui- 16 tel. 27—56. proizvaja ekktroinstalacije stanovanjcih hiš. vil. gospodarskih objektov. zaloga motorjev, kstencev, svetilk, elektroln-®,!*lacijskega blaga do kon-kurečnih cenah. ZLATO. zLtnike in platin kupuje po hsjvišjih dnevnih ceuah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 SPALNE jn redilne sobe. šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, bolitiraue ter kuhinje in spalke iz mehkega lesa, preplesane. po ugodni ceni prodani, mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 SPALNICE. kuhinjske opreme, odeje, per-1°, nuli, blazine, žične vložke, otomane, madraee, najceneje Pri Novak u, Vetrinjska 7. Koroška 8. GOSPODARSKA JABOLKA addaiani dnevno po najnižjih cenah. Koroščeva 23. skladišče. 424S SV. MARTIN je pri Slovencih obče spoštovan patron, zato ga telesno po častite s tem, da si privoščite porcijo slavne Martinove gosi ali pa prleškega purana ob litru ali čaši dobrega Ijuto-merčana pri nas. Gostilna »Mesto Ljutomer« (Štlbler). 4305 IZVRŠUJEM vsa ročna dela, kakor tudi to-ledo. Pridem po delo na doni. Gašparovič, Koroška cesta št. 33. 4288 V nedeljo, 12. t. ni. MARTINOV VEČER v gostilni Hartman v Pekrah. Za dobro kapljico in dober prigrizek skrbi ter se za obilen obisk priporoča gostilničar. 4308 PRI SVILENIH NOGAVICAH pobiram nevidno izpadle zanj-ke. Kormanna nasl., Gosposka ulica 3. 4315 RAZNI FORNIRJ1 poceni pri zalogi pohištva, Vetrinjska ulica 22. 4330 Prodam STELAŽA ZA TRGOVINO, skoraj nova, s predali in stela-žami, 210 dolga in 250 visoka, na prodaj za Din 600. Vojašniški trg 1, delavnica. 4294 PISALNI STROJ dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za posteljo in omaro. Vprašati: Frankopanova 4287ul. 23 429S Dobro ohranjen damski SMUČARSKI DRES poceni na prodaj. Koroščeva ulica 2-1, desno. 4284 NOV ZIMSKI PLAŠČ in črni površnik za močnega gospoda na prodaj. Krekova ulica 14-9. 4291 PRODAM KRASNO JEDILNICO za 12 oseb, iz kavkaške orehovine in antični salon v baročnem slogu s krasnimi zastori in zrcali. Poizve se v mizarstvu g. J. Zupaniča. Orožnova ulica 7 4183 MOTORNO KOLO »Indian«, 350 cm3, prodam pod ceno ali zamenjam za moško kolo in nekaj gotovine. Naslov v upravi. 4320 »MINERDYNE .-RADIO, cena Din 5000.—. na prodaj za Din 2500.— tudi na obroke. Sepini Ivan, opekarna Košaki. 4323 SPALNICA iz trdega lesa in glasovir cene no na prodaj. Gosposka ulica št. 41. 4342 VVERTHEIMOVA BLAGAJNA mala, in Opalograph na prodaj. Naslov v upravi. 4344 Sobo odda GOSPODIČNO ali gospoda sprejmem v vso oskrbo. Čare, Grajska ulica 2. 4286 LEPO SOBO z vso oskrbo oddam. Krekova ul. 14-9. 4290 SPREJMEM BOLJŠEGA DE-LAVCA na stanovanje. Glavni trg 4, dvorišče. 4292 OPREMLJENO SOBO oddam v najem. Aleksandrova cesta 14. 4300 ODDAM KABINET z uporabo kopalnice. Palača Pokojninskega zavoda. Ver stovškova ulica 4-1, desno. 4293 Veliko, solnčno OPREMLJENO SOBO s hrano ali brez, s posebnim vhodom, oddam dvema osebama s 1. decembrom. Betnav ska cesta 29. 4312 OPREMLJENO SOBO oddam gospodični, gospodu ali zakonskemu paru. Aleksan drova cesta 17-1, dvorišče. 4313 SPREJMEM SOSTANOVALKO v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 4316 Novo opremljeno SOLNČNO SOBO s posebnim vhodom, v bližini parka, takoj oddam dvema ali eni osebi. Naslov v upra-viiista. 4322 SPREJMEM GOSPODIČNO kot sostanovalko na hrano in stanovanje. Trubarjeva ul. 9-1, vrata 4, dvorišče. 4324 DVE OPREMLJENI SOBI s prostim vhodom oddam takoj dvema boljšima gospodoma. Milič. Betnavska cesta št. 23. 4325 SPREJMEM tovarniškega delavca ali delavko v vso oskrbo. Ponudbe pod »100« na upravo »Večernika«. 4331 OPREMLJENO SOBO. solnčno, oddam. Razlagova ulica 25, 1I„ desno. 4332 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanjc in hrano. Frankopanova ulica 15 dvorišče, levo. 4333 SOSTANOVALCA sprejmem. Vrbanova ulica 6. I., levo. 4337 Stanovanie TRISOBNO STANOVANJE oddam s 1. decembrom sigurnemu plačniku. Wagner, Mag-dalenska ulica 33. 4306 Visokopritlično SOLNČNO STANOVANJE dve sobi, kabinet, kopalnica in pritikline oddam s prvim decembrom. Radvanjska cesta št. 19-1. 4301 DVOSOBNO STANOVANJE oddam mali, mirni stranki s lv decembrom. Studenci. Sokolska ulica 12. 4321 SOLNČNO STANOVANJE. dve sobi, kuhinja in veranda, takoj oddam. Meljska cesta 9, 4335 Lokal LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. 2771 UBOGI 15-LETNI DEČEK gre za vajenca krojaške, pekarske ali brivske obrti. Naslov pustiti v upravi Večernika. 4271 ŠIVILJA ZA DAME in otroke išče zaposlitve. Gre tudi na dom. Naslov: Smetanova ulica 38, pritličje, vrata 1. 4253 SLUŽKINJA, ki se razume na meščansko kuhinjo, išče mesto pri mali krščanski družini. Naslov v upravi Večernika. 4268 POSTREŽNICA išče poldnevno zaposlitev v mestu. Pungeršek Ana, Pobrežje, Zrkovska c. 41. 4288 Službo dobi 3 PRAZNE SOBE za advokaturno pisarno oddam s 1. decembrom. Koma-ner, Aleksandrova 14, II. 7000 SPREJMEM UČENKO z dobro šolsko izobrazbo, znanjem slovenščine in nemščine. Tavčar, Jurčičeva ulica št. 3. 4282 Kupim KUPIM STARE URE. zlato in srebro, zastavne liste Itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršujem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor. 2823 OMARA S ŠIPAMI za trgovino, pribl. 2 m visoka in 1 m široka, se kupi. I. Kravos. Aleksandrova c. 13.. 4334 Službo išie GOSPODIČNA. sirota brez starlšev, marljiva, poštena in zanesljiva, izučena v galanteriji in špeceriji, išče zaposlitve. Naslov pove uprava lista 70011 Jšee sc IZVEŽBANA PRODAJALKA, Vprašati na Trgovski akademiji, enoletni tečaj. 4314 Posest HIŠE za 20.000, 30.000. 40.000, 50 tisoč itd. Gostilne od 70.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 4326 Pouk 3an ENGLISH LESSONS. Miss Editli Oxley. Krekova ul. 18. II. 4052 MLADA DAMA. Francozinja, daje pouk iz Iran coščine. Pismene ponudbe pod »Francozinja« na upravo »Večernika«. 4289 posojiuhoi h. z. z o. p. dmribor. hhrodhi pom Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8.800.000 Din Sprejema liranilne vloge oa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Spretno, trgovsko naobraženo orodaialko za konfekcijo se sprejme Grand Magazin Konfektion Trgovski dom Maribor Ovčja volna „Kluft“ sivo, čokano kg f “ I Pol pok bel ffl' 1 k-fif Din 95*- M _ .'v H Puh siv f J kg D‘n 10°"‘ I d? rflPnh bel>.. K' Sf! najfinejši kg P S Din 220'" jštiBgfjgiSSSŠK})! Vse kemično očiščeno ! Ekspertna hiša ,Luna\ Maribor „Teiemark“ praktične za velike in male. dobite že od D. 28•- naprej C. Budefeldt Maribor, Gosposka ul. 4 10 dkg Din 13.—, 4krat zvita, skoraj neraztrgljiva za kratke in dolge nogavice. „C5elbschilcr 10 dkg Din 18.—. 4krat zvita, mehka in izdatna, za svitcrje in jopice. „Friesia“ S dkg Din 10.—. 2krat zvita v vseh barvah, pripravna za čepice in bluze, Partijska volna 5 dkg 5 Din, ostanki zelo poceni. lepi vzorci, za mikla^ vževa darila dobite v Kožuhovina Pemjanti od BIh liv-napr. Mat (morski lev) „ 550'- „ Skuoks „ 140’- „ Walat}i „ 110- „ Svizec (Mormei) „ 120'- „ Tiulsni (Seal) „ 40- „ Bibeiet „ 35'- „ liatiiot „ 80'- „ Kitt Klausu Milil Nova partija krasnih damskih plaščev je izgotovljena 4343 Grand Magazin Konfektion Trgovski dom Maribor Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih 1 Specijalna vina od Din 8*— naprej Zahvala Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem onim, ki so se udeležili pogreba rajne Marije Mlakar, stare 48 let. Žalujoči mož, hčerka, sin in ostalo sorodstvo. Cvetlice dragulje in zlatnino Samo strokovno izborno blago dobite pri Petru Semiču krznarja Maribor, Gosposka ul. 37 Predeluje stari nakit po modernih vzorcih. Popravila najcenejše! Popravila najcenejše! ,Tyiševa 36 palača Ban. hran. Oglašuite! Dražbeni oklic Opravilna številka E IX I 1159/33^ Dražbeni oklic Dne 4. decembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1. Rošpoh vi. št. 146, 2. Rošpoh vi. št. 199, 3. Koroška vrata vi. št. 332 Cenilna vrednost: 1. Din 189.429*—, 2. 62.468*—, 3. 29Z.957*50 Vrednost pritikline: 1. Din 1.350*— in 2. 15.366*— Najmanjši ponudek: 1. Din 126.285*32, 2. 41.645*32, 3. 160.178*74 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Dne 20. decembra 1933 ob 11. uri bo pri podpisane# sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 331 Cenilna vrednost: Din 51.744*— Vrednost pritikline: Din 40*— Najmanjši ponudek: Din 25.872*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je naJS* na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, oddH IX. dne 19. oktobra 1933. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX, dne 28. septembra 1933. E IX 3321/32-23 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža^ lostno vest, da nas je naša iskreno ljubljena hčerka, gospa Dražbeni Rada Jakovljevič soproga inž. kapetana danes po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 12. novembra 1933 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 19. novembra 1933 ob pol 11. uri v pravoslavni kapelici. Žalujoči rodbini: F. Novak, Maribor in Jakovljevič, Zelenika. Dne 27. decembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisana# sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Krčevina vlož, št. 88 Cenilna vrednost: Din 124.894*— Najmanjši ponudek: Din 83.261*70 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na!# na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX« dne 24. oktobra 1933. 44iiinitžiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiimiriiiHiiiiiimimnimiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiniiiiiiwinmiiiiiiinwyniiTiiinriTininiiimiB" | Centrala : MARIBOR Podružnica: CELJE I v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge no knjižice fn tekoči | račun proti najugodnejšemu obrestovanju a«. | Najbolj varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim | svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiHiiMiiimi.iiuHiiipHiiiHiiiij,pippppiinniiiiiiiiiii,,!,!,,,ll|,,l,,|[|l,,ll|||im,,,:n;,![|,liM|!!|1|||,l,lill,,,!,,|l,ii,l!||||||||||[|||11 Izdaja konZiOtei* -Jutra« v Ljubljani, predstavnik izdajatelja urednik: RADIN O.) REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik " w v STANKO DETELA v Maribor' ' Stran 8 Mariborski »Večer n ib« Jutra V Mariboru, dne 11. XI. 1933* —