Ne^anta prc?0ina sredslva. Danes, ko vse brzi iz kraja v kraj na: vlakih, avtomobi.ih, motornih kolesih, navadnih kolesili in celo potniških letalih ter zračnih ladjah, ne bo odveč, ako se zamislimo v prevoz pred par sto leti: V sredini 17. stoletja so poznali kot najudobnejše prevozno sredstvo kočijo. Je bil to težek voz, ki jo odbijal sunke ne s pomočjo jeklenih percs, ampak usnjatih jermonov. Kočija na jermenih se je tako gugala in zibala, da so dobili ljudje morsko bolezen, kakor na ladji. Kočijo si je tedaj lahko privoščil le bogataš; siromak se je moral voziti na najbolj težkih in nerodnih tovornih vozovih. Na sredini med kočijo in najtežjim vozom so bili poštni vozovi. V zgoraj omenjeni dobi sploh niso poznali cest v današnjem smislu. Vozovi so drčaU in se vlekli po polževo po kolovozih in koder je bilo količkaj mogoče. V kočijah in s pošto so se vozili le bogataši in mestjani. Za taiste pojme lahek voz se je upal iz mesta le v najbližjo okollco. Vozu so sledili ljudje, ki so Cuvali in držali kočijo pred padcom. Nosili so seboj droge, s katerimi so dvigall v mlake in jarke zabredle voze. Kolikokrat je bilo treba z nepopisnimi napori zasuti poprej na prevozni poti zevajočo luknjo ali mlakuJro s prodcem, hlodi in vejami. Kako je zgledalo 1. 1672 potovanje z vozmi v tedaj moderni Franciji, nam popisuje feogata gospa Sevigny. Vozila se je iz Pariza v mesto Marseile celi mesec, danes prevoziš to razdaljo z vlakom v enl četrtinki dneva. Začetkom 18. stoletja so začeli posvečati cestam vcC pažnje. Krog leta 1700 so bili že za deželo v splošni rabi poštni vozovi, ki so prevažali: pisma, prtlja^o in potnike. Prevoz je bil drag, a že bolj udoben. V oinenjenem letu so se pojavill postiljoni trobentači, ki so postale tolikanj priljubljene osebnostl. Istočasno kakor za splošnost namo^ njeni požtni voz nastopijo po mestili poklicnl fijakerji in za veČ oseb določeni omnibusi. Poprej na jermenih gugajočo kočijo zamenja zaprtl »Landauer«, ki počiva na jeklenih vzmetih. Tudi tedaj najboljša prevozna sredstva so bila za današnje pojme nerodna iri nepraktiCna. Da tudi krog leta 1700 vožnja v »Landauerju« ni bila lahkoten izlet, naj nam dokaže tozadevnl opis potovanja iz leta 1721. Iz Schw&bisch Gmund je potoval bogataS v zaprtem in najboljšem vozu v Ellwogen Danes prevozimo isto pot v 1 uri. Tedaj se je godilo njemu takole: Ko so se peljali eno uro, je obtičal voz na sredi ceste. Vsi so morali izstopiti in le z največjim naporom in z združenimi močmi so spravill vozilo naprej. V vasi Lobingen se je zlomilo prvo kolo, ker Je Strbunknil voz v mlako. V kraju Hofen je omahnil voz ˇ mlako in ae prekucnil. Prl padcu i voza si je zloCoila domača dekla desna pleča, koCi- jaš ¦! Je izpahnil roko, eden konj je ohromel, kolesa so se idrobila. Sele po poteku treh dni Je družba lahko nadaljevala vožnjo in dosegla zaželjeni cilj. Nekaj neznosnega je bila vožnja v vozu v starejSih časih ln tako j« ostalo, dokler se ni udomačila železnica. Starejši ljudje so se bali vožnje, vaak je le jezdil, kar je šlo hitreje in brez zaprek. Zgorajne vrste naj potolažijo vse one, kl rmerjajo čez današnje zamude vlakov, avtomobilov in preklinjajo cestne zveze ter občinske kolovoze.