EDINOST
479 Queen St. W., Toronto 2-B, Ont.
"Aathwized as second class mail. Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOV FAŠIZMA — PROTI ČKNI MU AKCIJI — JE BOJ ZA MIR m VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA.
Za eno leto____________________ $8.0«
Za pol leta---------------------1.75

Let. 6. št. 267.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
•s-
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 9TH. 1948.
Price 5c.
Vol. 6. No. 267.
EDINOST FOZDMAVLJA ZDRUŽITEV LISTOV KANADSKIH JUGOSLOVANOV V "JEDIMSTVO"
Drew poražen v svojem volilnem okrožju
Rudarjem in topilničarjem v Sudbury povišana plača
MED CIO IN INCO SE JE DOSEGEL SPORAZUM
Sudbury: — Po mesec in pol dolgih pogajanjih se je končno dosegel sporazum med "International Union of Mine, Mill and Smelter Workers (CIO) lokal 598 in 637 v Port Colborne in International Nikel Company (INCO).
Po novi pogodbi je plača rudarjem in topilničarjem povišana za 13c na uro. Povrhu tega bodo dobivali oni delavci, kateri delajo popoldne 4c na uro dodatka k skupni plači in oni kateri delajo ponoči 8c na uro.
V novem sporazumu je tudi v-ključena starostna doba (seniority) na delu, tako da po novi pogodbi ne bo več sama kompanija odločevala, kdo ima pravico na starostno dobo pri delu ampak se bo to odločevalo skupaj z unijo.
Rudarji kateri delajo akordno delo, bodo. dobili 15% povišanja. Unijska varnost ostane kot je bilo do Sedsij. Dosežejo je tudi izboljšanje plana zdravniške oskrbe, po katerem bodo imele koristi tudi družine onih delavcev, ki žive po milje daleč iz mesta. Kompanija je obvezana, upostaviti postaje prve pomoči tako, da bo pri roki vsaki delavski družini v nujnosti. Ta točka bo stopila v veljavo še pred decembrom, to je kakor hitro se bodo našli za to primerni prostori in vse kar je pri tem potrebno.
Po novi pogodbi se bo članarina povišala za 50c, radi tega, ker se bo iz članarine gradil fond za pomoč družinam, katere bi zapadle v težak položaj in bi imele na razpolago edino pomoč iz tega fonda.
Delavni teden ostane kot do sedaj, 48 ur na teden. Pravica na delavske počitnice je ista, kot lansko leto.
Rudarji in topilničarji v Sudbury in Port Colborne so sprejeli to pogodbo z tajnim glasovanjem. Četudi ni doseženo vse ono kar je unija zahtevala so vseeno doseženi lepi uspehi. Doseglo bi se lahko mnogo več ako bi bilo edin-stvo med delavci in vodstvom lepše, to je da ni bilo onih, ki so z vsemi silami pomagali kompaniji, da bi ne prišlo do sporazuma.
Kompanija je uporabila vse sile, da bi oslabila unijo. Celo sta bila dva delavska voditelja — podpredsednik Robinson in organizator Knott — deportirana v Združene države. Organizator Knott je
bil deportiran ravno v času pogajanj za novo pogodbo.
Seveda, kar ni bilo doseženo to leto, je odvisno do rudarjev in topil ničarjev, da bodo dosegli prihodnje leto. Zato je treba v teku tega le-
ta upostaviti boljšo enotnost delavcev in vodstva. Tako važno vprašanje kot je 40 urni delovni teden bodo lastniki rudnikov priznali le tedaj, ko bodo imeli pred seboj enotno silo svojih delavcev.
J.B. SALSBERG, A.A. MACLEOD OBA IZVOLJENA Z VELIKO VEČINO
Pozdravi rojstvemu dnevu maršala Tita
Beograd: — (Tanjug) — Maršal Tito je prejel številne pozdrave doma in iz tujine ob njegovi 56. obletnici rojstnega dne, ki je na dan 25. maja.
Bolgarski premier G. Dimitrov in Poljski maršal Zimiersky sta mu poslala brzojavni pozdrav.
tvojim vodstvom proti nacističnemu okupatorju, v namenu, fla se nam izpolnijo stoletne želje in da dosežemo svobodo združeni v materinski deželi v novi Jugoslaviji — smo danes še vedno razdvojeni od svobodne domovine in se moramo še vedno bojevati za osnovne de-
Toronto, 8. junija: — Premier Drew je pri včerajšnjih provinci-jalnih volitvah v Ontario doživel velik osebni poraz. Ker je skoro vso kampanjo vodil na svoji "osebni popularnosti" so volitve dokazale, da ni tako popularen kakor si je domišljal. To je za človeka njegovega kalibra grenka za pogOu-niti. Seveda se je po volitvah raz-togotil nad volilci, ki niso šli na volišče, na čehoslovakijo in na "komuniste".
Tudi njegovi stranki, "Progresivni Konservativni Partiji" so bile močno pristrižene peruti, vendar ne dovolj da bi bila izvoljena CCF vlada. CCF stranka je močno napredovala in je pri volitvah dobila približno toliko glasov kot konservativna stranka.
Kako bo nova vlada sestavljena še ni znano, ampak je gotovo, da bo delovno ljudstvo, to je CCF stranka in Labor Progresivna Partija tvorile močno opozicijo v novi vladi.
Posebno so bili konservativci te-peni v Toronti, kjer so izgubili 11 sedežev, med njimi premier Derw in minister Michener v St. Davis volilnem okrožju.
Rezultat volitev je naslednji;
Konservativcem je ostalo 53 sedežev, od 66, ki so jih imeli pred volitvami.
CCF partija je imela pred volitvami 8 sedežev, v sedanjih jih je dobila 22
Liberalci so imeli pred volitvami 11 sedežev, pri teh volitvah so jih dobili 12.
Labor Progresivna Partija je postavila na volišče vsled enotnosti delavskega razreda samo dva kandidata, katera sta bila oba izvoljena z veliko večino. Drugod pa je podpirala CCF kandidate.
"RADNIK" PRIDE V MONTREAL 22 JUNIJA
Jugoslovanski parnik "Radnik" bo dospel v Kanado dne, 22 junija. Povratniki se bodo ukrcavaii 23, junija. Potniki, kateri še niso plačali voznih listov pri Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, se naprošajo, da isto store nemudoma, ker obratno se jih bo smatralo, da ne potujejo z prvo grupo.
Pregledanje prtljage je obvezno. Da bi se izognili prevelikih sitnosti z pregledovanjem v Montrealu, naj potniki preskrbijo pregled za svojo prtljago v naselbinah iz katere odhajajo. V vsaki naselbini kjer obstoja carinski urad, so oni dolžni pregledati tako prtljago.
Vsi potniki morajo biti v Montrealu najkasneje do 20 junija, zjutraj.
Tajništvo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
UNIJA IZVOJEVALA VIŠJE PLAČE V TEKSTILNI
INDUSTRIJI
MARŠAL TITO
VEDNO OSTREJŠI BOJ! V PALESTINI
Kairo. — (AP) — V Palestini se nadaljujejo vedno ostrejši boji. Naj ostrejša bitka v palestinskih bojih se je vršila ob jeruzalemski cesti v Tel Aviv.
Iz Jeruzalema se poroča, da so izraelske sile podvzele proti ofenzivo in zaustavile egiptovsko napredovanje. Poročilo pravi, da so bili Arabci izgnani iz Mar Elias Monastir-a na cesti v Betlehem in da je Ramat Rahel spet v rokah sil Izraela.	'
Ena kolona Izraela je zavzela Sheikh Jarrah četrt na severu Jeruzalema. Poročilo iz Tel Aviv-a poroča, da je židovska zračna sila bombardirala Biddu, kjer je bila skoncentrirana arabska artiljerija. S svojo proti ofenzivo so sile Izraela iztrgale nazaj vse, kar so si bili Arabci osvojili med časom ko je bilo zapovedano premirje, katerega so Židje upoštevali, a Ara-
Tržaški Slovenci, člani Osvobodilne fronte, Srbi, Hrvati in Slovenci iz Madžarske so tudi poslali častitke.
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte Slovenske Koroške je naslovil pozdravni brzojav maršalu Titu izražajoč zvestobo Jugoslaviji-
"četudi smo se mi Koroški Slovenci bojevali skupno z narodi Jugoslavije z orožjem v roki pod
mokratične pravice.
"Slovensko ljudstvo na Koroškem navzlic zatiranju katerega trpi, je celo bolj prepričano o neizogibnosti združenja z materno deželo," — je rečeno v čestitki.
Člani Prezidijuma Narodne skupščine Jugoslavije na čelu s predsednikom Ivan Ribarjem so obiskali maršala Tita in mu čas-titali rojstni dan.
bci so pa izrabili priliko ter osvajali pokrajine na severu in vzhodu ob galilejskem morju.
Južno od galilejskega morja Sa-makh, ki je bil okupiran po Sircih v prvih uspešnih sunkih je zopet v židovskih rokah, ali je v razvalinah. Trg Samakh, ki šteje 5.000 prebivalcev in leži kakšnih pet milj v notranjosti meje je še vedno pod ognjem arabskih strojnic iz Trans-Jordanskih hribov.
Od Beisana 15 milj južno od Sa-makh-a proti Mrtvem morju je ostala jordanska dolina še vedno v arabskih rokah. Glavne arabske zveze v centralno Palestino so bile skozi to dolino.
VELIKA POVODENJ V BRITISH COLUMBIJI
Vancouver, B. C. — CP. — Narasla Fraser reka v British Colum-biji je prodrla nasipe ter se razlila po široki pokrajini uničujoč vse na svoji poti.
Voda je odnašala hiše milje daleč s svojim tokom, dvotirna CPR železnica je bila raztrgana in zvite tračnice grotestično mole v zrak.
Nad 66.000 akrov rodovitne zemlje v dolini Fraser reke je poplavljene. Skupna škoda znaša več kot $30.000.000. Koliko je bilo človeških žrtev še ni ugotovljeno, ali se računa, da je precejšnje število.
Montreal: — United Textile Workers of America (AFL) je v kampanji za organiziranje tisoče delavcev v tekstilni industriji. V zvezi s to kampanjo in neposrednimi nalogami je Okrožni svet te unije imel pred kratkim svoje zasedanje na katerem je bilo prine-šeno poročilo o dosedanjih uspehih pri organiziranju delavcev.
Na podlagi poročila se je ugotovilo, da navzlic vsem zaprekam delodajalcev, organizirani delavci morejo prisiliti delodajalce na povišanje plače in boljše pogoje pri delu.
Okrožni svet, kateri zastopa 18.000 organiziranih delavcev tekstilne industrije v Quebec-u, Ontario, Novi Scotiji in New Bruns-wick-u je ugotovil, da so v novi!1, pogodbah za to leto doseženi boljši pogoji na delu in višje plače.
Na tem zasedanju je bilo sprejetih več resolucij od katerih ena zahteva od federalne vlade znižanje cene mesu in drugi hrani na stopnjo, kakor je bila leta 1946 ter da obnovi kontrolo nad cenami. Dalje se tudi zahteva od vlade, izpolnjevanje svojega načrta za grajenje stanovanj, kakor je obljubila leta 1945.
Po odločbi Okrožnega Sveta bo United Textile Workers unija dajala materijalno in moralno pomoč kanadskim mornarjem v njihovem
boju proti trdovratnosti nekaterih brodolastnikov, kateri odklanjajo podpisati pogodbo s Canadian Seamen's Union. Od ministra dela v Ottawi se zahteva posredovanje v sporu in ako frrodolastniki ne pristanejo na podpis pogodbe, tedaj je vlada dolžna prevzeti nadzorstvo nad brodovjem in podpisati pogodbo.
PO VOLITVAH V ČEHOSLOVAKIJI
BENEŠ ODSTOPIL
VELIKI GOZDNI POŽARI ONTARIJO
Oddelek za polja in gozde poroča da dvija 9 velikih požarov in več manjših v severnem Ontario. Pri gašenju požarov se udeležuje več kot 2.000 mož in 30 gasilskih letal.
Dva požara sta se v okraju Mi-sissagi in Chapleau združila in tvorita 72 milj dolg bobneči ogenj, ki pokriva okrog 130.000 akrov ter uničuje drevje v Algoma, Blind River, Sault Ste. Marie in Sudbury distriktih. Ogen se širi proti bogati gozdni pokrajini Bark Lake.
Škoda, ki jo je povzročil požar do sedaj znaša mnogo miljonov dolarjev.
Praga: — (AP) — Predsednik čehoslovaške republike Beneš je 7. junija odstopil. Njegov odstop je bil sprejet na posebnem parlamentarnem zasedanju.
Zadnje parlamentarne volitve so zagotovile enotnost čehoslovaške države in ljudstva. Namestnik mi nistrskega predsednika Zapotocky je dejal, "da se je miljone Čehov in Slovakov združilo v pomlajeni Ljudski fronti za izgradnjo in obnovo njihove dežele v demokratičnem duhu naslanjajoč se na skupnost drugih slovanskih narodov ter neporušljivo zavezništvo Sovjetsko Zveze."
Drugi namestnik ministrskega predsednika, Široki je izjavil; "da se je slovaško ljudsko jasno izrazilo za enotno ljudsko demokratično republiko in koraka ramo ob rami z češkimi ljudstvom v socializem."
Zunanji minister Klementis je podčrtal; "da so bile volitve krepki odgovor obrekovalcem in sovražnikom Čehslovaške ljudske republike."
Predsednik češke socialistične stranke, minister Slehta in predsednik popularne stranke, minister Petr, sta izjavila; "da so bile volitve manifestacija zavesti čehoslo-vaškega ljudstva, katero vidi v programu ljudske fronte jamstvo enotnosti in neodvisnosti njihove dežele ter blagostanje za vse delavce."
Po šestih letih izhajanja se Edinost poslavlja od svojih čitateljev v obliki kakršna je sedaj
ČITATELJEM SE NUJNO PRIPOROČA, DA PODPIRAJO IN ŠIRIJO NOV SKUPNI LIST KANADSKIH JUGOSLOVANOV
Na konvencijah treh bratskih Zvez in Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, ki so se vršile 28., 29. in 30. maja tega leta, se je razvila ena od jiajživahnejših razprav, namreč kako najboljše rešiti vprašanje našega tiska v Kanadi. Kot p .(Ua,ga tej razpravi je bil proglas, ki so ga razglasili uredniki in upravniki treh listov; Edinosti, Novosti in Srbskega Glasnika — po vsebini enakega vsak v svojem* posameznem listu. Ta proglas je bil razglašen v 263 št.' Edinosti dne 12. maja 1948.
Ko se je po daljšem objasnjevanju v tem proglasu tolmačilo pomen delavskega tiska, vlogo, ki jo je igral naš tisk v preteklosti, današnje razmere v svetu, vpliv združitve treh bratskih Zvez v eno skupno organizacijo napram našemu tisku in vlogo katero mora v bodoče vršiti naš tisk se je na koncu proglasa dodalo priporočilo čita-teljem in naročnikom v Kanadi — nasvet, da je najprimernejše pod sedanjimi okolščinami v Kanadi in v svetu sploh, združiti tudi nas tisk v enoten časopis vseh jugoslovanskih priseljencev v Kanadi. Nasveti so se glasili:
"1.) Predlagamo združenje Novosti, Srbskega Glasnika in Edinost v eden skupni demokratični list jugoslovanskih priseljencev v Kanadi. S tem bi se tudi na polju našega demokratičnega tiska še bolj manifestiralo bratstvo in enotnost priseljencev in storilo korak naprej.
"2.) Da se skupni list tiska enkrat na teden na 8 ali na 10 strani, in to v latinici in cirilici za Hrvate in Srbe a za Slovence se naj uvede ena ali dve strani v slovenskem jeziku. To pomeni, da se bo materijal objavljal v vseh treh jezikih, na srbo-hrvatskem in slovenskem.
"3.) Predlagamo naročnikom Edinosti, Srbskega Glasnika in Novosti, kakor tudi članstvu vseh treh Zvez, da po vseh mestih skličejo zborovanja in na njih izvedejo glasovanje po tem vprašanju od sedaj pa do 30. maja. Ako se večina naročinkov s tem soglaša in pristanejo Slovenci na eden skupni list — kakor je tukaj predloženo — se bo tako v najkrajšem času tudi postopalo."
Kakor je pokazala diskusija na konvencijah treh bratskih Zvez in končna razprava na konvenciji Sveta Kanadskih Južnih Slovanov po vprašanju našega tiska v bodoče — je bilo mnogo zanimanja za usodo in obstoj tega tiska. Upoštevali so se nasveti uredništev in upravnikov treh bratskih listov in so se delegati, zastopniki organizacij in čitateljev izrekli za združtev vseh treh listov.
Glede izhajanja enotnega lista pa so bila prinešena različna mišljenja in sicer ali naj skupni list izhaja, dvakrat ali večkrat na teden. Ni namen v teh vrsticah opisati potek te diskusije, vendar je treba pripomniti, da so se v tem oziru razvila ostra toda bratska nasprotja, kar je le za pozdraviti, ker to kaže kako se naši priseljenci zanimajo za svoj tisk. Zanimivo je, kako je delegat, ki je zagovarjal dvakratno izhajanje na teden po ostrem napadu na delegata, ki je prej dejal, da je dovoljno enkratno izhajanje, stopil po končanem govoru pred "nasprotnika" ter mu prijateljsko in iskreno stisnil desnico, katero je drugi z istotako iskrenostjo sprejel. To nasprotje se je iz-gladilo na način — kakor vedno, da se je zadovoljilo volji večine — ter sklenilo, da bo nov skupni list izhajal dvakrat na teden in to na štirih straneh. Ta odločitev je bila končno edinstvena, ker so se tudi delegati, kateri so prej zagovarjali enkratno izhajanje na teden na 8 strani, strinjali z dvakratnim izhajanjem ter glasovali za to odločitev.
NOVEMU LISTU BO IME "JEDINSTVO"
Novemu listu, kakor je bilo po konvenciji določeno in kateri bo izhajal dvakrat na teden bo ime "Jedinstvo". že samo ime pove, da bo novi skupni časopis zastopal iste ideale in usmerjal naše priseljence v Kanadi k istim ciljem, katere so zastopali do danes posamezni listi; Edinost, Novosti in Srbski Glasnik, kateri so bili do sedaj ta-korekoč tri posebne poti po katerih se je prišlo do enotnega zlitja organizacij in našega tiska v Kanadi.
Treh poti, kakor je pokazala konvencija, ni potrebno več. Sedaj ko je ustanovljen nov list je potrebno samo mnogo dobre volje, medsebojnega razumevanja in tesnejšega bratstva jugslovanskih priseljencev v Kanadi, kateri bodo v bodoče rešavali svoje probleme potom svojega lista "Jedinstva" ter se nadalje borili proti ostankom fašizma in reakcije, potom lista doprinašali k stvari pravičnega in trajnega mira.
EDINOST SE POSLAVLJA SAMO V OBLIKI
Edinost, kakršno vidite pred seboj se poslavlja od naročnikov in čitateljev po šestih, letih nepretrganega iz, hajanja. V letih izhajanja je vršila veliko vlogo med priseljenimi kanadskimi Slovenci in se tudi danes ne poslav-
(Nadaljevanje na strani 2)

11
EDINOST"
Published weekly at 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1948, as No. 47999 C.P. EDINOST izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaročenih člankov in dopisov se ne vrača.
Edinost pozdravlja "Jedinstvo"
(Nadaljevanje iz prve strani)
Ija po vsebini in duhu pač pa samo po obliki. Po vsebini in duhu se je pa zlila skupaj z drugimi bratskimi listi v enoten list "Jedinstvo".
šest let je usmerjala kanadske Slovence, da so korakali naprej po poti bratstva in enotnosti z duhom časa v napredek, kajti smernice takoj v začetku ustanovitve lista Edinost so bile; enotnost in bratstvo med nami samimi Slovenci, sodelovanje in bratstvo med Hrvati, Srbi in Slovenci in enotnost ter bratstvo z vsemi narodi v borbi proti fašizmu ter vsestransko pomoč narodu Jugoslavije k osvobojenju in po osvobojenju. To so bile velike smernice našega lista Edinosti, katere je tudi odločno zastopala.
Vsaka beseda, ki je bila zapisana v Edinosti je merila na enotnost vsega miroljubnega ljudstva, na drugo stran pa je stala v ostri borbi proti nagnusnemu fašizmu, proti razdvajalnim elementom in po vojni proti hujskačem nove vojne, ter je povdarjala, da jih moramo poraziti ako hočemo doseči pravični in trajni mir.
Pravilno se je, ob prehodu Edinosti v enoten časopis "Jedinstvo" spomniti na/ prvega urednika Edinosti tov. Jurija Matešiča, ki se sedaj nahaja v domovini kateri je v začetku izhajanja vložil ves svoj trud in znanje, da je bila Edinost to kar je bilo kanadskim Slovencem potrebno.
Tako uspešno je bilo njegovo urejevanje, da je ob priliki druge konvencije Zveze kanadskih Slovencev mogel vzklikniti v svojem poročilu: "Če so kdaj koli kanadski Slovenci storili bolj pravilen korak k podvigu svojega narodno-kuturnega dela, so to storili vred z ustanovitvijo Zveze, ustanovitev prvega slovenskega časopisa v tej deželi — Edinost.
"Težko si je zamisliti," je nadaljeval, "naš napredek brez tiska, kateri je bil od svojega začetka naklonjen splošnim stvarem narodnega napredka, ker kakršno koli gibanje ali pokret brez pomoči tiska, je gibanje brez glave, nejasno in neodločno. . ."
Tudi danes bi bilo naše gibanje nejasno, da nismo potem ko so se združile organizacije v enotno organizacijo, Svet Kanadskih Južnih Slovanov, zlili tudi naše tri liste v enoten list. Torej njemu gredo zasluge v veliki meri, da moremo Slovenci &anes s ponosom stopati naprej po poti napredka, da se rama ob rami borimo proti pod-žigalcem nove vojne, za svobodo in neodvisnst narodov, za resnično demokracijo, za sodelovanje, srečo in blagostanje vseh narodov in za pravični mir. V tem duhu pod-pirajmo novo organizacijo in z veseljem pozdravimo zlitje treh listov v enoten časopis jugoslovanskih priseljencev v Kanadi — "Jedinstvo".
ČITATELJI IN NAROČNIKI EDINOSTI PODPIRAJTE "JEDINSTVO"
Kot že povedano, bo Edinost prenehala izhajati le po obliki, kot posebni časopis. V duhu pa bo v resnici zlita v novem časopisu "Jedinstvu". Podpiranje, naročanje in širjenje novega lista med jugoslovanskimi priseljenci v Kanadi in Združenih državah je neizmerne važnosti, ker pred nami so še vedno velike naloge katere moramo izvršiti. Ena teh glavnih nalog je ohraniti bratstvo in enotnost, katero bo novi list zastopal, druga istotako važna je razkrinkavanje vojnih podžigalcev na novo vojno, tretja borba za demokracijo in mir itd.
Niso še zaceljene rane ki jih je svetu prizadejal barbarski napadalni fašizem in že stopajo v ospredje ameriški finančni magnati, da bi zagospodovali nad svetom. Mi sami čutimo na plečih, kako dušijo demokratične pravice v Kanadi, Združenih državah ter uporabljajo Hitlerjevo taktiko, da pod masko proti-komunistične gonje in z "rdečim strašilom" ekonomsko zasužnjujejo druge narode med njimi tudi našo novo domovino Kanado.
Ne sme nam biti tudi vseeno, kako postopajo magnati Wall Street-a z drugimi narodi, v Aziji, Afriki in posebno v Evropi, kjer se nahaja tudi naša rojstna domovina. Na jugu in severu te naše rojstne domovine, svetovna reakcija vzpodbuja najtemnejše sile v borbo proti naprednim elementom in v Grčiji celo pomagajo z oboroženo intervencijo, ostankom fašizma v boju proti množicam bojevnikov za velike ideje napredka in demokracije. Na Koroškem in v Italiji še vedno drže naše brate pod peto okupacije.
črne sile Wall Street-a hočejo razbiti Organizacijo združenih narodov, mednarodne unije in sploh vsako delavsko gibanje, ki se v resnici bori za mir in napredek.
Nasprotno pa ustvarjajo zvezo imperialističnih držav po Marshall-ovem planu, ustvarjajo napeto ozračje v mednarodnih odnosih posebno pa proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam, ki so steber in jamstvo napredka, pravičnega življenja in trajnega miru. V vsej tej zaroti proti človeštvu pa svetovna reakcija opravičuje svoje zločinsko delo z lažmi, češ. da "ustavlja komunizem". V svoji hipokraciji gredo celo tako daleč, da prelomijo mednarodne pogodbe, kakor je bil slučaj ob času zadnjih volitev, ko so obljubili Trst de Gesperiju samo, da bi zmagala njegova licemerska stranka, služabnica Wall Street-a nad Ljudsko fronto Italije, katera edina bi mogla prinesti mir v tem delu Evrope ter sodelovanje s sosedi. Pri tem se moramo še tudi spomniti, da pri tem početju zvesto pomaga Vatikan ter izrablja svojo versko oblast v korist Wall Street-a in druge svetovne reakcije.
Zarotniki v Washingtonu
IMELI KONFERENCO ZA NASILNO ZRUŠENJE OBSTOJEČIH VLAD V DRŽAVAH VZHODNE EVROPE Z ODOBRENJEM AMERIŠKE VLADE
Piše: GEORGE PIRINSKY
Dočim ameriški kongres poizkuša potom zakonskega predloga Mundta in Nixona postaviti v ilegalo nekakšno "svetovno zaroto" proti ameriškemu načinu življenja, se je v Washingtonu, nadaleč od samega državnega oddelka v Beli hiši pripravljala resnična zarota proti obstoječim ljudskim vladam v šestih državah vzhodne Evrope.
S tem se misli na štiridnevno konferenco, katero so imeli takoz-vani evropski "begunci" na čelu s Stanislavom Mikolajčekom iz Poljske, Vladkom Mačekom iz Jugoslavije, Georgijem Dimitrovim "Gemetom" iz Bolgarije in drugimi bankrotiranimi politikanti ter bivšimi kvizlingi v "kmečki inter-nacionali", katere glavni stan je v Washingtonu.
Cilj te konference je, da bi voditelji skrahiranih režimov izdelali načrt za nasilno zrušenje sedanjih vlad v državah vzhodne Evrope s katerimi vladami imajo Združene države svoje diplomatič-ne zveze.
Tukaj se torej, na ameriški zemlji pripravlja zarota za katero ve- i do in katero celo podpihujejo ne- j katere vodilne osebe ameriške "vla-de .
Voditelji te konference so v svojih člankih in izjavah rekli jasno, da je edino upanje zrušiti vlade vzhodnih držav, v Poljski, Jugoslaviji, Bolgariji, Rumunjski, in Madžarski ako Združene države napovedo vojno tem državam. Enako mnenje sta izrekla Papanek in Slavik glede Čehoslovakije.
Vladi Združenih držav je zelo dobro znano, kakšen je namen teh zarotnikov. Njihove prevratne aktivnosti v Poljski, Jugoslaviji, Bolgarski, Rumunjski in Madžarski so poznane Washingtonu in vladni administraciji. Ameriški uradni krogi se niso nikdar z eno besedo dotaknili in oglasili proti takim aktivnostim. Nasprotno je dovolj razlogov za verjetnost, da ti "wa-shingtonski kmetje" nastopajo kot služabniki Državnega oddelka. V enem članku, kateri je bil priob-čen v "The Nation", Konstantin Poulos piše o njih takole:
"To so ljudje, katere uradni krogi smatrajo "na naši strani", na strani načrtov državnega odel-ka za obnovo starega reda v vzhodni Evropi. Za temi propalimi voditelji stoje, militaristi, skrajni reakcionarji in fašisti — povsem ljudje, kateri so kontrolirali ali še kontrolirajo finance in oblast in kateri ne zavržejo nade, da bodo s pomočjo boga in atomske bombe
ukinili povojni preobrat v vzhodni Evropi."
Na straneh ameriškega časopisja se širi vojna propaganda v plačanih člankih in izjavah Mikolaj-čeka, Mačka, Nagija in drugih njihovih prijateljev, a potem ko se zastrupljajo možgani Amerikan-cev, se ta propaganda razglaša po radio črez "Glas Amerike" v deželo njihovega rojstva. Ni si težko predstavljati kaj misli in čuti narod Poljske, Jugoslavije, Bolgarske, Madžarske, Albanije, in Ru-munjske, ko posluša izmišljotine teh "kmetov", kateri ne govorijo več v svojih lastnih deželah, ampak v Združenih državah in pod varstvom ameriške vlade.
Tem hlapcem Wall Street-a gredo ameriške oblasti na roko, da varajo in mamijo del ameriških Slovanov in del drugih priseljencev iz vzhodne Evrope. Komaj pred par tedni je poslal predsednik Truman pozdrav na čehoslova-ško konferenco v Chicago, katera sledi Papaneka in Slavika. Enak pogum je dala ameriška vlada bivšemu rumunjskemu kralju Mihaelu. Obisk Mihaela v Washingtonu in upanje Trumana, da se bo Mihael povrnil na prestol v Rumuni-jo je še eden primer predrzne podpore, katero ameriška vlada nudi
zarotnikom.
Nedavno je dopisnik v PM pravilno izrazil občutke ameriškega naroda ko je rekel:
"Sence prošlih generacij ameriških republikancev mora bolestno dirniti dejstvo, ker je demokracija prišla na tako stopnjo, da se milo-stljivo smehlja kraljem in bivšim kraljem kot bojevnikom svobode proti tiraniji."
S tem, da daje pozornost in ker vzpodbuja te bankrotirane politi-kante in bivše kralje, ameriška vlada krši ugled demokratičnim tradicijam Amerike in žali čut onih Amerikancev, kateri so ponosni na George-a Washingtona, Thomas Paine-a, Jefferson-a in Lincoln-a.
Ameriške Slovane, kakor tudi vse druge demokratične Ameri-kance žali to ko vidijo, kako se inozemsko-rojene voditelje bratskih, kulturnih in sindikalnih organizacij preganjajo, zapira in deportira, dočim so vrata Združenih držav na široko odprta fašistom in pro-fašističnim beguncem iz Evrope. Resnični nasledniki Jef-fersona in Lincolna se čutijo bolni, ko vidijo kako vladajoči krogi ustvarjajo v Združenih državah raj za izvržene kralje in za popolnoma degradirano evropsko aristokracijo.
TITO
VOJNE NE BO
Zilliacus, angleški laburistični poslanec, se je udeležil mednarodnega kongresa za pomoč demokratični Grčiji v Parizu. Na vprašanje novinarjev, ali verjame, da bo izbruhnila nova svetovna vojna, je laburistični poslanec odgovoril z odločilnim ne.
Dejal je: "Za vojskovanje je potrebno biti v dveh. SZ pa si iskreno želi miru. Ko sem lanske jeseni obiskal to deželo, sem govoril z ljudstvom in njegovimi voditelji.
Imajo samo en cilj: v miru izvesti petletni načrt za obnovo dežele. In bistveni pogoj za to je mir.
Glede ZDA dobro vem, da nekatere njene vodilne osebe na zelo odgovornih mestih namenoma izvajajo vojno politiko. Ta država je prešla v obdobje brutalne imperialistične ekspanzije, ki se izraža v vznemirljivem mrzličnem oboroževanju. Toda kljub temu se ljudstvo in celo velik del poslovnih krogov trese pred mislijo novega oboroženega spopada in zavračajo to možnost: Protisovjetska histerija v Ameriki pa stvarno izraža poplah, rekel bi, skoraj blazen strah, pred
notranjimi težavami in protislovji, ki se bodo končale z gospodarsko krizo.
Sicer pa politična struktura ZDA, ki kljub vsemu dopušča javnemu mnenju, da pride do besede, predstavlja zavoro, ki je ne smemo podcenjevati. Res, da so dobili generali pod svojo oblast vso državno upravo, toda kongres utegne nekega dne ustaviti vojni stroj pod pritiskom ljudstva. Tako je Henry Wallace napisal v "New Republik", da prihodnja etapa na poti v vojno je lahko samo ta, da Truman zaprosi za izredna pooblastila. In teh pa kongres ni voljan dati.
Kajti neuspehi, ki so jih doživeli Američani v vseh primerih, kjer so nastopali z odkrito intervencijo — v Grčiji in na Kitajskem predvsem — so dali možem iz Washingtona veliko misliti; neuklonljiv narodni ponos ogroženih narodov bo prisilil te gospode k umiku.
In končno ne pozabite, da hočejo imeti Američani mir v lastni hiši. Pripravljeni so vojskovati se . . . do zadnjega grškega in evropskega vojaka, toda ne preko te mere."
(Ljudski Tednik)
Spremembe pri uredništvu in upravi Edinosti
Na zadnji konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev in Sveta Kanadskih Južnih Slovanov so se v zvezi lista Edinosti poleg drugih izvršile sjedeče spremembe:
Kot novi urednik slovenskega dela novega lista "Jedinstvo", ki bo izšel prihodnji teden je izvoljen tov. Jože šerjak, ki je bil do sedaj gl. tajnik Zveze Kanadskih Slovencev, katero dolžnost je vršil od 1. julija 1947.
Dosedanji upravnik lista Edino-
sti tov. Ludvik Troha je rešen dolžnosti, ker se vrača s prvo skupino s parnikom "Radnik" v domovino.
Tov. Ludvik Troha je bil na seji gl. odbora dne 3. novembra 1946 izbran za gl. tajnika ZKS, katero dolžnost je vršil do 1. julija 1947. Na njegovo mesto je bil imenovan tov. Jože šerjak, Troha pa je ostal kot upravnik lista Edinosti.
Dosedanji urednik tov. Jože Smrke je rešen dolžnosti, ker bo šel z drugo skupino v domovino.
Kako svetovna reakcija išče dlake v jajcu, je pokazala volilna kampanja tukaj doma v Kanadi ko je Drew uporabil pismo iz Jugoslavije, katerega je potvoril samo, da je mogel obrekovati napredne elemente v Kanadi ter varati volivce v Ontario.
Vse to in'še mnogo drugega zahteva borbo in pojasnjevanje. To borbo more voditi napredni, demokratični tisk. Ta tisk bo v bodoče za jugoslovanske priseljenice v Kanadi in Združenih državah "Jedinstvo", iz "katere Isa-ma Edionst kliče: "Tu sem, še vedno na braniku in boju za delavske pravice!"
Naj uspeva in napreduje list kanadskih Jugoslovanov "Jedinstvo"!
Tov. Smrke je bil na konvenciji ZKS 1. in 2. septembra 1945, katera se je vršila v Sudbury izvoljen "za gl. tajnika ZKS. To dolžnost je vršil do 3. novembra 1946. Ta dan se je vršila plenarna seja glavnega odbora ZKS na kateri je bil imenovan za urednika za časa odsotnosti tedanjega uradnika tov. Jurija Matešiča, kateri je bil poslan za delegata na Vse-slovanski kongres v Beogradu. Ker se pa tov. J. Matešič vsfed reakcionarnega stališča kanadskih emigracijskih
TOV. LUDVIK TROHA
oblasti ni mogel vrniti v Kanado, je vršil uredniške dolžnosti tov. Smrke do zadnje konvencije ZKS in Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, to je do združenja bratskih organizacij v eno organizacijo in treh listov v enoten list kanadskih Jugoslovanov "Jedinstvo", katerega slovenskega dela urednik bo v bodoče, kakor že rečeno, tov. Jože Šerjak.
Tov. Jurij Matešič je bil prvi urednik Edinosti. Prva številka je izšla 15. julija 1942. Predpriprava rednemu listu Edinost "Naš Napredek" je izšel 19. junija 1942.
Zbrale so se mračne sile reakcije. Združile so se v najstrašnejši vihar vse temne sile preteklosti in smrti.
Mehanizirana fašistična zver je v svojem histeričnem srdu hotela zaustaviti kolo življenja in napredka. Hotela je zadaviti bodočnost. Raztrgati in uničiti vse, kar je pomenilo današnjemu človeštvu jamstvo napredka, pot civilizacije in kulture, osnovo svobode in pravice, pesem življenja in lepote.
V tem viharju so se polomili suhi vrhovi našega naroda in korenine so bile smrtno ogrožene od nečloveškega zla.
Tedaj se je zganilo nekje na dnu. Iz globin zasužnjenih in zatiranih ljudskih množic se je dvignilo in zasvetilo v temno noč.
Bila je to samo ena beseda:
TITO
Ta beseda je pomenila neizprosno sovraštvo do fašizma. Brezmejno ljubezen do svobode.
Bila je plameneči poziv za dosledno borbo proti tlačiteljem. Za osvobojenje domovine. Za obrambo narodne neodvisnosti.
To ime je pomenjalo neizprosno borbo proti fašizmu. Neizprosno borbo za svobodo in srečno življenje, v miru in svobodi narodov.
Bilo je simbol svetle ohrabrujoče vizije končne zmage svobodnega, ustvarjalnega življenja.
TITO
To ime je predstavljalo človeka. Enostavnega in skromnega. Tesno povezanega z ljudskim množicami. Človeka, ki je postajal legendarni vojskovodja novih množic. Preprostih slojev in najširših plasti ljudstva, ki je vstajalo in se združevalo v neizprosni borbi za popolno svobodo, za resnično demokracijo.
To ime je pomenjalo našo vdanost in zvestobo narodu. Našo povezanost z ljudstvom. Našo vero v ogromne energije budečih se širokih množic. V njihovo zrelost in poslanstvo. V njihovo železno voljo in gotovost končne zmage.
TITO
To ime je razvedrilo žalostne. Umirilo zaskrbljene. Vlivalo moč slabotnim. Dvigalo omahujoče. Ustvarjalo iz neukih in pasivnih pro-svečene, samozavestne in aktivne ljudi.
Pretvarjalo je neznane smrtnike v velike, narodne heroje.
TITO
Pod tem simbolom so se začele sabotažne akcije v sovražnikovem centru in zaledju. Začelo se je delo v ilegalnih tiskarnah. Govori na mitingih. Mobilizacija in koncentracija vseh antifašistov. S tem imenom na ustih so tisočeri junaško prenašali muke po ječah in zloglasnih taboriščih.
S tem vzklikom so mučeniki na moriščih, še v zadnjem trenutku, kljubovali smrti in zlo-čincem.
S tem vzklikom so žrtvovali narodni heroji sebe in jurišali na fašistične bunkerje.
In naraščala je svetloba požara, ki je čistil z lica naše zemlje največjo sramoto tega sveta.
TITO
S to besedo so nas sprejeli kmetje ob Rabi in prekmurska mladina ob kolnikih. Viničarji v Slovenskih goricah in drvarji na Pohorju.
S to besedo so nas navdušeno pozdravljali naši in avstrijski borci ob Žili in na Gospe sveti. Meščani Trsta in vaščani ob Soči. Ženske in otroci bele Ljubljane.
TITO
To je magnet, ki privlači srca in simpatije vseh. On je luč našega življenja.
On je zrcalo radosti in enotnosti narodov Jugoslavije.
Narodni heroji ga nosijo v srcu kot vsebino in smisel svojega življenja. Z njimi je delal mraz in glad. Neprespane noči in dolge pohode. Krvave borbe in veličanstne zmage.
Njegovo legendarno junaštvo opeva preprosta ljudska pesem. O njem pojo moderni stihi narodnih poetov.
Njegovo ime je zapisano v srcah in na zidovih Primorske, Dolenjske, Štajarske, Prekmurja in Koroške.
V nizkih hribovskih kočah, v mračnih delavskih sobah, v svetlih in svečanih dvoranah, povsod je njegov lik. Povsod plava njegov mirni pogled. Preko vseh težav. V daljavo. V komaj slutne lepote novega življenja. Tito živi v srcih in mislih vseh. On je svetleča bakla-vodnica na poti zmagoslavne borbe za popolno osvobojenje.
TITO
Ta beseda je simbol ljudske volje. Je najvišji izraz narodnih in ljudskih stremljenj.
To ime obsega in zdržuje v sebi vse. Govori o težki preteklosti, katero smo premagali. Je priča borb, ki jih danes vodimo. Je sanja o lepši bodočnosti, v katero gredo vsa naša stremljenja.
TITO
To ime je dokaz pravilno postavljenih nalog in naše pravilne organizacije ljudskih energij.
To ime je garancija zmage naših narodov na vseh frontah borbe. Na vojnem in diplomatskem. Na gospodarskem in kulturnem.
TITO
To ime je simbol herojske slave, ki blešči nad prvo popolno zmago. . Ob zaključku velike borbe na obnovi. V izgradnji velike in svetle bodočnosti, o kateri so sanjali samo največji duhovi.
TITO
To ime je simbolični dokaz, da so množice nove Jugoslavije s pravico svojega srca, z močjo svojih rok in z logiko svojega genija premagale svojega tlačitelja in sovražnika svobodnega življenja.
Široke množice so to dosegle s svojo prebujeno politično zavestjo in enotnostjo. S svojo samoiniciativno, iznajdljivostjo in prožnostjo.
TITO
To ime je jamstvo da bo človeštvo ustvarilo svobodno in svetlo življenje. Za vse narode za vse ljudi, ki ga zaslužijo.
To ime je garancija bogate kulture. Napredne znanosti in demo-kratizirane umetnosti.
TITO
To ime je moč in veličina naše zmage. To je prva izpisana stran velike in divne zgodovine življenja in borb našega naroda.
Vsebina te knjige je sreča ljudskih množic.
Vsaka beseda v tej knjigi je resnica.
A prva beseda te knjige je lahko samo ena—:
TITO
TOVARIŠ TITO
Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito, Tito.
Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Tito, Tito.
i
Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito, Tito.
(Vladimir Nazor, pesem prevedel M. Klopčič)
Medsebojna dobra volja med vzhodom in zahodom
Praga: — (Tanjug) — Čeho-slovaški zunanji minister je dejal časnikarjem, da Čehoslovaška kot most med vzhodom in zahodom ni potrebna. Samo dobra volja in prijateljstvo je potrebno in kolikor se tiče Čehoslovaške o njeni dobri volji ne more biti nikakega dvoma.
"Želje Čehoslovakije za upos-tavitev dobrih odnosov z Vel. Britanijo se niso spremenile. Mi up: mo, da bo Britanija spoznala nei temeljenost njenih napadov in r; zumela, da sodelovanje med dve ma neodvisnima državama se mc re upostaviti — samo na podlag medsebojnega spoštovanja, medsebojnega izpolnjevanja obstoječi pogodb in na podlagi dobre volje
"Sovjetsko-Češki odnosi," je dejal dr. Klement, "temelje na tra-dicijalnem prijateljstvu narodov obeh držav in to prijateljstvo je potrjeno s pogodbo Zveze, katera je temeljni kamen naše varnosti. Torej je samo naravno, da se bodo naše zveze poglabljale v veliki meri in v vsakem oziru," je dejal zunanji minister Čehoslovakije dr. Klement.
Gredo na avtostrado v Jugoslavijo
V	mnogih kanadskih naselbinah, od tihega oceana do Atlantika se pripravljajo člani mladinske "Bea-ver brigade", katera je že lansko leto delala na mladinski progi ša-mac-Sarajevo, na dolgo potovanje v Evropo.
V	letu 1947. je bila mladina te brigade na progi nosilec bratstva in enotnosti med kanadsko in jugoslovansko mladino. Kot priznanje njihovega doprinosa k izgradnji jugoslovanske ekonomije je tako imenovana "Beaver brigada" v kateri so bili mladinci, mladi voditelji, člani strokovnega gibanja, liberalci in celo konservativci, dobila ponosno odlikovanje. Sedem članov te brigade je postalo udarnikov. Celo sin kanadskega ambasadorja v Argentiniji, John Chipman je obiskal Jugoslavijo in lepo pisal o njej v študentovskem časopisu potem ko se je povrnil nazaj.
Bivanje teh mladih Kanadčanov v Jugoslaviji je bilo zelo značajno. Važnost in značaj njihovega bivanja tamkaj se sestoji v tem, ker so ti mladi Kanadčani sami na svoje oči videli novo ljudsko Jugoslavijo. Oni niso samo pomagali graditi ekonomijo, ampak so tudi videli, da narodi nove Jugoslavije neumorno delajo za zgraditev prijateljstva z drugimi narodi in za mir. Sami so videli, da mladina Jugoslavije prostovoljno žrtvuje vse, da bi si čimprej zgradila boljšo in srečnejšo bodočnost.
Vsi člani brigade, čelo tudi konservativci, so sami sebe prepričali, da v Jugoslaviji in drugih ljudskih demokracijah, katere so oni obiskali — ni "železne zavese", ampak da tamkaj v resnici obstoja svoboda in prava demokracija, katero so ti narodi izvojevali v vojni proti fašizmu.
Po povratku članov "Beaver brigade" so mladinci govorili o Ju-
goslaviji na javnih množičnih zborovanjih po vsej Kanadi. Trudili so se, da bi upoznali narod Kanade z novo Titovo Jugoslavijo.
Da bi se še bolj utrdilo prijateljstvo med kanadsko in jugoslovansko mladino, se člani "Beaver brigade" spet pripravljajo na odhod v Jugoslavijo, kjer bodo prostovoljno delali na gradbi avtostra-de "Bratstva in Enotnosti", Beo-grad-Zagreb.
Lani je imela jugoslovanska
Zapisnik konvencije Zveze Slovencev, 28 maja, 1948
Kanadskih v Toronti
DOREEN ŠERJAK
mladina iz Kanade štiri člane v tej brigadi. Nova Jugoslavija se jim je tako dopadla, da so trije ostali tamkaj in se niso povrnili, eden se je pa povrnil pred nekako enim mesecem.
Izvršni odbor Kanadsko-jugoslo-vanske mladinske federacije je nedavno izjavil, da bo šla to leto s to brigado — Doreen Šerjak iz Toronte, katera je članica istega odbora. Ona odhaja v Jugoslavijo kot prestavnica Jugoslovanske mladine iz Kanade. Prepričani smo, da bo Doreen častno zastopala kanadsko mladino na gradnji avtostrade "Bratstva in enotnosti".
Volimo Wallace-a
PRIJATELJSKO SODELOVANJE DRŽAV EVROPE SE MU DOPADE
VZHODNE
Berea, Ohio. — Tukaj vam pošiljam $3.00 za naročnino in $1.00 za fond lista. List se mi zelo do-pade ,in obenem z naročnino pošiljam par besed za priobčenje v listu.
Prejel sem tudi "Tovariša", kateri ima zelo lepo vsebino. V njem so lepe slike iz Madjarske, Češke, Albanije in drugih vzhodno-evrop-skih držav, kar vse skupaj, — vsebina pisanja, slike, prijateljsko sodelovanje, nehote vsiljuje človeku razne misli v glavo.
Kako lepo j6 videti in slišati, da se vse države in narodi v Vzhodni Evropi razumejo in ljubijo med seboj, kjer so ljudske vlade in prava demokracija.
Ko je bila v Jugoslaviji kapitalistična vlada, se še sami Jugoslovani niso mogli razumeti med seboj vsled kapitalističnega hujskanja enega naroda proti drugem in človeka proti človeku.
Tukaj imamo ravno takšno hujskanje. V Clevelandu in drugod imamo starokopitne "voditelje" ali to je smola, ki jih že nobeden več ne posluša. Ljudstvo jih ne uboga več, in tudi ne volijo tako, kakor jim oni ukazujejo.
Moje mnenje je, da je najbolje če bi pri prihodnjih volitvah volili za predsednika Združenih držav Henry Wallace-a. Seveda, da bodo kapitalistični hujskači kričali, da je kommunist in ne vem kaj še vse, toda to nas ne sme motiti. Volimo vedno tiste, za katere bodo najbolj kričali kapitalisti, da so komunisti in tako bomo prav volili.
Ne volimo Tafta ali druge, katere reakcija vsiljuje, ker to so agentje Wall Streeta in ta pa veste da davi in zatira delavca in tudi srednji sloj, na vse načine.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti,
Victor Lisjak.
Četrte konvencije ki se je vršila dne, 28 maja, 1948, v Torontu, so se udeležili delegatje in gl. odborniki iz sledečih naselbin;
L. Čampa Oshawa, L. Zdravje, Windsor, L. Prijatelj Montreal, J. Piškur Kirkland Lake, A. Stritof, Hamilton, J. Plut St. Catharines, J. Ruparčič Sudbury, L. Klemenčič Toronto, Izvršni in gl. odborniki; J. Miketič, J. Petric, T. Muc, A. Kosmrl, J. Smrke, L. Troha, J. šeme in J. šerjak.
Konvencija se je pričela ob eni uri popoldan v organizacijskih prostorih na, 386 Ontario St. katero je odprl z pozdravnim govorom gl. predsednik J. Miketič in v kratkih potezah orisal dosedanje delo in uspehe ki jih je s pomočjo članstva dosegla naša organizacija Z.K.S.
Sprejelo se je 6 točk dnevnega reda. Za zapisnikarja je bil izbran L. Zdravje.
1)	Poročilo gl. tajnika (katero je bilo objavljeno v zadnji izdaji Edinosti) se je po daljši diskusiji v celoti sprejelo.
2)	Poročilo gl. blagajnika Zveze, o katerem se je vršila daljša razprava in podrobno objasnilo naših finančnih potežkoč v sedanjih časih, se je enoglasno sprejelo. Po sprejetju poročila je bilo predloženo, da se naj apelira na vse odseke kateri imajo v svojih blagajnah kaj več gotovine, da bi se ista odobrila v korist glavne blagajne, predlog je bil sprejet.
3)	Za tem so sledila daljša poročila od odsekov iz naselbin, katere so podali delegatje ustmeno, in iz naselbin kjer jim ni bilo mogoče poslati svojega delegata, so bila pa čitana pismena poročila. Za poročili so bila prinešena daljša razlaganja in delovanje odsekov v katero razravo so se prinesla mišljenja vseh delegatov konvencije. Poleg poročil delegatov se je podajalo največ pažnje za naše bodoče delo, katerega moramo v bodoče še bolj širiti in razvijati med našimi priseljenci v prid naše skupnosti in kanadskega naroda v splošnem. Konvencija je razpravljala o vsem naprednem prosvetno-kul-turnem gibanju delovnega ljudstva kjer so ustanovljeni odseki Zveze, delavske unije in organizacije, za čim večji odpor proti neprijateljem organiziranega delavstva in kakor
tudi razdiralcem enotnosti.
4)	Prešlo se je na zelo važno točko našega bodočega grajenja bratstva in edinstva, kjer je bilo postavljeno vprašanje za združenje treh bratskih Zvez, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po obširni razpravi je bilo predloženo in podprto, da se Zveza Kanadskih Slovencev združi z ostalimi bratskimi organizacijami, katere naj se skupno priključijo organizaciji Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kar pomeni, da ostane ime kakor je bilo do sedaj. Podan je bil tudi proti predlog po delegatu iz Montreal-a ki pa ni dobil podpore in sicer, da se naj skupna organizacija imenuje Zveza Kanadskih Južnih Slovanov.
5)	Prešlo se je na poročilo urednika Edinosti ki je bil podan v daljši razlogi, tako rekoč od po-četka izhajanja pa do danes. Kolike koristi nam prinaša Edinost v borbi za lepšo bodočnost, katero stran ljudstva naš list podpira, kdo ga podpira, urejuje in kdo je lastnik prvega slovenskega lista v Kanadi. V poročilu je bilo tudi omenjeno kako bomo najlažje nadaljevali obstoj našega naprednega tiska, mu dali vso mogočo podlago razširili njegovo ime, pridobili ostale priseljence, da postanejo naročniki lista.
V poročilu urednika je bilo tudi prinešeno vprašanje združenja naših treh bratskih časopisov, Edinosti, Novosti in Srbski Glasnik, kateri naj bi se združili v en sam časopis za vse jugoslovane v Kanadi. Tak list bi nam bil mnogo koristnejši za napredek celotnega priseljenega jugoslovanskega naroda v Kanadi, katerega bi skupno veliko lažje izdržavali in obenem bi tak list prinašal tudi več novic in podučljivega čitanja za naše priseljence.
Za združitev treh listov je ta korak pozdravilo 14 odsekov ZKS, 2 idseka, Val d'Or in Kirkland Lake, so pa izrazili željo ,da bi še tudi v bodoče izhajal list Edinost kakor do sedaj, to je, posebno in sicer, ako je listu Edinost posebno izhajanje omogočeno. Po daljši in premišljeni razpravi delegatov se je enoglasno zaključilo, da se list Edinost združi v en sam skupni list Slovencev, Hrvatov in Srbov. Konvencija je imela v vidu tudi
ime novega skupnega lista in se je po daljšem razpravljanju enoglasno odobrilo, da naj bo bodočemu skupnemu listu ime "Jedinstvo".
Ker je pa sedanji urednik Edinosti, tov. J. Smrke izrazil željo, da se povrne z drugo letošnjo grupo v domovino, je potrebno na njegovo mesto novega urednika, kateri bo urejeval slovenski del skupnega časopisa, je bil za bodočega urednika enoglasno odrejen tov. J. šerjak, dosedanji gl. tajnik ZKS.
6) Radi skupne konvencije treh bratskih Zvez in organizacije Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, katera se je vršila prihodnjega dne, 29 in 30, maja, se je izpustilo točko našega bodočega dela, o kateri se bo razpravljalo na skupni konvenciji S.K.J.S.
Pri zaključku konvencije Z.K.S. je gl. predsednik Zveze, J. Miketič oddržal kratek zahvalni in poslovni govor, v katerem je povdaril tudi sledeče; "Slovenci, člani Z.K.S. so doprinesli za časa svojega organiziranja v Zvezi zelo veliko koristi na prosvetno-kulturnem polju, na kar je lahko vsak član in članica ponosen. Zveza je kot samostojno med Slovenci vršila zelo važno vlogo, katere člani so izpolnjevali častno delo v kor/st vsem slovenskim priseljencem v Kanadi in kakor tudi gradili bratsko enotnost med ostalimi Jugoslovani. Res je, da smo imeli veliko potežkoč, ali uspeli smo z našim vztrajanjem. Prepričan sem, da bodemo tudi v bodoče nadaljevali naše kulturno-prosvetno gibanje z ostalimi jugoslovanskimi priseljenci s katerim se združujemo v eno samo organizacijo Jugoslovanov v Kanadi. Mi nikakor ne smemo kloniti ali čakati. Naše delo nas bodri, da se še nadalje udeležujemo skupne borbe z ostalim kanadskim narodom za večje pravice delovnega ljudstva."
Pri koncu našega zborovanja naj izrečem mojo zahvalo članstvu ZKS katere organizacije sem bil Gl. Predsednik in vas pozdravljam pri zaključku našega zborovanja, obenem pa upam, da tisti ki se povrnejo v svojo rojstno domovino bodo nadaljevali z svojim delom tudi v domovini kamor se povrnejo."
Zaključek uri zvečer.
konvencije ob pol
Zapisnikar L. Zdravje.
Primorske vesti
KAKOR V ČASIH
FAŠIZMA
Rumena reka strah Kitajske
Večkrat beremo, da preplavlja Rumena reka svoje bregove in da ruši v svoji elementarni moči 200 m debele in 15 m visoke jezove; voda pokrije veliko pokrajin in na miljone ljudi je v nevarnosti, da utonejo ali pomrjejo od lakote. Zakaj ?
NEIZMERNE ŠTEVILKE
Rumena reka je dolga od svojega 5000 m nad morjem ležečega izvira v Tibetu pa do izliva v zalivu Čili, 5000 km. V neštetih vi-jugah se vali ta veletok skozi številne pokrajine in večkrat naprav-lja po več sto metrov visoke slapove; v pokrajini Kansu je tak slap visok skoraj 1000 m. V severni kitajski nižini je v reki to-iiko rumene ilovice, da se je v dobi tisočletij njena struga povsem zamašila in se je zato smer reke \ečkrat izpremenila.
Kitajci so se morali v vseh zgo-iovinskih dobah najbolj brigati za '->, kako bi ukrotili divjanje bes-nečega veletoka. In tako je razumljivo, da je vodna gladina Rumene reke ali Huanhoja včasih na stotine milj daleč nad ravnino med 10 do 15 m visokimi nasipi. Če se ti nasipi samo na enem mestu porušijo, je nesreča tu.
USODA MILJONOV LJUDI
Doslej ni še nobena reka na svetu zahtevala toliko žrtev zase kot Huangho, ki je na Kitajskem druga največja reka in je hkrati
najbolj zahrbtna in skrivnostna. Noben jez ali nasip ne more ukrotiti besnenja Rumene reke.
Z nepomljivo brzino se vali umazanorjavo valovje skozi gosto naseljene pokrajine severne in srednje kitajske ravnine, pri čemer se ogromni deli dežele potopijo v eno samo jezero, ki se iz njega ne dviga noben grič, nobeno drevo, nobena streha. Mrtva trupla, mrhovina, drevesa s koreninami, hišna oprema, razbiti čolni, to je vse, kar po več tednov dolgo in na stotine kilometrov daleč odnašajo valovi Rumene reke. Okrog sto miljonov ljudi živi na porečju Huanghoja.
Na osvobojenem ozemlju Kitajske, kjer je ljudska oblast prevzela oblast in vodstvo v svoje roke, se že obnavljajo nasipi, ki jih je uničilo zadnje besnenje Rumene reke.
Ljudski Tednik
Posestvo na prodaj
V Križevski vasi pri Metliki, Slovenija, Jugoslavija. Katerega veseli in namerava tam, ima lepo ' priložnost. Oglasi naj se na:
Mary Gustin Box 884 Val d'Or, Que. Canada.
Ljubljana, 26 maja: — Damir Peigel je urednik slovenskega demokratičnega lista "Soča" v Gorici. Pozna ga vse slovensko primorsko ljudstvo kot odličnega humo-rističnega pisatelja. V časih fašizma je imel mnogo opravka s fašističnimi oblastimi, ki so mu bila zmerom za petami in ga preganjala.
Sedaj se je pa pokazalo, da je ostala "rimska pravica" prav taka, kakor je odsihdob bila: krivična, nasilna in Slovencem sovražna. Damir Feigel je moral namreč pred goriško sodišče, ker je "Soča" objavila izvleček o obravnavi proti vohunu Bitencu v Ljubljani. Predsednik goriške "Slovenske demokratske zveze" Sfiligoj je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku "Soče" Damirju Feiglu, ki pa zaradi improviziranega "nujnega postopka" sploh ni imel možnosti za zagovor ali dokaz resnice. Sodišče je obsodilo Feigla na 1. leto zapora, na plačilo sto tisoč lir globe ter plačilo stroškov razprave in odškodnine tožitelju.
Ta razprava proti slovenskemu listu je značilna za razmere v De Gasperijevi Italiji. Hkrati pa je vzbudila ogorčenje vsega slovenskega ljudstva v Italiji, ki je ob tem procesu spoznalo, da delijo "rimsko pravico" prav tisti ljudje, ki so jo že v Mussolinijevih časih, in da De Gasperijeva sodišča še v marsičem prekašajo fašistične prednike. Rimska "pravica" je pred vsem slovenskim ljudstvom v Italiji iznova razgaljena kakor stara, umazana in scefrana cunja.
MED GORIŠKIMI SLOVENCI V ITALIJI
Števerjan je edina večja slovenska vas v goriški okolici, kjer živijo izključno koloni. Baronica Tacco, ki je pošiljala med vojno SS-ovce na slovenske kolone, odpoveduje sedaj svojim kolonom službo. Njenem zgledu sledi tudi plemkinja Fabris. Mar ne diši vse to po srednjem veku?
TRSTU DROBTINICE
Poročali smo že, kako so anglo-
američki oblastniki v Trstu priklenili gospodarstvo Tržaškega ozemlja, ki naj bi bilo samostojno, na odločitve sedanjega De Gaspe-rijevega režima v Rimu. Izvozni in uvozni kontingenti, ki so bili nakazani Trstu v okviru mednarodnih trgovinskih pogodb in z odobritvijo anglo-ameriške vojaške uprave Trsta, so smešno nizki. Ne prekašajo niti za 1% celotne zamenjave med inozemstvom ter Italijo. Kako naj si v Trstu razla-
-----O	------- --— (f -----— --------- , J	1Ï11WJ v » , VJU11111 UUiVUU Ul VkJ
gamo to ravnanje drugače kakor kovih drevesc, 16.000 divjih raj-
tako, da so pač v Rimu slepi in gluhi za tržaške gospodarske potrebe ter da so določali kontingente čisto mehanično.
Pri . tem jih je očitno vodilo načelo, da bodo pri podpisovanju vsake pogodbe vrgli Trstu primerno drobtinico. Težko je namreč razumeti, da najdemo med uvoznimi kontingenti nešteto takih industrijskih izdelkov ali polizdelkov, ki so iz vidika tržaškega gospodarstva nepotrebni. Mar so volnene cunje, lovske puške, športni opre-mni izdelki zares tako nujni ter neogibno potrebni, uvozni predmeti?
V Trstu pa se sedaj vprašujemo: Kdaj bodo naprimer poživili škedenjske visoke peči? Mar ne bi mogli dobiti iz Poljske premog, iz Jugoslavije pa železno rudo v zamenjavo za izdelke odnosno polizdelke tržaških industrijskih obratov? Tržaškemu gospodarstvu so nujno potrebne surovine ter zagotovitev stalnih odjemalcev iz zaledja. Vsa druga vprašanja so vzporedne važnosti.
LIJAK NE POPLAVLJA VEČ RODOVITNIH POLJ
Priključitev Slovenskega Pri-morja k novi Jugoslaviji je bila v slavnostnem znamenju ogromnega zborovanja na šempaškem polju, na področju reguliranega hudournika Lijaka. Ukrotile so ga mladinske delovne brigade. Danes pa že povsod vidiš in čutiš blagodejne vplive te pomembne regulacije in melioracije.
Hudournik Lijak s svojimi voda-
mi ne poplavlja več rodovitnih polj. Ob deževnih dneh ne stoji več voda preko polj in travnikov. Kmetje z veseljem orjejo polja. Ni se jim treba več bati, da bi jim Lijak poplavil posevke. Najbolj živahno je na poljih državnega posestva v Ozeljanu. Traktorji brnijo, dekleta poljedelsko-vrtnarske brigade sadijo povrtnino. Nasadile so na površini okoli 9 ha najrazličnejše zelenjave. V drevesnici, v bližini Lijaka imajo vzgojenih 38.000 bres-
skih jabolk (Kaki), 12.000 češnje-vih sadik, 5.000 kutin in 4.000 cepljenih hrušk. Razen tega bodo iztrebili dobršen del gozda pod Pan-ovcem. Zemljo bodo prekopali in uredili vinograde ter sadovnjake z južnim sadjem. Ljudstvo kaže povsod veselje spričo velikih koristi, ki se porajajo na tleh zregulirane-ga Lijaka.
ODLIKOVANJE NA ZGREŠEN NASLOV
Novi predsednik italijanske republike Luigi Einaudi je odlikoval Trst in Gorico z "zlato medaljo za vojaško hrabrost." O tem je obvestil italijanski obrambni minister tržaške občine s posebno brzojavko.
Značilno je pri vsem tem, da pošilja predsednik italijanske republike najvišje vojaško odlikovanje svoje države za Gorico in Trst, ki je v "partizanski borbi dokazal koprnenje po pravici in svobodi", na naslov prav tistih, ki ne le niso s prstom mignili za priboritev pravice in svobode, ampak so ravno nasprotno služili zaporedoma fašizmu in nacizmu.
Za pravico in svobodo se je v Trstu in v vsej Julijski krajini borilo delovno ljudstvo, ki si je skupno s slavno IV. armado maršala Tita to pravico in svobodo tudi priborilo. Za ta veliki cilj je padlo 42.600 borcev, kar je najmanj za 40.600 samih žrtev več kakor je bilo vseh borcev iz teh krajev za Italijo.
SKLEP ČETRTE KONVENCIJE
ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV DNE 28 MAJA V TORONTI, PODAN NA SKUPNI KONVENCIJI SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV DNE 29. MAJA
Po obširni razpravi o razvoju in delu naše organizacije v preteklosti, kakor tudi vpogledu v bodočnost našega gibanja je konvencija Zveze Kanadskih Slovencev ugotovila:
1.	Ker je naša organizacija izpolnila svojo zgodovinsko nalogo in dosegla od ustanovitve do danes neprecenljiv prosvetno-kulturni in politični uspeh med jugoslovanskimi priseljenci pri kateri aktivnosti so ji ogromno pomagali naši napredni demokratični listi: Edinost, Novosti in Srbski Glasnik,
2.	ker so naše tri bratske organizacije že tudi prej skupno vodile borbo proti fašizmu in reakciji ter fašističnim ostankom vključno izdajalcem našega naroda in človeštva, v
3.	ker so skupno gradile med našimi priseljenci bratsko enotnost, kateri so se otresli šovinizma, ki so ga med njimi sejali sovražniki enotnosti.
1 4. ker so skupno zbirale pomoč za naše narode v Jugoslaviji pod okriljem Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
5. ker je naša organizacija in večina slovenskih priseljencev v Kanadi sodelovala pri organizaciji Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, katera je poznana slehernemu jugoslovanskemu priseljencu po njenem humanitarnem delu je konvencija Zveze Kanadskih Slovencev sklenila;
a)	Da je vsled gori navedenih razlogov in še mnogo drugih, dosežena doba, da se bratske organizacije s celokupnim članstvom treh bratskih Zvez in članstvom Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v Kanadi — združijo v eno samo organizacijo.
b)	da bi tudi v bodoče dosegli čim večje uspehe so delegati in delegatinje konvencije Zveze Kanadskih Slovencev brez pridržka enoglasno sklenili:
1.	Da se združimo z vsem članstvom in celokupnim premoženjem v eno samo organizacijo južnih Slovanov, katera bo nudila vsakemu poštenemu in demokratičnemu južnemu Slovanu v Kanadi vse možnosti, da postane član te organizacije.
2.	Da naj bo ime bodoče organizacije Svet Kanadskih Južnih Slovanov, v okrajšavi; SKJS ali (Veče).
S tem sklepom obljubljamo, da bomo tudi v bodoče nudili vse svoje zmožnosti in skupno z vsemi južnimi Slovani v novi organizaciji pobijali klevete reakcionarnih skupinic rakrinkavali izdajalce naše nove in naše rojstne domovine ter nasprotnike delovnega ljudstva v splošnem.
Obljubljamo tudi, da bomo z vsemi močni na razpolago gojili bratstvo in enotnost v prvi vrsti med našimi južno-slovanskimi priseljenci, kakor tudi med ostalim kanadskim demokratičnim ljudstvom.
Ker visoko cenimo ime in tradicije svojih narodov, kateri so si v novi Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita izvojevali popolno svobodo in enakopravnost, kar je bilo doseženo z ogromnimi žrtvami, bomo prenašali to slavno ime Jugoslovanov in nove Jugoslavije med narode Kanade s čemer bomo dosegli večje uspehe v borbi za resnično demokracijo, boljše odnose med narodi Kanade in narodi Jugoslavije za utrditev trajnega in pravičnega miru.
Naj živi bratstvo in enotnost naših priseljencev v naši novi domovini Kanadi!
Naj živi ljudska skupnost v novi Jugoslaviji in njen voditelj maršal Tito!	j |f! P""!*®
Naj živi solidarnost vseh slovanskih narodov!
Kako vplivajo barve na žival in človeka
Splošno je znano dejstvo, da se rastline pod vplivom različnih svetlobnih žarkov razvijajo različno. Prav malo pa smo poučeni o vplivih, ki jih imajo barve na blaginjo in razpoloženje živali in ljudi.
Raziskovalci svetlobnih pojavov so šele v zadnjih letih odkrili nekatera zanimiva dejstva s tega področja. Dognali so naprimer, da imajo prašiči pri modri svetlobi mnogo boljši tek kakor sicer. Prašičereja, ki so svinjake od zunaj in znotraj prepleskali z modro barvo, oziroma jih razsvetlili z^ modro lučjo, lahko potrdijo resničnost tega pojava.
Modra barva vpliva tudi ugodno na človeka. Raziskovanja zavoda za eksperimentalno to je znanstvenimi poizkusi zvezano duševlovje v Amsterdamu so pokazala, da napredujejo dijaki najbolje v učilnicah, ki so pleskane z modro barvo.
nimajo teka, pa v rumene bolniške dvorane. Saj je splošno znano, da rumena barva človeškemu očesu prija in da se ob njej živci odpo-čijejo.
Za bolnike, ki jim je potreben popolen mir, priporočajo snežno bele prostore. Tudi v šolah se je izkazalo, da vpliva bela svetloba, pomirjujoče in osvežujoče, ker s svojo nevtralnostjo ne vzbuja nika-kih čustev.
Zanimivi so končno tudi uspehi ki so jih dosegli v blaznicah z ru-meno-zelenimi blazinami. Pod bla-žilnim vplivom te mešanice barv se umabolni kmalu pomirijo in postanejo zopet normalni, seveda v kolikor je to pri njihovi bolezni sploh mogoče.
Rdeča barva na bolnike, blagodejno vpliva ki so oboleli na kozah. Sovražijo jo pa purani in posebno biki. Bogatini ji niso naklonjeni ali to ni v vseh ozirih tako naravno
V neki bolnišnici v Chicago so šli | kot je pri drugih barvah, namreč še dalje, prepleskali so namreč biki se ne branijo rdeče pese, pu-bolniške in operacijske sobe z "us- rani kaj radi pokažejo rdeč "obe-treznimi" barvami. Bolnike, ki sek, kadar se razjezijo bogatini trpe zaradi nespečnosti, namešča- imajo pa radi rdeče češnje in druge jo v oranžnordeče sobe, bolnike ki podobne dobrote.
Gestapovski vojni zločinci pred vojnim sodiščem v Ljubljani
(Nadaljevanje in konec)
Pričujoči proces je pokazal, da so za te zločine im-perialisti uporabili najbolj zle in rafinirane sovražnike našega ljudstva, ljudi, ki so bili že davno pred vojno v taboru sovražnikov ljudstva kot konfidenti oziroma provo-katorji, ki so ob prvem stiku s sovražnikom hlapčevsko ponujali svoje usluge ali iz sebičnih razlogov strahopetno kapitulirali in padali čedalje globlje v svojem izdajstvu in pokvarjenosti. Pričujoči proces je pokazal dalje, kako so se vojni zločinci s pomočjo lažnih poročil in karakteristik iz Dachaua vrinili na najodgovornejša mesta v ministrstvu industrije, v najvažnejše veje industrije, v Kontrolno komisijo, zunanje ministrstvo in aparat CK KPS, na univerzo, železnico, prehranbeni aparat in pod krinko prijateljskih novinarjev vršili organizirano špijonažo in diverzijo.
»
Iz dokaznega materiala je dalje jasno razvidno, kako so vsi obtoženci delali po teh direktivah z istim zločinskim namenom, škoditi in rušiti gospodarske in obrambne moči FLRJ, pripravljati pogoje za intervencijo tujih imperialistov, katerih kolonija naj bi Jugoslavija postala, čeprav so po stari špi-jonski praksi hoteli imeti vsak svoj poseben kanal. Ti zločinci so ob istočasno hlinjeni ljubezni do ljudstva izvrševali najbolj sovražna dejanja proti ljudstvu, so hinavci in ciniki, kakršnih ne pozna naša zgodovina; hinavstvo, ki je daleč zasenčilo Tartuffovo hinanstvo in daleč zasenčilo hinavstvo in cinizem slovenskih belogardističnih klerikalcev.
Tovariši sodniki, dovolite, da preidem na vprašanje utemeljenosti obtožbe. Mislim, da so vse točke obtožnice z malenkostnimi izjemami v celoti potrjene in dokazane, marsikje pa je razprava dala material, ki konkretno dopolnjuje obtožbo. Vendar pa ne v tem obsegu, da bi morali razširjevati konkretne obtožbe v obtožnici. Obtožba je dokazana deloma iz popolnega priznanja obtožencev, številnimi dokumenti in pričami. Odgovornost obtožencev je tako vsestransko dokazana, da je ni treba podrobno utemeljiti. Pri vseh obtožencih iz Dachau-a, razen pri čoriču in Der-viševiču je smatrati kot obtežilno okolnost skrajno zavrženost vojnih zločinov ,ki so jih izvrševali. Prav tako je pri vseh omenjenih obtožencih iz Dachau-a značilno neiskreno in cinično obnašanje pred sodiščem in njihovo priznavanje šele pod težo najtežjih dokazov. Pri obtožencih Barletu in Gasserju mislim, da je treba upoštevati osebni cinizem, s katerim sta izvrševala vojne zločine. Obtoženi povojni zločini so vsem dokazani v preiskavi. Kot olajšilno okolnost je mogoče upoštevati edino pri obtoženem Benegaliju iskreno priznanje in okolnost, da je v službi bil podrejen Pufflerju in bil pod njegovim pritiskom.
Pred sodiščem so se pokazali kot skrajno zakrknjeni Puffler in Hahn Hilda, kot zakrknjeni Bar-le, čorič, Derviševič. Glede na težo kaznivih dejanj in izvršenih vojnih zločinov, družbeno nevarnost in osebno odgovornost mislim da je treba uporabiti najstrožjo kazen za Presterla, Diehla, Žuraniča, Oswalda .Barleta, Pufflerja, Ste-pišnika, Gasserja, Hahnovo, Krajn-ca in Ličena. Košir, Benegalij, posebno pa čorič in Derviševič zaslužijo primerno, vendar nekoliko nižjo kazen, čeprav so izvrševali zelo težke zločine proti svojemu ljudstvu. Iz preiskave je razvidno, da se niso tolikanj neposredno in iniciativno udeleževali zločinov ter izvršili manjše število kaznivih dejanj.
Obtožencem so dokazana težka kazniva dejanja, vojni zločini v • Dachau-u, poleg tega pa izvrševanje gospodarske sabotaže, diverzij, načrtnega škodljivstva, protiljud-ske propagande in špijonaže po direktivah in v korist inozemskih agentov imperialističnih držav. To so tolikšni zločini in tako umazani in podli, da ni mogoče najti primernih besed, da bi jih lahko opisali. Vsa grozotnost in gnusna zavrženost teh zločinov se je od dneva do dneva vedno bolj odkrivala pri tej razpravi. Vse naše ljudstvo je lahko videlo, kakšni izvržki človeške družbe so ti obtoženci, brez trohice človeške časti in ponosa, brez kakršnega koli nacionalnega čustva so cinično in bestialno morili, prav tako cinično, zahrbtno in podlo so izdajali svojo domovino in uničevali plodove dela našega ljudstva.
Zato sem prepričan, da izražam zahtevo vsega našega ljudstva, mož in žena, starcev, mladine, delavcev, kmetov in inteligence, in zahtevo vsega jugoslovanskega ljudstva; zlasti pa je moja sveta
dolžnost zahtevati v imenu vseh katere odgovarja, ter izrazil pre
neštetih tisočev mučenih in trpinčenih, živih in mrtvih interniran-cev iz Dachaua: Neusmiljeno počistite našo ponosno in lepo domovino teh najbolj gnusnih in podlih izdajalcev, izvržkov in propa-lic, kar jih pomni naša zgodovina, da bo ostalo za njimi samo še globoko zaničevanje in prezir našega rodu.
Tako očiščenje naše domovine je pot k novim uspehom, k še večji utrditvi in učvrstitvi našega družbenega in državnega organizma. Ta obsodba naj bo opomin vsem odkritim in prikritim sovražnikom, ki bi hoteli še motiti naše ljudstvo pri njegovem ustvarjalnem delu in pri izpolnjevanju petletnega plana in utrjevanju naše republike in države, ki bo korakala kljub vsem zločinskim poskusom sovražnikov našega ljudstva po svoji zmagoviti, čeprav često trdi poti do končnega cilja — do dviga blagostanja, do izgraditve nacionalne in človeške kulture v socializmu, vse to pod modrim vodstvom njenega največjega sina in heroja maršala Jugoslavije tovariša Tita.
Govor javnega tožilca so poslušalci v dvorani sprejeli z navdušenim odobravanjem.
GOVORI BRANILCEV IN ZAKLJUČNA BESEDA OBTOŽENCEV
Ko se je dolgotrajno ploskanje poleglo, je predsednik sodišča dal besedo zastopnikom obrambe. Nekateri branilci pa so v svojih govorih predvsem razlagali zločine obtoženih, namesto da bi sodišču pomagali pri odmeri pravične kazni.
Javni tožilec je na koncu odgovoril obrambi in naglasil, da ni stvar, obrambe razvijati filozofijo in razlagati zločine, ampak je dolžnost obrambe predvsem razlagati stvari, ki bi kot olajšalne okolnosti prišle v poštev pri odmeri kazni. Sodna dvorana ni mesto za razlaganje zločinske miselnosti, niti se tako strašnih zločinov ne more zmanjševati s kakimi sofizmi. Naglasil je tudi, da v imenu vsega slovenskega ljudstva odklanja tako obrambo kot anacionalno in amo-ralno, kar so poslušalci potrdili s ploskanjem in odobravanjem.
"Ravno tako v zvezi z obtoženim Kranjcem govoriti o samoobrambnih nagonih je, mislim, popolnoma deplasirano," je nadaljeval javni tožilec. "Deplasirano zaradi tega, ker to samo kaže tisto miselnost, ki jo je slovenski narod med osvobodilno borbo v celoti odklonil. Slovenski narod ni zaradi svojega samoobrambnega nagona stopil v službo okupatorja, ampak je iz tega nagona stopil v borbo proti okupatorju." (Ploskanje.)
Zatem so obtoženci imeli svoje zaključne govore. Obtoženi Diehl je izjavil, da je kriv za vse zločine, ki jih ne bo mogel popraviti. Prav tako je obtoženi Oswald dejal, da se zaveda vse težine zločinov, za
pričanje, da bo sodišče izreklo primerno sodbo. Obtoženi Barle je sicer priznal svojo krivdo in priznal, da je propalica, dvoličnež, liceme-rec in zakrknjenec, a je na koncu strahopetno prosil, naj mu sodišče da priliko, da pokaže, "da hoče postati pošten človek". Obtoženi Puffler je izjavil, da je slab, dodal pa, da ne tako, kot so nekateri dobili vtis.	»
Obtoženi Presterl je v zaključni besedi rekel, da bi dodal še nekaj besed obrambi svojega branilca, nato pa je nadaljeval: "Visoko vojaško sodišče! Priznavam se krivega, da sem velikopotezno gostoljubnost slovenskega naroda tako grdo zlorabil. Ni nobenih besed, ki bi bile dovolj slabe, da bi pravilno izrazile tako ravnanje. Do svojega dvajsetega leta, ko sem se še navdušeno boril za osvoboditev delavskega razreda, si nisem pač nikdar mislil, da bom nekoč igral tako slabo vlogo. Moja pot v umazanijo se je začela kakor pri mnogih drugih, ko me je policija zlomila. Pot, ki je z blazno brzino vodila navzdol, se je začela tam, kjer se konča vera v moč ljudstva. Ta vera je temelj vsakega prepričanja in samo majhen korak na stran, pa se že začne blatno polje kapitalistične luže. To sem vsa ta leta občutil, ko sem obupno poskušal najti pot nazaj; a kdor je enkrat v številnih zankah te satanske mreže, ne more več ven, četudi hoče, dokler ga iz tega ne iztrga močnejša sila, kakor je moč imperialističnih banditov. Da je danes taka močnejša sila, dokazuje ta proces. Sem v vsem kriv in sem zaslužil smrt. Nočem zmanjševati svoje krivde. S strašno jasnostjo vidim danes, kaj ljudstvu pomeni I «>vražna agentura. Tajna vojna se je razvila in zapadni imperialisti z vsemi sredstvi proti naprednim ljudskim državam nizajo zločin na zločin, da bi razširili moč nekaterih imperialističnih sil. Obžalujem le, da sem bil na napačni strani. Tudi moja domovina je zaradi delovanja take ljudstvu sovražne agenture postala kolonija. Tam sede agenti v vrhovih vseh strank, se razširjajo v gospodarstvu in skupno z zapadnimi okupacijskimi oblastmi vodijo prišepetovalno kampanjo, ki naj bi ljudstvo nahuj-skala proti Jugoslaviji in Sovjet-ski*zvezi. Z grozovito jasnostjo vidim danes, da te narodu sovražne agenture ne povzročajo nesreče samo v Jugoslaviji, ampak da pomenijo tudi satansko zavero proti ^svetovnemu miru. S svojega potovanja po Jugoslaviji imam velike primere o novem delovnem poletu na mladinski progi, v Železniku in drugih mestih, pri tem pa me je sram pred nizkotnostjo svojih dejanj in pred zločinskim delovanjem, ki mi je bilo naročeno. Nisem pa imel moči, da bi šel nazaj. Še v preiskovalnem zaporu sem v sebi bojeval težki boj, dokler nisem iz sebe lahko izločil ta globoko zasajeni strup. Vsaka kapitalistična
Vojna v Palestini
Beograd, — (Tanjug) — V glasilu komunističnega informacijskega urada v Beogradu piše'Jan Marek v številki, ki je izšla 1. junija o vojni v Palestini. On pravi o njej: "Komaj je bila proglašena židovska država, že je pet arabski po Vel. Britaniji kontroliranih držav; Egipt, Sirija, Transjordan, Irak in Lebanon — po nasvetu britanske vlade naskočilo in napovedalo vojno Izraelu.
"Ob 1. uri zjutraj 15. maja, ko so egiptovske, sirijske in trans-jordanske čete ob istem času z juga, severa in vzhoda prekoračile meje in vpadle v Izrael je bilo dokazano s tem, da je bilo novo pobijanje pripravljeno v naprej po dobro pripravljenem načrtu.
"Ni nobena tajnost, da se je ta plan izdelal v glavnem mestu Britanije, katera je ravno "potegnila" svoje čete iz Palestine po 30 letih nekontrolirane administracije tamkaj.
"Vse arabske sile, ki operirajo proti Židom so opremljene z britanskim orožjem in so vodjene po britanskih oficirjih, kateri so si nadeli ime "Paša". Arabski voditelji prejemajo ukaze po teh "pašah" in posledica tega je, da je Veliki Britaniji v očeh svetovne javnosti dokazana krivda oborožene napadalnosti proti Izraelu.
"Napačno pa bi bilo smatrati Vel. Britanijo, kot edino odgovorno za to novo vojno. Vlada druženih držav, katera sedaj poskuša igrati vlogo prijatelja in varuha nove židovske države, sledi stališče v Palestini, katero, ako karkoli, poos-truje položaj na bližnjem vzhodu.
"Kot je znano je po dolgih pogajanjih o Palestini generalna skupščina Združenih narodov pristala zadnji november, da upostavi
dve neodvisni državi v Palestini — židovsko in arabsko. Ta odločba katera naj bi storila konec staremu sporu, je bila toplo pozdravljena po ljudstvu v Palestini in po svetovni javnosti. Par tednov pozneje je vlada Združenih držav nenadoma zavrgla to odločbo organizacije Združenih Narodov in tako povrnila v Palestino ozračje, stavk, oboroženih spopadov, strahu in terorja.
"S pomočjo svoje mehanične večine pri OZN je ameriška vlada povzročila odločbo OZN o Palestini ničevo in neveljavno (null an void).
"Progresivno ameriško časopisje, je bilo tedaj mnenja, da je bilo opuščenje razdelitvene odločbe po ameriški vladi diktirano po oljnatih magnatih posebno po Standart Oil Company of California in Texas Oil Company, katera lastuje Arab-Amerikan Oil Company (ARAMCA), ki je tesno povezana z arabskimi fevdalnimi poglavarji.
"To nečastno in neodgovorno obnašanje ameriške vlade povzroča veliko zgražanje in nezadovoljstvo povsod, v Palestini in Združenih državah.
V skrbeh radi naraščajočega nezadovoljstvo nad ameriškem zuna-nje-političnem stališčem, sta Truman in Marshall vprizorila še eden drugi zaokret (somersault). Med tem ko so ameriški zastopniki v OZN rabili svojo že poznano taktiko pritiska in hoteli potisniti z parnim valjarjem svoj predlog va-ruštva za Palestino kot edino sredstvo za vladanje Palestine — je ameriška vlada prva pripoznala dejstvo palestinske razdelitve in dala svoj blagoslov novi židovski državi.
"Celo tisti del ameriškega časopisja, ki po navadi odobrava vsako
policija bi me bila stokrat ubila, toda tukaj so postopali z menoj kot s težkim bolnikom. Prav zato sem lahko prodrl ta začarani krog, ki me je skozi polovico življenja držal v okovih. Vendar sem zopet dobil vero v moč ljudstva in sem prepričan, da bodo imperialistični banditi ta boj izgubili, če še toliko agentov pošljejo v to deželo. Morajo ta boj izgubiti, ker iz dneva v dan postajajo slabši, dočim ljudstvo dobiva vedno nove korenine, postaja vedno močnejše in tako stopa naprej do zmage. Prosim sodišče, da izreče pravično sodbo,"
Obtoženi Kranjc je sprejel obrambo svojega branilca in nadaljeval: "Svojo krivdo priznavam in jo globoko obžalujem. Smatram, da je bila vsaka beseda v obrambi zame odveč, v celoti pa bi v neki zvezi pomenila nov zločin. Ko sem sedaj pred slovenskim narodom razkril svojo pokvarjenost, olajšan pričakujem pravične sodbe."
Stepišnik je izjavil ,da se globoko kesa za svoje zločine in sprejema kazen. Obtoženi Ličen" je dejal: "Kriv sem, sodite!" Obtoženi Gasser je priznal globoko krivdo za škodljivstvo, zanikal pa špijonažo. Obtožena Hahn je obžalovala ',klevetniške namene" in prosila za milo kazen.
Obtoženi Košir ni sprejel obrambe branilca ter nato izjavil: "Gre za to, da sem se med preiskavo s krvavečim srcem ob podpori naše ljudske oblasti dokopal do spoznanja svoje krivde in ne bi rad videl, da bi kdo zameglil to moje spoznanje, kakor ne bi rad videl, da bi kdor koli prikrival dvojni značaj, kakršnega kaže dachausko taborišče in vsa taborišča. Naša ljudska oblast, lahko rečem, je bila tista, ki je razkrila, kako je poleg milijonov in milijonov mučenikov peščica ljudi prodajala svoj narod. Naša ljudska oblast je, mislim, prva praktično to dokazala s tem našim procesom. Zavedam se svoje velike
krivde in priznavam vse svoje zločine. Zaradi tega ne mislim govoriti dolgega ciceronskega zagovora. Izrazil bi le na kratko tole željo: če so delovno ljudstvo, domovina in Partija mnenja, da svojih zločinov ne morem popraviti, tedaj naj visoko sodišče izreče najhujšo kazen. Če pa so delovno ljudstvo, domovina in Partija mnenja, da še lahko popravim ta svoja zločinstva, tedaj bom hvaležen za milejšo kazen in bom to svojo hlavežnost dokazal s svojim delom."
Za njim pa je tudi obtoženi Ju-ranič odklonil navajanja obrambe in dejal, da njegovih zločinov ni mogoče opravičevati. Obtoženi čorič je priznal krivdo in prosil za kazen, da bi mogel popraviti svoje zločine. Obtoženi Derviševič je zanikal, da bi za tako imenovano "protifašistično organizacijo" vedel, da je bila provokatorska. Obtoženi Benegalij pa je izjavil, da se zaveda svoje krivde.
S tem je bila razprava končana, sodba pa je bila izrečena v ponedeljek 26. aprila 1948.
OBSODBA
ki jo je izreklo Vojaško vrhovno sodišče proti špijonski skupini Diehl, Oswald in soobtoženci so obsojeni na smrt s strelitvijo: Diehl Branko Oswald Stane Barle Kari Puffler Kari Presterl Martin Kranjc Boris Stepišnik Milan Ličen Vladimir Gasser Pavel
Hahn Hilda ,bila pozneje pomi-loščena na 20 letno ječo). Juranič Oskar
Na 20 let odvzema prostosti s
prisilnim delom:
Košir Mirko
Na 15 let: čolič Peter
Na 16 let: Derviševič Ramo
Na 18 let: Benegalij Jože
Niso za zvezo z Kanado še manj za britansko administracijo
St. John's Nfld. — Tukaj so se dne 3 junija vršile volitve namreč ali naj Nova Fundlandija ostane pod angleško upravo kot do sedaj, ali se priključi Kanadi in ali naj postane neodsvisna dežela s svojo odgovorno vlado.
Nepopolna poročila pravijo ,da se je ljudstvo izreklo za samostojno, svojo odgovorno vlado, dočim je bilo skoraj približno toliko glasov za združenje s Kanado. Za sedanjo angleško administracijo je bilo oddanih malo glasov.
Od 25 skupnih volilnih okrožij v Novi Fundlandiji je v 24 volilnih okrožjih poročilo glasovanja po sledečem redu:
Za neodvisno odgovorno
MIHEC - JAKEC
Mihec: Toliko se govori o Mar-shallovem planu. Ali mi lahko razložiš, kaj je to prav za prav?
Jakec: Nič novega. Naš prebrisani Kraševec je to že davno po-gruntal.
Mihec: Kako?
Jakec: Ali se ne spominjaš pripovedke o konju in petelinu? Kraševec se je v hudi bolezni zaobljubil, da bo, če ozdravi, prodal konja in dal ves izkupiček za sveče v zahvalo sv. Antonu. Ko je ozdravel, je gnal na semenj konja in petelina. Konju je bila cena ena krona, petelinu pa tristo kron. Toda kdor je hotel vzeti konja je moral obenem kupiti tudi petelina. Tako je sv. Anton dobil svečo ža eno krono.
Mihec: In Marshallov plan?
Jakec: To je pa tako: Recimo, da potrebuješ 1000 ton premoga. Dobil ga boš 100 ton, zraven pa boš moral kupiti 50 vagonov krompirja, ki ga ne potrebuješ. Krompirju, ki si ga sam pridelal, bo usojeno, da segnije.
Mihec: Ubogi sv Anton!
Jakec: Da, da. Ga ni čez Kra-ševca in Američana.
Ljudski Tednik
vlado ............................ 59.909 gl.
Za priključenje
Kanadi ...................... 53.881 gl.
Za obdržanje britanske
administracije, še za
pet let .................................19.178 gl.
Celo pa, čeravno je ljudstvo Nove Fundlandije izrazilo svoje želje, so nekateri krogi mnenja ,da se bo v teku dveh mesecev izvedlo ponovno glasovanje. To zagovarjajo s tem, da hočejo imeti popolno večino.
Glasovalo se bo samo na dva načina namreč; ali za priključenje Kanadi, ali za samostojno odgovorno vlado Nove Fundlandije. Na ta način se bo dalo priliko izraziti onim, ki so pri sedanjem glasovanju oddali svoj glas za obdržanje britanske administracije še za 5 let.
Toronto
Organizacija Sveta Kanadskih Južnih Slovanov bo priredila svoj prvi izlet to leto v nedeljo 13. junija na farmi za Cooksvillom.
Na izletu bo dovolj pečene jag-netine in raznih športnih iger.
Autobusi bodo odhajali izpred Makedonsko-bolgarske dvorane 386 Ontario Street ob 10.30 in 11.30 dopoldne. Iz West Toronto bo odšel autobus ob 11. uri dopldne iz Vine St.
Potokaz: Vzemite "highway" št. 5 do Cooksville. Pri "stop lights" se obrnite na desno na "highway" št. 10 in vozite dokler ne boste videli napisov kateri vam bodo kazali pot na mesto piknika.
stvar, ki jo stori ameriška vlada v svoji agresivni zunanji politiki, je enoglasno obsojalo stališče o Palestini, ki ga zavzemata Truman in Marshall ter ga imenovalo; "zmešnjavo", "neodgovornost", in "nevarno stališče".
"Časopisje seveda je oprezno, da ne bi izdalo vzroke za te neprimerne diplomatične zaokrete. Očividno si ne upa pojasniti svojim čitate-ljem, da je sedanja ameriška vlada popolnoma v rokah trustov, bankirjev in vojaških najemnikov, da poskuša biti na obeh straneh plota, poskušajoč zagotoviti interese peščice monopolnih podjetij in na drugo stran pa bi rada ostala popularna doma^TEiiTNJredvečer predsedniških
l]3fetjaB»
Organizacija Sveta Kanadskih Južnih Slovanov na vzhodnem delu Toronta prirejuje velik poslovilni banket tovarišem in tovarišicam letošnje prve grupe povratnikov dne 12. junija v Makedonsko-bol-garski dvorani 386 Ontario St. Začetek ob 7.30 zvečer.
Glavni govornik na banketu bo tov. Edo Jardas bivši gl. tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kateri se vrača s prvo skupino v domovino.
To bo eden največjih banketov, ki smo jih do sedaj priredili. Za večerjo bo na ražnju pečena jag-netina.
Vabimo ves naš narod mesta in okolice, da se udeleži banketa in poslovi od naših vračajočih tovarišev in tovarišic, ki odhajajo v domovino, da pomagajo graditi pet letni plan.
Vstopnina po osebi bo $1.25. Otrokom z stariši je vstopnina prosta.
gimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiips
j PESEM GORA I
.?illlllillllllMIIIIillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII?
MIŠKO KRANJC
Gledal je orumenelo jesensko gorsko pokrajino okoli sebe. Mislil je na oni daljni čas, ko je še bil študent in je nekoč v domačih gorah ob takem času tako stal in čakal Lenko, takrat, ko je, kakor se je opravičil v šoli, "nenadoma težko zbolel," v resnici pa je pobegnil za dva dni na Jame, da bi lahko razodel Lenki, da jo ljubi. Ni mogel dalje prenašati. — Takrat kakor zdaj se je nebo zaobla-čilo in mokre megle so se vlačile nad gorami. Tudi tedaj je bila jesen in čudovite jesenske, umirjene barve so mu takrat na Jamah tako dobro dele, da ga je nekaj posebnega prevzelo, ko je razodel svojo ljubezen, in je nato vzhičeno napisal v svoj zvezelt pesmi: "Jesen je tu, jaz pa sem tako vesel in mlad. . ."
Da, se je zdaj grenko nasmehnil. — Jesen je tu, samo da sem jaz tako star in mrtev, star in mrtev. . .
Mrtev je bil in od tistih dob, ko je bil napisal, da je tako mlad, pa do tega dne, je minilo že skoraj pet in dvajset let. Toda ne leta, starega ga je storila tista mučna samota, v kateri je prebil ta dolga leta in občutek, da ni bil nikjer in z ničemer zraščen. Pet in dvajset let ene same prikrite, a vendar trpke bolečine, ki jo je ubijal, a ne mogel ubiti, ki je ni mogel nikomur razodeti in se mu je kljub vsemu razočaranju, kljub vsemu posmehu večno vračala rahla vera: nekoč —. Kaj je pomenil ta "nekoč", sam ni vedel. Ali je ta nekoč pomenil vrnitev Lenke ?
Zdaj je bila Lenka tu, tu je bil tisti "nekoč" in na mestu velikega sproščenja, ki ga je pričakoval, je prišlo ¡samo grenko, bedno spoznanje, da je v njem vse mrtvo. Ta občutek je bil ne samo brezupen, marveč nekam grd. To srečanje je strgalo krinko z obraza življenja in za vsem je zazijala strašna praznina, strašna resničnost. Ni več hikakih prividov, ni več nikakih sanj. Ostala je samo resničnost, s katero se bo treba sprijazniti. Zdaj je vedel, da jutrišnja pot ne bo v ničemer podobna današnji in včerajšnji.
Jutri —, jutri se bo začel nov dan.
Prebudil je enega od potujočih, da ga je zamenjal, ko je že tri ure stražil.
Ob dveh jih je gospodinja, starikova kmečka ženica z dobrodušnim obrazom, vse prebudila, ko jim je prinesla na mizo žgancev in mleka. Na njenem obrazu se je zrcalila materinska ljubezen do vseh teh preganjanih otrok, ki so se ji zdeli tako domači, v resnici nekam njeni in ki so vsak teden vsaj enkrat vstopili v ta njen kmečki dom. Ne prav ti, marveč podobni, toda kratkovidna jih ni ločila in je mislila, da so večno eni in isti. A na tem njenem obrazu je ležala tudi brezmejna skrb: vedela je, kaj jih čaka, ako bi se sovražnik nenadoma pojavil okrog doma. Spočetka se je bala za dom, da ji bodo požgali vso njeno radost in srečo. Zdaj je mislila samo še na nje, samo za nje se je še bala. Dom. . . je dognala nekoč v nočni nespečnosti, — lahko znova postaviš. Celo lepšega; človeka pa, ki pade, ne obudiš nikdar več. Od tedaj ni več mislila na svoj dom, ni več mislila nase, ki je bila že pred grobom mislila je samo še na svoje otroke. . .
Samo opravičila se je, da nima dati kaj boljšega. Ko pa so ljudje videli mleko v skledi, v drugi pa žgance. so z glasnim vzkzlikanjem povedali, da na svetu ni boljših stvari od mlečnih žgancev.
Maks je sedel nasproti Lenki in se je včasih ozrl po njej. Vedel je, da Lenka kljub vsemu še vedno čaka, da bi se pogovorila z njim.
Na drugi strani je sedel Drejc. Tudi ta se bo še hotel pogovoriti z njim. Zvečer se bodo ločili, do vode jih bo še pospremil, tam pojdejo vsak svojo pot. Drejc ga bo še poslednjič rotil, naj pristopi k njim. Pa saj je vedel, da pojde za Drejcem. O tem sploh ni več razmišljal. Sam je dognal, da ni druge poti, kakor tja, kjer so vsi, ki se borijo za domovino, za svobodo, za novo podobo sveta. Vse to drugače ni moglo biti. Toda on doslej ni mogel, ker je bil zaljubljen v svojo osebno bolečino, ker je hotel še vedno bežati, ali vsaj nekoč zopet pobegniti nazaj v svoj svet, na svojo Mrtvo Goro.
Srečanje z njo, zaradi katere je, vsaj kakor se mu je zdelo, bolehal toliko let, mu je razodelo, da je bilo pri vsemu nekaj nezdravega; neka usodna pomota je ležala nad vsem. Ni si želel obračuna z njo, kakor je zdaj sprevidel in čutil, niti si ni želel z njo zlitja v celoto; ne obsodbe ne odpuščanja. Zato ker je bil mrtev. Zdaj se je zavedal, da je v njem celih pet in dvajset let umiral osebni človek, le umreti ni mogel. Ko jo je srečal, je umrl. Tako ljudje umirajo v resnici: kadar nekoga težko pričakujejo, zavlačujejo in zavlačujejo s svojo smrtjo na smrtni postelji. Ne samo ure, ne samo dneve, celo tedne, da, včasih celo mesece. Ko pride tisti v kogar so tako verjeli in si ga tako želeli, se ga dotaknejo z roko, se nasmehnejo grenko, se obrnejo k steni in — umrejo.
Tako se je zgodilo z Maksom; ko se je srečal z njo, je umrl. Umrl je Maks z Jam, nekoč študent, pesnik, potem potepuh, človek gora, človek samote, človek osebnih bolečin, zaljubljenec v te bolečine, in v samoto, sovražnik sožitja z ljudmi.
Ta dan je živel že drugi, drugačni Maks. In oba razgovora, ki ju mora imeti z Drejcem in Lenko, mu ne moreta prinesti nič novega. Drejc bo klical in rotil tistega Maksa, ki ga ni več, ki je že prešel, in Lenka bo izpovedovala svoje bolečine tistemu Maksu, ki je umrl. Novi, današnji pa je že daleč od nekdanjega. Vse, kar bo Maks vračajoč se pod Mrtvo Goro mislil in sanjaril, bo samo poslednji odmev nečesa, kar je bilo, a je za vekomaj pokopano.
Zato se je samo nasmihal, ko mu je popoldne, — bila sta zunaj sama, — Drejc govoril spet o domovini in ga poslednjič rotil.
"Ti le mirno potuj dalje," mu je dejal naposled, "in glej, da se popolnoma pozdraviš, če boš ti mene ubogal, bom jaz tudi tebe."
"Ali je samo to pogoj ?" je vprašal Drejc.
"Ne, ne!" je vzkliknil Maks, "to je samo poslednji pogoj!"