Leto LXVIL, ŠU 9
petek
Cena Din 1.—
V*
mš
Imnaja vaak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji tnseratl petit vrata D1d 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-. sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon Št. 3122, 3123, 3124. 8125 tn 3126
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica »t. 6
RAZPADANJE KLERIKALNE STRANKE
V AVSTRIJI
Nenaden preokret v notranjepolitičnem razvoju — Dollfuss prepustil vodstvo Heimvvehru — Klerikalna stranka v popolnem raz-
sulu pomišlja na prostovoljno likvidacijo
Dunaj, - 12. januarja, r. Dogodki v delavskih taboriščih, ki so izzvali velike nemire in nerede po vsej državi, so povzročili, da |e prišlo do hitrejšega razčiščenja položaja, kakor pa se je moglo pričakovati. Istodobni pojav radikalnih zahtev heimwehrovskih voditeljev in novega vala narodnosociali-stične akcije je prisilil dr. Dollfussa, da čim prej reši svoj režim
Včeraj so se ves dan vršila pogajanja med knezom Starhembergom in dr. Dollhissom na osnovi sklepov konference heimwehrovskih voditeljev, ki so, kakor znano, zahtevali, da se prepusti vsa eksekutivna oblast Hehn-wehru, da bi se na ta način najhitreje in nairadikalneje iztrebili ne samo vsi hHlerjevski, marveč tudi vsi marksistični elementi. Heim\vehrovci so očitali dr. Doilfussu, da jih zlorablja in izigrava ter so mu zagrozili ,da ga bodo zapustili, ako ne sprejme njihovih zahtev. Pozno zvečer je izšel ukaz, s katerim je dosedanji državni podkan-celar fn glavni eksponent Heimvvehra v vladi major Fey imenovan za ministra javne varnosti, kar pomeni, da mu je podrejena celokupna eksekutivna oblast.
To imenovanje je izzvalo v vsej politični javnosti največjo senzacijo in ga smatrajo za dokaz, da se je dr. Dollfuss v celoti udal zahtevam Heim-wehra in s tem pristal na radlkalizacijo
avstrijske notranje politike v duhu heimvvehrovskega programa, ki stremi po pofaštistenju Avstrije. V političnih krogih z največjo napetostjo pričakujejo nadaljnjih ukrepov. Splošno sodijo, da bo v najkrajšem času prišlo do razpusta vseh političnih strank In da bo Heimwehr pri sestavi nove ustave skušala uveljaviti svoj program stanovske in korporacijske države.
Ta preokret v notranji politiki, ki fe obenem dokaz, da so brez podlage vse govorice o skorajšniem m nekako že perfektnem sporazumu med dr. Dollhissom in narodnimi socialisti, je izzval na drugI strani veliko zmedo v vrstah krščanske socialne stranke. ?e umik duhovščine je zadel stranki udarec, ki bi ga le težko prebolela. Uve-IjavHenie prestiža HeJmwehra v vladi pomeni za str?nko nov hud udarec, ker predstavila konec klerikalne samovoze. Posledice te<ra preokreta se že kažeV>. Iz klansko socialne stranke so začele izstopati njene najmočnejše organizacije.
Posebno pozornost vzbuja v političnih krogih izstop največjih organizacij na Gornjem Avstrijskem, katoliškega ljudskega društva in katoliške kmetske zveze ter katoliške zveze kočarjev m poljskih delavcev, ki so tvorile doslej najmočnejše organizaclie klerikalne stranke. Vse tri organizacije so najavile svoj Izstop iz krščansko socinltre stranke In svoj pristop k Dol-
fussovi patriotski fronti. V svoil skupni izjavi poudarjajo, da smatrajo patriotsko franto za nosilca avstrijske obnove ter da odklanjalo liberalno demokratično strankarsko državo. Ta izjava Je nedogledne politične važnosti, ker dokazuje, da se hoč>k> stanovske organizacije docela ločiti od klerikalne stranke. Predsednik katoliškega ljudskega društva, član narodnega sveta dr. Aigner, Je podal ostavko z morivac'V>. da noče ovirati nadaljnjega razvo'a in delovap'a te onrpnlzacPe. Vladni organ »Neu?gke'tsweftbM*« objavlja o vsem tem obširno poročilo, v katerem pravi med drugim:
Razume se samo po sebi, da ne more ostati brez dalekosežnih posledic za kr. ščansko socialno stranko, če najmočnejše organizacije Izstopalo In gredo po poti, ki vodi proč od stranke.
Gonre avstrijske organizacije do-karnje'o s tem. da noČeV> več sodelovati pri strank p h In da je tudi pri niih prevladalo snornan.te. da se morajo vse stranke brez razlike razpustiti.
V krogih klerkalne stranke same si Še niso na jasnem, kal naj store. Smatrajo pa. da ne bo dniwra Izhoda, kakor da nosnem a »o katoliški cen trum v Nemčiji in stranko sami likvidiralo. S tem bi re*'li tudi Dofifussa neprl-le*ne«ra koraka r>T>fi lastni st^nkf. na dnivi strani pa olajšali prehod v novo strnite.
ASera Staviskega pred poslansko zbornico
Danes se bo odločila usoda vlade, ki napoveduje naj*
odločnejše ukrepe
Pariz, 12. jan, r. Veliki finančni škandal, ki je grozil strmoglaviti celo vlado, je bil včeraj predmet obširne debate v poslanski zbornici. Vsi govorniki so zahtevadi, naj se afera, ki je vzbudila toliko prahu, brezobzirno razčisti. Ministrski predsednik Chau-temps je na seji podal obširno izjavo, v kateri je orisal razvoj vse afere in napovedal najstrožje ukrepe vlade in obenem apeliral na zbornico, da vlado pri tem podpira. Debata je bila po govoru ministrskega predsednika prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne. Govor ministrskega predsednika je napravil tako v zbornici kakor v javnosti najboljši vtis in splošno sodijo, da bo vlada dobila zaupnico in s tem moralno oporo za energično akcijo, ki jo ie napovedal Chautemps.
Izjava Chautempsa
Pariz. 12. januarja. AA. Havas poroča: Na včerajšnji seji poštanske zbornice ie predsednik vlade Oharutemps odgovoril na interpelacije o aferi Staviskega in dejal med dru^m:
Moj namen je brez odloga podati izjavo spričo ciničnega izrabljanja te afere s strani nepoklicanih. Trdno sem odločen vse storiti, kar mi dolžnost veleva, vzlic maščevalnosti, ki me utegne zaradi tega jutri zadeti. Med splošnim pritrjevanjem na vseh klopeh je Chautemns n-adnljeval: Nikoli se nisem bal, ali me bo moj nastop strmoglavil Hotel sem samo ukreniti vse potrebno, brez ozira na osebne in na rodbinske zveze. Nato je Chautemps med splošno pozornostjo podal zgodovino umazane kariere Staviskega, našteval ugodnosti, ki jih je bil slepar deležen, in nepravilnosti, ki jih je morala ugotoviti upravna kontrola trgovinskega ministrstva. Sporočil je zbornici, da se je obrnil na vse upravne urade, naj lojalno podpirajo preiskavo, ter ponovil, da se ne bo ustavil pred nobenim prijateljskim ne rodbinskim oz^rom. da se stvar popolnoma razčisti. Napovedal je popolno preureditev policije zlasti panike policije. Dalje je rraglasil nujnost moralne reforme in rekel, da bo predložil zakonski načrt, po katerem bodo obrekovalci prisiljeni svoje trditve brez odloga dokazati. Med silnim pritrjevanjem na vseh levičarskih klopeh je naposled Chautemps zahteval od parlamenta, naj reši režim in javno moralo ter naj se zgrne za vlado. Po Chsutempso-vem govoru se je nadaljevanje debate odgodilo na danes.
Pristopajte fe „Vodnikov2 družbi"
Pariz, 12- januarja. A A. Današnji hitra-niiki obširno komentirajo včerajšnjo sejo poslanske zbornice in na<glaŠafo. da ie Chau-tempsov govor napravil odličen vtis. Medtem, ko spričo nervoze pred sejo ni bilo moči niti ueibati. kakš-m bo izid dobile, se zdi danes docela nedvomno, da bo *ner-gični nastop predhodnika vlade zaeotovil kabinetu vel'ko večino, ko bo danes posta'«»1 vprašanj za jpnice.
>P*tit Parisien« pise: Chautemps ie hotel predvsem govoriti kot priča in povedati vso resnico ter poudariti, da s? ne bo dal odvrniti s svoje poti od nobenega političnega ali osebnega ozira. Seja je bila mirniiša, kakor so nekateri pričakovali in Chautemosa so poslušali v t'Sini. ki jo ie prekinilo pogosto toplo pritrievanie.
»Le Journal« pi5»: Chautemps je moral pledirati v zelo kočliivi stvari. $vo?o nalogo le rešil izredno mojstrsko. v^milieno ie raaš&lil afero do korenin in energično napovedal, kako misU v bodoče nastopiti. Če ne pride prf današnji debati do kak?ea presenečenja, pač ni drzno prerokovanje, da ie kriza prestanu.
Podobno naglasa rudi »Matinc velik vpliv in avtoriteto Cbautemps^vsga govora, kj ga Je večina zbornice sprejela s tool:m pritrjevanjem. S tem se je poloza? znatno razčistil
Nove demonstracije
Pariz, 12. jan. r. Sinoči je kljub vsem varnostnim ukrepom policije prišlo v okolici poslanske zbornice do novih in velikih demonstracij. V okolici zbornice se je v poznih večernih urah zbralo okrog 5000 ljudi, večinoma roialistov, ki so skušali prodreti do poslanske zbornice, čeprav je bila seja v tem času že končana. Demon-strantje so vzklikali: Doli tatovi, doli podkupljeni parlamentarci. Predsednik »Action Francaise« Pujot je bil aretiran. Proti polnoči je skušala druga. sKupina okrog 300 ljudi znova prodreti proti zbornici. Policija je nastopila z vso ostrostjo. V teku Izgredov je bilo 362 oseb aretiranih, v spopadih pa je bilo ranjenih 30 policajev In 50 demonstrantov. Do sličnih izgredov je prišlo tudf v Lyonu. kjer je bilo izvršenih 12 aretacij.
Nova razkritja
Pariz, 12. jan. r. Preiskava o bavonn-skem škandalu spravlja na dan vedno nova odkritja. Tako poročajo listi, da je hudo kompromitiran tudi ravnatelj nacionalističnem lista >Jour„ Paul ILewy, ki je ba'e dobil od Staviskega nad en milijon, žrtev škandala bo postal najbrte rodi ugledni eeneralni državni tožilec Pres-sard, svak ministrskega predeednika Chautemr>sa. Listi poročajo dalje, da je zapustil Staviskv kljub temu. da je pone-veril stotine miliVmov, vsesra samo nfti ne 300.000 frankov, živel je tako potratno, da Je prteoljufani denar sproti zapravljal. Listi mnoJro razpravljalo o trditvah, da je dobil Staviekv 23. decembra, ko je že bila izdana za njim tiralica, nove dokumente na napačno ime, toda a svojo sliko. Govore, da je nekega visokega uradnika podkupil m mu dal zato 80.000 trankov.
Mussolinijevi cilji
Oborožena Nemčija naj drži v ialra Francijo, male države pa naj se izločijo od soodločanja in uvede diktatura velesil
London, 12. jan. r. >Daily Matic objavlja razgovor svojega rimskega dopisnika s predsednikom italijanske vlade Musso-ltnijem ^lede njegovih razorožitvenih predlogov in reform i stični h načrtov v pogledu Društva narodov. Bolj ko kdaj poprej se Mussolini v tej svoji izjavi zavzema za nemške oboroževalne zahteve in poudarja, da brez priznanja oboroževalne enakopravnosti Nemci i j ni rešitve raz-orožitvenega problema. Nemčija je pripravljena odreci se bombnim letalom, topovom s kalibrom nad 16 cm Ln tankom iznad 6 ton Toda Nemčija zahteva na dru-gi strani, da se sme oborožiti v enaki me. ri kakor vse druee države ter da sme ime ti orožje, ki ga druge države nočejo opustiti Ker se je Nemčiji priznala moralna pravica do enakopravnosti z dmeimi državami, morajo te države po zdravi lo*ri-ki pristati na ta nemške zahteve ta do-
voliti, da se Nemčija primerno oboroži. V svoji nadaljnji izjavi poudarja Musaolml, da državniki, ki vodijo evropske države in ki so preživeli svetovno vojno, ne bodo alahka pristali na novo vojno.
Govoreč o reformi Društva narodov je Mussolini zanikal, da bi šel njegov načrt za tem, da se male države docela izločijo. Toda preprečiti ae mora, da bi te male države še nadalje Intrigirale, kakor *o do-sedaj, zlasti še. če se pomisli, da je večina teh držav v zaostanku s svojimi prispevki za Društvo narodov Tem državam se mora odmeriti mesto In vloga, ki jim gre po njihovi gospodarski in politični moči Nevzdržno pa je. da bi ime'e male drŽave enake pravice, kakor Jih Imajo velike Dosedanja moč in vpliv teh manjših držav v Društvu narodov se mora na vsak način omejiti.
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it 8. - NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE: cel jako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon it 6&* podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pn poštnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.55L
i
Naši vrli mornarji korakajo
Mornarski odsek JS je otvorll snoći ciklus predavan] z zanimivim predavanjem dr. Alujevića
kor bodo radi branili tudi naSe planina kakor svoje. VeseHi smo btti njegovih zatrdil, da slovenski mornarji "'ibijo morje z vsem srcem, saj smo tudi to njeg »vn trditev imeli dokazano že z delovanjem mornariškega odseka. Prav obširno je pa g. dr. Aluje-vič razpravljal o Dalmaciji in morju v dobi kralja Tomislava, ki je želel ustanoviti ju-goslovensko državo. Pozneje so se Uskoki tako krepko borili za pravice na morju, da jih je avstrijska vlada izselila
Ko je opisal gospodarstvo Benečanov in razmere v Avstriji, je podčrta! stremljenj« naše države, da si ohrani morje. Dubrovnik je bil samostojna svobodna republika, ki je varovala morje pred tujci do prihoda Napoleona, a tudi mala Srbija se j« ž« v balkansi vojni, zlasti pa v svetovni vojni borila za izhod na morje. Nikdar nismo trdili, da bi bilo Jadransko morje samo naše, kakor trde drugi, da ie samo njihovo, zato pa zahtevamo od niih, da priznajo nafte pravice, kakor mi priznavamo njihove. Jadransko morje je južne SU'vane seznanilo 6 kulturo 7-apada. zato je pa Dalmacija tista de/ela. ki se ponaša z najstarejšo lastno ju-£oslovcn*ko kulturo i<n književnostjo ter umetnostjo. Tam ob morju so »ginili rudi verski boji in nestrpnost med katoliki in pravoslavnimi, da Srbi m Hrvarje žive v rviivečjom prijateljstvu ne glede na vero. Tiko so bili naši Dalmatinci prvi, ki 90 iz trdnega prepričanja spoznali, da smo vsi Jngos'oveni en narod in so se te ideje tudi rklenili z vso ljubeznijo. Ko je predavatelj obširno raznravlial še o gospod a rskero pomenu morja in Dalmacije ter o njenih zahtevah, da mora biti zvezana s cestami in železnicami z ostalo državo, je po«e>bno podčrtal ogromen pomen našega morja tudi sa našo trgovino in za tuiski promet
Končno ie predavatelj pokazal dolgo vrsto lepih slik od Sušaka pa tja do Kotora, da so se mu poslušalci ob zaključku zahvalili z aplavzom, ki je v resnic dokazal, kako so šle poslušalcem njegove besede do srca. Tudi podnačemik g. Stavt se mu je zahvaKl, a mi moramo samo še dodati, naj občinstvo teh predavani ne smatra za vsakdanje prireditve, temveč za reševanje problemov, ki so pomembni in tehtni za vsakogar.
LJubljana, 12. januarja V ljubljanskem krajevnem odboru Jadranske straže je prav močan in agilen mornarski odsek, ki so v njem sami bivši mornarji. Zadnji čas se je reorganiziral m združil vse bivše mornarje, ki je med njimi tudi mnogo ofich-jev, predvsem je pa pridobH toliko strokovnjakov za predavatelje, da je mornarski odsek JS lahko sinoči otvor H že ciklus predavanj o vseh vprašanjih Jadranskega morja, ki naj dokažejo, da brez morja nimamo bodočnosti.
Čeprav ima JS samo v Liubl'ani nad 3000 članov, vendar bi bili sinoči pri prvem predavanju pričakovali večjega obaka. Dvorana OUZD je bila sicer dobro zasedena, toda poslušalcev je bilo mnogo premalo za tako važen problem. Tudi dvorana na Taboru bi morala brti prema ihna ob podobnih predavaniih. zato pa moramo iz srnoč-niega obiska sklepat5, d-a več'na LjubV'ane morje še vedno smatra samo za letov šče, ne pa za ono š;roko c^sto. ki nas ve/e z vsem svetom in ki nas edvrvi more pripeljati v bolišo bodočnost. Liuhli^nčan z vsemi dobrimi Kranici vred je poč po več:ni še vedno plašen zaipečkar. ki je že zadovoljen s klobaso m cvičkom ter vesel, če ga dru55 puste pri miru.
Predavania so se udeležili za<toipn;ki oblastnega odbora s podiredsedn;kom g. Stupico, odborn-ki krajevnega odboja, a prišle so tudi član;ce ženskega odseka z go. dr. Kmetovo, z z«dovoli«!tvom smo pa opazili veliko število naših vrlih orožn:kov. razen njih so bili pa seveda na predavanju tudi skoraj vsi naši mornarji in mnogo drugega občinstva rz vseh slojev prebivalstva.
Simpatičnega predavatelja g dr. Branka Alujeviča je pozdravil podnačelnik mornarskega odseka g. Stavt z lep:m govorom, kjer je orisal program ciklusa predavanj in z navdušenimi besedami opisal pomen Jadrana za Slovence in državo, nato je pa toplo pozdravljeni predavatelj govoril o pomenu Jadrana v nacionalni zgodovini s takim zanosom, da so ga poslušalci večkrat prekinili z glasnim odobravanjem. Predavatelj je rojen Dalmatmec ognjevitega temperamenta, ki je govoril v najčistejši slovenščini ter že s tem dokazal svoie izjave da Da^atinci smatrajo svoje morje tudi za slovensko, ka-
Iz šolske službe
Beograd, 12. jan. p. S kraljevim ukazom je napredovaJ v višjo skupino sreski šolski nadzornik v Ljubljani Rado Gruin. Upokojeni 30 učitelji odnosno učiteljice: Ivan Mohorko v RaČah, Terezija Kovačift v Goričanah, Jakob Slapar v Primskovem, Marija Rupnik v Kamniku tn Antonija ,ie-žovnik pri Mariji Snežni.
Napredovanje v s službi
w	■
»i«	iT
Beograd. 12. jan. p. Z odlokom ministra pravde so napredovali v višio skupino Kan-celist Jakob Štrukelj, pri sreskem f^odišču v Koziem. St-?an Pušau^r pri srbskem sodišču pri Sv Lenartu, Ivan Majnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Josip Koren pri »reškem sodišču v M irski Soboti, Ivan Kerzan pri sreskem sodišču v Velikih Laščah, Anton Jaff»r pri ereskem sodišču ▼ Ložu, Aleksander Maieiič pri sreekem sodišču v Žužemberku in Albin Hartnar pri •reškem sodišču v Gornji Radgoni.
Naraščanje prebivalstva Prage
Praga, 1^ januarja d. V kratkem bo Praga dosegla 900 000 prebivalcev. Po podatkih mestnega statističnega urada jih Je imela 1. januarja okroglo 897.000. Ako bo prebivalstvo naiasčalc v dosedanjem obsegu, ho Se pred prihodnjim ljudskim Ste-tlem doseglo milijon.
Izmremembe v italijanski upravi
Rim, V. jan. ž. Listi poročajo o velikih lzpremembah na vrhovnih mestih pri pokrajinskih upravah. Osem prefektov je bilo upokojenh. 7 postavljenih na razpoloženje, 16 premeščenih in 9 novoimenovanih. Med drugimi je bil premeščen dr. Franc Turbacco » Pavi je na Reko in dr. Edvard Spaatano v Zader. Za prefekta v Potenzi je bil imenovan dosedanji pokrajinski tajnik v Gorici Josip Avenati.
Stavka ameriških mlekarjev
Chieairo, *J janaaria. L V zadnjem Času se ie znova pričolo stavkovno gibanje mlekarjev. Stavka se vedno bolj širi in skupino mlekarjev napadajo vlaki, ki vozijo mleko v mesto. Farmarji v državah Illinois in VViseonsin, kjer pridelujejo se največ mleka, so sekvestri rali velik* količine kond^n-ziraneea mleka ter ga uničili. Uničenih r» bik) tudi mnoco mlekarskih strojev. V bli zini Burminfftona ie kakih tisoč kmetov napadlo mlekarsko tovarno, razrušilo stroii in razlilo okroc 4000 litrov mleka. Na mn> eih krajih ie prišlo med stavkuiočimi mlekarji tn niihovimi nasorotniki do hudih soopadov V East Troiiu so trajali incidenti skorai neprestan? ves dan- V Chioaeu ie zaradi stavke mlekarjev pričalo primanjkovati mlpfca Oblasti so odredile, da se sme sveže mMco dostavljati le bolnicam in d«»ci. V restavracijah uporabljajo le izklfjčao kondenzirano mlako.
Tatarescu in opozicija
Bukarešta, ix. januarja, r. Ministrski predsednik Tatarescu je imal v teku včerajšnjega Ln današnjega dne dolgotrajne razgovore z voditelji opozicijskih strank. Opozoril jih je na položaj v državi in apeliral na njihovo sodelovanje pri konsolidaciji političnih in gospodarskih prilik Zdi se, da bo Tatarescu r tem uspel ter da bo prišlo do notranjega političnega premirja.
Vremensko poročilo
Bistrica — Bohinjsko jestero, 12. januarja: —15, jasno, sren, smuka ugodna, 90 cm snega, v višini nad 900 m povsod praič.
Bled, 12. januarja: —13, lahka megla, srež, 40 cm snega, 20 cm hrapavega ledu.
Kranjslca gora, Rateče, Planica, 12. januarja. —10, barometer pada, oblačno, mirno, sren, 120 cm snega, Vršič in Tamar 350 cm.
Kočevje, 12. januarja: —9, zelo oblačno, 30 cm srenja, sankaliSče uporabno.
gkofja Loka, 12. januarja: burja, 26 cm snega, zmrznjen.
Pismena poročila 11. januarja:
Smučarski dom na Pokljuki: —12, krasno, jasno, mirno, 140 cm snega, 15 cm pršića na podlagi. Smuka idealna, Izgledi odlični, smuka v planinah idealna.
Zelenica: —14, lepo, jasno, sever, 230 cm zmrznjenega snega, smuka prav dobra. Izgledi prav dobri. Za nedeljo kombinirane tekme v slalomu in smuku.
Jezersko: —10, lepo, sever, 40 cm stare podlage, 5 cm prslča, smuka idealna. Izgledi idealni.
Planina sv. Kril nad Jesenicami: —7, solnčno, jasno, sever, 100 cm snega, sren, 2 prsta prsiča, smuka prav dobra, izgledi najboljši, v planinah idealno.
Sv. planina nad Trbovljami: —8, jasno, solnčno, 50 cm podlage, 20 cm prslča, smuka idealna. Izgledi idealni. Možnost izletov.
Višnja gora: —4, jasno, veter vzhodmk, 40 cm snega, zmrznjenega, na podlagi 5 cm pršiča, smuka izvrstna, izgledi zelo dobri.
Bloke: —12, pooblačeno, severovzhoden veter. 10 cm novega snega na 40 cm podlagi, zmrznjeno, sren, smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri. V nedeljo bo smučar ako tekmovanje za prvenstvo Blok.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize.     Amsterdam    2301.51_2312.87.
Berlin 1357.91—1368 71. Bruselj 7t5.7* do 799.73, Curih 1108.35—1113 85, London 186.42—188 02. New York 3641.61_8W9.87, Pariz 224 24_225.3«. Praga 170.01_170.87. Trst 299.90—302.30 (premija 28.5««). Av atrijski  slllnr v privatnem kllriatm 9.15
INOZEMSKE BORZE Cnrih. Pariz 20.2325. London 16.85, New Tork 331.-  Bn*Hi 71.80. Milan 2710. Ma drid   42.5750    Amsterdam   207.65. Birlin 122 70. Dmai 57.75. Pra«a 15J4. Varšava 66.06, Bukarešta 6.06.
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 12. januarja 1934
tev 9
človeštvu grozi
neizogiben konec
Na podlagi eksaktnlh izsledkov moralo učenjaki prorokovati samo skora|£eit konec človeštva
Ljubljana, 12. januarja.
©noči Js predaval v dvorani Delavske »bomles vseučlllikl profesor rz Zagreba dr. L P 1 o t u i k o v pod okriljem prirodo-znanstven« aekcije Muzejskega društva. Udeležba pa nI bila primerna za tako pomembno predavanje Predavatelja je predstavu predsednik MD dr. Pajnič.
Predavatelj je dejal v uvodu, da se bodo njegove napovedi morda zdele komu bajka, sad pretirane domišljije. Toda učenjaki so pripravljeni vedno na največja presenečenja, ki jih odkrivajo v naravi na vsakem koraku, In se morajo sprijazniti tudi z navidez najbolj fantastičnimi zaključki. Svoje trditve glede velike nevarnosti, ki grozi človeštvu, opira predavatelj na neizogiben proces v naravi, ki ga ne moremo zavreti. Popolnih statističnih podatkov učenjaki zdaj Se nimajo, a na podlagi dosedanjih ugotovitev je povsem jasno, da so Štete ure človeškemu rodu na zemlji.
Brez hrane bi ne bilo življenja, brez brane bi ne bilo krone stvarstva na zemlji Odkod pa pride hrana? Življenje Je kemičen proces; rastline vdihavajo ogljikov dvokis pod vpUvom solnčne svetlobe m vode ter ga pretvarjajo na ta način v hranilne snovi, ki so potrebne ljudem In živalim. Z živalmi in rastlinami se hrani ČJovak posredno in neposredno. Dokler so vsi ti činitelji, te naravne kemične tovarne s vodo, s solnčno svetlobo Ln z ogljikovim dvoklsom v ravnotežju, se nam ni treba bati, da bi nam zmanjkalo hrane. To se pravi: dokler je v zraku dovolj ogljikovega dvoklsa, dokler so soLnčni žarki dovolj intenzivni ln dokler je dovolj vode — še vedno lahko živi rastlinstvo. *n dokler bo živelo rastlinstvo, bo lahko živelo tudi živalstvo in človek. Toda rav-natežja ni več med temi činitelji. Ogljikovega dvokisa je Čedalje manj v zraku, zrak se Čedalje bolj dekarbonizira. To pomeni začetek konca.
Predavatelj je ua kratko orisal začetek in  razvoj življenja na zemlji.  Najprej so nastale  rudnine,   ki  imajo  najvišje tališče (n. pr. wo!fram 6000 stop. C). Organsko Življenje se je pa začelo, ko  se je zemlja   toliko ohladila,  da  se je povsem »trdila  ter  se je  izločila  iz plinov vode in so se začele porajati rastline pod učinkom omenjenih  faktorjev. To je pa bilo zgolj  naključje, da so se na zemlji izpolnili vsi  pogoji  zu organsko  življenje, da je zemlja baš v primerni oddaljenosti od soinca — ne preblizu  in ne predaleč — da je njena os nagnjena bas primerno ter da zemlja kroži okrog soinca v primerni elipsi itd. Menda nima noben planet tako ugodnih pogojev za razvoj organskega življenja. V agodnji dobi organskega življenja je bilo  nedvomno  v  zraku  več ogljikovega  dvokisa, zato so tudi  zrasli velikanski pragozdovi in ne le pod vplivom toplote. S časom se je pretvorilo mnogo CO, v rastline, karbonate,   okamenlne. Iz davnih, pragozdov se je tvoril premog. Na ta način je čedalje več vezanega ogljika in čedalje     bolj     dekarbonizlrano ozračje. Ogljika je  vezanega kot karbonat 15.000 bilijonov  ton,  v  okameninah. utopljenega v morju ga je 20 bilijonov ton, v zemlji ga je 3 bilijone, v ozračju 0.6, v rastlinstvu 0.S, v ljudeh ln živalih 0.001.
Ravnotežja torej nI več med organskimi življenjskimi činitelji. V zraku je samo #e n.Q?>% ogljikovega dvokisa, kar je sicer
še dovolj za življenje rastlin, toda pomisliti moramo, da se ta zaloga čedalje bolj krči. ta da «e človeštvo množi ter potre« buje zato čedalje več hrane. Razen tega mora tudi prenehati rastlinsko življenje, &e preden bo transformiran ves ogljikov dvokis, se pravi, da Je življenje rastlin tem manj intenzivno, čim manj je v ozračja CO?. Zdaj je na zemlji približno 2 milijardi ljudi, dve tretjini kopnega je uporabnega za obdelovanje. A že čez 300 let bo 30 milijard ljudi, če se bodo množili, kot doslej. Hrane ne bo dovolj za vse, zato bo življenje rastlin še tem bolj dragoceno, čim več je na zemlji ljudi, tem bolj intenzivno bi moralo biti življenje rastlinstva, a je baš nasprotno. Ljudje pa še ne pozjiajo načina, kako bi lahko transformirali iz drugih snovi ali iz zraka (dušika) ogljikov dvokis tako, da bi se njegova zaloga ne manjšala. Tvorba C02 je malenkostna v primeri z njegovo porabo. Nekoliko ga pridobimo pri Izbruhu vulkanov, a tudi to Je zelo malo. Morda se posreči učenjakom odkriti način obnavljanja OOj, saj narava skriva toliko motnosti, da marsičesa niti še ne slutimo, toda na sedanji stopnji znanosti morajo učenjaki prerokovati na podlagi eksaktnih izsledkov samo _       skorajšen konec človeštva.
Glede drugega činitelja, ki bi trez njega ne bilo organskega življenja, soinca. izgledi niso tako strasni. Po dosedanjih Izsledkih sije solnce neprestano enako intenzivno. Ne vedo si še razložiti tega čudeža. Bolj kočljiva je pa stvar glede vode. Kontinenti se namreč čedalje bolj suše. Voda odteka v morja, kjer se veže s soljo, to pomeni, da 6e vode vrača manj v obliki dežja na kopno kot je odteka. Ta proces je že zelo očiten; Avstralija Je že silno suha, kot tudi južna Afrika, v severni Afriki je ogromna Sahara in v Aziji so velikanski suhi kompleksi zemlje _ Arabija. Turkestanske stepe, Gobi Itd.
Zato so Izgledi na bodočnost vse prej ko rožnati. Človek, ki je tako ponosen na svojo civilizacijo ter napredek, se ne zaveda da baš ta napredek pospešuje njegov pogin _ da je človek prav za prav le mikrob, ki pospešuje dekarbonlzacijo ozračja in osušenje kontinentov; zida velemesta, krči gozdove, zmanjšuje čedalje bolj zeleno površino zemlje, rabi zadnje zaloge premoga itd. Vse to ne vodi v boljšo bodočnost. In človek si niti zdaj, ko ima dovolj hrane, ne zna in noče urediti socijalnih razmer tako, da bi ne bilo socijalnih borb. Zato si lahko mislimo, kakšna strašna borba za obstoj nastane, čim začne človeštvu primanjkovati hrane. Slabši bodo morali podleći; zvitejši. močnejši in brezobzirnejši bodo uničili druge. Kakšne barbarske ideologije se bodo porajale v takšnih strašnih socijalnih prilikah in kako bodo razmere oblikovale človeka ter d<ružbo ter kako bodo omejevali množitev človeštva (z vojnami?) — vsega tega si zdaj še ne moremo predočiti.
Predavatelj je sklenil izredno zanimivo predavanje z besedami, da je dolžnost učenjakov opozarjati na dejstva kakršna so, da se Človeštvo začne dovolj zgodaj pripravljati na nevarnost; ln zdaj je že čas, da se začnemo resno baviti z vprašanjem, kako bi se Izognili poginu, ki se zdaj zdi neizogiben.
S predavanja smo odhajali zamišljeni pod globokim vtisom učenjakovin napovedi.
Smučarsko predavanje
Ljubljana. 12. januarja.
Robert Kump je sinoči predaval v veliki dvorani Uniona o svoji knjigi »Ski«, ki je pred kratkhn izšla Obisk je bil jako slab, česar sicer pri smučarskih predavanjih nismo vajeni; menda je temu kriva slaba reklama. Predavanje samo je bilo vredno polne dvorane, kajti knjiga, ki jo je predavatelj vn avtor razlagal, je nedvomno najboljša, kar jih imamo o smučanju. Lahko bi jo imenovali učno knjgo brez besed. Govori le slika, ta pa tako jasno, da se tudi začetnik lahko nauči smučanja, ne da bi obiskoval tečaj.
Vse, kar je v knjigi, je g. Kump pokazal s skioptičnimi slikami na platnu. »Skfet se razlikuje od prve Kumpove knjige »Smučanje«, ki jo je izdal 1. 1931 v toliko, da je vsebinsko bogatejša pomnožena i večjim številom skic. Začetniku manjka stabilnost in zato je avtor videl glavno nalogo v tem, da je zlasti dobro obdelal poglavje o prenosu teže oziroma o razbremenitvi smuči. Vsak lik nazorno prikazuje skica smučarja v raznih fazah, zraven pa ie še slika, ki nam predočuje tehnično izvedbo lika in sicer tako, da prav nazorno vidimo, kako je treba prenašati težo z ene smučke na drugo. Ker pa vsakega Inka ne moremo napraviti na vsakem snegu in pri vsaki hitrosti, je s skico označena tudi vrsta snega in hitrost, pri kateri lahko lik izvajamo.
Knjiga se najprej bavi z raznimi vrstami snega, nato pa preide takoj na razne vrste obratov, ki jih izvajamo na ravnem, pa tudi v strmini in to od najbolj navadnega, do kompliciranega obrata z in brez pomoči palic, ki jih izvajajo Ie smučarski mojstri. Posebno poglavje je drža pri različni hitrost] smuka kjer lahko s pravilno razbremenitvijo ene ali druge smučke premagamo razne terenske neprilike. Knjiga preide nato v podroben opis likov kakor so plužne zavore, plužni zavoji in loki in telemark, ki ga pa moderni smučarji vedno manj uporabljajo. Podrobno so obdelane vse vrste kristijanije s pomočjo pluga, pa tudi čisti kristijanija, ki se z njim lahko zaustavimo pri vsaki brzini. Razne naravne zapreke premagamo z različnimi vrstami skokov, kot je terenski, dalje prečni in preskok. Začetnik bo pri tam uporabljal palice, mojster pa bo tudi brsz njih skočil. Prav nazorno so razloženi hitrostni koraki, ki jih uporabljamo bodisi za pospeševanje brzine ali pa za tzpremmjanje smeri v ravnini ali klancih. V to p*>clfl»)e »padajo smučki loki. prestopanje in pa razne vrste korakov. Zadnje potflav)e knjige govor' oziroma slika način akok«iv.
y krjfltfl je prav vse. kar mora vedeti vsak •*» >čar. bodisi začetnik aH oni, ki je is B*pr«dov>sl   Avtor   knjige j« hotel •
svojim predavanjem pokazati, kako je treba skice v knjigi brati in tolmačiti in je to svojo nalogo rešil v popolno zadovoljstvo poslušalcev. Kdor bo pazljivo ogledoval skice, bo našel v njih prav vse, kar želi vedeti in kar mu je o smučanju še neznano. Avtor je dokazal, da se da spisati knjiga tudi brez besed.
šentjakobčani otrokom
Ljubljana, 12. januarja. Šen t jak občanom je vsa Ljubljana hvaležna za izvrstno zabavo, ki jo ji nudijo na svojem odru z najrazličnejšimi predstavami, zato jim je pa sedaj še prav posebno hvaležno, ko so na praznik in v nedeljo za otroke nad vse imenitno pripravili Spicarjevega »Pogumnega Tončka*. Prepolna bi bila oba dneva dvorana Šentjakobskega odra v Mestnem domu, a naši ljudje imajo v teh tesnih časih pač za blagajno prav občutljivo razvado, da na en sedež posade kar po tri ali štiri otročke Čeprav so bili pri blagajni malo nejevoljni, zato so bili pa tembolj zadovoljni igralci na odru, ki tako prisrčnega Ln hvaležnega aplavza gotovo še niso doživeli. Tudi moj službeni zastopnik Joško, ki je že velik tn bo kmalu star pet let, je resno izjavil, da tako lepo in fletno ni bilo še nikdar v teatru. Se viharjev vajenemu avtorju Jaki Špicarju, ki ga je deca s svoj m aplavzom prignala na oder so se zaleske-tale solze v očeh ob tej čisti, nedolžni hvaležnosti in tudi triumfov sita gospa Avgusta Danilova, ki je igro režirala, je z odra prav naglo hitela za kulise.
Ta izkušena umetnica je igrico pripravila tako, da je bila res živa pravljica. Njej sta v prvi vrsti pomagala gg. M i 1-č i n s k i in Vitek, ki sta ustvarila bajno lepo scenerijo, vsi igralci so pa čez mero storili svojo dolžnost. Gdč. Grunti o v a je bila korajžen Tonček, da jo lahko smatramo za pravo specialistko za otroške figure, talentirana gdč. M e I e-tova je bila pa tako ljubka Minka, da srna kar pozabili na teater. Resna mati je bila gdč. Gorjupovi, poleg berača Jernača — g. Kuk mana in starešine g. Cesnika sta bila pa tudi dostojanstveni kraljevi odposlanec g. M i l č i n s k i m učenjak g. L o m b a r prav izvrstna tipa. Beli kralj g. Hanžič je bil zares kraljevski, a zeleni mož g Petrovčič in povodni mož g. M o s e r sta se izkazala, kakor v svojih najboljših vlogah, zlasti pa moramo pohvaliti strahotno veščo ge. Bučarjeve. Izredno prijetno nas Je iznenadi! balet v krasnih kostumih. Graciozne vile je uvežbala temperamentna gdč. Silva Danilova tako popolno da v teh lepih plesalkah z gospo Ervino W r i-scher-PetrovČičevo na čelu nik-do ne bi slutil diletantk. Neznansko so bile zale — je konstatiml Joško. Igralo je
rudi več dečkov in deklic Id so dokazali, da člani Šentjakobskega odra skrbe za prav nadebuden naraščaj. V nedeljo popoldne igro ponove in gotovo bo Šentjakobski oder spet nabito potu, saj zadnjič otroci niso hoteli zapustiti dvorane. Ce je pa kritika otrok Dri mladinskih Igrah dobra, je gotovo uspeh igre največji!
Shod NSZ v Hrastniku
Hrastnik. 10. januarja.
V nedeljo se je vrtil v Sokolske m dom j izredno dobro obiskan shod nacijonaln^ea delavstva. Velika dvorana Sokolskoga doma je bila ob pričetku zborovanja popolnoma zased sna. kar je zadosten dokaz, da na-cijonalni delavski pokret v Hrastniku neprestano narašča. Shod je otvoril tajnik NSZ tov. Redek, ki is pozdravil navzoče zbiro-valee, zlasti pa tovariše govornike iz Ljubljana, Maribora, Trbovelj in Hrastnika.
Tov. Resek ie po pozdravu dal bes-do tov. Juvanu iz Ljubljane, ki ie v temperamentnem govoru zbranim pokazal pota, po katerih NSZ hodi in se pri bi'Zuji evo j *mu cilju, imaioČ neprestano pred očmi dobrobit malega človek a-delavca trpina, kralia in domovino. Spomnil se je Ijdi toraljeveea manifesta 6. janrarja 19*?9. Za njim ]» govoril tov. Bajt urednik >Borbe« iz Maribora, ki p* nazorno predočit, kam so vodili razni in-ternacijonalni voditalji našega delavca. Pokazal je na vse nešteta krivice, ki se delavstvu gode ravno radi tega, ker ni biio organizirano v nacijonalnib delavskih organizacijah. Tovariš Vojska iz Maribora, ie z njemu lastnim govorniškim darom pojasnil zbranemu delavstvu namen nacijonalnih delavskih pokretov, in razkrinkal metode, ki se jih nasprotniki poslužujejo, da bi te pokret? med delavstvom prikazali kol fašistične. Za njim M spregovoril tovariš Struc iz Trbovelj in kot rudar, ki sam okusa vse blagodati poman i kanja rudarskega delavstva, pozival delavstvo, nai bo v borbi, ki ga še Čaka zvesto idejam NSZ. ker mu bo le v tem prim*ru mog->č» izvojevati pravice, ki mu pripadajo. Poslednji je govoril tov. Ku-Šar predsednik Narodne odbrane tt Hrastnika, ter v temperamentnih besedah zavrnil vsj očitke nasprotnikov, češ, da je NSZ organizacija raznih gospodov. Pjrval ie navzoče delavstvo, naj smelo stopa v boj v vrelah NSZ pod jugoslovanskim praporom za gvoJ lastni dobrobit, ter za dobrobit naroda in kralja, v katerem moramo vedno gledati pr-voboritelia ponižanega in izkoriščanega naroda.
Prisotno delavstvo Ie navdušeno odobravalo vse eovore eovoruikov in jim do kraia zvesto sledilo. Prečitana in odposlana le bila rudi resolucija, ki zahteva zboljšanje položaja tudi za delavstvo kemične tovarn* in etp«klarne. Želimo si še več tafcib sestankov, ker nam utrjujejo vero v končno zmago.
Aretacija dveh starih potepuhov
Kranj, 11. januarja.
Krandsktm orožnikom se je posrečilo te dni aretirati dva znana potepuha, ki Ju policija že dolgo zasleduje zaradi potepanja in tatvin.
Prvi je kletni Ivan Pungertnik iz Lt-belič, ki nima nobenega stalnega bivališča. Na praznik treh kraljev so ga zasačili orožniki Iz Preddvora, ko je hotel priti preko Jezerskega vrha čez mejo v Avstrijo brez dokumentov. Pri sebi Je Imel samo pose'sko knjižico, glaseče se na Ime Rafija Pungartnik. Zatrjeval Je, da Je rojen 1. 1911.. kakor je bilo napisano v knjižici m da mu Je ime Rafija. Po raziskovanju kranjskih orožnikov pa se je izka- I zalo, ds- mu Je Ime Ivan ln da Je rojen ; leta 1908. Vzel je doma knjižico svoje se-stre Zofije, preuredil Z v R tn se izdajal a* Rafijo. Ivan Pungartnlk, ki ga zašle- j duje policija ln ki je spolno bolan, bo kaznovan zarodi ponarenjanja listin ln prekoračenja  državne  meje  brez dovoljenja.
Drugi potepuh je 601etni Jožef Kosec ! s Skaručine pTi Kamniku, ki tudi nima stalnega bivališča. Izgnala ga Je že policijska uprava iz Novega Sada. Zasleduje pa ga policija zaradi starih grehov se iz 1. 1926., ko je vlomil na Senčlci pri Med-vodah kar pri dveh posestnikih
zasluzila boljši obisk — z zadovoljstvom, ki se |e izražala v burnem ploskanju po vsaki točki.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 12. januaja: Ob 15. url Cvrček i.. pečjo. Dijaška predstava. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, iS. januarja: Turške kumare. Izven. Znižane cene. Nedelja, 14. januarja: Ob 15. un Robinzon ne sme umreti.   Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri Sonjkin in njegova sreča. Izven. Znižane cene.
Nedelja v ljubljanski drami. Dne
14. t. m. popoldne ob 15. uri uprizori drama eno najuspelejših ln najprikirpnejsih mladinskih iger našega repertoarja Robinzon ne sme umreti.   Mladinska Igra se Je j priljubila prav vsakomur, kdor Jo Je že vi-j del.   bodisi mladini kakor tudi odraslim I Veljajo cene od 6 do 20 Din. — Zvečer ob : 20. uri pa se ponovi izvrstna ruska kome-; dija   Sonjkin in njegova sreča.   O'^e deli režira prof. Sest. Zasedba običajna. OPERA Začetek ob 20 uri. Petek, 12 januarja: Zaprto Sobota. 13. januarja:   Jenufa. Premiera. Red A.
Nedelja, 14. Januarja: Ob 15. uri Erika, Izven. Globoko znižane cene od 8 do 28 Din. — Ob 20. uri Traviata. Izven. Znižane oene.
Opozarjamo na premiere slavne češke opere Jenufa, ki jo Je uglasbil Leog Janaček. Izredno močno dramatično dejanje, kakor ga ne pozna operna literatura, Je dobilo v češkem mojstru JanaČku Izvrstnega, skladatelja. Delo uživa največjo popularnost ne le v svoji domovini, temveč Sirom Evrope ln Severne Amerike. Naša zasedba je izvrstna, saj nastopijo v njej naši najboljši pevci in Igralci. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič, režija je v rokah g. Debevca. Premiera je v soboto, dne 13. t. m. za red A.
Nedelja v ljubljanski operi. Po pol dne ob 15 uri se poje po globoko znižanih ( cenah uspela in priljubljena opereta Erika, I ki jo Je napisal g. Simončič, uglasbil pa g. Gregorc. — Zvečer ob 20. uri pa se poje Verdijeva opera Traviata, v kateri pojejo glavne vloge ga. Gjungjenac, g. Gostie in g. Janko. Za popoldansko predstavo veljajo cene od 8 do 28 Din, za večerno pa od 8 do 36 Din.
Iz Kranja
Lepa pevska prireditev
Zagorje. 10. janjarja-Na praznik 6. t m. le pripravilo pevsko društvo >Loški glas« iz Lok pri Zacorju v 7aeorskem Sokolskem domu izredno lep in prijeten veter, ki mora razveseliti vsakega Hubilelia l3pe pesmi in prijatelja napredka naših podeželskih zborov. >Loški slas« ie ie dolgo znan po Zasavju kot izredno agilno pevsko društvo, toda zadnjo prireditev da slutiti, da je ta nastop vogelni kamen v bodočem zborov?m razvoju Te slutnje potrjuje pos?*>no močno vidno stremljenje zbora po umetniškem izpopolnjevanj J in približevanju sodobnim zahtevam. Mnogo vedrem upanja nam date zlasti ta da je po bMfeao marljivem pevovodji Sr?Sku Godini, ki je z veliko ljubeznijo uril vnele pevce, prevzel vodstvo mladi mnogo obetajoči dirigdnt c-Dra?o Korošec. &*le pred par m«*eci ie nastopil evoie mesto kot učiteli na Izlakah m kljub pičli plači, ki mu jo nakazuje banovinski bednostni fond. Bi le z vsem entuziaz-mom vrgel na det.) v zbor j ter v raz.m.?roma kratkem času stopil s svojim zborom orel javnost.
Spored te obsegal poleg Venčka narodnih pesmi ši Adamičevo ^Zdravico«. Mi.-kovo >Na trgne in »Koranf^c V^aričev >Rizstanek<, Žalec >U bol«. Jereb »Moj le-kličc, MihelfiČ >Nebo žaric, Aliaževo >Divno noč-' in Bučarjevo o trnovskem zvonu.
Izvajanj vseh pesmi \$ bilo na višku vsa poiava zb.ra ie napravila s ©voie d'oci pliniranostjo in elastičnostjo nadvse ugoden vtis. Prednasanie ie pokazalo veliko razumevanja in vživetie zbora v posamezne pesmi, ki so bile brezhibno izvajane. Pevo-vodja je razgibal svoj zbor. ki mu ie vestno sledil in s tem podkrsoi! svoio enotnost in uvežbanost. Glasovno so bili najboljši basi, dočim poep*sa tenor nekaj čistih in barvno izraziteišib glaeov.
Vf« koncert pa je preveval mladi duh, svežost in alan, ki ga jo vlil pevovodia v svoi zbor. S prvim svojim nastonom je pokazal, da je zbor na poti vztrajnega izponoi-nruvanja in porasta. P>hvaile pa ie vredna nožrtvovslnost in pridnost oevcev. ki so too-več;ni rudarji, ki kij jb težkemu dihi naide-io časa in veselja za gojitev lenega rn-tia. Zboru §>limo. da bi pod mladim vodstvom izpolnil vse nade. ki smo jih stavili nani ob prvm koncertu, ki j» navdal »ieer ne pr*-več številna poslušalce. Čeprav ie prireditev
— Nevi odbor Strelske drtiiine. Na zadnji seji, ki se ie vršila pr^teikJo sredo, se j* konstituiral odbor Strelske družine, ki \e bil izvoljen na občnem zboru 5. t m. takote: ravnatelj Ciril Mohor, predsednik; kapelan I. kl-, Konstantin Milutlnović, podpredsednik; voiaiki referent Hinko Ločniškar, tajnik; ravnatelj Karol Česanj, blagajnik; odborniki* Ciril Jakofčit, Stane Košuik, Ivan Tavčar. Avgust Smolej, Edo Kranoarsič in Alojzij ZjpanČiČ. Naknadno sta oprijeta v odbor tudi major Milan Pavlovič in Stane Završni k. Revizorji so Franc Gorjanc. Rudolf JetiliČ in Maks Mucolini.
— Lastnikom vodnih naprav. Lastniki vodnih naprav, zgrajenih, preurejenih ali povečanih brez vodopravnega dovolienia po vodopravnem zakonu, morajo do 10. julija t- L preiložiti pridstojnim oblastveni prošnje s predpisanimi načrti za podelitev dovoljenja po novem zakonu o izkoriščanju vodnih sil-
— Lastnikom vozil. Lastniki avtomobilov, motornih koles, kočij, koles naj do konca tega meseca plačajo pri davčni upravi letno takso za svoia vozila.
— plačilo vodarine. Te dni bodo dobile stranke plačilni nalog za porabljeno vodo, zneski naj ee plačalo čimprej mestnim organom, ki bodo denar pobirali.
— Požar na Primskovem. Predvčerajšnjem okrog pol 21. ie začela nenadoma zo-rsti streha Marije Rogelj na Primskovem. Požar ie kriv na star način zidan dimnik. Sin Anton ie prvi opazil da nekai zunaj poka; ko ie pogVidal. je naVil vso streho v dimu in ognjj. K sreči sa bili takoj na mestu domači gasilci, ki so požar zadušili. Streha ie deloma pogor?la. deloma le bila porušena pri gašenju. Škoda znaša 8fiO0 Din.
Iz Novega mesta
_ Planinski   ples   podružnice   SPD je
bil res pravo planinsko rajanje, kakrSnc-ga meščani že doigo ne pomnijo. Nasa pubiika se je v velikem številu odzvala vabilu podružnice naših gorjanskih planincev tako. da ni bilo več prostora, ne v veliki dvorani Sokolskega doma, ne v obeh manjših. V okusno planinBko dekorirani veliki dvorani je bilo plesišče, kjer so se vrteli krepki planinci v zelenih srajcah ln kratkih hlačah, z brhkimi planiD-kaml v lepih narodnih nošah. Veselo se je oglašal kravji zvonec, vmes je pa orila pesem >Vse Je pokošeno. . .«. Da Je dvignil razpoloženje še naš rojak Bučar, znani kupletist, ki ga tako radi posluša mo, je razuanUIvo. Salve smeha je povzročilo njegovo opisovanje raznih živali, zlasti pa zoologova teorija o smučarju. Menda ne smemo prezreti priznanega ljubljanskega Rony-jazza, ki je neumorno stremel plesa željnim planincem. Toplo sta bili sprejeti solo-točkl člana Ronyja g. Ziheria, ki je zaigral dva krasna komada na saksofon. Gnako pa se je odrezal s svojim aolo-plesom g. Božo P. Skratka, podružnica SPD nas Je presenetila In čast njenemu delu za novo planinsko postojan ko na Gorjancih, kjer je radost doma.
_ Nai trg je postal menda zadnje ča se za novost bogatejši. Naše kmetice nam reč prodaja'o priznano dober >puterc, a na zadnjem tržnem dnevu smo opazil: konkurenco pod visoko donečim nas'ovom. vtlsndenlm v surovo maslo: >Herrschaft Poganltzc.  Brez komentarja.
_ Tradlcljonalna  gasilska  prireditev v
soboto 13. t. m. obeta biti zopet ena onih. kjer se bo naše občinstvo pošteno nasme jalo iu  pozabavalo. V  goste  pridejo vrli šentjakobčani  iz  LJubljane z >Nedo!žnim labkcžlvcerar. Na sporedu pa so tudi žive slike. Pri plesu bo igral naš soko'ski orkester pod taktirko br. Sproea  Ker Je čisti  dobiček  nameiren  za  nabavo gasilne ga orodja se občinstvu obisk toplo pri po roča.
_ šolski pouk se je zopet pričel na naših Šo'ah. zato pa Je v mestu zopet žlvah no. Dijaki so se vrnili z božičnih tvočitnlc. pa oživljajo niiše ulice in tr^e Menda č!o vek še'e v praznikih in počitnicah opazi, kako pusto M bilo v mestu, ako ne bi bilo šolske mladeži.
KOLEDAR
Danes: Petek, 12. januarja, katoličani: Arkadlj, Rrneai, BodlgoJ; pravoslavni: 80. decembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Predor.
Kino ideal: Velika fcneginja Aleksan dra (Marija Jeritza).
Kino Dvor: Vrni ml svobodo!
ZKD: Dunajski valček ob 14.30 r kinu Matici.
Predavanje SPD 0 Mont Blancu In Matterhornu ob 20. v Delavski zbornici.
Gospodarsko  kulturno In  narodno društvo za trnovekj okraj:  Predava dr. Ru dolf Mole o moderni Poljaki ob 20. v pro štorih Sokllčeve gostilne (Pred konjušn! co).
Predavanje unlv. prof. Int. Kopvlova ob 15.30 v predavalnici I. drl. realne g-tnr nazije, Vegova ulica 4.
Predavanje ge. dr.  Fine Groasmannove
o Imovinskem pravu v zakonu ob 20. v kleti kavarne >Emona<.
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba tr^' 9; dr. Piccoli. Tyrševa cesta 6.
^fzjtfed sita
Megla in i v je, led in sneg, kamor po ^j/edai,  vse belo,  vse sivo.   Kaj čuda, če postane človek v tej sivi vsakdanjosti sentimentalen    in    začne   opazovati drobne ptičke,  kako zobljejo pičo, ki jim jo jc nametala ljubeznjiva roka prijatelja ma lih Hvali. Sneg in mraz priženeta k piči vse vrste ptičic. Med vrabčki vidiš sini čice, pa tudi slavčke, škrjančke* drozge. lasto\'ke, divje race in divje gosi. Vsi Se zbero, kajti lakota je huda, največ je p** med njimi   slavčkov,   škorcev ln lastovk. Kosi, ti so pa čudni tiči med ptiči. Crm so in kavsajo svoje lastne brate in sestre Da bi jih šment,   te   Črne kavsarjel Sc mraz jim ne more ohladiti krvi, da bi $e ne kavsali.
Vrhovno   nadzorstvo   nad   to prelepo ptičjo  idilo  Imata  štorklja in rajnki ta bod, ki je pa moral v sredo zjutraj pre pustiti svojo   visoko funkcijo beli \*ram. ker ga je zadela bridka smrt. Prehladil s;
f'e bil črevesje in dobil je hudo migrenu, er mu nt šlo v glavo, od kod naenkrat v Ljubljani    sredi    zime    toliko    s!avčko\ . škorcev in lastovk   ter   Črnih   kosov Ar^i sarjev.
Iz Celja
—c V Mestnem gledališču bo v nedtuio
14. t. m. ob 15.30 repriza znani vojne dra ma Leonharda Franka »Kari in Ana<. C<*m so globoko  znižane.  Vstopnice  se  dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdovt1-Ta predstava pa bo le, č? bo do sobote 18. L m. opoldne rezerviranih dovolj vstopnir Obiskovalci iz bližnjih in oddaljenejših krn jev imajo ugodne zwze z vlaki in ivtob*loi
—c Dvoj« zanimivih predavani. Na Ljud skaro veeurilisču bo predavala v ponedolj*»K
15. t. m. ob grdČ prof. Anica ^erns\6* i o vzgojnih problemih naSeea Sita, V okviru celjske podružnice Društva absolventov drž.. trgovskih šol pa bo predaval v Četrtek 1© t m. ob '20. v predavalnici drž. trgovsk? fto le sodnik <7. dr. Stojan Bajič iz Ljubijan* n temeljnih  problemih socialne politike-
—c Redna sokolska telovadba v>eh »*1 delkov ee pnču-s v obnovljeni m?stni tel* ■ vadniri dames in to po odslej dolofcnem ur niku.
—c Umrli >o v celisflci bolnici: v sr< 10. t. m. 38-letna Jjlijana Smehova, ■-. kočarja iz Vomarja pri Sv. Emi, in 18-1 stni sedlarski vajenec Franc Ocvirk h Krajnčle«3 pri Sv- Juriju ob juž. žeL, v čotrtek 11. t. m. pa je umrla 56-letna Jera Kramerieva. mati delavca t Br*ga pri Celju.
SPORT
Nov smučarski donu
Smučarski dom, ponui  vsoh članov h članic  Jeseniškega  ASK  Gorenjca,  ki je največji v Karavankah in stoji na CniOV vrhu v višini 1300 m, obdan s prekrafr. mi   smučarskimi    tereni,   ki popolnoma ustrezajo  izvežbaiiemu  smučarju  liot za četnikom. Saj Je GZSP poveril omen.'ene mu   klubu  organizacijo   slalom   tekmo za prvenstvo GZSP na teh terenih. Večji dr koče je dograjen a kulukom, sa^ bi drugu če klub  ne  7/moRel    ogromnih MnaneaH žrtev.
Stavba meri 7X9 m tn v vi&iuo T m Dosodaj ima na razpolago 30 skupnih .< žisč, ko bo on popolnoma doaraj^n. bo lahko prenočevalo na skupnih ležlž^ib d' 70 oseb. Smučarski dom je do nadaljnjega odprt ob sobotah !n nedeljah ter pr r-nikih ln dnevih pred prazniki
Blagoslovitev  novega   smučarskega * ma bo v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri. B\i goslovil bo  novo   smučarsko postojank-župnik  pri  Sv.  Križu  nad  Jes-Ttieami i Krasna.  Pri slovesni  otvoritvj  bo soiiel-vala godba na pihala. Poskrbljeno je tu za jedila, gorka  ln  mrzla,  ter  za pijač« Smučarji, poaetite novo zavetišče ob nj* govi otvoritvi, ne bo vam žal. kmell b**1 ste dobro smuko ln  lep  razgled  na Tr glavsko pogorje. Hoda ;e samo eno uro h pol. Na svidenje na črnem vrhu. Smuk!
Iz Trebnjega
— Skupščina       Krajevni odbor Jadran sk^ straže v Trebnjem obvešča vse članovo, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 14. t. m., ob 15. uri v osnovni Soli.
— Živinorejska   selekcijska  zadruga nn Veliki Loki razglas, da bo v nedeljo ob 14. uri pri Aloiziiu Bukovcu na Veliki LA,; predavan ie o živinoreji. Predaval bo sre*U kmet. referent prof. g. Malasek in so v»biir> ni vsi. ki se za živinorejo zanimajo.
— Poslovanje kontrole m©T pri postaii za kontrolo fodov v Nov?m mestj bo v te» bniarju dne Bu. 6.. 7. in 8. V marcu dne 5.. 6-, 7. in 8. ter v aprilu dn? 9-. 10.. 11. in 12 Gostilničarji In interesenti naj si te datum' zpišejo ali notico izrez*to Iz našega UOts da jim bo pri r.Vkab in, da ns bo nepotrr'' n^ga rjovnraSevanta-
— Nesrečna Sala. Pred dnevi sta v bil noizkušala svoio moč prilfitelia Kuntara K;i -ol in S!ak Karol. oba Iz Rihoovra pri Tr ib njem.  Sicer  mirna   mladeniča  In oriia*e!\. med s^boi sta to not nekoliko preveč oila i" •e premoč drugega pri metanju v Sall pr ve*ra tak«> ui^ila   da ie note^rnil nof in pr> rad^lal nasprotniku smrtno nevarno no^kn«! bo. Pr^psHan i.» bil k zdravniJrj v Trebni ki le pa nevarno ranjenega naoofil v bohr <x> Neumestna *a!a v pI|anost!, ki ne bo t<< dila dobrih pos'odle.
tev g
»SLOVENSKI NA ROTU. tat 12. jamrarjt 1934
^ ran M,
Danes premiera %a Jugoslavijo
največjega filma sedanjosti po svetovnem romanu Bernharda KeTlermanna
Predprodaja od 11.—V* 3. ure. Nov Poxov zvočni žurnal. Predstave ob 4., 7.\\ In 9,% url
Elitni kino Matica
Telefon št. 21-24 Ameriko ln Evropo združi podmorski predor. Utopija pred leti. postane danes lahko
resnica. To je delo za katerega se zanimajo val narodi sveta.
Sodelujejo: PAUL HARTMAN. ATTILA HttRBlGER, GUSTAV GRttNDGENS
Dnevne vesti
— Predvojni srbski stotaki ostanejo v prometu. Predvojni srbski bankovci po 10, 20 in 50 Din so izgubili z 31. decembrom 1931 veljavo. Narodna banka jih je zame-
njavala samo do tega dne. Iz prometa se vzamejo do 25 maja t. 1. dinarsko kronski bankovci izdaje finančnega ministrstva po 1000 Din (4000 kron) in 100 Din (400 kron) Poedinci in razne ustanove pa nočejo več sprejemati niti predvojnih srbskih bankovcev po 100 Din. ki pa ostanejo v prometu. To je posledica napačnega tolmačenja obvestila Narodne banke o tem, da se vzamejo predvojni srbsk* bankovci i» prometa. Srbski predvojni stotaki ostanejo v prometu in jih mora vsakdo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo.
— Važno za lastnike avtotaksi iev. Lastniki avtotaksijev morajo predložiti pri vsakoletni prijavi potrdilo davčne uprave, da so za preteklo leto plačali pr:dobn;no. ker sicer ne dobe dovoljenia za tekoče leto Da bi lastniki avtotaksMev to uredbo pravilno razumeli, je izdalo finančno nvivstrstvo naslednje pojasnilo: S potrdilom davčne uprave je treba dokazati, da je plačal lastnik avtotaksi n 7« preteklo leto na račun pri-doSrrne toliko. koHkor ie znašala odmera pridobe!ne za teVo?e leto.
— Kredit za Gozdarsko fakulteto v Z -grebu. V Zagrebu grade vel:<ko poslopje gozdarske fakultete, ki je bilo že pred zimo nod streho. V načrtu je 10 poslonM. prvo bo letos dograjeno in opremljeno. Odobren je drugi kredit v znesku 4 milijonov Din. a ker bi ta denar ne zadostoval, je odobren še en milijon, tako da so sredstva za drui<o poslopie zagotovljena.
— Proslava oOletnice prof. Antona Be-zenŠka. V včerajšnjem članku ie pomotoma izostalo ime odbornika g. Rudolfa Ra-kuša. profesorja trgovske akademije v Mariboru. Razen tega se ima pravilno glasiti Ignac Pejha. šoUk:. upravitelj na Frankolo-vem.
— Dražba lova. Lov upravne občine Trojane se ho oddajal v zakup na javni dražbi v petek, \(K t. in. ob 10. pri sre^kem načel-stvu v Kamniku za dobo od l. januarja 1934 do 31. marca 1938. Lovišče meri 1075.70 ha in fzklicna cena znaša 1-500 Din
— Vozne olajšave po železnici članom SPD. Skupine od najmanje šest članov SPD morajo potovati po železnici skupno z vodnikom v istem vagonu od vstopne do izstopne postaje. Železn:ško osebje bo izključilo na osnovi § 11. točka 1-2. S. U. od pre-voeza one potnike, ki bi se tej odredbi ne pokoravali. Na to uredbo opozarjamo zlasti člane SPD, ki dobe uverenja v društveni pisarni samo proti predložitvi članske izkaznice.
_ Odprte    planinske koče. Planinske
koče na sv. Planini in sv. Gori so celo leto odprte in oskrbovane. Na razpolago so toplo kurjene sobe. Teren na Sv. Planini je znan kot najprikiadnejši smuski teren v Zasavju z znano Medvednice Dom na Krvavcu in VaJvazorjeva koča sta stalno oskrbovana. Mozirska koča na Mozirski planini je stalno oskrbovana in je v neposredni bližin? idealen smuški teren. Celjska koča nad Celjem, priljubljena izletna točka, obdana s prekrasnimi smuškimi poljanami, je stalno odprta in kar najbolje oskrbovana.
— Borza dela v Ljubljani želi izdelovalca tehtnic, krojaškega pomočnika, pekovskega vajenca, raznaš&ica peciva in več dobrih tkalcev. Informacije se dobe pri Borzi dela v Ljubljani.
— Koroške novice. V Rožeku }e umrla 70-letna Drsa Valenttniceva z Ravn. — Hud udarec je za d M tudi Užučevo družino v Pod-bumu. ki ii ie smrt uerabila 2-letnesra sinčka Franca. Medlem ko so bili domači v hlevu, se je otrok sam ieral v kuhinji, vž-cala se m i je pa obleka in i i čez dva dni v strasnih mukah umrl. — Na Ravnah i? umrl 70-letni Gašper Škrbina, njemu pa sta sledila tudi 84-letua Terezija Hochkofler in upokojeni cestar Valentin Gabrijel iz Smartna. — \n Humu ie umrl Alojzi! Ibovnik. prav tijn so pa tudi pokopali tamošnjega n>«naria Jakoba Urfa in 17. decembra Franca Melin-ca. ki ie že dolgo bolehal na raku v poži-ralnikj. Pokojnik ie bil od 1. 1920. član šolskega odbora, v katirem ie odločno zastopal koristi našega naroda in dos?eel. da se ie začela poučevati slovenščina v I. razredu na tamošnji šoli. — 12 dni pozneje ie l^el v grob huli niegov ,>če. Mflinčeva družina je bila lani zelo nesrečna, sai ii ie smrt ugrabila kar štiri Člane.
_ Nacionalna  nestrpnost  na Koroškem.
^Koroški Slovenec« poroča o nevzdržnih razmerah v Svečah, pošta Bistrica- Tam ie učitelj Feliks Waldhauser neko 6-letno bolno dekletca, ki ie moralo med poukom večkrat iz razreda, zaporedoma kaznoval in M raie videl da iV otrok prihaial domov z onesnaženo obleko. Po'eg tega j i otroka surovo nahrulil. ga oklofutal in m j dejal, da ga bo odslei učil samo š? v cirilici. Glede na to *e nadoČtteti Waldhauser poslal »Koroškemu Slovencu« popravek, češ, da te vesti niso resnične, a list v polni meri vzdržni? svojo obtožbo in piše, da ima tudi verodostojne priče.
V korist »Društva dom slepih< pro-daiajo nekateri sleparski agenti razne stvari (čaj. milo i. dr.) Opozarjamo občinstvo, da ni >DruStvo rlom sleoibc nikogar nooMastilo. da v njerovo kor'st karkoli prodaja in prosimo, da se take osebe ;^roče   stražniku,  oziroma orožniku.
_ Ve|e«ei**m v Brusita. XV mednarodni vel.-'seiem v Bruslju se bo vršil od 4 d j 18 aprila Vj&4 in bo nud:l po^etn^kom pregled V9e b^lgiifike produkcij^ in glavne prvine svstovne nrodnkrtie XIV. v^le^eima v Bruslju se ie udeležilo 2 69? tvrdk 27 narodno eti ki so 78**dle 3T0OO m' ornatom Stavilo obiskovalcev ie bilo preko 700.000. Vaa na-
tančnejše informacije glede jdeležbe, oziroma pose ta v*i*sejma se dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani.
_ Lepo vreme  v  Primorju. Na vsem
Primorju imajo zadnje dni pravo pomladansko vreme. Na solncu doseže temperatura 18 do 24 stopinj. Iz Češkoslovaške in Avstrije je prispelo že precej leto-visčar-jev.
— Sejem kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek 22. t m. Vsi oni. ki imajo kože divjadi, pa jih se niso poslali v prodajo lovsko - prodajni organizaciji >Divja koža< fLjubliana — velesej^mK nai to n s m u d o-m a store, da bla^o ne bi za dražbo že or&-nožno prispelo, kakor se ie to v mnogih slu-ča'ih zgodilo ob lanskem januarskem 6-?mrj kožu h ovio*.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo, stolno in delomo oblačno vreme. Včerai je nekol'ko snežMo e<imo v Beogradu. Najvišia temperatura je znašala v Splitu 8. v Sarajevu in Beogradu 2. v Zagrebu 0.0. v Ljubljani —0 6, v .Mariboru —3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5. ternneratmi ie Tna^la —0.0
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespaniu. srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinku ie pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki Imajo svoj izvor v zastrupljen ju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Joaefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Nesreče Zimski spori ie včeraj zaht?-vvil več žrtev. Popoldne se je smučal na Rožniku  jjrist Jnž? Ffren5?k. stanujoč v Oraž-
novem domu Drvel ie z vrha Rožnika po znanem kolovozu, ki pripelje na pol. vodečo proti Čadu. Tik pred ciljem je pa hotsl napraviti plužni zavoj, a mu je desna noga zaostala v l^du in ie tako nesrečno padel, da si jo je zlomil pod kolenom.Njegovi klici na pomoč so vzbudili pozornost pasantov, ki so ponesrečenega akademika naložili na otroške sanke in ga prenesli do mitnic-* na o?sti na Rožnik, nato pa obvestili reševalno postajo. FerenČaka so prepeljali v bolnico. — Druga žrtiv nesreče ie postal 1'iak Milko Hmelik iz Prisojne ulice, ki se \s včerai drsal na drsališču SK Ilirije pod Ce-kinovim gradom, Vanj ee ie zaletela neka mladmka in ga podrla, da ji padel in si zlomil nogo. — 3S-letni sreski podnaČelnik g. Bogomir Dev iz Dolnjega Logatca, si je včeraj pri smjčaniu zlomil desno nogo.
— Huda nesreča stare prevžitkarlce. Dopoldne so v ljubljansko bolnico prepeljali 60!etno prevžitkarico Marijo Anžur-jevo iz Zaloga. Včeraj popoldne je dobila hud epl'eptlčen napad, med katerim se Je poparila s kropom. Zadobila je hude opekline po vsem telesu. Njeno stanje je zelo kritično.
— Tragična smrt junaka s solunske fronte. V Plevlju se je obesil v ponedeljek Novak Radosavljević. znan kot junak Ku-manova in solunske fronte. V smrt ga je pognala težka bolezen.
— Zblaznel in skočil v vodnjak. Kmet Juraj Smolčič iz vasi Dabra blizu Karlovca je kazai! zadnje dni znake težke duševne bolezni. Včeraj je naenkrat planil iz hiše in skočil v vodnjak. Domači so sicer skočili iz hiše za njim. pa so prišli k vodnjaku prepozno. Nesrečnež je bil že mrtev.
— Ovtal je brez dekleta bi brez nosa. V vasi Kutnik blizu Bihača so imeli v sredo zvečer zairmiv primer ugrabitve. Meh-med Hamrič je bil že dolgo zaljubljen v lepo Kado Cerviz, ki mu je vračala ljubezen, v njo je bil pa zaljubljen tudi sin najbogatejšega kmeta v vasi. Ramo Vilic, in dekle se je končno ogrelo zanl Mehmed jo je odpe!1aJ domov, pa je prišel ponoči sredi rajania za njo Vili. s svojimi tovariši. Toda dekle ni hotelo z njim. Zato sta se fanta spopiiela in Vilic je obdtfal Hamrlča 7, nožem tako, da mu je odrezal še nos. Svatje so se razbežali in VPIČ Je odivljal dekle domov, kjer sta »e takoj poročila.
Iz Linblfane
—Ij Turobno tuljenje nove sirene, ki io
ie nedavno nabavila mestna občina, je davi ob 9. zdranvlo L j-rb\ 'snčane iz zamišljeno-sti in zaspanosti. Na terasi nebotičnika so namreč preizkušali novo sireno ob navzočnosti 7fl*to.rm;ka vojske majoria g. Mih;ča. II. podstaroste Jugo^loven^Ve gasilske zveze 5. Turka, tajnika Odbora za zračno obrambo Ljubi^ne g Turela. zastopnica tvrdke Brown Boveri. ki je dobavna sireno, g. ing. Stegu ja fn drugih. Sirena j« zaporedoma tulila v večnvnMtnih presl^dk^h ;n tulienie se ie slišalo d^leč na okrog. Iz poročil, ki so jih pretel' člani preizku^eval-ne kom'sije, je razvidno, da so ponekod sireno slišali prav dobro, drugod pa ne, kar je menda odvisno od megle, ki je b:la danes na nekaterih krajih prav gosta. Sireno bodo še enkrat preizkusili, ko ne bo megle.
_If Mnogo eept Paka na popravilo, predvsem bodo morali končati cestna dela. ki so jih začeli jeseni. V zvezi „ regjlaciio Linb-ljanice in ureditve nabr»žii en jeseni začeli dvigati cestišče v snodniem delu Sv Petra naeipa. Na*inn» materiial so pridobili uri •zkoou za temel'e tramvaisketra tira. Pr^-Vtels jih *e zima. pr?den le bilo cestišče dobro uravnano in utrjeno in pred*n so bili nasuti in urejeni hodniki Dn*le; <v> bile na Sv. Petra naeipu velike grmade sn^ga.
ki so ga pa do včerai spravili t Ljubljanico* Ob lepšam vremenu bi lahko nadaljevali cestna dela, a bodo najbrž r^očakali pomlad, ko bodo morali začeti popravljati vss ceste, ■ -as> gradili tramvajsko Drogo ; največ dela bodo imeli na Poljanski cesti, kier bodo morali dvigniti tudi nekatere hodnike, k dr so po novi višini cestišča
mnogo prenizko.
—Ij Na ribjem trgu so danes sospodint* lahko izbirale med morskimi ribamL ker jih je bilo dovolj draeLb in cenejših vrst.
Dovolj je bilo tudi sardelic, ki jih gospodinje kupuiVijo vedno nairaid, prodajali ao lih po stalni ceni. po 14 do 16 Din kg. Mno-eo je bilo morskih rib srednje kvalitete »n zlasti onih. ki jih prodajajo navadno no 28 do 36 Din kg. n. pr. ofad», salpe m oslički po 28 Din. ekuše in riboni po 30. bradač pa po 98 do 40 Din. Med manjšimi ribami \i bilo tudi preoei giric, ki so po 30 Din Gospodinje uh ne cenijo tako, kot sardelice. čeprav so baie še okusrr^iše. Ciplje so prodajali po nespremenjenih cenah, po 32 Din. v splošnem imajo vse ribe stalne cen-a. Danes je bilo tudi dovoli palamide, ki je ni vedno na trgj. C^lo so prodajali po 28 Din, rezano pa po 36 Din kg. Med rečnimi riba mi je bilo precej karpov. ki so po 20 Din, malo je pa bilo ščuk. Platnic, ki so po 12 Din, ie bilo dovolj in tudi žaibjih krakov ni primanjkovalo.
—Ij Društvo >Sora< naznanja, da to soboto odpade predavanje, ker priredi JNAD Jadran na Taboru >Slovanski veČar« pod pokrovteljstvom Nj- Vsi. kralia. »Sočaru«. ki ebe v posesti vabila, posetite ia lep večer. Nadalje opozarjamo, da priredi pevsko društvo »Liublianski Zvon« v ponsdelr^k 15. L m. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgj >zgodovin6rki koncert« zaslužnih skladateljev našega po Italiji zasedenega ozemlja: Hajdriha, Lebana, KocianČdČa in Vnla-riča. Priliko bomo imili zopet slišati evoičas vsepovsod priljubljene pesmi Trsta in Gorice, kot spomin na naše zasužnjene kraje. Noben >Sočan« nai ne zamudi lep? priliko slišati našo lepo pesem. Prihodnje predavanje bo 20 t. m. Odbor. 17-n
—Ij O pohodu naših mornarjev pišemo na drugi strani, kako so sijaino nastopili s svojimi predavanji, a od potMja ee spominjamo njih boinih ladij z ljubljanskih 'ilic in njihovih veslaških tekem na Ljubljanici, zato pa moramo danes iavnost šf posebno opozoriti, da imajo mornarji v rokah tudi večji del priprav za večer Jadranska straže, ki bo 20. t m, v vseh prostorih >Uniona< Česar se ti vročekrvni teotje lotijo, tudi Moji in drži, da bo gotovo tudi večsr Jadran eke straže nad vse imeniten. Ves dan so pri dekoracijah v veliki dvorani, a gori v bHo dvorano nikogar ne paste, kler pod vod stvom mladih mornarskih oficirjev in in-ženjerjev pripravi jaio prijateljem JS na i bol-, vesela presenečenja. Pogledat gremo na vsak načini
—lj Premijera veličastnega KellermaB-novea;a >Predora< bo popoldne za vso državo v kinu >Matici* Vsa inozemska poročila smatrajo ta film za največje delo evropske filmsk? industrije, zato le po vsako nadalje priporočilo odveč V silno napetem filmu nastopajo seveda I> najznamenitejši igralci, prav tako pa tudi oprema prekaša vse dosedanje filme. Popoldne ob 14.30 bo pa ZKD pričela predvajati znameniti film >Dunaiski valček«, ki Ljubljančani z* komaij čakafo nanj. Predstave ZKD so vsak dan ob 14.30, v nedeljo pa ob 11.
—Ij Oficirski družabni večer. Uprav« oficirskega doma ljubljanske garnizije priredi v soboto. 13. t m na pragu pravoslavnega novega leta v prostorih oficirskega doma družabni večer. Prirod5tev se prične ob 21. Pozivajo se rezervni oficirji m gostje. k; imajo stalna vabrla, naj pridejo na oficirski družabni večer.
—11 120 gojenrev Držam« glasbene akademije \t Zagreba nastopi v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani Nastopi simfonični orkester nad 70 članov in izvaja med drugimi Beethovnov koncert za violin-solo e spremlievanjem orkestra. Violinnsolo igra izrodno nadaneni viol:nist Zla tko K>polski, gojenec izvrstnega violinskega pedagoga na akademiji profesorja Humla. Zla-tko Kopolski 1? že večkrat nastopil na raznih koncertnih prireditvah v Zagrebu in ž>nl veliko priznanja s strani občinstva in kritike. Poleg Beethovnovega koncerta se izvaja še simfonična vizija Frana Lnefka Morre za soli zbor in orkester. Opozarjamo, da se vstopnico ž* dobe v knjigarni Glasbene Matice.
—Ii Planinski pfes priredi SPD letos v četrtek, dne 1. februarja ob 20 uri v vseh prostorih na Taboru. Ta tradicrjonakii ples je zelo priljubljen m je biJ vedno dofero obiskan. Presežek, ki g« bo dobilo SPD 00 svoje prireditve, se bo porabil za popravo planinskih postojank m za reševalni fond. Prepričani smo, da bodo prali na to planinsko prireditev vsi tisti, ki Ijub'jo naie planine in ki cenrjo pomen m delo SPD.
_IJ    Anton  Hajdrlh,    Josip KocjanČič
Avgust  Leban  ln  Hrabroslav  Volarič so bili skladatelji, ki so naš narod budUl in mu s svorrmi dom o rod nuni pesmimi krepili narodno zavest. Zlasti v našem Primorju, v brdih solnčne Goriške ta ob obali Jadranskega morja. Njihove skladbe so bMe vsepovsod zelo priljubljene, pela so Jih vsa naša pevska društva z največjim navdušenjem. Ko Je pa naša nova zborovska g'asba začela korakati 1 dubom časa. so te romantične cvetke slovenske zborovske glasbe oveneJe. vendar t>a zaslužijo, da nanje osvežimo spomin.   To hvalevredno naloro si <e nadelo pevslto društvo >LJub ljanski Zvon«, ki hoče v pone^e'Jek .dne 15  Januarja t L ob 20  url zvečer v dvorani   Fi!harmonične  družba  prirediti sgo-dovinskl  koncert  skladb  omenjenih skla đ»tel;ev   Publika, ki se ga bo udeležila bo brez dvoma imel« lep umetniški užt tek   Pevski   rbor   >LmbT?a nskeea Zvona m društveni oktet se trusta, da bodo 7 izvajanjem teh starih pesmi val navzoči
asdovoUnL Vstopnice to naprodaj po nizkih koncertnih conah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbi te si jih pravočasno, ker jih bo drugače smanjkalo Besedilo skladb Je na razpolago istotam.
—Ij Sokolsko društvo Ljubljana 111. za Bežigradom obvešča svoje članstvo m prijatelje sokolstva. da bo v nedeljo, 14. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni telovadnici telovadna akademija z bogatim telovadnim sporedom. Pridite, da vidite in sodite o delu ia razvoju našega Sokol«! Zdravo!
—IJ Vae, ki as zanimajo za d rama tak o delovanje in ki stanujejo v trnovskem okraju, vabi iGospo-arsko kulturno in narodno društvo<, da se zglase r torek 16. t. m. med 19. ln 21 v posebni sobi gostilne >Ko!ezlJac.
_IJ    Cankarjev  večer    >3vobode< In
»Zarje« v Ljubljani bo jutri, v soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice s bo-catim m lepim sporedom. Vstopnice se dote v Strokovni komisiji (Delavska zbornica) za 3, 2 m 1 Din. 16-n
_Ij šentjakobski gledališki  oder. >Po-
gumni Tonček«, pravljična igra v petlb dejanjih, ki je imela pri obeh dosedanjih predstavah tako krasen uspeh, se ponavlja v nedeljo ob štirih popoldne. Igro, ki jo je spisal priljubljeni slovenski pisatelj Jaka Spicar je izvrstno naštudlrala ga. A. D. Pri predstavi sodelujejo poleg otrok igralci Šentjakobskega gledališča. Vabljeni vsi. ki ljubite lepe pravljične l^re. _ Vstopnice bodo v soboto in nedeljo od 10.
do 12. In od 15. do 17. pri blaejajnl v I. nadstropju Mestnega doma. Cene so od 12. do * Din.
—Ij Drnitvo >S©ča« se zahvaljuje v Ima
nu vseh obdarjenih bednih najsrčnejše vasni
onim tvrdkam in posameznikom, ki so uas blagovoljno obdarili povodom naše božićnice. Bodite prepričani, da ste storili dobro delo in izpolnili dolžnost do revnega soclo veka. — Odbor.
—lj Nadaljevalni smuški tečaj. SPD priredi nadaljevalni smuški tečaj v bližnji okolici Ljubljane od 15. do 20, t. m., vsa kokrat ob 15. uri popoldne. Udeležene, morajo obvladati pluf ln pluani savoj. Prijave sprejema pisarna SPD v svojih prostorih v palači »Grafike« (M&sarvkovn cesta).
—lj Smrt na ulici. Včeraj sta v mestu postala žrtev kapi dva moška. Pred vojaš nico vojvode Mišica sc je okrog 13^ nena doma rgrudil Pilotni upokojeni rudar Ivan Poljanec iz Trbovelj, ki je bil v družbi svojega sina. znanega brivskega mojstra U Ko pitarjeve ulice, katerega jc prišel v torek obiskat Sin je naglo priskočil očetu na pomoč, prišli so tudi vojaki vz bližnje voja* niče, ki so hoteli Poljanca z umetnim dihanjem obuditi k življenju, ves trud j« bil pa zaman, kajti mov je bil že mrtev. Zidels i»a je srčna kap. -   V ve/i Narodnega doma je okro^ lo. t>oH1rce>l  mo^ftanski kapi Aleksander Popov. .u>k      i* Ji'" tli t, k' ie bil zaposlen  v knjižnici Francoskega instit. ts v LJubljani. Tudi U je bil takoj rortov
Novomeški Sokol
v preteklem letu
Društvo Je lani lepo napredovalo — Zanimiva poročila
društvenih funkcijonarjev
Novo mesto, 1-1. januarja. V torek dne 9. t m. se je vršil v So-kolskem domu občni zbor novomeškega Sokoia. Ker po pravilih ni. bi.o prisotnega dovolj čianstva ob 19.3U, kot je bilo napovedano, se je občmi zbor vršil poi ure kasneje. Zbor je otvorii br. starosta Manu-ček, ki se je v uvodnih besedah spomnil umrlih bratov Bohteta M., Baloba St-, Kokica L. Meršola Smoleta R. in Kobe-ta V. Nato je prečita! br. rodstarosta Matko savezno poslanico, nakar so sledila poročila funkcionarjev.
Iz tajniškega poročila br. O^rina je razvidno, da je društvo lani lepo napredovalo. Vsi odsek' društva so zaio živahno delovali tako. da se mnoge napovedane prireditve v nekaterih mesecih srloh niso mogle razporediti. Osnovale so se v društvenem območja nove čete: v St. Petru in Prečnic"«, in kar je razveseljivo, na inicijati-kmetov samih, ki niso čakali na pomoč inteligence.
Društvo je sodelovalo pri vseh okoli-šklih pnred tvah. odlično pa na l. pokrajinskem zletu SKJ v Ljubljani, ob priliki proslave 701etnice prvega sokolskega društva na slovanskem jugu. Istotako ob priliki 25-letnice sokolskega društva v Kostanjevi in odkritja spominske plošče dr. L Orainu, L starosti jugoslovenskega sokolstva. — Upravni odbor je imel v minul: poslovni dobi 12 rednih in 1 svečano sejo 1. decembra, poleg 16 sej odsekov. Pokazale so se rri izpopolnitvi večje potrebe, kakor reorganizacija društvenega knj^jovodstva, potreba četnega referenta, oddelek nacionalistične literature pri sokolski knjižnici in s stematični poufo petja pri vseh oddelkih. Treba je rudi sestaviti načrt prireditev, sklicati vsake tri mesece zbor načelnikov, vseh odsekov, ki naj poročajo o do-seienb uspehih, ovirah itd.
Blagajniško poročilo br. Splihala izkazuje Din 79.708.70 celokupnega prometa. Saldo blagajne 31. dec, 1932 Din 3^03.94, dohodki   v tetu 1933 Din 38.183.91, skupaj Din 41.387.85.   Izdatki    v   1.   1933 Dn 38.320.85. Proračun za poslovno lejto 1934 znaša D'o 30000 V dohodke je všteta članarina z Din 19.200 ter dohodki lastnih prireditev Din  10.800. Važno je poročilo br. prosvetaria prof. J. Jarca, ki se je uvodoma sromnil pred dvema letoma umrlega br. prosvetarja prof. Jožeta Kovača, ki je visoko dvignil vse prosvetno   delo novomeškega Soko'a. Prosvetni odbor je imel 4 seje, na katerih  se je razpravljalo o organizaciji prosvetnih večerov, predavanjih, o knjižnici, dramskih predstavah, torkovem gledališču, kult filmih itd. Odbor je priredil 14 prosvetnih večerov, deloma s skioptičninri predavanji in krajšimi kulturnimi filmi. Vseh predavanj se je udele-ilo okrog 3300 bratov in sester. Marsikaj bi se še dalo storiti, ako bi uneL- določen načrt Predavanja so si sledila slučajno, z najrazličnejšo vsebino, čemur pa Je krivo to, da je bil odbor večinoma navezan na predavatelje ZKD iz Ljubljane, kateri smo dottni toplo zahvalo. Važno je vprašanje naše knjižnice, ki pa brez potrebne dotacije ne more povoljno uspevati. Gledališki oder je ime': samo eno predstavo, ostalo pt je odpadlo na gostovanja tujih gledaliških družin. Velika potreba se kaže po organizaciji podrobnejšega rrosvetnega dela po deželi. ZKD je že začela s Široko zasnovano akcijo, dolžnost Sokola   pa je, predvsem novomeškega, ki ima   v svoji sredi dovolj duševne intlgence, da širijo v sokolskih društvih in četah prosvetno delo, zakaj, kjer ni duha .tudi surova sila nič ne pomaga.
Poročilo načelnika kino odseka br. Paučiča obsega predvsem statistično vsebino. Din 173.000 dohodkov iz leta 1932 je daleko višja postavka od 135.000 dohodkov v letu 1933. V letu 1932 ie bilo 38.000 Din ostanka, v letu 1933 samo Din 18.000, kateri pa se ne more smatrati za čisti dobiček, ker odpade precej za amortizacijo, p'ačevanje Obresti itd- Prometa je bilo 362.242.33 Din, dohodkov 185.162 02 D;n, izdatkov 177 080.31. Preostanek v blagajni Dm 80A1.25 f«ra!o se ie 55 firmov v 14« ■grakkfh dne z 249 predstavami Tjmed poročil ostalih funkc.onarjev je najvažnejše
poročilo zaslužnega br., duše novomeškega sokOiSkega deia, načelnika Ljudevita Papeža, ki je vzgojil jedro — najboljše telo-i vadce — novomeškega Sokola. Zt leu s& čuje zahteva po letnem telovadlšču, toda vse je zaman. Mladina zahteva in ima polno pravico zahtevati prostor, kjer si bo ur:la telo v poletnih mesecih, a ta prostor naj ne bo poln prahu in blata ter raznih ostankov sejmskih dni.
Statistika navaja 309 članov, 116 članic, 63 dijaškega, 52 obrtnega moškega naraščaja, 50 dijaškega, 18 obrtnega ženskega naraščaja, 133 moške ia 71 ženske de-ce. Na preiizkusni dobi je 29 članov oziroma članic
Odboru je bila predložena lista od strani članstva, bila pa je odobrena lista, ki jo je odbor sestavil na svoji tajni seji. — Izvoljen je bil ves stari odbor, odstopu jo le dosedanji, načelnik br. L. Papež ln je prevzel posle istega br. Valentnčič T. Br. Papeža bo pa telovadeče članstvo težko pogrešalo pri svojem delu.
Občnemu zhoru je prisostvovalo 200 članov.
SAMO ftE DANK«!
Vrni mi
svobodo!!!
Moški so ji bili igrača. Bila Je lepa in bogata, dokler ni spoznala življenja. ; Spoznala je. da ie Mubezen nevarna kot ■ dinamit. Kdo je to?? Joana Cravvford v j svojem najboljšem filmskem delu iz mo-J derne družbe . Danes ob 4., 7. in 9. uri ob najnižjih cenah 2.-, 4.-, 6.- in 8.- Din.
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 27-30.
Iz Kamnika
_ >Sloven»k|   Narod«   dostavlja. ged«j
vsakemu naročniku na dom poseben ras-našalec. Naročniki »o » tem ia-lovolja'. ker so dozdaj prejemali >Narod< šele dru Si dan dopoldne, ako se Je odpofliUatev ti Lju-Mjane zakasnila in ni mogla na; :ej • prvim popoldanskim vlakom ob 13.42. Poskrbljeno je. da bodo prejeli naročniki >Narodw( Že okro£ 16. ure, k:.nar se pošiljka zakasni, pa okrog pol 18. Tudi v trafikah se bo dobival liat že od o m en je ne ure naprej.
_ Rekorden lov. Kamniški lovci so te dni naskočili svoj revir v cerkljanski ob čini. Seie ob  16. uri  so prispeli  na svo; cilj, zato so hitro obkolili hrib, da Se pred nočjo  presenetijo   miroljubne   zajčke, ka terih baje kar mrgoli tam okoli. Gonjat so res spodili Iz  ležlSč cele čete dol»o uscev  Ln jih nagnali naravnost pred pu žke. Lov je trajal komaj dobrih 30 mlnu* in že v tem kratkem času Je padlo ^kroj: 50 strelov.  Ko so se  lovci zopet 2bral . so  z  velikim   zadovoljstvom  ugotovili re korden uspeh: padlo je 26 zajcev ln 3 li slci, tako da  eta prišla skoro na vsak«3 ga lovca po dva zajca. Po tej izredni lovski sreči pa je naše lovce zopet obiskala smola:    pri    avtomobilu  se je oa slabi spolzki cesti  zlomila os in  so morali iz Nasovlc ponoči  peš mahniti proti Kamni
I ku, obložen!  s  težkim  tovorom  lovske t,
; blagra.
_ Kamniško godbeno društvo Je prin*
dilo koncert ljubljanskega komorne*« kvarteta, ki ga tvorijo X* Leon Ffeifer. Fran Stanič. Vinko sušterftič ln Oto Baj de. Koncert je bil za naše razmere še do volj leno obiskan ln publika je prav topd«' s preje a izvajanje sporeda našega znanega kvarteta, ki si je res zaslužno pridobi! svoj sloves.
xxxxxxxxxxxxxr
DANES POJEJ
MARIJA JERITZA
v prekrasnem velefllmu
VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA
Predstave ob 4., 7. In Q.y4 url zvečci
ZVOČNI KINO IDEAL
Stran 4.
»SLOVENSKI lVARODc, te 21. jaaoarj*
sirot*
Toda drugega izhoda ni bilo in odločna sta krenila za Indijancem v goščavo.
Indijanec je Šel naprej in kazal pot popotnikoma, ki sta vodila konja na uzdi.
— Kdaj pa prispemo tja, kamor nas vodite? — je vprašal poročnik Indijanca čez nekaj ur naporne hoje.
— Papay upa, — je odgovoril Indijanec, — da bo to še nocoj. Marjana ie zadrhtela od strahu. Indijancu so se bile oči divje zaiskrile. Ta izraz na njegovem obrazu je sicer takoj zopet izginil« vendar ga je pa Marjana opazila.
Nehote je segla z roko za pas, kjer je imela spravljeno bodalo.
Tako se je prepričala, da je bodalo dobro spravljeno in da ga ima vedno pri rokah.
Od tistega trenutka Marjana ni imela več miru. V bujni domišljiji je videla vse polno nevarnosti in muk.
Molče so nadaljevali pot; hodili so zelo počasi, ker so se morali prerivati skozi goščavo. Večkrat so se morali tudi vrniti in napraviti velik ovinek, ker bi sicer ne mogli naprej.
Po dolgih urah naporne hoje se ie Indijanec naenkrat ustavil, kakor da ne ve dobro za pot.
— VeMki Duh je nam postavil na pot nepremagljive ovire, je dejal končno: — poti ne vidim več.
— Kaj? — >e vzklikni! poročnik presenečeno.
Toda Indijanec se ni ustrašil strogega poročnikovega pogleda.
— Da, — je nadaljeval, — Papay prvič v življenju ne vidi poti pr-ed seboj. Veliki duh j« razpredel okrog in okrog mrežo srebota in približal drevo drevesu, zavalil je skale na pot... Veliki duii je vsemogočen. Njegov je gozd, njegova je prerija in pustinja, njegove so reke in potoki... Veliki duh lahko stori, da se zemlja odpre in nastanejo prepadi, da dvignejo drevesa svoje krone pod nebo ali iih pa spuste .do tal. Veliki duh je gospodar in Papay se mora ukloniti njegovi volji.
Po teh besedah se je Indijanec dotaknil s Čelom zemlje.
Marjana je pomembno pogledala svojega moža. In kakor da je šinila tisti hip tudi njemu v glavo ista misel, je stopil pred Indijanca, držeč revolver v roki.
— Naprej moramo! — je vzkliknil energično. — A če je Veliki duh res hotel vse to, kar si prav kar naštel, ga je gotovo omehčala tvoja molitev. Naprej torej, odvedi naju iz tega gozda, kajti tam zunaj bomo lahko dobili spočite konje.
S povdarkom je pokazal Indijancu orožje in priipornnil:
— No, le urno naprej. Indijanec je hitro vstal.
— Pojdimo, — je dejal, hoteč prijeti za uzdo konja, ki ie nosil poročnikovo popotno torbo.
Toda poročnik je zadržal njegovo roko, rekoč:
— To opravim sam.
Tudi Marjana ni sedela v sedlu.
Indijanec je končno krenil naprej. Toda čim več potd so imeli za seboj, tem težue so se prerivali skozi goščavo.
Poročnik in Marjana sta nekaj časa molče sledila Indijancu. Ko sta pa spoznala, da postaja položaj vedno siabši, sta izjavila, da nočeta več naprej.
— Vrniti se moramo po isti poti, — je dejal poročnik.
Marjana se je naslonila na njegovo ramo in nehote je začutila potrebo močne zaščitne roke nad seboj.
— Nc! — je odgovoril Indijanec. — Vrniti bi se ne mogli tako lahko, kakor smo prodrli med ta drevesa, ki jih je Veliki duh oživel, da bi nas zopet in zopet obkolila vedno, kadar smo skoraj že našli izhod... Veliki duh noče, da bi prišli Lz tega gozda, in Papay bo ubogal.
Zdaj ni bilo več mogoče dvomiti o Indijančevih slabih namenih.
Poročnik mu je nastavil revolver na prsa in zaklicali
— Ali bi mogel Papay izdati tiste, ki so mu plačali, da bi jih vodil?
— Papay ni izdajalec, — je odgovoril Indijanec, ne da bi se zmenil za
grožnjo.
— Gotovo poznaš gozd in obljubil si pokazati nama pot, — je nadaljeval poročnik...
Potem se je pa razburil m oči so se mu srdito zaiskrile.
— Kaj si nama pa govoril o čudežih, ki jih dela bitje, zapovedujoče drevesom in grmom, naj nam zastavijo pot! Ni Velikega duha, ki bi mogel prestavljati drevesa in zapirati nam pot!.. Odvedi naju od tod aH pa te ustrelim kot podlega Izdajalca, kot zločinca, ki je naju zapeljal na ta kraj, da bi naju oropal in umoril!...
— Ubijte Paipaya, če hočete, — je odgovoril Indijanec s hlmjeno ponižnostjo in udanostjo v voljo usode, — in Papay pojde poklonit se k nogam Velikega duha, ki mu nakloni večno srečo na dnu Velikega jezera.
In Indijanec je razprostrl roke ter odkril prsa, kot da pozdravlja bližajočo se smrt.
Poročnik je v zadregi obstal, ne da bi vedel, kaj naj počne. Njegove oči so srečale Marjanin pogled. In oči mlade žene so izražale vso grozo in vso jezo, ki je kipela tisti hip v nji. Toda Marjana se je premagala in dejala je Indijancu:
— Ne gre mi v glavo, da bi naju hoteli izdati... Mislim celo, da ... vam v polni meri zaupam... Ni se vam torej treba ničesar bati, če storite vse, kar je v vaših močeh, da pridemo srečno iz tega strašnega gozda.
Marjana je govorila mirno, toda premagovala se je zelo težko. Prijela je celo poročnika za roko in odvrnila na Indijanca namerjeni revolver, da bi lopovu dokazala, da se mu ni treba ničesar bati.
Papay se je molče priklonil, ne da bi pogledal mlado ženo. Vendar jo je pa neprestano opazoval s slabo prikritim divjim izrazom v očeh.
Ni mu bilo težko razumeti, da sta popotnika vsa zbegana, da poročnik temeljito razmišlja o kočljivem položaju in da kljub temu ne more poskusiti od-križati se izdajalca, ker bi se položaj s tem še poslabšal, saj bi ostala z ženo sama sredi divjega pragozda.
Indijanec je čital vse to iz pogledov obeh popotnikov. In ne da bi se zmenil za Mariarrin nasvet je odgovoril:
— Papay je dal besedo, da bo pokazal popotnikoma pot Če ne more naprej, je to volja Velikega duha.
Potem se je pa ozrl na poročnika in nadaljeval:
— Papav se ne boji umreti; kadarkoli ga pokliče Veliki duh, je pripravljen ... in pojde srečen, da se sestane s svojim očetom in svojimi predniki na livadah Velikega jezera ...
Ta čas je šinila poročniku v giavo nova misel. Ni več dvomil, da je Indijanec oropal popotnike, k; se- se »na bili zaupali. In zato mu je dejal:
— Papay gotovo ve, kaj se mora žrtvovati Velikemu duhu, da nam dovoli priti iz tega pragozda... Sicer pa lahko Papay pokliče Velikega duha in ga vpraša, kakšno žrtev bo zahteval od nas za svojo naklonjenost.
Obenem je vzel poročnik iz žepa ključ in odprl z njim popotno torbo.
Indijancu so se divje zaiskrile oči. Skočil je k poročniku in željno je uprl pogled v torbo.
Poročnik ga je krepko prijel za roko, rekoč:
— Ali se ti ne zdi, da bo Veliki duh dostopen žrtvi zlatega denarja, ki ga bo lahko vrgel Papay po končanem potovanju v Veliko jezero?
A ker Indijanec kar ni mogel odvrniti pogleda od zlata, je poročnik nadaljeval:
— Papay gotovo ve, kako se da govoriti z Velikim duhom. Znal ga bo vprašati; in tako tudi stori.
Indijanec je bil ob pogledu na zlato nekaj časa ves zbegan in od veselja se je kar tresel. Toda takoj se je obvladal in dejal je mino:
— Predno se bo Papay odločil govoriti z Velikim duhom, mu mora beli obraz to dovoliti...
— Dobro, stori, kakor hočeš, — ga je prebil poročnik nestrpno.
Komunistična republika na Kitajskem
Provinca K ia tigri, ki šte|e blizu 7 milijonov prebival« cev, ima že pet let sovjetsko vlado
Zadnje čase se mnogo piše o uporu v Fukienu, ki je delal kitajski vladi hude preglavice. Pri tem se je pozabilo na komunistično republiko v sosedni Kiangsi, ki traja že pet let. Kitajska sovjetska republika meri okrog 170.000 kv. m m šteje blizu 7,000.000 prebivalcev. Sedež vlade je v gorskem mestu Juikingu, ležečem dobrih 450 km zapadno od Fučana in približno toliko tudi južno od Načanga. V Juikingu je sedež izvršnega odbora kitajske komunistične stranke, ki je imenovala za glavnega komisarja Mao Tse Tunga. Mož je star 33 let in čeprav je tuberkulozen, ima glavno besedo v republiki. Čangkajšek je razpisal na njegova glavo 100.000 srebrnih dolarjev, toda brez uspeha.
Pod vodstvom vrhovnega komisarja posnema kitajska sovjetska republika v vsem ruske boljševike. Odstraniti hoče vse stare šege in navade ter organizirati socialno in gospodarsko življenje na novih temeljih, da utrdi mlado državo. Prebivalstvo je organizirano v skupinah po starosti. Na čelu mu stoje v Moskvi vzgojeni komunisti. Nove organizacije naj nadome-ste rodbinske vezi, ki so na Kitajskem že od pradavnih časov močno vkore-ninjene. Tudi v gospodarskem življenju je nastal popoln prevrat. Stare oblike zasebne lastnine so bile odstranjene, zemlja je bila razdeljena med prebivalstvo tako, da so je dobili vsi ljudje približno enako. Kmetje ne smejo imeti v gotovini nad 50 srebrnih dolarjev, prihranki pa ne smejo znašati nad 300 dolarjev. Cene vseh pridelkov določajo oblasti. Pridelki se plačujejo z državnim papirnatim denarjem, ki o njega vrednosti nihče ne dvomi iz strahu pred prekim sodom. Denar
Madžari proti Židom
Budimpeštanski župan dr. E. Sipdcz se je nedavno civihio poročil z vdovo po Tninisterijalnem svetniku E. Kar-sayu, fci pa je iz židovske rodbine. Da bi ne ime' zato sitnosti, se je odpeljala njegova žena pred božičnimi prazniki v Rim, kjer jo je sprejel papež, ki mu je ./razria željo, da bi rada prestopila v krščansko vero. Papež je ustregel njeni žeji in jo osebno krstil. Ko se je vrnila iz Rima, se je budimpeštanski župan tudi cerkveno poročil z njo in poročne obrede je opravil budimpeštanski škof Zadravecz.
Madžarski listi pa zdaj poročajo, da krščanska stranka s tem ni zadovoljna ;n je že nastopila proti budimpe-štanskemu županu, češ, da se je ože-nii s krščeno Židovko. ProtLžidovski pokret se po nemškem zgledu tudi na Madžarskem vedno bolj širi in proti-židovske demonstracije so posebno v Budimpešti že na dnevnem redu.
Zakaj smo desničarji
Desničarstvo je najzanimivejši pojav asimetrije pri človeku. To je karakterističen znak vseh narodov, vsega človeštva. Fiziologi Mollisson,, Gaupp. Weber, Martin in drugi pravijo, da je levičarstvo znak manjvrednosti. Iz razvojne teorije sklepajo učenjaki, da je bil pračlovek ambidekstern, to se pravi, da je rabil obe roki enakomerno. Čim bolj se je pa duševno razvijal in velja vi jal svojo duševno inteligenco, tem bolj komplicirana in vsestranska so postajala njegova opravila. V neposredni borbi za obstanek se je branil z naravnim orožjem, kamnom, kolom in kopjem, in to orožje je vihtel v desnici ter se boril z njim, dočim je leva roka skrivala zalogo kamenja in ga podajala desnici. K nasprotniku se je obračal z eksponirano desno stranjo, dočim je levo obračal od njega, ker je skrival srce.
Po pravici lahko domnevamo, da j je pračlovek instinktivno čutil potrebo 1
in poštne znamke nosijo simbol boljševizma, namreč kladivo in srp.
Stroga disciplina in močna organizacija sama na sebi pa ni zadostovala, da bi se kitajska sovjetska republika zavarovala pred mnogo večjimi silami v sosedstvu. Tu so morali priskočiti na pomoč drugi činitelji. V poštev pride v prvi vrsti ugodna lega, kajti državica leži v gorah, kjer se večja vojska ne more prosto gibati, a v republiki se pridela toliko, da prebivalstvu za sik) zadostuje. Zato kitajskih boljše-vikov z blokado nd mogoče prisiliti, da bi se udaii. Soli sicer država nuna svoje, zato je pa dovažajo in prinašajo dovolj tihotapci. Poleg tega pa izrablja kitajska sovjetska republika notranje in zunanje težave centralne vlade in sosednih provinc. Na severu ležeči Nan-king ima neprestano finančne težkoče in zadnja leta sploh ni mogel nastopiti proti komunistom, ker je imel dovolj opraviti na eni strani z Japonci, na drugi strani pa z domačimi upornimi j generali. Kanton na jugu se je zadnje čase sicer približal centralni vladi, vendar pa ni nobenega upanja, da bi pomagal Nankingu v boju proti revohi-ci;onarnim provincam, ker je vesel, da ima njegov konkurent neprestane preglavice. Fukien na vzhodu in Kiangsi na jugozapadu, ki tudi nastopata proti centralni vladi, ne mislita utrditi Nan-kinove moči s tem, da bi pomagala ukrotiti uporno provinco. Kitajska sovjetska republika ima dobro oboroženo armado 70.000 mož, ki pa zaenkrat še ni imela mnogo opraviti z obrambo države. Nadaljnji obstoje republike ni odvisen toliko od zunanjih vplivov, kolikor od notranjega razvoja, in šele bodočnost bo pokazala, ali se bo ta republika sploh mogla obdržati.
čuvati tisto stran telesa, kjer utrtplje srce. Po tem so se funkcije desne strani specijalizirale, desnica se je utrdila in človek je postal desničar. Levičar je bil na slabšem, ker je izpostavljal v boju levo stran, torej srce. Naravni razvoj je šel v prid desničarja. In desničarstvo se je preneslo na potomstvo, pripomogla sta k temu razvoju tudi navada in vzgoja. Tako smo dobili tipičnega človeka desničarja. Otrok že v četrtem mesecu sega po predmetih z desnico, prijemlje jih in jih nosi z desnico v usta, a tudi pozneje, ko že hodi, daje prednost desnici pred levico.
Dokaz, da je Sant od Sare
Abraham Flapper je mlad mož, čeprav je že prileten, je fant od tare in pravi, da lahko zatekne za pas vsakega 301etnega fanta. Vsi so tega veseli, le ženica rada prigovarja, naj jo pusti s svojo večno mladostjo pri miru, in če je že mlad na znotraj, naj se vsaj oblači svoji in svoje žene starosti primerno. Mož je pa neugnan in odločno odklanja vsako misel, da bi na zunaj pokazal, da je že prileten. V prepiru mu je že žena opetovano zabrusila v obraz, da je smešen in da znajo ameriška dekleta dobro razlikovati fante od priletnih mož. Po njenem mnenju je podaljšana mladost podobna podaljšani policijski uri, saj je treba za oboje doplačati. In boji se, da bi to doplačilo ne bilo previsoko.
Mož se pa takim in enakim pomislekom svoje boljše polovice samo smeje, češ, saj lahko vsak hip dokažem, kako rada me imajo dekleta. In res je dokazal.. Iz Lincolna, kjer živi sicer v srečnem zakonu, se je odpeljal v Nevado in tam se je oženil z mlado, dražestno devojko, da bi žena spoznala, kako je še zapeljiv. V Ameriki taki zakonski skoki niso težki. In ves navdušen se je z mlado ženo vrnil domov. Prva žena pa seveda ni bila nič kaj navdušena in je tožila moža zaradi
dvoženstva. Mož se je zagovarjaj, da
je hotel ženi samo dokazati, da je še fant od fare in da o starosti pri njem še ne more biti govora. Ker jo je pa nekoč ženi že na podoben način zagodel, sodnik ni upošteval njegovega zagovora in ga je obsodil na štiri leta prisilnega dela. »Će ste mladi, pa dokažite svoje moči v delu«, mu je dejal, in vsi so sodniku ploskali, najbolj pa obsojenčeva žena. Toda Flapper je postal popularen, sodišče je prejelo na tisoče pisem, ki v njem dekleta in mlade žene časte in slave priletnega fanta, ker se počuti še tako mladega.
Radio kotiček
Ljubljana, 12. januarja. Nekaj besed k prenosu Beethovnove »Misse solemnisc z Dunaja, v petek 12. t, m. ob 19.35 iz Grosser KonzerthaussaaL Sodelujejo: Dunajski simfonični orkester. Dirigent Fritz Busch. Solisti: sopran: Erika R6kyta, alt: Gertruda Rlimger, tenor: Pataky Koloman, bas: Aleksander Kipnis, orgle: prof. Pr. Schotz. Zbor dunajske glasbene akademije in dunajski učiteljski zbor.
Veliki mojster instrumentalne glasbe je segel tudi na polje cerkvene glasbe m ustvaril delo izrednega umetniškega zanosa. Beethovnov zivljenjepisec Nohl pravi: Ta umetnina ima v svojem duhovnem izrazu s cerkvijo le to skupno, kar imenujemo začetek vsake religije, namreč globoko m popolno vdanost do božanstva, ćk> motožje duše do njenega stvarnika.
Glavni problem kat. cerkvene glasbe od 1. 1600 dalje, namreč razmerje med Instrumentalnim ln vokalnim ansamblom, srečno redi Beethoven v smeri flfan točnejfiega -"»enotenJe celotnega izvajalnega korpusa.
W i
Jutri ob 20.90 nastopi v radiu g ZViheri ki )s v kratkem taslovel kot mnogo obeta-roči umetnik na saksofon. Nastopal >3 med drugim v zagrebškem radiu, k}*r so ga imeli zelo radi. Nastopa pa tudi na raznih koncertnih prireditvah, povsod z velikim uspehom.
Iz Trbovelj
— Uradni dneri »reškega nacelstva v Trbovljah. Srečko nafolstvo v Lahkem razglaša, da s*» bodo vršili v I. četrtletju 1054 v Trbovljah uradni dnevi vsak mesec enkrat, t- j. prvo sredo v mesecu in sicer s** }5 že vršil 3. januarja, prihodnja dva pa bi sta 7- februarja in 7. marca.
— Kolo jugoslovanskih sestec priredi drevi ob 20. uri v dvorani Sokolskoga doma operetni večer s pestrim sporedom. Gostovali bodo člani liibljamskp opsre.
Iz škofje Loke
— Redna letna skupščina krajevne organizacije JNS za Skofjo Loko bo v tor^k 16. t m. po 20. v 'mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkeijo-nar)?v in volitev odbora. Vabimo somišlie-nike, da se občnega zbora polnost* vi lno udeleže-
— Nov zdravnik. V o^ebi g. dr. Alberta Hornjana je dobilo naše m?str> novega zdravnika, ki «3 ie nastanil v domači hiši na Mastnem trgu. Gospod i doktorju, ki je kot domačin na&i javnosti dobro znan. želimo največ uspehov!
— Odjava artomobilov. Spričo davščin, ki se obetajo z novim proračunskim letom lastnikom luksuznih avtomobilov, je zavzela odjava vozil tudi v našem okraju zelo širok ob»3g» in kiPŽe, da bodo vozila te vrsti pn nas v bodoče kaj redek pojav. Avtomobile so odjavili, razen Mirih, vsi lastniki.
— Nastopanje oblasti napram tnjeom vseh mogočih tipov se z vso odločnostjo nadaljuje. V zapors okrajnega sodišča je bilo zadnja dni privedenih zopet nekaj novih postopače v, še •več nadležnih pohajačev pa je bilo izgnanih iz območja škofjeloška občin«. Kljub temu pa te nadloge najbrž ne bomo kmalj r^nšeni.
1!
:®:®:®:®:®:®:®:®:®:©:®:®:®:®:®:®:®w
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
Je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Vlog ima nad 420,000.000.'- Dir
rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev.
Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in d<»"eno močjo.
Telefon št. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533. I1 radne ore ca stranke so od 8. do I2.y2 ure.
jemljemo v račun knjižice ljubljanskih denarnih za-
vodov*
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
911
Glasba
je vaše razvedrilo!
Par dinarjev, in mi vam izposodimo najlepše plošče in gramofon, ako ga ----
„ŠLAGER"
A le k spn d rova cesta 4, >rehod »Viktorije«
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
SOBO IN KUHINJO oddam. — Cerkvena ulica 19.
VELIKA IZBIRA
MORSKIH RIB
brodeto s polento. Vse danes. — Restavracija »Pri Levu«. 449
AUTO PAZAR Posjedujemo   jedan luksusni Ford auto, teretni auto Chevrolet. Iste želimo zamenjati. — »Slavlja«, paromlin. Vukovar.
VLOŽNE KNJIŽICE
(bančne) kupujemo in prodajamo proti gotovini. — Komercijalno - pouzdanička poslovnica »Immobilia«, Zagreb. 446
VELIKO SOBO
prazno ali opremljeno, poceni oddam. Dvorni trg 3-n. 428
MESEČNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«. 5040
NEKAJ REDKIH ZNAMK proda Hofinger. Velenje. 361
Klavirji!
Pianini!
..upajte na obroke
od Din 400.—
prve svetovue fabrikate Bo-sendorfer, Steinway, Fdrster, Petrof.   Holzl,   Stingl original,
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika i Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivSi učitelj Glasbene Matice
AlSonz Breznik
*     satu!rova cesta štev. 1 Velikanska zaloga vseh glasbe nib instrumentov in strun
PACKARD
krasen  Sport  Roadster, nov model, 2,4sedežen, 8 cilindrski. luksuzna izdelava, zelo ugoden nakup, poceni naprodaj. Pavla kovic, Zagreb, Svačičev trg 12
422
Urejuje: Josip Zupančič Zrn »Narodno
JTrao Jezerfiek — £a upravo ID manratni del usta: Oton tjnnsiot - vnt Ljubljani