Leto LXVII
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111
Poštnfna plačana v gofovln^
V LJubljanT, v četrtek', 'dne II. aprila M
stev. 80 i

Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 4<M)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
lena 2 Din
Ček. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprav a: Kopitarjeva ulica štey.6t
Lebrun i predsednik Francije
Francosko narodno predstavništvo je s 506 proti 398 glasovom v drugič poklicalo Alberta Lebruna na vodilno mesto države
Veliki četrtek
»In ko je prišla ura, je sedel k mizi in dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu. Pri večerji je vzel Jezus kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« In vzel je kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«
Po lastnih besedah je božji Sin srčno želel, da z apostoli in učenci praznuje zadnjo večerjo. Z nenavadno slovesnostjo je obdal ta najpomembnejši trenutek, ki je našel svoj odmev v tisočletjih svetovne zgodovine. Kajti s sveto Evharistijo je hotel samega sebe vzidati kot temelj bodoče svetovne Cerkve. Z ustanovo velikega četrtka je želel večino živeti v spominu človeštva. S skrivnostnim darom svojega telesa in svoje krvi je hotel, da za .vedno ostane združen s svojimi.
Pretresljiva je prošnja vsemogočnega Boga, ki jo v tem slovesnem trenutku naslavlja na uboge ljudi: »Delajte to v moj spomin«. Dvorana zadnje večerje je tako postala svetišče, kamor je še ponovno zbiral apostole in učence. V istem prostoru jih je zbral na velikonočni praznik in ob Binkoštih. V tej dvorani, na mestu, kjer je bil postavljen zakrament presvete Evharistije, naj bi črpali učenci svojo moč, tu so pognale najgloblje korenine in je vzrasla največja moč mladte Cerkve in vsega bodočega krščanstva. Skrivnost velikega četrtka v dušah poedincev in v krščanskem občestvu ustvarja vse do danes čudeže vere, čudeže ljubezni in čudeže nadčloveške moči, katere naravno ni mogoče doumeti.
Raffaelova »Sv. maša v Bolseni« v vatikanskih Stancah in katedrala v Orvietu v Uni-briji je dvoje veličastnih umetniških stvaritev, ki sta nastali v poveličanje evhairistionega čudeža v Bolseni. Toda koliko drugih še večjih in pomembnejših čudežev se je po Evharistiji zgodilo v teku stoletij! Čudežev vere, ljubezni in silne moči, ki jo najde slaboten in grešen človek, da sleče starega človeka in obleče novega, prerojenega v milosti in resnici. V 110. psalmu je slavljen Gospod, ker si je s svojimi čudežnimi deli postavil večen spomenik. In k raje vi pevec takoj tudi pojasnjuje svojo misel: »Nahranil je tiste, ki se ga boje.« Ta hrana je dragocena mana svetega oltarnega zakramenta, čigar prispodoba je bila čudežna mana v puščavi.
V Evharistijli je Kristus hotel živeti za vse čase v človeškem rodu. Na viden, otipljiv način. Zato je izbral za nosilce svete Evharistije za vid, tip in ckus dobro zaznaitne podobe kruha in vina. Holel je živeti na veličasten način tudi za oči sveta. V zlatih posodah naj se leskeče njegova rešnja Kri, v zlatih mon-štrancah kraljuje kakor na gori Tabor. Vera in vdanost njegovih zvestih mu je postavila katedrale iz marmorja, med katerimi so izredne stvaritve človeškega duha. Tudi mnogi neverniki so presenečeni in čisto prevzeti nad veličastjem pozemskih bivališč Kristusa Kralja, kakor so n. pr. Notre-Dame v Parizu, Svetega Marka v Benetkah ali Sv. Peter v Rimu.
Zadnja večerja na veliki četrtek je pomenila izpolnjenje velikih predpodob in velikih upov iz daljne preteklosti, obenem pa je naznanila tudi pričetek nove dobe, kakor navdušeno opeva veliki Akvince v svoji nesmrtni »Hvali Sion Rešenika«. Je tudi podoba in uvod v bodoče, večno trajajoče uživanje Boga v kraljestvu nebeškega Očeta. Tako je veliki četrtek s svojo skrivnostjo postavljen v središče vseh časov.
Skrivnost velikega četrtka pa najglobje določa tudi usodo vsakega posameznega človeka in na svoj skrivnosten način prepleta vse odločilne trenutke njegovega življenja. Pni, veliki cilj vsega verskega pouka otrok je sprejem prvega sv. obhajila. Ali ni morda ta dan tudi veliki dan v življenju otrok s svojim zlatim sijajem, z notranjim blaženstvom, z milostjo in večkrat tudi že z orientacijo za bodoče življenje? Vsi važni in odločilni dnevi katoliškega kristjana teže k skrivnosti velikega četrtka, se obračajo k evha.rističnemu soncu: za duhovnika dan njegovega posvečenja, za la-jika dan njegove poroke, za redovnika in redovnico dan njegove preobleke in slovesnih obljub, za vse pa dan "njih velikega odhoda v y«čuost. Pa tudi vsi praznični dnevi cerkve-
Versailles, 5. aprila. AA. Havas: V versajskih gostilnah in kavarnah ;e bil danes velik naval. Sedeži so bili rezervirani že pred enim tednom. Mize so okrašene s cvetjem in francoskimi trobojnicami. Kakor je znano, smatrajo vse osebnosti iz književnega in umetniškega življenja kakor tudi druge ugledne osebnosti za veliko čast, da morejo biti na današnji dan gostje pri mizi, za katero sede pomembne politične osebnosti. Okoli poldneva so se začeli voziti z avtomobili iz Pariza člani parlamenta, člani vlade, člani diplomatskega zbora in najznamenitejši umetniki.
Že pred nekaj so bili storjeni v Versaillesu obsežni varnostni ukperi. Posebni strokovnjaki so pregledali vse kleti in podstrešja, da ugotovijo, da ni kdo pripravil kakšno iznenadenje. Okrog Versaillesa je zbranih nad 4000 mož policije in mobilne garde, policijski agenti pa prav tako pazijo na red in mir, Razen tega je od Pariza do Versaillesa razmeščena vojska, ki bo izkazovala čast novemu predsedniku republike, ko se bo peljal v Pariz v predsedniško palačo. Od zgodnjega jutra se je promet na ulicah med Parizom in Versaillesom silno povečal. Ogromne množice ljudstva hite proti Versaillesu, zlasti velik je avtomobilski promet.
Pred začetkom kongresa se je raznesla vest, da Justin G o d a r d vztraja pri svoji kandidaturi. Pred začetkom kongresa se je sestala radikalna skupina narodnih poslancev, vendar na tem sestanku ni bil sprejet noben sklep. Pravijo pa, da bo večina narodnih poslancev te skupine glasovala za Lebruna. Skupina socialnih republikancev je sklenila, da pusti glede glasovanja svojim članom proste roke. Skupina republikanske zveze je potrdila svoj prejšnji 6klep in
izrazila željo, da bi bil z ozirom na zunanjepolitični položaj predsednik republike izvoljen že pri prvem glasovanju. To željo je izrazil Luis Marin. Z ozirom na to je verjetno, da bo velika večina članov te skupine glasovala za Lebruna.
Ob 4.15 se je začelo glasovanje s sledečim izidom:
G. Albert Lebrun je izvoljen za predsednika republike s 506 glasovi, ostali kandidati so dobili:
Nemški pokrovitelj Neurath
se je naselil na Hradčanih
Velike parade nemškega vojaštva v Pragi
Praga, 5. apr. AA. DNB. Pokrovitelj Češke in Moravske v. Neurath je prispel danes dopoldne nekaj po 10 uri v Prago. Pozdravili so ga vrhovni poveljnik general Blaskovicz in pokrajinski vodja Henlein ter nekaj drugih visokih osebnosti. Pred kolodvorom se je nabralo več tisoč ljudi, ki so navdušeno vzklikali v. Neurathu. Vse praške ulice so slavnostno okrašene.
Pokrovitelja v. Neuratha je pozdravil na kolodvoru vrhovni načelnik mesta Prage dr. Klapka z govorom, v katerem je med drugim dejal: »V imenu mestnega poglavarstva vam zagotavljani, da bomo mi z vsemi silami pomagali pri vašem delu, da bi dosegli vaš lepi in visoki cilj. Bodite prepričani, da vam bo za vse, kar boste storili v svoji naklonjenosti, hvaležna ne samo Praga, pač pa ves češki narod, katerega srce in glava je mesto Praga.« Pomočnik župana prof. Fintzer je pozdravil v. Neuratha v imenu nemškega prebivalstva. Med drugim je dejal: »V trenutku, ko stopate na tla tega mesta, ki je tako tesno zvezano t zgodovino Nemčije, se končuje ono delo, ki ga je začel voditelj nemškega rajha, ko je pred tremi tedni prišel na Hradčane. Češka in Moravska sta dela velikega nemškega rajha, od katerega se ne moreta odcepiti.«
V. Neurath se je zahvalil za te pozdrave in v svojem govoru poudaril, da je njegova glavna težnja, da zagotovi Pragi in vsej Češki in Moravski mir.
Na Hradčanih
Pokrovitelj nad Češko in Moravsko v. Neurath 6e je s praškega kolodvora skozi gost špalir ljudstva, ki ga je prisrčno pozdravljajo .odpeljal na Hradčane, kamor je prispel ob 9.40. Pozdravil ga je vrhovni poveljnik vojske general v. Brauchitsch, nakar je v. Neurath obšel častno četo.
Zatem je imel v. Brauchitsch govor, v katerem je med drugim dejal: »Nemške čete niso prišle semkaj kot osvojevalke, pač pa, da bi ustvarile predpogoje za mirno sodelovanje ined prebivalstvom, ki živi v teh krajih. Po zaupanju voditelja nemškega rajha jo pokrovitelj za češko in Moravsko poklican, da povede to državo po notranjih napetostih, ki so trajala desetletja, na pot boljše bodočnosti.«
V. Neurath se je zahvalil zatem posebno za to, da so se nemške čete, ki so prišle na Češko in Moravsko, ponašale dostojno, nakar je poslal pozdrav voditelju nemškega rajha. Ob zvokih koračnice je bila razobešena na Hradčanih nemška za-
nega leta zadobe svoj čar in svoje največje posvečenje iz presv. Evharistije, ki je njih središče.
Tako je skrivnost velikega četrtka vogelni kamen vekovite zgradbe sv. Cerkve, ki iz presv. Evharistije črpa svojo nadnaravno moč in je vogelni kamen tudi huhovne zgradbe v duši slehernega vernega kristjana, ki mu je vir in poroštvo božjega prijateljstva: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem in jaz ga bom obudil poslednji dan«. Po pravici velja veliki četrtek neštetim dobrim ljudem na tej revni zemlji kot tisti nepozabni spominski dan, ki jim edini vodno znova prinaša resnično srečo. drin
Albert Bodois 151, Marcel Cachin 74, EdouardHer-riot 53, Justin Godard 50, Fernand Bouisson 10, Pičtri 10, ostali kandidati pa vsega skupaj 44 glasov.
Predsednik kongresa Jeanneney je v družbi predsednika vlade Daladierja in obeh generalnih tajnikov kongresa zapustil po proglasitvi izida predsedniških volitev Versailles in odšel v Elizej, da uradno sporoči volivni izid. Uradno bodo vo-livni izid razglasili v Elizejski palači jutri dopoldne v navzočnosti predsedstva senata in poslanske zbornice, ministrov in delegatov obeh zbornic parlamenta.
Albert Lebrun je bil rojen 20. avgusta 1871. v Mercy-les Haut pri Metzu v Lotaringiji. Njegov oče je bil kmet. Študiral je tehniko in postal rudniški inženir. Izdal je več znanstvenih, del o svoji stroki. Za poslanca je bil izvoljen 1900. 1913 je postal podpredsednik parlamenta. Prvič je bil minister za kolonije I. 1911 in pozneje še večkrat. L. 1920 je postal senator in je bil več let poročevalec za vojsko in kolonije. Bil je osebni prijatelj Poincareja. Politično pa so je opredelil za republikansko zvezo. L. 1931 je postal predsednik senata. Po atentatu na predsednika Dou-inerja dne 7. majnika 1932 je bil dne 10. majnika istega leta soglasno izvoljen za predsednika republike. Sedemletna doba predsednikovanja mu je potekla letos. Pokojni papež Pij XI. ga jo odlikoval z velikim križem Kristusovega reda.
stava in zastava češkega predsednika, topniški oddelek pa je pred Hradčani oddal 19 strelov v pozdrav.
V mestni hiši
Zatem se je pokrovitelj za Češko in Moravsko v spremstvu vrhovnega poveljnika vojske uradno odpeljal v mestno hišo, kjer so se zbrali okoli njega najvišji zastopniki vojaških in civilnih oblasti. V. Neurath je imel krajši govor, v katerem je poleg drugega dejal: »Vem, da se je danes spet izpolnil zgodovinski preobrat, ki ga je poskušal uvesti pred tisoč leti kralj Vaclav. Voditelju Hitlerju se je posrečilo izvesti ta preobrat na srečo obeh narodov ter miru v Evropi in v svetu. Moja naloga kakor tudi naloga mojih sodelavcev bo, da povedejo Češko in Moravsko v življenjskem prostoru velikega nemškega rajha na pot sreče in blagostanja. Moja najiskrenejša želja je, da bi češki narod razumel poslanstvo našega naroda in svoje lastno poslanstvo in da hi mi s svojim sodelovanjem v lastno dobro pomagal pri tej težki nalogi. Želel bi, da iz tega sodelovanja, polnega zaupanja, vidi ves svet, da jo mir Evrope v rokah onega človeka, po katerega nalogi v tem smislu prevzemam svojo dolžnost kot pokrovitelj Nemčijo nad Češko in Moravsko.«
Zatem je predsednik Hacha obiskal pokrovitelja v. Neuratha, ki mu je zatem vrnil obisk.
Sprejem češke vlade
Nemški pokrovitelj v. Neurath je sprejel danes popoldne takoj po vojaški paradi na Vaclavskem trgu člane češke vlade v veliki dvorani na Hradčanih. Češkim ministrom je častna straža izkazala ob prihodu vojaško čast. V. Neurath je pozdravil vsakega ministra posebej. Predsednik vlade Beran je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal, da je kulturni in politični okvir, ki ga predstavlja uredba voditelja nemškega rajha, za Češko in Moravsko dovolj širok, da zagotovi češkemu narodu nemoten in svoboden razvoj njegovih sposobnosti. Beran je zagotovil v. Neurathu lojalno sodelovanje za miren in srečen razvoj obeh narodov, ki živita na Češkem in Moravskcm. Zatem je izrazil svoje prepričanje, da ho bivanje pokrovitelja v. Neuratha pomenilo ono krepko podlago za srečno bodočnost, ki jo češki narod z zaupanjem pričakuje..
V. Neurath 6e je Beranu zelo prisrčno zahvalil.
Berlin, 5. apr. AA. Havas. Hitler je imenoval generala Fridericija, ki je bil do zdaj poveljnik 17. divizije, za pooblaščenca nemške vojske pri nemškem protektoratu nad Češko in Moravsko. General Friderici, ki je bil svojčas nemški vojni ataše v Sofiji in Budimpešti, ima nalogo, da izvede likvidacijo češke vojske in da predstavlja nemško vojsko pri protektoratu.
Kaj bo s Čehi, ako bi bila Nemčija zapletena v vojno
Berlin, 5. apr. TG. Glasilo nemške armade »M i 1 i t a r W o c h e n b 1 a 11« objavl ja v aprilski številki članek, ki je posvečen vprašanjem češko-moravskega pokroviteljstva. Sproženo je tudi vprašanje, kaj bo s Cehi v primeru, da bi bila Nemčija zapletena v vojno. Na to vprašanje odgovarja glasilo nemške vojsko sledeče:
»Čehi ne bodo dolžni služiti v nemški armadi. Če in kadar bi izbruhnila vojna, bodo Čehi, to so pravi moški v dobi, ko sicer spadajo pod vojaško obveznost, na razpolago nemški viarli za razna dela bodisi na polju, bodisi v rudnikih in tovarnah, ter bodo na ta način doprinesli svoje k obrambi svojo velike skupne domovine.«
Gafencu
povabljen v Berlin
Bukarešta, 5. aprila. AA. DNB: Romunski zunanji minister Gafenco bo na Ribbentropovo vabilo obiskal meseca aprila Berlin in ostal tam dva dni. Spremljala ga bosta glavni tajnik ro-mtiskega zunanjega ministrstva Creceanu in ravnatelj njegovega kabineta. Ob istem času pojde v Nemčijo tudi skupina uglednih romunskih časnikarjev. Iz Berlina pojde Gafenco po vsej priliki najprej v Milan na otvoritev romunskega paviljona, nato pa v Bruselj, Pariz in London.
Baron Neurath
Tiso spet v Berlinu
Slovaški poslanik v Nemčiji je Cermak
Berlin, 5. aprila. A A. DNB: Slovaški zunanji ministftr Durčanski in predsednik vlade dr. Tiso sta prispela danes v Berlin v spremstvu novega slovaškega poslanika Čermaka, šefa slovaškega tiskovnega urada Čarnogurskega in svetnika poslaništva Piška. V Berlinu bosta ostala en dan. Na kolodvoru ju je sprejel in pozdravil v Imenu nemškega zunanjega ministra v. Ribbcntropa državni tajnik v. Weizsiicker s šefom protokola opolnouiočenim ministrom Diirnbcrgom. Dr. Tiso
in njegovo spremstvo je obšlo na postaji Fastno teto, nakar se je slovaški ministrski predsednik odpeljal v hotel Adlon.
Vreme. V zahodnih krajih se bo še bolj pooblačilo in bo ponekod nekoliko dežja. Tudi v ostalih krajih bo oblačno vreme.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno, ponekod dež, toplo in nad 15 stopinj nad ničlo.
PoHtifaJ ^njteki
»Slovencev« članek in hrvatski ter srbski listi
Naš forkov uvodnik o nujnosti sporazuma, ki je bil napisan z ozirom na sestanek v Zagrebu, so izčrpno ponatisnili razni hrvatski in srbski listi, med njimi »Hrvatski Dnevnik«, »Obzor«, »Novosti«, »Politika« itd.
Nepremostljivega mostu ni več!
Zagrebške »NovostU v uvodnem članku obravnavajo uradni komunike o zagrebškem sestanku ter zlasti naglašajo tisto besedo v komunikeju, kjer je rečeno, dn sta bila oba enih misli.o bistvu vprašanj, kakor tudi enega mnenja o načinu, kako bi bilo ta vprašanja mogoče rešiti. Nato pravi: »Po tej ugotovitvi lahko po pravici rečemo, da ni več govora o kakem nepremostljivem jezu in da bomo kmalu priče, ko se bodo uresničile upravičene želje in zahteve Hrvatov. Po tem tako dobro započetem delu ni več dvoma, da pride nadaljevanje ter da bo takrat dovršeno v naslednji etapi tisto, kar je potrebno za likvidacijo dolgotrajnega in težkega spora, ki je tako mučil našo državo, v prvi vrsti Hrvate, ki pa je skrbel tudi Srbe in Slovence. Tistim, ki so to delo započeli, mora naša država biti globoko hvaležna. Prvi učinek danes izdanega komunikeja je povečani optimizem in ozračje, ki j" čisto. Naj bi ta pomlad bila obenem potplad našega novega življenja in sreče naših narodov, Hrvatov, Srbov in Slovencev.*
z hirfve točke
»Ju'goŠlav6nskl Lloyd« pod naslovom »Prvi stvarni ukrepi« navaja svoje misli ob Cvetkovi-čevem obisku v Zagrebu: »Vsa naša javnost posebno izrazito pričakuje ter z največjim zanimanjem spremlja prve važne dogodke ter ukrepe, ki napovedujejo začetek celotnega reševanja naših perečih notranjih vprašanja. Splošni vtisek je ta, da se je os naše notranje politike že premaknila 7. mrtve točke in da se bo nadaljni položaj razvijal v znamenju resnih prizadevanj, da se v naše politično življenje uvede tista normalnost, brez katere ni niti govora o kakem napredku ter sodelovanju na področju naše splošne 6kupue narodne in državne blaginje.«
»Obzor« o reševanju notranjih vprašanj
Zagrebški »Obzor« v političnem pregledu obravnava zadnji sestanek med predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom v Zagrebu ter pravi, da smo sedaj stopili v pripravljalno fazo. Tej pa naj sledi šele reševanje notranjih vprašanj. »Šele ko 6e bodo začeli urejevati novi odnošaji med Hrvati, Srbi in Slovenci, kar bo treba začeti takoj, ko bodo pripravljalna dela končana, bo postavljeno na dnevni red v vsej svoji važnosti hrvatsko vprašanje... Danes sicer vsi resni politični činilci načplno"'priznavajo tri narodne samobitnosti,"kar pa ni dovolj. To je treba potrditi tudi z dejanji. Najprej; je; povojno življenje dokazalo, da šepniti Hrvati, niti Srbi, niti Slovenci nočejo odreci svoji narodni samobitnosti. Jugoslovanska ideologija prejšnjih režimov ni bila nič drugega kakor sredstvo za doseganje ciljev hegemonistične politike. Nadalje pa se je tudi centralistična, prav za prav unitaristična listava pokazala za nezmožno, da bi hrvatskemu narodu zajamčila spoštovanje naših temeljnih narodnih interesov... V političnem življenju ni sentimentalnosti. In prav zato, ker je nekdaj hrvatsko politično življenje bolehalo od čustvenosti, smo preživeli tako težke čase. V politiki vlada kruto načelo: do ut des. Vse drugo je čustvo in pesem. To je lahko lepo ter more zavesti dobronamerne ljudi, ne sme pa biti podlaga, na kateri naj se rešujejo velika politična vprašanja. Tudi odnosi med Hrvati, Srbi in Slovenci se ne morejo reševati na podlagi čustev. Hrvatska politika je prebolela dobo sanjarjenja. To je treba vedeti, ker je iz dosedanjih skušenj jasno, da je samo na stvarnih temeljnih interesov in pravic vseh mogoče najti pravilno rešitev novih odnošajev med hrvatskim, srbskim in slovenskim narodom.«
Bosanski Krajinci delajo težave
Kakor smo poročali, se hrvatsko časopisje peča z gibanjem nekaterih Bosancev, ki hočejo ustvariti na meji Hrvatske in Bosne nekako novo gibanje »Krajišnikov«. Gre za bosansko Krajino okoli Bihača. To gibanje imenujejo hrvatski listi sklin med Hrvatsko in Dalmacijo«. Te dni pa je izšla posebna brošura, ki jo je bil spisal banja-luški odvetnik dr. Stevo Moljevič. Zanimivo je, da je ta mož nekoč pripadal kot Srb Pribičevičevi samostalni demokratski stranki ter nato bil član JNS. Njegova knjižica ima naslov »Značaj vrba-ske banovine«. Pisec zahteva, naj bi vrbaska banovina v novi ureditvi države ostala, ker je to nacionalna potreba. Ta dr. Moljevič je obenem ustanovitelj »Krajine«, ki naj pomaga ovirati reševanje naših perečih notranjih vprašanj. Tukaj se vidi, od kod največ ovir in nasprotovanja.
Navdušen sprejem Cvetkoviča
predsednika v Belgradu
vlade
»Zelo sem zadovoljen z razpoloženjem in sprejemom v Zagrebu«
Nemci v Sloveniji
Nemški listi poročajo, da so dne 31. sušca organizacije nemškega Kulturbunda imele v 32 slovenskih mestih svoja ustanovna "zborovanja, ned drugim v Ljubljani, Celju, Mariboru, Dravo-r:'du, Rogatcu in Kočevju. Ti nemški listi nagla-da se je s tem započelo novo kulturno delo Ijenju nemških rojakov v Sloveniji. Takole udaljujejo: »Medtem ko so naši rojaki na jugo-zliodu Jugoslavije lahko nemoteno gojili nemško kulturo, nemška narodna skupina v dravski banovini že skoraj 4 leta ne more negovati nemške kulture.« Ta poročila nemški listi prinašajo na podlagi pisanja »Deutsche Nachrichten«, ki je nemško tedensko glasilo za Slovenijo in izhaja v Zagrebu.
Moše Pijade prišel iz ječe
Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list« 4. t. m. je bil iz ječe izpuščen znani belgrajski Časnikar, karikaturist in profesor slikarstva Moše Pijade, ki je presedel v ječi celih 14 let in 3 mesece zaradi komunizma. Pijade, ki je, kakor že ime kaže. Jud, se bo nastanil zopet v Belgradu pri svojem bratu. Pravijo, da je Pijade telesno in duševno dobro ohranjen. Kakor rečeno, je bil Moše Pijade obsojen zaradi komunistične propagande. Pijade je bil komunistični ideulug niču Srbi ter jo med drugim prevedel v 6rbski jezik tudi Marxov »Kapital«.
Belgrad, 5. aprila. AA. Davi ob osmih se je vrnil iz Zagreba v Belgrad predsednik vlade in
notranji minister Dragiša Cvctkovič.
Na belgrajski železniški postaji se je zbrala pred prihodom vlaka velika množica meščanov, da sprejme in pozdravi predsednika vlade ter mu izrazi s tem svoje priznanje in veselje, da je srečno začel reševati važno državno vprašanje. Med prisotnimi Belgrajčani je bilo veliko število senatorjev in narodnih poslancev ter uglednih funkcionarjev JRZ s predsedništvoin krajevnega odbora na čelu. Med prisotnimi je bilo tudi veliko število dam, ki so tudi prišle pozdravit predsednika vlade ter zanj manifestirat. Sprejemu je prisostvovala tudi večja skupina belgrajskih časnikarjev ter dopisnikov zagrebških in ljubljanskih listov s predstavniki centralnega presbiroja na čelu.
Pred prihodom vlada so prispeli na kolodvor tudi člani kr. vlade. Med prvimi je prišel minister za socialno politiko in narodno zdravje Rajakovič, dalje minister za trgovino in industrijo Tomič, minister za pošto Altiparmakovič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, minister za poljedeljstvo Nikola Beslič, minister za gradbe dr. Miha Krek, minister brez listnice Branko Mi-Ijuš, pravosodni minister Viktor Ružič, minister za telesno vzgojo ljudstva čejovič, ter ministra brez listnice Franc Snoj in Vojko Čvrkič. Ravno pred prihodom vlaka je prispel tudi prometni minister Mehmed Spaho, ki so ga prisotni prisrčno pozdravili. Zagrebški brzovlak je prispel na postajo točno ob osmih.
Na vratih se je pojavil predsednik vlade Cvctkovič, ki je bil videti zelo vedro razpoložen. Ko je stopil iz vagona se je prisrčno pozdravil s prometnim ministrom Spahom ter ostalimi člani vlade. Prisotni Belgrajčani so ga pozdravljali z vzkliki »Živio! Dobrodošel« Predsednik vlade se je pozdravil s prisotnimi poslanci in senatorji. Kmalu so ga obkolili časnikarji ter z veliko radovednostjo prosili, naj jim pove vsaj nekoliko besed o toku pogajanj s predsednikom bivše HSS.
Na njihova številna vprašanja je predsednik
vlade odgovoril: Dobro je in vse je v redu.
Kako tečejo pogajanja? so spraševali predsednika časnikarji?
»Za zdaj gre zelo dobro,« je odgovoril predsednik vlade.
Obdan s svojimi sodelavci in prijatelji je šel nato predsednik vlade 6kozi čakalnico. Ko je prišel na trg pred postajo so ga prisotni Belgrajčani. ponovno toplo pozdravili z vzkliki Ziviol
Časnikarji so še nadalje spraševali predsednika naj jim pove Bvoje vtise, ki jih je dobil v Zagrebu.
Predsednik vlade jim je odgovoril: »Zelo sem zadovoljen z razpoloženjem in sprejemom v Zagrebu.« Predsednik vlade je ostal nekoliko minut pred avtomobilom ter se pogovarjal s prisotnimi. Nato je sedel v avtomobil ter se v spremstvu šefa svojega kabineta Nastasijeviča odpeljal v pred-sedništvo vlade. Prisotni so mu prirejali tudi ob tej priliki navdušene manifestacije.
Zagrebški tisk ugodno presoja
Zagreb, 5. aprila, n. Po odhodu predsednika vlade in notranjega ministra g. Dragiše Cvetkoviča iz Zagreba v Belgrad in po izdanem uradnem poročilu, komentirajo danes zagrebški politični krogi razgovore med njim in gosp. dr. Vladkom Mačkom, prav tako pa tudi hrvatsko časopisje obširno poroča o sestanku. Komentarji zagrebškega tiska so ugodni. Predsednik HSS g. dr. Maček se je po svoji včerajšnji izjavi budimpeštanskemu sotrudniku angleškega lista Marthanu pripravil, da jutri odpotuje v Kupinec s svojo družino, kjer bo prebil velikonočne praznike in kjer bo ostal okrog 10 dni.
Snoči se je sestal izvršilni odbor SDS, ki mu je poleg članov odbora prisostvoval tudi zemljo-radniški prvak dr. Miloš Tupanjanin. Na tej seji so razmotrivali politični položaj po končanih razgovorih med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom. Prvaki SDS pričakujejo nadaljnji razvoj položaja.
Zagreb, 5. aprila.
V četrtem kolu preostale partije so končale takole: Pire : Preinfalku. Preinfalk se je branil v ortodoksnem obrambnem damskem gambitu. V središnici sta oba igralca nadaljevala v novi va-rijanti, za katero se je črni očividno dobro pripravil, tako, da je Pire prišel v časovno stisko. Vendar si je v nadaljevanju v partije položaj popravil. Preinfalk je igral prehitro kmeta s p, namesto da bi šel s kraljem na e6. To ga je stalo kmeta. Preinfalk je po 54 potezah igro; predal.
Rožič : Furlani. Furlani
šahovski turnir v Zagrebu
boljšo potezo po otvoritvi, mabo pa je nadaljevali V končnici sta se sporazifmčTa igraica za remis.
Broder : Vukovič sta igrala v ortodoksni obrambni dainski gambit. Beli je iz otvoritve izšel boljše ter izsilil oslabljenje kraljevega krila. Črni je razvijal Capablancovo razbremenilno igro, na kar se je igra izenačila. Partija je bila v izenačeni poziciji končana remis.
Kostič : Avirovič sta igrala v damskem gambitu. Kostič je igral svojo posebno potezo Lf5. Napadal je po levem krilu in blokiral nasprotniku kralja. Avirovič ni dal dobrega odpora ter je izgubil najprej pešca, nato figuro ter se po 23 potezah podal.
Tomič : Filipčič sta zaigrala Caro-kan obrambo. Pozicija je bila dolgo časa nejasna. Tomič je potem rabil Botvinikovo varijanto in z lepo kombinacijo dobil damo in dva pešca za obe trdnjavi ter končno odločil igro za sebe.
Stanje po 4. kolu je sledeče: Pire, Vukovič 3 in pol, Schreiber, Kostič 3, Broder, Tomovič 2 (1), dr. Vidmar, Vidmar ml., Preinfalk, Lešnik 2, Furlani 1 in pol (1), Avirovič 1 in pol, Filipčič 1, Petek in Rožič pol, dr. Kalabar (1).
Danes se je nadaljevalo 5. kolo. Najvažnejša partija tega kola je bilo srečanje obeh slovenskih velemojstrov dr. Vidmarja in Pirca. Igrala sta kratko in sicer slovansko obrambo damskega gambita. Precizna in močna igra obeh velemojstrov je končala po 18 potezah remis.
Vukovi : Schreiber sta v igri kraljeva indijska obramba dala dokaj napeto partijo. Tudi ta je končala po 15 potezah remis.
Petek in Rožič sta igrala nepravilno Reltyjevo otvoritev. Petek je napadel zelo močno. V 8. potezi je žrtvoval kmeta, nakar je izvršil močan napad na desnem krilu, ki mu je prinesel po 32. potezi zmago.
Dr. Kalabar in Alvlrovič sta zaigrala damskl gambit. V središnjici je Kalabar dobil kraljico za dve trdnjavi, vendar pa je položaj zelo težak in izid še nejasen.
Preinfalk : Lešnik sta igrala Indijsko obrambo damskega gambita. Pri otvoritvi je prvi prišel v majhno prednost, vendar je igra še nejasna.
Vidmar ml. : Filipčič sta pričela angleško otvoritev, ki je prešla v damski gambit. Vidmar ml. si je osvojil v sredini slabega kmeta, potem pa je dopustil nasprotniku malo prednost s slabo postavljenim konjem. Igra še traja.
Kostič : Tomovič sta igrala sicilijansko igro.
Kraljica Marija za revne otroke
Belgrad, 5. aprila, m. Za velikonočne praznika je Nj. Vet. kraljica Marija obdarovala več siro^ mašnih otrok, ki jih vzdržuje v svoji menzi. Vsi otroci, ki se hranijo v menzi, so dobili po 14 kir težke zavoje raznih življenjskih potrebščin.
Požar v Kranju
Kranj, 5. aprila, . Nocoj ob 5 je pričelo nenadoma goreti v trgovini Kremenšek v Kranju, kjer se nahaja tudi tiskarna »Sava«. Požar je nastal zaradi tega, ker je iskra iz peči preskočila na olje, ki je bilo poleg peči, ter je nastala eksplozija. Takoj je nastal velik ogenj, ker se je pozneje vnel še bencin in razni drugi predmeti. Požar je trgovino skoraj povsem uničil in tudi na samem poslopju napravil veliko škodo. Poslopje še vedno gori. V veliki nevarnosti je bila tudi .pošta in le vrlim gasilcem se je treba zahvaliti, da ni nastala večja požarna katastrofa, kajti s požrtvovalnim gašenjem in naglo prisotnostjo so nevarni požar hitro zajezili, tako da se ne more razširiti.
Belgrajske novice
Rožič : Furlani. Furlani se je branil s kra-	ivostic : Tomovič sta igrata sicilijansko igro.
Ijevo indijsko obrambo.	je imel nekoliki j Kostjč je s precizno igro preigral nasprotnika in
boljšo potezo po otvoritvi, slabo pa je nadaljeval.	vse izglede na zmago.
' »JV	V IIU UillU^Ui
Proti'Furlani ju se je Brtfder branil s Karokan obrambo. Furlani je bil spočetka boljši, v končnici pa je pokvaril in izgubil kmeta. Broder ima precej izgledov na zmago.
V četrlek je prost dan. Odigrale se bodo le prekinjene partije.
Belgrad, 5. aprila. AA. Bivši kraljevski poslanik v Bruslju dr. Pavle Karovič je odlikovan od belgijskega kralja Leopolda III. z redom belgijske krone prve stopnje.
Belgrad, 5. aprila, m. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog ministrskega predsednika bo zastopal prosvetnega ministra Stevana Ciriča, ki bo bival nekaj časa v Niči v Franciji, gradbeni minister dr. Miha Krek.
Belgrad, 5. aprila. AA. Minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič je siprejel danes dopoldne v svojem kabinetu nemškega generalnega konzula v Belgradu Neuhausena.
Voditelj hrvatskih delavcev o socialnih zavodih
Voditelj hrvatske delavske zveze, narodni poslanec HSS Alojzij Pečnik, je te tedne popotoval po Bosni in Hercegovini, kjer je prirejal delavske shode ter gledal, kako se bosanskemu' delavcu godi. Dne 8. aprila je prišel v Split, kjer je imel delavski shod. Pri tej priliki je povedal, kako trdo in težko življenje ima bosanski delavec, kakor se je te tedne sam prepričal. Nato je dejal: »Krivice so na vseh straneh, celo tamkaj, kjer bi jih ne smelo biti. Tudi vi tukaj ste na svojih plečih poskusili, kako postopajo z vami v delavskih ustanovah, kjer sedi dekretirana gospoda mono-poliziranih »delavskih organizacij«. Nato navaja razmere v raznih okrožnih uradih, nakar preide na razmere v delavskih zbornicah ter pravi: »Tako imenovane delavske zbornice so poglavje zase. V njih sede dekretirani gospodje, ki niti ne mislijo na kaj drugega kakor na to, da bi se čim dalje obdržali na sedanjih mastnih položajih. Bliža pa se čas, ko bo delavstvo svoje ustanove osvobodilo teh trotov.« Drugi govornik Jakob Ba-šič je naglašal, da je predsednik hrvatske delavske zveze sam delavec, medtem ko voditelj socia-il^^JME- Lež£i° k,,P°nfi svojih delnic ter mMSmfBTl,|lH|1^' tffgatff^TfrtS^ljane Hrvatske delavce je treba pridobiti za hrvatsko organizacijo. Z zborovanja so poslali brzojavko voditelju hrvatskega naroda dr. Mačku, naglašajoč da je hrvatsko delavstvo v celoti zvesto hrvatskemu narodu.
Belgrad, 5. aprila, m, V današnjih »Službenih no-vinah« so objavljena izpraznjena učiteljska mesta v posameznih banovinah. Na področju dravske banovine so prazna mesta v
okraju Kočevje-Ribnica 2 žen., v Krškem 2 meš., Radeče 1 meš., Litija-Višnja gora 1 meš., Ljutomer 2 meš., Maribor desni breg, Pobrežje 1 meš., Slovenska Bistrica 1 meš., Studenci 2 meš., Slovenj Gradec, Šoštanj 1 meš., Šmarje 1 meš., Črnomelj, Metlika 1 mešano mesto;
v okraju Brežice: Sv. Anton 1 žen. in 1 meš., Bi-zeljsko 1 žen., Koprivnica 1 žen., 1 meš., Pečice 1 žen., 1 meš., Podsreda 1 moš., 1 žen., Senovo 1 meš., Videm 1 meš., Zabukovje 1 žen., Zdole 1 žen., Velika dolina 3 meš.;
okraj Celje: Svetina 1 žen., Polzela 1 žen.; okraj Črnomelj: Adlešiči 1 moš., Dobriče 1 žen., Stara lipa 1 meš,, Stari trg 1 žen., Dražica 1 žen., Podzemelj 2 meš., Radakoviči 2 meš.;
okraj Lendava: Dolnja Bistrica 2 žen.. Srednja Bistrica 1 moš., Gomiliče 1 moš. in 1 žen., Nedeljica 1 žen., Odranci 1 žen., Pince 1 meš., Turnišče 2 moš in 1 žen.;
okraj Gornji grad: Radmirje 1 žen., Ljubno 1 žen Rečica 1 moš., Kamnik, Čemšenik 1 žen., Gozd 1 žen Stranje 1 žen.;
okraj Kočevje: Stara vas 1 moš. in 1 žen., Ko-pnvmk 1 zen., Loški potok 1 žen., Mozelj 1 žen,, Rob
Razpisane učiteljske službe
Belgrad ima 405.000 prebivalcev
Belgrad, 5. aprila. K. Včeraj je bila objavljena najnovejša statistika, ki navaja natančne in nove številke iz Belgrada. Tako, kakor se je razširil in povečal Belgrad, tako se jc povečalo le redko evropsko prestolno mesto. Od leta 1834 6e je število belgrajskega prebivalstva 29 krat pa-večalo. Medtem ko je mesto leta 1820 štelo brez turškega dela mesta le 5000 prebivalcev, je leta 1881 štel že 35.000, leta 1900 70.000, leta 1937 za 375.000 prebivalcev brez Zemuna in Pančeva.
S tema dvema skupaj pa šteje 405.000 duš.
Površina belgrajske občine znaša 17.075 ha. Od Prebivalstva >e 777% Jugoslovanov, Rusov 4.1%, Nemcev 4.4% (18.000), Madžarov 2.5%. — V Belgradu je 65.000 delavcev, toda 2501 milijonarjev. V mestu je 20.000 hiš, ki,so skupaj vredne nad 3 in pal milijarde din. Pristaniški promet znaša na leto nad en mlijon ton. Belgrajske tramvajske proge so 80 km dolge.
100 let stara srbska zdravnica umrla
življenjski roman Rusinje dr. Marije Feodorovne Zibold, ki je bila srbska
vojaška zdravnica
Belgrad, 5. apr. m. Davi je umrla v BHgradu znana ruska zdravnica dr. Marija Fedorovna Zibold v visoki starosti 100 let. Skoraj vse svoje življenje je posvetila humanemu in nacionalnemu delovanju v Srbiji.
Pokojnica je bila rojena v Petrogradu l.*183f». Medicino je študirala tudi v ZUrichu v Švici, kjer se je spoznala s pokojnini Nikolo Pašičem, ki je prav tako študiral v ZUrichu tehniko.
Po končanih študijah je službovala nekaj časa v Rusiji, nakar je leta 1872 prišla v Srbijo z generalom Černjajevim ter je postala vojaška zdravnica.-Po prihodu v Srbijo ie zopet navezala tesne politične 6tike z Nikolo Pažičem ter mu pomagala
ustanoviti radikalno stranko, v kateri je zavzela položaj člana glavnega odbora. Po zaječarskem uporu, po katerem so bili vsi člani s Pašičem vred na smrt obsojeni, je pokojnica sama napisala prošnjo za pomilostitev ter jo sama izročila kralju Milanu. Kralj Milan je pomilostil na smrt obsojene radikale, toda Marijo Fedorovno je izgnal iz Srbije.
Pokojnica je zatem odšla v Carigrad ter je postala zdravnica v haremu pri sultanu Abdel Hamidu. Po krajšem bivanju v Carigradu se je na intervencijo starih prijateljev iz radikalne stranke zopet lahko vrnila v Srbijo, kjer je nadaljevala svoje delo v raznih humanih organizacijah. Kot vojaška zdravnica je dosegla čin "majorja. Pokojnica je bila prva zdravnica v Srbiji.
1 žen., Sodražica 1 meš., Spodnji log 1 meš., Dolnja topla reber 1 meš,
okraj Konjicei Št. Jernej 1 ž., Št. Florjan 1 ž., Kebel 1 z„ Sv. Kunigunda 1 ž., Loče 1 ž., Rahove
1	meš., Žice 1 m in 1 ž.;
okraj Kranj: Kokra 1 ž., Naklo 1 meš., Pre-doslje 1 meš ;
okraj krški: Črneča vas 1 meš., Kal 1 ž., Mokronog 1 meš., Škocijan 1 meš., Tržišče 1 meš., Veliki trn 1 ž., Skopice 2 meš.;
okraj Laško: Jurklošter 2 meš., Kal 1 meš., Hrastnik 1 meš., Trbovlje 4 meš.;
okraj Litija: Dole 2 meš., Javorje 2 ž., Kolovrat 1 ž., Primskavo 1 ž., Veliki Gaber 1 ž •
okraj Ljubljana-okollca: Šmartno 1 meš, Že-Umije 1 ž., t. Jošt 2 meš., Polhov Gradec 1 meš., Lipoglava 1 meš.;
okraj Ljutomer:i Apače 1 meš., Cezanjevci 1 meš., Sv. Jurij ob Ščavnici 1 meš., Mala Nedelja
2	z„ Gornja Radgona 1 ž., Štrigova 2 meš., Ščav-nica 1 ž., Železna gora 1 ž., Negava 1 m •
okraj Logatec: Bloke 1 m., Fajmarje 1 ž., Cerknica 2 meš., Igavas 1 meš., Rovte 1 meš., Sv. Trojica 1 meš., Vrh svetih treh kraljev 1 m. Ziri 1 meš.;
okraj Maribor-levi breg: Jarenina 1 meš., Sv. Jurij v Slov. goricah 2 meš., Spodnja sv. Kuni-gunda 1 m., Sv. Peter 1 meš., Sv. Rupert 1 m., Sv. Marjeta 1 meš.;
okraj Maribor-desni breg: Črensovec 1 me«., Lehen 1 m., Sv. Martin 1 ž. in 1 m,, Pratfersko
1	meš.;
okraj Murska Sobota: Pahovci 1 ž in 1 m Bodonci 1 ž., Budinci 1 ž., Domanševci 1 ž Kri-ževci 1 ž., Kruplivnik 1 ž., Kuzma 1 m in' 1 ž. Prosenjakovci 1 ž., Cerdica 1 m., Tišina 1 m In
2	ž., Vidonci 1 ž., Zenavlje 1 ž.
okraj Novo mesto: Ambrus 1 m., Bela cerkev 1 m. in 1 ž., Dobrnič 1 meš, Dolž 1 meš., Hinje 1 m. in 1. ž., Knežja vas 1 meš, Lože 1 m, Pod-grad 1 m in 1 ž., Mirna 1 meš., Soteska 1 ž., Za-gradec 1 ž. in 1 meš., Zvirče 1 ž •
okraj Dravograd: Sv. Anton 1 ž., Mežica 1 meš., Vrata 1 ž., Vuzenica 1 meš •
okraj Pluj: Sv. Andrej v Slov. goricah 1 ž., Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Dornava 1 m. in 1 ž. Sv Miklavž 2 z., Polenšak 1 ž., Runeč 1 m. in 1 meš., Središče 1 meš., Sv. Tomaž 1 ž., Sv. Urban , "»1 z., Hajdina 1 meš., Nova cerkev 1 m.
i? ™ %ka 8ora 1 ž. in 1 meš., Sv. Vid 1 ž., Velika Nedelja 1 ž.;
a. tok™i SJovenjgradec: št. Ilj pri Velenju 1 i, St. Jost 1 ž., Razbor 1 ž ;
okraj Skotja Loka: Železniki 1 ž., črnih vrh 1 mes.;
okraj Šmarje: Dobje 1 meš., Sv. Ema 1 m. in 1 ž., Kostrivnica 1 meš., Kozje 1 ž., Lemberg 1 ž., Sv. Peter pod Svetimi gorami 1 ž., Pristav 1 m„ Rogaška Slatina 1 ž., Stoperce 1 ž., Sv. Vid 1 m!
Belgrad. 5. aprila. AA. Albanski poslanik na našem dvoru Tahir Stila je v spremstvu prvega tajnika Komara obiskal danes ob 10. dopoldne prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha v njegovem kabinetu ter mu pri tej priliki izročii odlikovanje Skenderbergovega reda z lento, s katerim ga je odlikoval albanski kralj Ahmed Zogu.
»Dvonadstropna zveza..."
Ob priliki bivanja ministra Becka v Londonu so sprožili nove oblike »protinemške fronte«
London, 5. aprila, TG. Pogajanja med Anglijo in Poljsko za pristop slednje v obrambno fronto, ki jo snuje Anglija proti morebitnim bodočim napadom na neodvisne države, morajo prebresti nekaj velikih težav.
Prva težava je bila, da je Anglija pri-poznala, da Poljska ne more vstopiti v kakšno zveza držav, marveč da more sprejeti angleško jamstvo za svoje meje samo v obliki dvostranske vo' iške obveznosti tako, da bo tudi Poljska jamčila za meje Anglije. To je potrebno zaradi zemljepisnega položaja Poljske, kakor tudi zaradi prijateljskih odnošajev, ki jih ima Poljska s svojo sosedo Madžarsko.
Drugo težavo tvori vprašanje sodelovanja Romunije. Poljska 6e težko spušča v kakšen obrambni pakt z Romunijo, dokler ni rešeno vprašanje madžarsko - romunskih odnošajev, kajti Poljska nikakor ne mara opustiti svojega prijateljstva z Madžarsko.
Tretja težava je Sovjetska Rusija. Poljska ne more pristati na sodelovanje 6 Sovjetsko Rusijo iz načelnih razlogov, ker se ne mara vezati z nobenim svojih dveh velikih sosedov proti drugemu, na drugi strani pa ima Poljska vojaško zvezo z Romunijo, ki je naperjena proti Sovjetski Rusiji.
Angleška diplomacija je spričo navedenih težav sprožila misel dveh paktov, dveh zvez, tako da imenujejo angleški predlog »dvonadstropno zvezo«, ki bi delovala na sledeči način; 1. Anglija in Francija bi najprej sklenili ločene obrambne dvostranske zveze s Poljsko in Romunijo. Obveznosti bi v primeru napada na Poljsko in na Romunijo nastopile takoj, avtomatično brez vsakih poprejšnjih posvetovanj in ugibanj. 2. Zatem bi Anglija in Francija sklenili še en obrambni krog skupno s Sovjetsko Rusijo, ki bi se mu morda priključile tudi ostale balkanske države. V tej zvezi bi' Anglija in Francija obljubile balkanskim državam pomoč za primer napada, toda ta pomoč ne bi nastopila avtomatično, marveč šele po posvetih. Dotične države pa bi imele na izbiro dano, če želijo tudi pomoči od Sovjetske Rusije^ ki bi ne bila avtomatična, ampak bi prišla tako rekoč šele na poziv.
Vprašanje je le, tako pridobiti Sovjetsko Rusij o za sodelovanje v takšni obliki.
London, 5. aprila, c. Popoldne je imel Beck zadnji razgovor s Chamberlainom in Halifaxom v spodnji zbornici ob 17. in bo jutri zjutraj odpotoval v Portsmoulh. Jutri zvečer bo priredil večerjo v poljskem veleposlaništvu.
V Veliki noči
Varšava, 5. aprila, c. Nocoj objavljajo poljski listi, da bi poljska vlada bila pripravljena zgraditi avtomobilsko cesto po svojem ozemlju, ki naj vodi iz Nemčije v Vzhodno Prusijo. Vendar pa se bo to zgodilo tako, da ne bo pri tem Poljska niti najmanj prizadeta v svoji suverenosti. Cesto bo gradila Poljska sama in bo tudi sama imela vso nadzorstvo nad to cesto.
Beck
»Ne pozabite Madžarske, ki še ni izgubljena ...«
London, 5. aprila, b. O današnjih poljsko-an-gleških razgovorih ni nobenih uradnih izjav. Mislijo, da bo Beck predvsem skušal ustvariti v Londonu gotovo razumevanje tudi za vzpostavitev boljših odnosov med Anglijo in Madžarsko. Poljaki so mnenja, da Madžarske še ni treba smatrati izgubljeno. Oni so mnenja, da bo Budimpešto opogumilo novo italijansko stališče, tako da bo Madžarska mogla predstavljati nekako zaporo med Nemčijo in Romunijo. V Londonu ne dajo mnogo na Madžarsko ter je verjetno, da bo prišlo le do angleško-romunskega pakta o vzajemni pomoči, pri čemer bo tudi T u r-č ij a igrala zelo važno vlogo. Važno vprašanje so vsekakor tudi odnosi Poljske do sovjetske Rusije.
Vsi angleški protiletalski
topovi v polni pripravljenosti
London, 5. aprila, b. United Press poroča, da je včerajšnji govor prvega lorda angleške admi-ralitete mornariškega ministra lorda Stanhopeja, ki ga je imel na angleški matični ladji »Are Royak, v vseh britanskih krogih izzval veliko senzacijo. Kakor poroča »Daily Expressc, je lord Stanhope med drugim izjavil:
»Obžalovati moramo, da mnogi, ki so želeli prisostvovati, sedaj ne morejo biti med nami. Malo poprej, preden sem odšel iz poslopja admi-ralitete, sem smatral potrebno, da izdam nalog, da se postavijo vsi protiletalski topovi britanske
mornarice v pripravljenostno obrambo, da bi za vsak primer lahko takoj izvršili ono, kar je potrebno, da ho Velika Britanija lahko vsakomur priredila topel sprejem, ki bi se skušal nenapovedan pojaviti.«
»Daily Express« pravi, da so ti od lorda Stanhopeja omenjeni ukrepi bili le del ukrepov, ki jih je Velika Britanija storila v zadnjih 24 urah. Vso vojaške oblasti so dobile nalog, da strogo izvedejo obrambne ukrepe.
London, B. aprila, c. Chamberlain je danes zaprosil časnikarje v spodnji zbornici, da naj ne pripisujejo prevelike važnosti besedam lorda Stanhopea, ki je govoril najbrž nepoučenim.
Hitler-Goring-Gobbels
Berlin, 5. aprila, b. Nemški državni kancler Hitler se je vrnil s krajšega potovanja po Severnem morju ter odpotoval skozi Berlin v Brech-tesgaden, kjer bo prebil velikonočne praznike. Bržkone bo tam ostal še nekaj tednov po Veliki noči. Za proslavo 50 letnice svojega rojstva, ki bo 20. aprila, se bo vrnil v Berlin, kjer bo velik vojaški mimohod.
Berlin, 5. aprila, c. V Berlinu in po vsej Nemčiji se že vrše velike priprave za proslavo 50. rojstnega dne Adolfa Hitlerja. Proslave bodo nad vse veličastne. Sestal se bo tudi rajhstag in bo Hitler zopet govoril.
Na proslavo bodo prišla tudi zastopstva iz drugih držav. Tako je za sedaj že javljeno, da bosta prišli madžarsko in bolgarsko zastopstvo. Bolgarsko zastopstvo bo vodil predsednik sobranja Mušanov, poleg pa bodo še sofijski župan in načelnik bolgarskega generalnega štaba. Ni še znano, če bodo prišla še druga zastopstva iz držav jugovzhodne Evrope.
Pač pa bodo prišla zastopstva nemških manjšin iz vseh držav, kjer žive Nemci.
Maršal G o r i n g bo odpotoval iz San Rema v Rim v petek, nato pa se bo podal v Libijo. Tudi dr. Gobbels je še vedno na Rodosu v Italiji, tako da je zavladalo v Berlinu popolno politično zatišje. Pri diplomatski igri, ki se je odigravala v Londonu, je Nemčija samo gledalec, ki precej glasno godrnja in napeto zasleduje razvoj dogodkov.
Minister za propagando dr. Giihhels pa bo velikonočne dni prebil na otoku Rodosu (italijanski Dodekanej) in ne bo delal — kot se je izjavil — nobenih izletov v bližno Turčijo.
Franco ie pristopil k paktu proti kominterni
London, 5. aprila, b. »Evening Standard« poroča, da je general Franco podpisal že 27. marca v Burgosu pakt, s katerim pristopa Španija k proli-komunističnemu paktu. Tako je general Franco izpolnil svojo obljubo nemški in itali janski vladi, da bo takoj pristopil k protikomunističnemu paktu, kakor hitro l>o zavzel Madrid. General Franco je zahteval od obeh vlad, da pristopa k protikomuni-stičnem paktu takoj ne objavita.
iS „..
V velikem tednu prihaja krščanstvo kot duhovna in nravstvena sila, ki slej ko prej globoko v človeškem srcu živi, prav posebno do izraza ne samo v pretresljivih obredih cerkve, ampak tudi v razpoloženju in zadržanju velike krščanske družine narodov od enega konca sveta do drugega. Predvsem nas veliki teden spominja na nadnaravno resnico o odrešenju človeka, o neskončni božji ljubezni in o sili odpuščanja ter o vstajenju iz najglobljega brezdna greha, iz najhujših zmed in iz osebnega ter družabnega propada. Vsak čas mora človeštvo prav tako, kakor posameznik, skozi veliko noč, da se zopet dvigne po sili ljubezni, ki je močnejša od najhujšega greha, od najgloblje zavrženosti in od smrti same.
Ne bomo ob tej priliki razmišljali o narodih in državah pa o Evropi, ki jo je politika, ki se je od krščanstva docela odvrnila v poganska načela mednarodnega življenja, privedla v popolno noč. Poglejmo življenje posameznika v borbi med dobrim in zlom v duši. Ena sama moč je, ki zlo premaga — tako nas uči velikonočni evangelij — ljubezen, ki se zla ne ustraši, ne beži pred njim pa se mu tudi ne ukloni, ampak ga premaga. Tudi na dnu zlobe, greha in izpačenosti vidi ozko pot skozi spoznanje, kes in zadoščenje k prero-jenju. Največji zločin, zaradi katerega je bil človek v poganskem svetu za vedno zavržen, iz človeške družbe izobčen in je postal živ trup, v očeh te ljubezni in po njeni odrešilni moči lahko pomeni prehod k čim korenitejši nravstveni obnovi in k svetosti sami. Pota zla, je dejal v eni najbolj kritičnih dob zgodovine krščanski mislec kardinal Nikolaj Ku-zanski ,so lahko po hudem ovinku pot skozi peklo v nebesa. Kesanje in pokora zlomljene duše, ki jo je odrešila najvišja ljubezen, človeka ne pripeljejo samo nazaj na prejšnjo stopnjo, ampak ga velikokrat dvignejo še višje. V takih dušah, kakor je bila Magdalena, ki jo je Zveličar povzdignil nad vse one, katerim Bog ni imel veliko odpustiti, se je hud6 zmotno življenje, ki je ob preobilni meri svojih napak in grehov spoznalo tudi preobilje božje ljubezni, izpreobrnilo v najglobljo svetost. Prevzetnost pa, ki se smatra za brez-grešno in meni, da odpuščajoče ljubezni sploh ne potrebuje, je vedno rodila odpadnike, če se ni zakrknila v brezplodno in navidezno »krščanstvo,« ki svetu ne sveti in ga ne pre-raja, ampak z njim vred odreveni in propada.
To je ena najžlahtnejših resnic, ki nam v velikem tednu zopet doni na uho, da le brezmejna ljubezen izčiščuje, preraja in odreši, ziomi greh in da bo tudi najhujšo noč katere se bojimo, izpremenila ▼ dan.
Mussolini Chamberlainu
Italija bi posredovala med Nemčijo in Anglijo Anglija naj posreduje med Italijo in Francijo
Rim, 5. aprila. O razgovorih, ki jih je začel angleški poslanik z italijansko vlado, fašistično časopisje ne poroča ničesar, iz čegar bi bilo možno razvideti, kakšno je stališče Italije z ozirom na to angleško iniciativo. V Rimu pravijo samo, da je lord Perth, ki je bil bolan in se je vrnil v Rim v ponedeljek 3. aprila, začel svoje posle s tem, da je otvoril celo vrsto razgovorov z zunanjim ministrom grofom Cianom, ki da jih smatra Anglija za izredno važne.
Ti razgovori imajo po trditvah rimskih političnih krogov namen, da bi Italija podpirala poizkuse Velike Britanije, kako bi se mogel rešiti in utrditi svetovni mir 6 kakšno vzporedno akcijo. Anglija pa nikakor ne misli pri tem, da bi se zlomila os Rim-Berlin, ali pa da bi se kakorkoli že oslabilo trdno prijateljstvo med Anglijo in Francijo.
Prv korak, ki naj bi ga po zamisli angleške vlade naredil Mussolini, bi bil ta, da bi pripravil Nemčijo do mirne ureditve vseh vprašanj, ki se tičejo Nemčije in Poljske, kot protiuslugo pa se bo angleška vlada potrudila, da Francija da vzpodbudo za to, da se začnejo razgovori glede Tunisa, Džibutija in Sueza. Minister Ciano, kakor zatrjujejo v Rimu, ni dal, oziroma ni mogel dati lordu Perthu nobenega
pozitivnega odgovora, pač pa je ta odgovor vseboval v spomenici, ki jo je Mussolini naravnost naslovil na ministrskega predsednika Chamber-laina, čije vsebina pa se drži v strogi tajnosti. Iz nekih namigov v italijanskem tisku bi se dalo sklepati, da Italija vztraja na svojih zahtevah v Sredozemskem morju, ki so francoski vladi že davno zaupno znane in da v primeru, če jim hoče Francija ugoditi, Italija ne odklanja prijateljskega posredovanja za poravnavo velike napetosti, ki danes vlada med Nemčijo in Veliko Britanijo. Ta akcija pa bo — pravijo — popolnoma na črti Rim-Berlin in je treba marsikatero vprašanje, ki vpliva na sedanjo napetost, rešiti na tisti način, ki ga je Mussolini že davno predlagal, pa do zdaj ni našel pri demokratičnih velesilah nobenega resnega odziva.
Kdaj bo Italija odpoklicala
svoje čete iz Španije
London, 5. apr. AA. Reuter. V odgovoru na vprašanje je državni podtajnik v Foreigen Officu, Buttler, izjavil: »Kolikor jc znano, italijanska in nemška vlada nista odpokilcali svojih vojakov iz Španije in tudi nimam obvestil, kdaj jih bosta od-poklicali. Angleška vlada je dobila obvestila, da je Italija začela misliti na to, da odpokliče svoje vojake, kajti prej je izjavila, da se b« to zgodilo, čim bo vojna končana.
Italija Albanije ne bo
vzela pod zaščito
Rim, 5. aprila. TG. Na merodajnem mestu zanikajo vesti, ki so se zadnje dni razširile po evropskem in ameriškem tisku, da se Italija pripravlja, da bi nad Albanijo proglasila svoj protektorat.
Na istem merodajnem mestu priznavajo samo to, da se je albanski kralj Zogu obrnil na italijansko vlado 8 prošnjo, da bi mu pomagala okrepiti narodno obrambo in da je italijanska vlada kralju sporočila, naj pošlje svoje predstavnike v Rim, da se pogovore o načinu, kako bi se moglo albanski želji v okvini medsebojne zavezniške pogodbe ugoditi. Pogajanja so se dejansko ie začela. Ni pa res, da bi bila Italija poslala v Albanijo svojih čet ali da bi bila tamkaj odložila znatne količine orožja.
London. 5. aprila. TG. Londonska radiopostaja je v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku zanikala kot neresnične vesti o proglasitvi italijanskega protektorata nad Albanijo. Govornik v radiu je sporočil, da na angleških službenih mestih nimajo nobenega sporočila, ki hi to vest potrdila. Angleška vlada je nadalje tudi prepričana, da se bo Italija zvesto držala lanskega sporazuma, ki sta ga Italija in Anglija o Veliki noči podpisali in kjer se obe dopisnici zavezujeta, da bosta vzajemno preprečili vsako spremembo političnega položaja v obalnih državah Sredozemskega morja, kamor spa-
da tudi Jadransko morje in albanska obala. Angleška vlada da nima nobenega razloga misliti, da bi Italija tega sporazuma ne spoštovala. Pač pa je radiogovornik priznal, da je bilo v Italiji opaziti nekoliko obsežnejše premi-
•lil
r

vse
k, . 'i >1
hI
i' i,
m
P w ! a
k a nje čet, a ni odkril, v katero smer jc to gibanje šlo in kakšno moč predstavljajo vojaška premikanja.
Tira na, 5. aprila. TG. Izšlo je službeno poročilo, da so vso vesti o kakšnem tesnejšem sodelovanju med Italijo in Albanijo v ohiiki protektorata neresnične. Med Italijo in Albanijo vladajo najlepši sosedni odnošaji. Albanija je samostojna in neodvisna država in bi bila pripravljena svojo neodvisnost hraniti z orožjem v roki.
Rim, 5. aprila, c. Armadno poveljstvo italijanskih čet na severu je bilo prestavljeno v Trident, ki je 110 km od nemške meje.
Albanija dobila prestolonaslednika
Tirana, 5. aprila. AA. Davi ob 3.30 je albanska kraljira Geraldina rodila sina, s tem je Albanija dobila prestolonaslednika. Rojstvo prestolonaslednika so objavili s 101 topovskim strelom. Po ulicah navdušene množice ljudstva viharno pozdravljajo kralja Zoga in kraljico Geraldino Zaradi veselega dogodka je nastalo po vsej Albaniji.
veliko veseli
Romunske čete na bolgarsko mejo
Bukareška vest italijanskega lista »Giornale d'ltalia<
Rim, 5. aprila. Tukajšnji »Giornale d'Ita!ia«, kakor tudi vsi ostali listi, priobčujejo iz Bukarešte sledečo vest:
Mnenje, ki v tukajšnjih uradnih krogih vlada o političnem položaju, je kralja Karola pripravilo da tega, da je izpremenil svoj družabni program za prihodnje dni. Obenem menijo, da ni izključeno, da bo zunanji minister Gafencu za nedoločen čas odložil svoje potovanje v Ankaro in v prestolnice evropskih držav. Sodijo namreč, da bo Gafencu moral biti vsaj tri ali štiri tedne navzoč v Bukarešti, kjer vlada resno razpoloženje. Romunski poslanik v Londonu Tilea, ki se je mudil doma in jc danes zopet odpotoval iz Bukarešte v Angliji, ima po zanesljivih informacijah najširša polnomočja, da se z Veliko Britanijo domeni o nekaterih nujnih vprašanjih, ki v sedanjem momentu prizadevajo Romunijo.
Romunski vojni minister je odredil, da odide na bolgarsko mejo potrebno steviio vojaštva, ker je Bolgarija zbrala na meji svoje čete. Obenem je romunska
vlada poklicala gotovo število rezervi stov, ki so nedavno odslužili svoj vojaški rok. Te odredbe so zbudile v javnosti skrbi in so dale povod za najrazličnejše govorice. Eni trdijo, da jc Bolgarija vprašala neko evropsko velesilo kakšno bi bilo njeno zadržanje, če bi Bolgarija postavila na dnevni red vprašanje j u ž n c D o b r u d že, ki je bila versajski mirovni pogodbi priznana Romuniji. Sicer pa je znano, da je romunska vlada že pred nekaj časa ukrenila nekatere varnostne odredbe, tako na madžarski kakor na bolgarski meji in da je sprožila vprašanje eventualne pomoči svojih zaveznikov in prijateljev, če bi se kdo skušal dotakniti obstoječega stanja na tem delu Balkanskega polotoka.
Trgovina s Španijo
Ljubljana, 5. aprila.
Pred državljansko vojno v Španiji smo imeli razmeroma živahno trgovino s Španijo. Leta 11*34. jo znašal naš uvoz iz Španije 15.34, leta 1935. pa 19.9 milij. din. Nasprotno smo v Španijo izvozili leta 1934. za 59.74, 1935 pa za 50.9 milij. din. Nadalje smo leta 10i35. izvozili na Kanarske otoke za 3.34 (1934 1.87) milij. din, dočim je uvoz od tam bil malenkosten. Izvoz v špansko kolonijo Kio d'Oro je znašal 1935 2.4 (1934 2.3) milij. din, dočim uvoza od tam ni bilo.
V prvi polovici leta 1980. smo uvozili iz Španije za 10.0, izvozili tja pa za 19.7, na Kanarske otoke pa za 2.2 milij. din.
Dne 10. maja 1936, skoraj neposredno pred Izbruhom državljanske vojne je bila s Španijo podpisana nova trgovinska pogodba. Ta nova |>o-godba nam je dala v Španiji znatno večje kontingente zlasti za 'zvoz lesa. Tako je bil izvoz lesa v letu 1930. določen na 02.000 met. stolov, za 1937. pa celo na 70.000 kub. metrov.
No prave realizacije pogodbo ni prišlo. V naslednjih letih je znašal uvoz iz Španije, oz. izvoz tja (v milij. din):
Španija	Kanarski otoki
uvoz izvoz uvoz izvoz
1938 12.0 33.14 — 4.0
1937	4.1 2.0 0.2 0.07
1938	0.4	1.0	— 1.7
Naša trgovina s Španijo je popolnoma zaspala. Zaradi tega je potrebno, da ee ta trgovina čimprej obnovi, ker bo Španija potrebovala veliko surovin za obnovo. V ta namen prideta v po-5tev predvsem les in cement.
Na drugi strani pa smo interesirani tudi na uvozu iz Španije. Tako nam je Španija dobavljala že prej bombažno predivo, s katerega uvozom imamo znatne težkoče. Nadalje pride Španija za nas v poštev kot prodajalec plute, riža, arahidov, kolofonije, banan in južnega sadja.
Končno je treba urediti tudi stanje plačilnega prometa s Španijo, kjer imamo aktiven klirinški saldo v znesku 2.9 milij. pezet.
Okoliški gostilničarji so zborovali
Ljubljana, 5. apr.
Združenje gostilniških podjetij za ljubljansko okolico je imelo danes dopoldne svoj redni občni zbor v kolodvorski restavraciji. Občni zbor je vodil predsednik združenja g. Avgust Kane, kj je najprej pozdravil zastopnika Zveze gostilniških združenj ravnatelja g. Petelina. Tajnica združenja gdč. Marica Kozamernikova je nato prebrala skrbno sestavljeno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da se je združenje trudilo z raznimi apeli in intervencijami ter pritožbami na reklamacijski odbor omiliti davčna bremena svojim članom. Združenje se je brigalo za izpopolnitev strokovne izobrazbe svojih članov, priredilo je dve predavanji o kletarstvu ter dva kletarska tečaja. Združenje šteje 285 članov, t. j. 181 članov in 101 članice. Gostinski obrati se dele takole: 254 gostiln, 12 restavracij, 13 krčem, 2 buffeta, 3 sezonske gostilne in 1 gostišče. V preteklem letu sta bila podeljena 2 obrta; 1 gostilna in 1 krčma, izbrisanih pa je bilo 6 koncesij. — Soglasno so bili nato sprejeti obračun za leto 1938, poročilo nadzornega odbora ter proračun za leto 1939.
Zatem je zastopnik Zveze gostilniških združenj ravnatelj g. Petelin poročal o delovanju zve>ze ter o splošnem položaju gostilniške obrti. Najprej je omenil borbo Zveze za odpravo, odnosno znižanje točilne takse, ki je hudo breme za gostilniško obrt. Slovenski gostilničarji so v 15 letih plačali na tej teksi nad 50 milijonov dinarjev. Gostilniški stan zastopa v svoji borbi za omilitev davčnih bremen načelo enakomernega obdavčenja vseh gospodarskih slojev. — Zveza je nadalje izdelala načrt o novelizaciji onih členov obrtnega zakona, ki se nanašajo na gostilniško obrt, ter ga predložila ministrstvu za trgovino in industrijo ter Zbornici za TOI. Temelj temu načrtu je, da zahtevajo gostilničarji zase popolno gospodarsko samostojnost ter odklanjajo podrejenost drugim stanovom. Tudi gostilničarji imajo opraviti s šušmarji. To so številni podeželski trgovci, ki prodajajo vino v »originalno« zaprtih steklenicah. Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza, je naraste! promet z vinom po podeželskih trgovinah od leta 1936 za 200 odstotkov. — Nadalje ugotavlja, da je v Sloveniji preveč gostilničarskega naraščaja. To se da zajeziti najuspešneje na ta način, da se poviša strokovna izobrazba. Uvede naj se poleg vajenške še pomočniška doba ter mojstrski izpit. — Zveza si močno prizadeva dvigniti strokovno izobrazl>o slovenskega gostilničarja. V ta namen prireja številne servirne in kletarske tečaje ter izdaja razne strokovne brošure.
V sprejeti resoluciji stavijo okoliški gostilničarji konkretne predloge za znižanje banovinskih in občinskih taks ter za pohijanje šušmarstva in tihotapstva z vinom. Med drugim zahtevajo tudi. naj se producentu, t. j. vinogradniku prepove prodajali manjšo količino vina kakor 50 litrov. — Potem je občni zbor obravnaval še razne druge zadeve kakor vprašanje avtorskih taks itd. Precej preglavic povzroča okoliškim gostilničarjem odlok okrajnega sanitetnega referenta, ki določa med drugim, da morajo biti vse mize pogrnjene z belimi prti ter da so v bodoče prepovedani papirnati prliči ter dovoljeni samo platneni. To je za gostilničarje precej hud udarec. Zanimivo je, da velja to samo v ljubljanski okolici in nikjer drugod v Sloveniji.
GjpApCrtLckK&ttfjO Avtorske nagrade za glasbene prireditve
V »Službenih novinah« z dne 4. aprila je objavljena nova tarifa za avtorske nagrade za glasbene prireditve, za katere ima pravico vterjevanja avtorsko-pravno posredništvo Jugoslovanskih glasbenih avtorjev UJMA.
Po tarifi je vsak lokal, ki ima glasbo, razvrščen v eno kalegorijo. Kategorizacijo izvršujeta sporazumno UJMA in Državna zveza gostinskih združenj. Če ne pride do sporazuma, odloča delegat prosvetnega ministrstva.
Najvc^i lokali v državi, med njimi Park Hotel in Toplice na Bledu, ;io izvzeti iz kategorizacije in se prosto pogajajo z UJMO, vendar smejo največ plačati do 2500 din mesečno pavšala.
Vsi ostali lokali so razvrščeni v 6 skupini: I. do VI. vrste. Največje plačilo znaša 600 din, drugo 450, nato 300, 200, 120 in 70. Za radijske aparate v lo-
kalih se plača 30 din, za enkratno godbo v lokalu 50 din. Za plese, zabave, matineje in čajanke se plača po vrstah mest 15 do 700 din.
Za koncerte tujih umetnikov se plača 3% bruto dohodkov; za naše koncerte velja tarifa od 10 do 200 din.
Radijske postaje plačajo 2.5 oziroma 3%, ljubljanska plača 2.5% čistih dohodkov. Velesejtni dnevno 200 din; športne prireditve z glasbo 200 din.
Mesta so kategorizirana takole: I. Belgrad, Zagreb; za časa sezone: Bled, Crikvenica, Vrnjačka Banja in Dubrovnik. — II. Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Subotica, Novi Sad, Osiek, Split, Zemun in Maribor. III. Celje, Niš, Kragujevac, Sombor, Senta, Petrov-grad, Vel. Kikinda, Vršič, Pančevo, Brod, Banjaluka in Sušak, — IV. vrsta vsi ostali kraji z nad 10.000
Crebivalcev in V, vrsta vsi ostali kraji pod 10.000 pre-ivalcev. ^
Stanje naših kliringov *
Po naročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 31. marca nasledke (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. marec):
Aktivni kliringi: Nemčija 18.095.810 (— 924.316) mark, Turčija 17.165.746 (— 20.671) din, Bolgarija redni račun 1.829.984 ( + 129.285) din in Španija 2.934.960 pezet.
Pasivni kliringi: ČSR 64.400.254 (— 8.483.220) kron, Italija 31.145.233 (+ 2.832.970) dinarjev, Švica 2.074.269 (— 130.504) fr., Belgija 2.128.793 (+ 1.614) belg, Romunija 5.679.837 (+ 530.128) din, Madžarska 4.638.735 (+ 2.864.945) dinarjev in Poljska 1.607.937 (— 239.443) din.
V	češkoslovaškem kliringu je naš pasivni saldo, ki se cele vrste tednov stalno zmanjšuje, ponovno padel in dosega naša pasivnost komaj še 64.4 milij. kron. Nadalje narašča naša klirinška pasivnost v prometu z Italijo.
Italijanski zlati zaklad ~
Od začetka sankcij sem Italija ne objavlja več stanja svojega zaklada, v kolikor je v posesti Bance d'Italia. Le na vsakoletnem občnem zboru delničarjev se objavi nekaj podatkov o zlatem zakladu banke iu obtoku bankovcev. Na zadnjem občnem zboru delničarjev Bance d'Italia dne 31. marca 1939 je bilo objavljeno, da je znašal zlati zaklad na koncu leta 1938. 3.826 milij. lir, obtok bankovcev pa 18.956 milij. lir. V primeri s prejšnjimi leti so zanimivi naslednji podatki (v milij. lir) s
zlati zaklad 5.811 3.027 3.959 3.996 3.826
V	zadnjih 4 letih ee je obtok bankovcev Italijanske banke zvišal za 5.811 milij. lir, istočasno pa je zlat' zaklad bil zmanjšan za 1.985 milij. lir. Toda zlati zaklad je bil do leta 1936. drugažp bilanciran. Do devalvacije 6. oktobra 1936 je bila 1 lira 0.07919 gramov z'ata, po devalvaciji pa samo še 0.04677 grama, kar pomeni, da je treba za primerjavo številke za 1934 in 1935 primerno zvišati.
SI.	dec.	19M
31.	dec.	1935
31.	dec.	1936
31.	dec.	1937
31.	dec.	1938
devize 72
367 .. 63 32 152
obtok' bankovcev 13.145 16.297
16.525 17.468 18.956
Združenje slaščičarjev in medičarjev v Ljubljani
V prostorih restavracije »Štrukelj« je Imelo v četrtek, dne 30. marca t. 1. svojo redno letno skupščino Združenje slaščičarjev, medičarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Skupščino je vodil predsednik združenja g. Pelicon Adolf.
Kakor posnemamo iz obširnega- poslovnega poročila, povzročajo slaščičarskim mojstrom številni nelegalni pojavi velike težkoče. Posebno šušmar-stvo, ki se je uprav v tej stroki tako zelo razpaslo in neupravičeno poseganje številnih drugih obrtov v njihovo stroko, je privedlo slaščičarje že tako daleč, da večina njih komaj še životari. Posebno hudo je bila slaščičarska stroka prizadeta z uredlio o razmejitvi med gostinskimi in slaščičarskimi obrali, največ škode pa povzročajo slaščičarjem razni bifeji in restavracije ter peki in mlekarne, ki izdelujejo sami sladoled, oziroma razno pecivo, ki spada izključno v slaščičarsko stroko.
Zastopnik mestnega poglavarstva g. dr. Frelih jo pojasnil zborovalcem stališče mestnega poglavarstva napram vsem tem vprašanjem ter obljubil pomoč v zatiranju šušmarstva ter v vseh drugih prekrških obrtnega zakona. Za njim se je oglasil k besedi podpredsednik Zbornice TOI. g. Ogrin, ki je naglasil potrebo složnega in vztrajnega dela v težki borbi za obstoj. Omenil je, da bo verjetno že v kratkem uveljavljen zakon o pobijanju šušmarstva in prav tako tudi novelizacija obrtnega zakona. Nadalje se je dotaknil predstoječega obveznega zavarovanja obrtnikov, obrtnega šolstva, jubilejne obrtniške razstave in vprašanja zbornice, pri kateri želijo obrtniki doseči avtonomijo obrtnega odseka. Njegova izvajanja so sprejeli zboro-vaici z velikim odobravanjem. V imenu mariborskega združenja je pozdravil ljubljanske tovariše g. ilich in jim želel mnogo uspeha.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Peliconom na čelu in podpredsednikom g. Kastplicem.
Skupščina je odobrila nato pravilnik o podpornem londu in pa predlog o kaznovanju članov, ki bi se pregrešili proti zadružnim pravilom. Nadalje je skupščina na predlog g. Vilarja odobrila letni prispevek din 500 za zgradbo obrtnega doma v Ljubljani.
Najboli Koste razveselili svoie drage, ako jim poklonite za velikonočne praznike srečke državne razredne loterije, ki jih kupite v glavni kolekturi
99
Vrelec sreče
44
Alojzij PLANINSEK, LJubljana, Beethovnova ul. 14
Telefon St. 33-10
Izkazi emisijskih bank
Izkaz Belgijske banke za 30. marec kaže nadaljnji odtok zlata in deviz. Skupno se je zlati zaklad Belgijske banke v marcu zmanjšal za 2.0561 na 15.295 milij. frankov, devizni zaklad pa za 1.210 na 3.391 milij. frankov. Obtok bankovcev je v prvih tednih meseca marca znatno padel, le proti koncu meseca sc je znižal. Znašal je na koncu marca 21.619 milij. frankov (na koncu februarja 22046 milij.), tako da izkazuje celo zmanjšanje.
Reichsbanka. Najnovejši izkaz Reichsbanke za ultimo marca kaže povečanje obtoka bankovcev od 22. do 31. marca za 869 milij. mark, tako da je skupni obtok bankovcev dosegel 8.699 milij. mark in je znatno večji kot je bil lani septembra, ko je dosegel najvišje stanje.
Madžarska Narodna banka beleži od 22. do 31. marca povečanje obtoka bankovcev za 86.64 na 888.466 milij. pengo (na koncu febr. 1939 je znašal abtok bankovcev 816 milij. pengo). Tudi posojila so sc močno zvišala.
Oglejte si nagrade,
ki bodo razdeljene med naročnike »Slovenca«,
pri sledečih tvrdkah:
Radijske aparate: pri tvrdki Radio, d. z o. z., Miklošičeva cesta 7, Ljubljana.
Razno blago za obleke itd.: pri tvrdki >Ma-nicac, Mestni trg, Ljubljana.
Ure: pri tvrdki J. Vilhar, Sv. Petra cesta 36, Ljubljana, in pri tvrdki Ignac Jan, Maribor.
Nevestine bale: pri tvrdki F. L Goričar, Svetega Petra cesta 29, Ljubljana.
Kolesa: pri tvrdki Jos. Goreč, Tjrševa c. 1, Ljubljana.
Šivalni stroj: pri tvrdki Ign. Vok, Tavčarjeva ulica. Ljubljana.
Molorno kolo: pri J. Praprotnik, Domžale.
Harmonike: pri tvrdki Meinel in llcrold, Maribor.
Porcelanaste namizne garniture za čaj, kavo itd.: pri tvrdki F. Kollman, Mestni trg 16, Ljubljana.
Razne garniture emajlfrane posode — garnituri pribora itd.: pri tvrdki Fr. Stupica, Gospo-svetska cesta 1, Ljubljana.
Naročite »Slovenca« takoj, da boste deležni bogatih nagrad!
Slinavka in parkljevka
Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni z dne 25. marca t. 1. je slinavka in parkljevka še razširjena v sledečih krajih: Okraj Črnomelj: obč. Črnomelj, Primostek in Otok obč. Gra-dac. — Okraj Kamnik: Količevo in Krtina občina Dob. — Okraj Kočevje: Kajhenan obč. Koprivnik. — Okraj Ljubljana: Brezje ob. Dobrova; Vrzdenac obč. Horjul; Smrečje obč. Sv. Jošt; Vrhnika, Za-plana, Drenov grič obč. Vrhnika. — Okraj Murska Sobota: Lukačevci; Noršinci obč. Martjanci.
Prispevajte za osrednjTprosvetni ^Slovenski dom« v Ljubljani!
Prostori za zasebno dvorazredno trgovsko šolo Zbornice za TOI. Zbornica za TOI v Ljubljani, ki ima prostore za svojo zasebno dvorazredno trgovsko šolo, nameščeno v Trgovskem domu, iima v načrtu, da bi na sedanji nadaljevalni šoji Združenja trgovcev na dvorišču Trgovskega doma dogradila še eno nadstropje, kjer .bi bila nameščena njena šola. Včeraj je bil že komisijski ogled.
Srbska banka, Zagreb. Bilanca za leto 1938 izkazuje v novem poslovanju povečanje upnikav od 65 na 102 milij. din, dočim so se stari upnik znižali od 335.2 na 288.5 milij. din. Zvišal se je tudi reeskont od 88.9 na 96.5 milij. din. Skupna bilančna svota sc je zmanjšala od 465.0 na 478.5 milij, din. Čisti dobiček znaša bez prenosa 2.7 (1.8), s prenosam vred 4.7 (2.26) milij. din.
Netočne vesti o Bati. Bata, d. d., Borovo, objavlja, da so nekateri listi prinesli netočne vesti, da se namerava Jan Bata preseliti iz Zlina v našo državo in da hoče zgraditi nekatere nove tovarne. Jan Bata je bil pretekle dni na običajnem poslovnem potovanju po naši državi. Ravna-'e'i_g; Toma Maksimovič pa pregleduje sedaj podružnice in so tako nastale razne neresnične vesti.
Elektrostrojna oprema naprav ob Globočcu in rezervoarja ob Stražncm vrhu. Razpisana je tozadevna licitacija za 5. maja. Proračunska vsata 384.053 din.
Občna zbora: Zadružna gospodarska banka 18. aprila ob 11, Obrtna banka 24. apr. ob 11.
Proračun mesta Celja za 1939-40 je odobren in znaša v dohodkih, oziroma izdatkih 17,819.183 dinarjev (za 1938-39 16,535.719 din).
SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Borze
Dne 5. aprila.
Svetovne efektne borze
PARIZ; zelo mirno;
LONDON: popoldne m fe bona zboljiala; AMSTERDAM: danes je bila borza bolj trdna ifl
vzdržna; NEWYORK: razvoj reden.
Denar*
Angleški funt 238 oz. 258
Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpreinenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški Čeki so ostali neizpremenjenl na 13.70—13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.65—32.35, v Belgradu 32.50 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,116.606, v Belgradu 4,330.000 din. Prometa v efektih jg bilo v Belgradu 644.000 din.	. ,
Ljubljana — tečaji g p r i m o m r '"'I Amsterdam 100 hol. gold. , . 2347.20—2385.20
Berlin 100 mark...... 1778.12—1795.88
Bruselj 100 belg ...... 744.00-- 756.00
Curih 100 frankov ..... »95.--1005.—'
London 1 funt ....... 207.15— 210.35
Newyork 100 dolarjev .... 4406.75—4466.75
Pariz 100 frankov.....116.95— 119.25
Trst 100 lir...........232.95— 236.05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.81, London 20.875, New York 445.875, Bruselj 75.025, Milan 23.45, Amsterdam 236.60, Berlin 178.70, Stoo.kholm 107.60, Oslo 104.87, Kopenhagen 98.20, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Čari-« grad 3.60, Bukarešta 3.37, Heteingfors 9.205, Buenos-Aires 103.25.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 464 —467 v Zagrebu 465 —466.50 v Belgradu 466.50—467.25
Ljubljana. Državni papirji: 7% Jrive-stiCijsko pOSOjilo 99.25—101.25, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 464—467, begluške obveznice 90.50—91.50, dalm. agrarji 89.75—90.75, 8%i Blerovo posojilo 99—101, 7% Blerovo posojilo 93.25—94.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 do 102, 7% slab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Trboveljska 190—200.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101.25 denar, agrarji 62—68, vojna škoda promptna 466.50—467.25 (468, 467), begluške obveznice 90.50—91, dalm. agrarji 89.75 do 90 (90), 4% 3everni agrarji 63 blago, 8% Blerovo ]x»sojiMo 100—102, 7% Blerovo posojilo 98.50 denar, 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7525 blago, Priv. agrarna banka 215 denar (drobni kom., brez kupona).
Zagreb. Državni papirji: 7% Invesf. posojilo 100—102, agrarji 61 denar, vojna škoda promptna 465—466.50 (466), begluške obveznice 89 denar, dalm. agrarji 89.25—89.75 (89.50), 4% severni agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Gutmann 85 denar, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Isis 25 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač. pariteta Indjija, Vršac 96—98. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Ptujski svinjski sejem dne 29. marca 1939. Prignanih je bilo 184 svinj in 258 prascev, skupno 442 glav, od tega je bilo prodanih 107 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 70—1C0 din za komad, pršutarji 6.50—6.75, debele svinje 7—7.25, plemenske svinjo 6—6.60 din za kg žive teže.
Cene živine in kmetijskih pridelkov ▼ Ljutomeru 4 aprila. Telice I. vrste 4.50 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3.50, krave II. vrste 4, III. vrste 2.50, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10 din, zadnji del 12 din, II. vrste 8 din, zadnji del 10 din, III. vrste 7 din, zadnji del 9 din, svinjina 12—14 din, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje surove
kože 10, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. _
Pšenica 150 din, ječmen 120 din, rž 130, oves 160, koruza 120 fižol 200—400, krompir 80, seno 50, slama 35 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—6 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6—9 din za liter.
Cene 2ivine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 4. aprila. Voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 4, telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4, krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2, teleta I. vrste 6.50, II. vrste 6, prašiči špeharji 7.50, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14 din, II. vrste 12, III. vrste U din, svinjina 16, slanina 16—17, svinjska mast 18—19, čisti med 18 din za 1 kg. — Krompir 80 dinarjev, seno 80, slama 45 din za 100 kg. — Navadno mešano vina pri vinogradnikih 3 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih S dinarjev za liter.
Za vsa v zidarsko stroko spadajoča dela se priporoča OGRIN ANTON
oblastno konceslonlranl zidarski mojstes .ftomenj —. Bohinjska Bistrica
V Loki Boga strašijo
Rešimo narodno navado pozabljenja - Zanimiva navada velikega tedna v Škofji Loki - Mladina je prevzela delo, ki so ga svoj čas opravili odrasli
Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke
A. & E. Skabernč
Ljubljana
Poseben oddelek za linolej, zaveee ete.
Šolarji nabirajo po trgovinah zaboje.
Velikonočni prazniki, ki jih uvajajo dnevi velikega tedna s slovesnimi in globoko dojetimi cerkvenimi obredi, so že v davnini napravili na verno slovensko ljudstvo globok vtis. Vse polno lepih navad je nastalo v teku stoletij ob cerkvenih obredih velikega tedna. Te navade so se razvijale ponekod prav svojstveno, odgovarjajoče krajevnim in gospodarskim razmeram posameznih delov Slovenije. Nekatere od teh so postale splošna narodova last, tako na primer navada, da hodimo božje grobe molit. Še več pa je takih navad, ki so omejene na posamezne kraje in ki so last in značilnost prav ozkega okoliša. Tudi take navade so ponekod stare že stoletja in so vrezane v tradicijo kraja, kjer se polagoma preoblikujejo.
Današnji čas, ki je morda najboljše označen s svojo izredno spremenljivostjo in hlasta-vostjo, pa je strupen sovražnik starih ukoreninjenih tradicij in navad. Zato ni čudno, če povsod pri nas izumirajo lepe navade in tonejo v pozabo. Ne velja to le za bogati zaklad naših narodnih pesmi, ki se morajo umikati popev-čicam-enodnevnicam in šlagerjem iz tujine. Še bolj je v sedanjem času v nevarnosti naša bogata dediščina lepih navad in običajev, ki smo jih podedovali od naših prednikov. Ta dragoceni zaklad se danes, ne da bi kdo to vedel ali občutil, modernizira in poenostavlja in če ga kje rešujemo, ga hočemo ohraniti Ie kot zanimivost in tujsko-prometno privlačnost. Je pa to naše narodno blago neprimerno več, je svetel dokaz naše preteklosti, je potrdilo naše narodne samobitnosti in priča bogastva in svojstvenosti slovenske narodne duše.
Vsakomur se zdi nujno potrebno in naravno, da zbiramo vzorce narodne ornamentike, da rešujemo pozabe lepo narodno pesem in da zbiramo in opisujemo velikonočne pisanice. Skratka, zanimamo se že za vse, kar lahko spravimo pod poveznik v muzeju; a vse, kar lahko vržemo na papir z risho ali. notami, da tako ohranimo zanamcem psistna .narodno blago. Živih obrazov našega narodnega življenja, lepih navad in običajev, ki so najbolj podvrženi spremembam in nevarnosti, da postanejo žrtev razvoja v času, pa niti ne poznamo. Koliko je med slovenskim ljudstvom še živih navad, ki se ponavljajo prigodno le en dan na leto in morda v enem samem kraju. Koliko je prav takih navad v zadnjih desetletjih že izginilo v pozabo? Vedo zanje le še starejši ljudje, ki se bodo morda v kratkem poslovili od nas. Ali nas ni lahko sram pred našimi predniki, ki so nam ohranili jezik in vero in neštete prelepe navade, ko sc ne menimo za bogati dokaz našega narodnega življenja. In to v času, ko so nam dana vsa najprimernejša sredstva, da obdržimo te spomenike našega svojstvenega bistva za vedno v filmu, na gramofonski plošči in v knjigi. Ko prav danes podčrtavamo na
vseh straneh našo narodno svojstvenost in našo kulturo, grešimo sami nad njima, ko puščamo v nemar najlepše njune dokaze. — Naj bo naslednji oris skromen poskus vzbuditi zanimanje za naše domače navade pri vseh, ki bi mogli krepko sodelovati pri reševanju našega narodnega blaga.
Tisočletna Loka z bogato tradicijo
Škofja Loka, ki je ohranila še danes toliko značilnosti starega srednjeveškega mesta, ie v resnici »pisanac Loka. Vse polno je navad, ki so se ohranile v njej in njeni okolici v vsej pestrosti in živahnosti. Zlasti je veliki teden pravi zaklad zanimivih navad, da škofjeloške pasijonske procesije, ki so jo pred dobrimi 200 leti prvič igrali v slovenskem jeziku, ne omenjamo. Prav svojevrstna je navada, da loška mladina na veliki teden pred farno cerkvijo »Boga strašit. Ta navada je ohranjena pod drugim imenom tudi še v nekaterih drugih farah na Gorenjskem, vendar je ostala omejena na precej ozek okoliš. Kako je nastala, je težko
fiovedati. Morda je izšla kot različica iz škofje-oških pasijonskih iger in se razširila naprej po farah na Gorenjskem. Vsekakor pa je gotovo, da tudi ta navada v današnjem času počasi,^ a^ stanovitno propada, in morda ni več daleč čas, ko bo pozabljena. To dokazuje najlepše primer, kako se je v Stari Loki, na »Fari«, ta navada v zadnjih 70 letih spremenila.
Pred 70 leti
so na »Fari« pred farno cerkvijo »strašili Boga« vse drugače kakor danes. Na veliko sredo, ve-
In v škofji Loki — danes?
V Stari Loki in tudi v Škofji Loki pa je prevzela to navado sedaj šolska mladina. Najbrž so to nalogo, ki so jo svojčas starejši fantje smatrali za častno zadevo, v teku let prepuščali vedno bolj mlajšim sovrstnikom, da ie danes to opravilo podedovala mladina iz ljudskih šol. Šolarji imajo še vedno nad tem veliko veselje, škoda je le, da grozi nevarnost, da tudi mladina polagoma opusti to svojstveno navado.
Zveza s cerkvenimi obredi
na oltarju tako, da končno gore v cerkvi le večna luč, luči v božjem grobu in bela sveča na svečniku. Med spevom: »Kristus je bil za nas spokoren«, pa vzame cerkovnik belo svečo s svečnika in jo nese za oltar. Ko so molitve opravljene, se da znamenje z ragljo in cerkovnik prenese svečo nazaj izza oltarja in jo prižgano zatakne nazaj na trioglati svečnik.
^ Trioglati svečnik je imel svojčas po potrebi več ali pa tudi manj sveč, saj je služil prvotno za razsvetljavo. Dajali pa so mu več pomenov in po srednjeveški razlagi nam rdeče sveče še danes pomenijo Kristusove apostole, učence in prijatelje, ki so svojega voditelja v trpljenju drug za drugim zapuščali. Bela sveča pa pomeni Kristusa, ki je umrl in po treh dneh zopet vstal, kar simbolično pokaže cerkovnik s tem, da skrije svečo za oltar. Ropotanje in ragljanje je bilo svojčas samo znak, da so cerkveni obredi končani. Po srednjeveški razlagi pa naj pomenijo potres in strah vojakov in Kristusovih sovražnikov ob njegovi smrti na križu.
Razbijanje oprave in lesenih izdelkov pred cerkvijo se sklacla z obredom v cerkvi in mladina začne razbijati takrat, ko odnese cerkovnik belo svečo za oltar. Po ljudski razlagi naj razbijanje simbolično ponazoruje pokanje zemlje, grom in tresk ob Kristusovi smrti na veliki petek. Drugod, k jer se je ta običaj tudi ohranil, pa pravijo, da razbijanje pomenja kričanje in vpitje Judov, ki so zahtevali, ko je bil Kristus pripeljan pred Poncija Pilata: »Križaj ga I Križaj gaU Naj bo prava prva ali druga domneva, vsekakor je običaj zanimiv, njegov postanek pa
t'e najbrž bolj enostaven. Ropotanje pred cer-vijo je prvotno gotovo pomenilo isto, kukor
NAJPR1KLADNEfŠI DAR
za Veliko noč
IE KVALITETNO BLAGO
M e i nI kana
Me i nI likerji
M e i n l čokolada in bonboni o okusni opremi
Specialni izdelki: Čokoladna j a jca Čokoladne košarice Čokoladni zoonooi Čokoladni zajčki
v vseh podružnicah
Jalto Meinl
Kup zabojev pred cerkvijo sv,
liki četrtek in veliki petek se je vsako popoldne ponavljal zanimiv običaj pred cerkvijo in so sodelovali sami krepki kmečki fantje v starosti od 15 do 25 let. V čem pa je obstojala tedaj ta navada? Medtem ko so v cerkvi opravljali jutrnjice, so fantje nabirali po vasi že v naprej izgovorjeno pohištvo, ki so ga dobili v dar. Znosili so pred cerkev težke stare in že ne več uporabne skrinje in omare. Drugod so nabrali stare lesene izrabljene pluge, polomljene pajkle (vejavnice), stare sode itd. Ko so bili obredi v cerkvi končani, pa so fantje, večinoma vsi sami korenjaki, obstopili velik kup skupaj zno-sene stare lesene ropotije ter začeli s težkimi gorjačami, dolgimi po 3 do 4 m, udrihati po skrinjah in omarah. Zamolklo so bobneli težki hrastovi pokrovi skrinj, ostro so sekali gibke gorjače po omarah, plugih in drugih zavrženih predmetih. Daleč naokrog se je razlegal trušč, ki ga je povzročilo razbijanje trdnih domačih mizarskih izdelkov. Z vso silo so razbijali fantje in pod udarci gorjač so polagoma začele popuščati vezi ter se lomiti deske. Dolgo časa so mlatili mlatiči, potnih obrazov ni manjkalo in marsikdo je polomil ali zdrobil težko gorjačo na žilavem lesu. Pa je vzel hitro drugo, še močnejšo, in hitro zopet stopil v vrste tovarišev, ki so drobili tako dolgo, dokler ni pred cerkvijo ostal le še kup razbitih in polomljenih deščic. Največ težave so seveda delale vsem vedno skrinje, ki so bile zato deležne prav posebne ogorčenosti. Ko so bile razbite deske v kupu dovolj drobne, je bila naloga fantov opravljena in cerkovnik je spravil les do velike sobote zjutraj, ko ga je porabil za kurivo pri blagoslovitvi ognja.
Jakoba stanovitno raste.
ropotanje v cerkvi, namreč konec jutrnjic. Ker pa pred stoletji marsikje velikih ragelj, kakor jih imamo danes v zvonikih, niso imeli, so na drug način uprizorili hrušč in trušč, ki ga je bilo slišati daleč naokrog. To bi potrjevalo tudi dejstvo, da so v Stari Loki v prejšnjem stoletju uporabljali staro leseno ropotijo v ta namen, torej to, kar bi itak zavrgli in kar nima nobene vrednosti in da so končno to delo opravljali odrasli fantje.
Veselje mladine
Že zadnje dneve pred velikonočnimi počit- i rticami se začenjajo v ljudski šoli med šolarji ' prvi razgovori, kaj bo kdo prinesel od doma, i da bo mogel pred cerkvijo razbiti. Je pač tako, 1 da ima pravico razbijati najprej tisti, ki tudi kaj prinese. Seveda starši ropotije, ki morda ! leži po podstrešjih in kleteh, ne zaupajo preveč radi otrokom in zato vlada vedno hudo po- 1 manjkanje primernih lesenih izdelkov, nad katerimi bi mladež lahko pokazala svojo moč. I Prebrisane glave si seveda znajo, pomagati in se vsako leto osnujejo pravcati nabiralni odbori, ki hodijo v trgovine prosit po mile darove: stare zaboje, sode od barv, pokvarjene škafe itd. Trgovci z velikim razumevanjem podpirajo staro navado in zato v vseh treh dnevih ne zmanjka zabojev. Višek je seveda vsako leto na veliki četrtek.
Navada pa ima tudi svojo senčno stran. Vse zgodnje popoldne prinaša mladež zaboje in drugo ropotijo pred cerkev, kjer že drugi
Rešiti vprašanje, kaj naj pomenja v resnici ta navada, ni lahko. Navezana je vsekakor na cerkvene obrede velikega tedna. Jutrnjice, ki jih opravljajo v cerkvi na veliki teden v sredo, četrtek in petek, so svojčas opravljali v noči. Zaradi tega so morale med obredi goreti luči-sveče. Ker se pa je med molitvami začelo daniti, so sveče postopoma ugašali. Čeprav opravljajo jutrnjice sedaj popoldne, je ostala navada prižiganja sveč na trioglatem svečniku, na katerem gori na vsaki strani na poševni stranici po sedem rdečih sveč, na vrhu pa bela. Tudi postopno ugašanje sveč se je še ohranilo in ker je v jutrnjicah 14 psalmov, cerkovnik po vsakem končanem psalmu ugasne po eno svečo. Začne pri krajnih svečah tako. da ugasne najprej krajno svečo na evangeljski strani, nato krajno na listni strani itd. Ko odmolijo 14. psafm, gori le še ena sveča na vrhu svečnika. Pri nadaljnjih molitvah ugaša cerkovnik sveče
To smo korenjaki! Kar poglejte, koliko jih prodaja zijala.
nabrano robo sprejemajo in skladajo na kup. Kdo bi jim zameril, če je njihovo največje veselje nad tem, če se zgrajeni kup s truščem podre. Tudi vika in kriku ne manjka. Vse to moti obrede v cerkvi in cerkovnik mora večkrat priti mirit in grozit, da ne bodo smeli »Boga strašit«, če prej ne bo miru. Marsikaj od nabrane ropotije se pri pripravah zaradi starosti in izrabljenosti že pred začetkom razbijanja sesuje. Najboljši, najbolj čisluni in dokaj trdni pa so zaboji. Obredi sami so dolgi in mladina nestrpno hodi gledat skozi cerkvena vrata, koliko sveč še gori. Saj to je zanje morilo, kako dolgo bo treba še čakati. Ko gori samo še bela sveča na svečniku, tedaj obstopijo vsi z gorjačami na ramah zloženi kup in čakajo znamenja, kdaj naj začno. Razbijanje se začne v vikom in krikom, medtem ko mladež vihti reklje in palice nad zaboji, katerim stranice itro popuščajo in pokajo. Kričanje je skoraj močnejše kot ropotanje, posebno še zato, ker pogosto udarjajo šolarji drug drugemu po prek-Ijah, zaradi česar marsikomu palica odleti iz rok. Je to seveda najlepša priložnost, da dobi buško na glavo, medtem ko prckljo pobira. Ko je vse razbito in zdrobljeno, je veselja konec in začne se dolgočasni del. Pod vodstvom cerkovnika morajo udeleženci znositi nadrobljena drva in trske v kot ob cerkvi, kjer počakajo do velike sobote in do blagoslovitve ognja.
Tako torej v Loki »strašijo Boga«. Za pero je to precej enostuvna zadevu, vse bolj zanirni-
Tik pred začetkom: samo ena sveča še gori!
va pa je za ulio in oko. Zato bi bilo umestno, da to navado, kakršna je danes, ohranimo v vsej svoji živahnosti na filmskem traku, ki bi nazorno pokazal vse značilnosti te navade v zvoku in sliki. To bi bila hvaležna naloga za našo Prosvetno zvezo, ki ima že danes na jbogatejšo zbirko diapozitivov v državi in ki jo prva poklicana, da nam ohrani naše narodne navade vsaj v zvončem filmu.	H. J.
novice
Koledar
Četrtek, 6. aprila: Veliki četrtek. Sikst; Kre-scencija.
Petek, 7 aprila: Veliki petek. Herman Jožef, spoznavalec.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrl v 77, letu starosti g. Viljem Rohrman, kmetijski svetnik v p., dolgoletni ravnatelj Kmetijske šole na Grmu itd.
Viljem Rohrman se je rodil kot sin pisarniškega uradnika dne 11. maja 1862 v Novem mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Potrebnega veselja za kmetijstvo si je navzel pri svojem stricu Matiji Rohrmanu, posestniku in znanem sadjarju v Dobroški vasi pri Skocjanu na Dolenjskem, kamor je zahajal v počitnicah. Po končani VI. gimnaziji se mu je posrečilo dobiti državno štipendijo za obisk višje kmetijske šole v Tetschen-Liebwerdu na Češkem, katero ie z odliko dovršil leta 1883. Že med šolskim letom se mu je nudila prilika priti za 1 mesec v prakso na veleposestvo kneza Thuna v Perucu, kjer se je bližje seznanil tudi s sladkorno industrijo. Po dovršeni šoli je bil sprejet za kmetijskega prakti-knnta na bivšem cesarskem veleposestvu v Črvenem Avjezdu pri Pragi, kjer je ostal do maja 1884 in kjer se je seznanil z raznimi panogami obširnega velepo-sestva.
S 1. majem 1884 je bil imenovan za adjunkta
Vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi. Leta 1E86 se je s šolo iz Slapa preselil na Grm pri Novem mestu. Leta 1891 je napravil izpit učiteljske usposobljenosti za kmetijske šole na visoki šoli na Dunaju ter bil leta 1907 imenovan za ravnatelja on-dotnega zavoda, na katerem je plodonosno delal do leta 1919, torej celih 33 let.
Tukaj je razvil v teku svojega dolgoletnega službovanja vse svoje sposobnosti. Iz dvoletne šole, ki je bila premalo obiskana, sta nastali po njegovem prizadevanju dve šoli,letna šola in dvoletna zimska šola, ki sta skupaj v kratkem dosegli do 60 učencev. Kavno tako je izpopolnil na zavodu prilike za praktični pouk učencev in gospodarjem. Na šoli je vpeljal številne tečaje za najvažnejše gospodarske stroke, katere je opremil z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki. Kavno tako je vpeljal bolj intenziven popotni pouk, da so se učitelji zavoda lahko poučili o razmerah kmetijstva po deželi, številni udeleženci tečajev pa o razmerah pouka na šoli.
Obsežen delokrog je razvijala šola tudi na zunaj
s tem, da je podpirala težnje kmetijstva pri Kme-tiski podružnici novomeški, ki jo je vodil dolgo vrsto let. Pospeševal je v tem času zlasti vinarstvo in sadjarstvo z najboljšim uspehom, ustanovil je veliko trsnico in drevesnico, iz katere je oddajala podružnica vinogradnikom in sadjarjem na tisoče cepljenk in sadih in s tem od svoje strani veliko pripomogla k obnovitvi uničenih vinogradov in k napravi novih sadnih nasadov.
Ko je zaradi vojne prenehal pouk na šoli, je bil prideljen Deželnemu odboru, kjer je opravljal službo deželnega kulturnega nadzornika in ravnatelja »Deželnega mesta za krmila« do leta 1919. Za časa službovanja v Ljubljani je poučeval tudi na gospodinjskih šolah v Marijanišču in Mladiki. Obenem je opravljal nadzorstvo šolskega gospodarstva na Grmu.
Deloval je za Kmetijsko družbo od leta 1884 do 1930, torej več kot 40 let in sicer kot sotrudnik Kmetovalca« in skozi 22 let kot glavni odbornik Kmetijske družbe, ter od leta 1922 do 1930, t. j. 8 let, kot urednik »Kmetovalca«. Kot priznanje za vse to delo ga je občni zbor Kmetijske družbe dne 28. decembra 1927 imenoval za svojega častnega člana.
Uspešno se je uveljavljal kot načelnik Kmetijskega oddelka na ljubljanskem velesejmu. Uredil je za velesejm prvo kmetijsko razstavo, ki je obsegala poleg vseh drugih panog tudi živinsko razstavo in dosegla popoln uspeh.
Pri vsem tem je veliko delal na literarnem strokovnem polju, pisal j« številne članke v Kmetovalcu, v Dolenjskih Novicah in drugih listih. Spisal je v tem času svoje glavno delo: »Poljedelstvo«, ki ga je v teh zvezkih izdala Družba Sv. Mohorja. Razen tega je spisal v tej dobi tudi »Kmetijsko gospodarstvo«, ki je izšlo v treh natisih, in »Zbirko kmetijskih naukov«, ki je izšla v dveh zvezkih ter pisal tudi druge manjše brošure. Mnogo je delal tudi za povzdigo kmetijskega pouka na ljudskih šolah ter sestavil podroben načrt za organizacijo kmetijsko-na-daljevalnega pouka. Za svoje zaslužno delo je bil odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje.
V svojem prostem času se je bavil tudi z risanjem in slikanjem in napravil več uspelih portretov, kakor družbenega predsednika Frana Povšeta, ravnatelja Gustava Pirca (sedaj last Kmetijske družbe), patra Hugolina Sattnerja i. dr,
Slovenija bo ohranila svojemu odličnemu sinu iraim «nnminl Nai v miru počival Žalujočim svojcem naše globoko sožaljel
■f" V Ljubljani je umrl g. dr. Julijan Kotzmuth, višji okrajni zdravnik v pokoju. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gdč. Vida M a h n i č , medicinka. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne.
+ V Tržiču je umrl g. Ivan F o r š e k , lastnik tvrdke Karel Koželj nasl. Pogreb bo danes d} pol 6 popoldne na mestno pokopališče.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše sožaljel *
—	Kurenčkova Neška in Frtaučku G usti, ki sta
oba rojena isti dan in isto uro, praznujeta danes, 6. aprila svoj osemdeseti rojstni dan. Naprosila sta nas, naj ob tej priliki objavimo samo tole: »Morebitne čestitke ali kaj drugega primernega za velikonočne praznike naj se blagovoli poslati mestnim revežem v Ljubljani.«, Našima dobrima prijateljima in pridnima sotrudnikoma Nežki in Gustelnu k visokemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo in priporočamo našim čitatelem, da bi se v obilni meri odzvali želji ki sta jo ob jubileju izrazila.
—	Z Marjio t Brezij — k sv. očetu. Na Vel. petek odpotuje iz Ljubljane skupina zastopnic ka'-toliških dekliških organizacij iz Slovenije pod vodstvom gg. dr. Fabijana, D. Obrežana in dr. Fajdiga na mednarodni kongree katoliške ženske mladine, ki bo po Veliki noči v Rimu. Na kongree je prijavljenih 1000 zastopnic iz 30 držav sveta. Kongres, ki je pod vodstvom kard. protektorja Dol-cija in gdč. de Hemptinne iz Belgije, bo razpravljal široko poglavje katoliške akcije: »apostolat osvajanja«. Glavni predavatelj kongresa je kardinal Pizzardo, ki bo govoril o apostolatu in ljubezni. Ob priliki velikega zborovanja eo pripravljene še druge slovesnosti. Posebno znamenit bo skupni križev pot v Koloseju in pa slovesna avdienca pri sv; očetu Piju XII., ki se je vse udeleženke udeleže v belih oblekah. Ob tej priliki bodo zastopnice posameznih narodnosti izročile papežu kopijo tiste Marijine podobe, ki jo v njihovi deželi najbolj častijo. — Slovenska dekleta bodo poklonila svetemu očetu 6liko Marije Pomagaj z Brezij, saj je to naša »nacionalna« Marija, dekleta pa so ji dolžna še posebno zahvalo za veličastno lansko zborovanje na Brezjah. Marijo z Brezij, ki jo je za to priliko velikodušno izdelala iz čipk najboljša strokovnjakinja gdč. Pelhanova, bodo podarile sv. očetu zastopnice Katoliške akcije v Sloveniji v narodnih nošah. Sliko, ki je po svoji originalnosti in dragoceni umetniški izdelavi res izredno delo in bo v Vatikanu najlepši spomin na naš narod, si je mogoče ogledati danes in jutri dopoldne v izložbi Jugoslovanske knjigarne, kjer je razstavljena. Zastopnicam naših deklet želimo srečno pot in jim izražamo priznanje za njihovo .versko in narodno delo.
—■ Odbor »Dijaškega podpornega društva« v Ljubljani želi v imenu svojih članov vsem svojim dobrotnikom — podpirateljem vesele velikonočne praznike.
Kamen za slovenski prosvetni dom je res težak,
z dobro voljo pa ga zmore vsak!
Oglase za velikonočno številko »Slovenca«
sprejemamo do petka do 4 popoldne
Oglasi v časopisju so najuspešnejša reklama za vsako podjetje. Še posebno pa ima vsako podjetje interes, da oglašuje v najbolj razširjenem in vodilnem slovenskem dnevniku! Zato oglašujte v »Slovencu«!
— Značilno zahvalno pismo Družbi sv. Rafaela. Slovenski kolonist na Kosovem polju je Družbi sv. Rafaela poslal za njeno več mesecev trajajoče posredovanje v neki njegovi važni zadevi lepo zahvalno pismo, v katerem med drugim piše tudi sledeče: »...Prisrčna hvala za vse, kar ste za mene storili. Vsemogočni Vam stotero povrnil Kdo bi se za nas tako zavzel, kakor to Vi delate? Iz tega se vidi, kako je ta ustanova za izseljence potrebna... Da so vsi taki in ako bi vsi tako delali, ne bi bilo te moje pritožbe in tudi drugih pritožb proti krivicam ne bi bilol Še enkrat Bog plačajI... Naročnino za Izseljenski vest-nik za letošnje leto bom upravi poslal čimprej, ko pridem do sredstev. Prisrčne pozdrave Vam in vsem!«... To pismo, ki ga je Rafaelovi družbi x>slal preprost slovenski človek v zahvalo za to, <er mu je Družba v zavesti svoje vzvišene naloge pomagala v zadevi, pri kateri ni imel več upanja na uspeh, zadosti zgovorno in jasno dokazuje važnost in pomen Družbe sv. Rafaela za vse naše izseljence.
delkov kontrole mer«, »Dopolnitev pravilnika o natančnejših določbah za avtorsko pravno posredništvo«, »Popravek v poslovnem redu disciplinskega sveta inženirskih zbornic«, »Telefonski promet z Italijo«, »Razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1939-1940«, »Pravilnik o skladu za izvajanje regulacije v mestni občini celjska«, »Razglaa o proračunu mestne občine Ptuj za leto 1939-1940« in »Uradne objave Narodne banke: navodila glede terjatev in izvoza v Švico, navodila o neposrednem izdajanju potrdil izvoznikom po pooblaščenih denarnih zavodih«.
— Pri saprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joselc grcnčice.
ebi&avi
tMIfflM^
Nemški turisti na Jadranu. Predsnočnjim je prispela v Split skupina 80 nemških turistov. Naslednji dan je prispela večja skupina turistov iz bivše Avstrije in se ukrcala na jahto »Universitas«. Ta skupina bo več dni križarila po Jadranskem morju.
* 1000 vagonov pšenice v Italijo bo Prizad izvozil preko Splitske luke. Letos se je izvoz žita preko naših domačih luk precej zakasnil in so šele pretekle dni izvozili preko splitske luke prve partije pšenice. Do-sedaj se preko naših luk ni izvažalo zaradi tega, ker ni bilo nobenih naročil iz onih držav, za katere pridejo naše luke v poštev kot izvozne točke. Računajo, da bodo letos izvozili samo preko splitske luke okrog 1000 vagonov pšenice..
Ženo in dva otroka poskusil umoriti s plinom.
V	Belgradu je vzbudila veliko senzacijo nenavadna družinska žaloigra, ki se je odigrala v družini zdravnika dr. Milana Mihajloviča. Dr. Mihajloviča 6e je poročil pred nekaj leti. V zakonu sta se rodili dve deklici. Pred nekaj meseci pa je prišlo med zakoncema do hudih prepirov, ki so slednjič privedli do tega, da je žena z obema otrokoma zapustila moža in odšla k svoji materi, ki stanuje v Knez Danilovi ulici. Dr. Mihajlovič pa je ostal sam v svojem stanovanju na Prestolonaslednikovem trgu 7, kjer je izvrševal tudi svojo ordinacijo. Pred kratkim pa je dr. Mihajlovič predlagal svoji ženi, naj se z otrokom vrne k njemu. V nedeljo sta se zakonca sestala na Kalemegdanu in se na daljšem izprehodu o vsem pogovorila in spravila. V ponedeljek zjutraj ob 7 pa je dr. Mihajlovič odšel iz svoje hiše. V roki je imel, kakor pripoveduje hišnik, steklenico. Zdravnik je odšel naravnost proti hiši svoje tašče. Tam se je ustavil pod oknom spalnice svoje žene ter vrgel skozi okno steklenico, ki jo je prinesel s seboj. Steklenica, v kateri je bil plin cian, se je na parketu spalnice razbila in plin se je z veliko naglico pričel širiti po sobi. V sobi so ležale na postelah Mihajlovičeva žena in njeni hčerki. Ko je žena opazila, da se hčerki borita z dušljivim kašljem, je spoznala strašno nevarnost, v kateri so vse tri, ter je brž z otrokoma pobegnila iz sobe. Iz Kneza Danilove ulice je odšel dr. Mihajlovič takoj domov, kjer se je zaklenil v spalnico. Ob 8 sta prišla na stanovanje njegova sestra in svak, ki ju je Mihajlovičeva obvestila o jutranjem dogodku, Ko se na trkanje ni nihče oglasil, sta dala vrata vlomiti.
V	trenutku, ko so vdrli v stanovanje, so iz spalnice odjeknili trije zaporedni streli. Mihajlovič se je ustrelil s samokresom trikrat v prsa. Ker pa ni nobena krogla zadela srca, bo ostal pri življenju. On sam je v sa-natoriju izjavil, da je pred kratkim pretrpel hudo angino, ki ni ostala brez posledic za njegovo duševno stanje.
Ker je vlomil v cerkev, je bil pred splitskim sodiščem obsojen na pet let robije Špira Trivič iz Kaštel Štafiliča. V noči med 12. in 13. januarjem je vlomil v cerkev sv. Mihovila v Mišu in odnesel precej dragocenosti.

—	Na milanski velesejem z izletnim avtobusom od 15. do 18. aprila. Prijave sprejema izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 3, telefon 22-50.
—	V Spodnji Vižingi, na meji med marenber-ško in remšniško faro bodo na velikonočni ponedeljek slovesno otvorili brod čez Dravo. Pridite ta dan na izlet! Za okrepčila pri brodu bo preskrbljeno.
—	Nova maša v slovenski župniji r Wauke-ganu. V mesecu aprilu bo ameriški slovenski rojak Mihael Cepon pel v Waukeganu novo mašo. Odbor za to slavnost že vrši vse priprave.
—	Jugoslovanska soba v katedrali znanosti v Pittsburghu, USA. Delo v jugoslovanski sobi v katedrali znanosti v Pittsburghu je zaključeno in 31. marca je bila že slovesna otvoritev in blagoslovitev. Načrte za to sobo je napravil naš arhitekt inž. Vojta Franiš, ki je prišel lansko leto v Pittsburgh, da je dogotovil omenjeno delo. Jugoslovanska soba je ena najlepših v katedrali znanosti. Izdana bo spominska knjiga, v kateri bodo vpisani vsi darovalci ln darovalke, ki so pripomogli k uresničenju tega dela. Otvoritev je bila eden od najpomembnejših dogodkov za Jugoslovane v Ameriki.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t. m. je objavljen »Ukaz o preimenovanju nekaterih občin v dravski banovini« dalje »Odločba o sedežu in teritorialni pristojnosti od-
Ženo je zakockal Belgrajsko »Vreme« poroča iz Kosovske Mitrovice, da je tam neki mladi Arnavt Ibuš Redžep pri kockanju zaigral svojo ženo. Igral je z Arnavtom ŠaČir Džebarom,.ki je znan po svoji veliki sreči pri kockah. Ibuš je zaigral vse, kar je imel pri sebi in na sebi. Nato je zaigral še osla in ko mu slednjič ni več preostalo drugega, je igral za svojo ženo in jo izgubil. Kaj je bilo potem, poročilo ne pove, najbrž pa je zadnjo besedo spregovorila oblast.
Pod motiko mu fe eksplodiral naboj. V sarajevskem predmestju v ulici Berkuši se je te dni zgodila nenavadna nesreča. Pred nekaj dnevi je potok Colin poplavil vrt 57-letnega delavca Muja Hajda-roviča ter ga precej opustošil. Ko je voda odtekla, je šel Mujo z motiko na vrt. da popravi škodo, Ko je kopal z motiko, je naenkrat odjeknil močan pok. Pritekli so sosedje in našli Muja na tleh, vijočega se v bolečinah. Leva noga je bila vsa v krvi. Dognali so, da je eksplozijo povzročil puškin naboj, ki je Bog ve na kakšen način dospel v vrt. Ko je Mujo z motiko udaril po naboju, je eksplodiral in krogla se je Muju zarila globoko v stegno.
Uboj v silobranu — oprostilna sodba. Pred
zagrebškim okrožnim sodiščem se je tedni moral zagovarjati Pavel Budisavljevič iz Granešinske Dubrave, ki je bil obtožen, da ie 8 februarja t. 1. s palico tako hudo obdelal Petra Smrčka iz iste vasi, da je ta kmalu nato izdihnil. BtidiMvljevič in Smrček sta se prepirala zaradi nekega zemljišča. Budisavijevič se
je pri razpravi zagovarjal s silobranom. Izpovedal je, da ga j« Smrček v gostilni dejansko napadel, nakar ga je nekajkrat udaril s palico. Priče, med njimi tudi brat ubitega Smrčka, so Smrčka orisali kot zelo nasilnega človeka, Sodišče je smatralo s tem silobran za dokazan in je Budisavljeviča oprostilo.
Anekdota
Pesnik Charles Dickens je bil nekoč povabljen na maškerado, na katero naj bi na željo gostitelja prišel v noši kakšnega junaka iz Scottovih romanov. Dickens je prišel točno. Na začudenje vseh gostov pa ni bil oblečen v kakšen zgodovinski kostum, marveč je imel na sebi navadno promenadno obleko. Sredi drugih povabljencev, ki so bili oblečeni v nerodne in tesne kostume, se je Dickens prav zadovoljen sprehajal po dvorani.
Med odmorom je stopil k Dickensu gostitelj in ga vprašal, zakaj ni upošteval izražene želje.
»Kako neki da ne? Jaz sem prišel semkaj prav tako kakor vsi drugi v vlogi Scottovega junaka...«
»...?...«
»Nastopam celo v vsakem njegovem romanu: Jaz sem tako imenovani prijazni čitatelj.«
Poroka tovarnarja dežnikov
Ljubljana, 6. aprila
Gledališče
Drama. 6., 7. in 8. zaprto. — Nedelja, 9., ob 20: Živi mrtvec. Izven. — Ponedeljek, 10., ob 15: Potovanje v Benetke. Znižane cene. Ob 20: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. — Torek, 11.: zaprto.
Opera. 6., 7. in 8. zaprto. — Nedelja, 9., ob 20: Vse za šalo. Izvirna opereta Premiera. Izven.
—	Ponedeljek, 10., ob 15: Vse za šalo. Izven. Ob 20: Gioconda. Gostovanje Majdičeve, Wissiakove ln Gostiča. Izven. Znižane cene. — Torek, 11.: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate Theatre. Izven.
Radio Ljubljana
Četrtek, 6. aprila: 12 Kozaki pojo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi 18 Pevski koncert (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Romarske cerkve v Sloveniji (msgr. Viktor Steska) — 19.50 Ljubljanski godalni kvartet — 20.40 Koncert na violoncellu s sprem-Ijevanjem orkestra. Solist: g. prof. Cenda Sedl-bauer in radijski orkester 22 Napovedi, poročila — 22.15 Obisk pri Bachu in Hiindlu (plošče) — Konec ob 23.
Drugi programi
Četrtek, 6. aprila: Belgrad: 20 Duhovne pesmi, 20.30 Zbor »Mokranjac«. — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Madrigalisti. — Sofija: 18.30 Prenos iz stolnice. — Varšava: 19.15 Lahka gl„ 20.15 Elsnerjev »Pasijon«. — Budimpešta: 21 Ork. konc. — Trst—Milan: 17.15 Brazilski konc., 21 Igra, 22.30 Nabožna gl.
—	Rim—Bari: 21 Verdijev »Requiem«. — Dunaj: 18 Wagnerjev »Parsifal«. — Berlin: 20.10 Plesni večer. — Hamburg: 20.30 Uverture in valčki, 21.10 Ital. gl. — Beromiinster: 20.35 Velikonočna igra iz
I.	1464, 21.45 Rekvijem.
Prireditve in zabave
Domači umetniki: Ksenija Kušejeva, Marijan Li-povšek, Albert Dermelj in Bogomir Leskovic bodo koncertirali v petek 14. t. m v veliki filharmonični dvorani ter priredili večer komorne glasbe. Program je izredno skrbno sestavljen in prav tako pester. Na sporedu je izključno le klasična glasba. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Sestanki
Društvo za ceste v Ljubljani sporoča, da ima svoj
II.	redni letni občni zbor v torek 25. aprila ob 18 v prostorih Avtokluba v Ljubljani, Kongresni trg l/I.
Naše dijaštvo
Akademičarke! Vse, ki smo v Ljubljani, se udeležimo stolne velikonočne procesije na Veliko soboto. Zberemo se ob 4 popoldne za stolnico.
Lekarne
Nočno službo imajos mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c, 20; mr. Murmaver, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Izgubil sem v soboto 1200 din na poti od Kosez naprej po Vodnikovi cesti do znamenja. 1 rosim poštenega najditelja, naj mi vrne to vso-!° km0" "apracli v upravi »Slovenca«. Ta denar je bil od firme, sem ubog delavec ier trpini težko izgubo.
f Prof. Mihael Markič
V Ljubljani je včeraj umrl v starosti 75 let profesor v pokoju g. Mihael Markič. Rajni je imel izredno nadarjenost za matematiko in je bil pravi znanstvenik v tem pogledu. Spisal je tudi več znanstvenih del. V svojih mladih letih je objavljal tudi svoje pesmice Po končanih vseučiliških študijah je bil leta 1893 imenovan za suplenta na nižji gimnaziji v Ljubljani, pozneje pa ;e hil profesor v Novem mestu, odkoder je prišel leta 1921 nazaj v Ljubljano, kjer je bil leta 1926 upokojen. S profesorjem Mar-kičem smo izgubili uglednega znanstvenika in dobrega '-goga. Za njim žalujejo žena Katarina, hčerka
— O O — —M	t - buiujvju	Aa.umiitiaf t*vvi nu
Jeja in več sorodnikov. Pogreb bo danes ob 2 pop. z Vidovdanske ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno so-žaljel
25 letnica g. Emila Kralja
V torek zvečer 6e je praznovanje 25-letnice umetniškega delovanja g. Emila Kralja izvršilo posebno slovesno. Operno gledališče je bilo skoraj premajhno, da bi se bili mogli slavnosti udeležiti vsi Kraljevi častilci. — Slavljenec se je lahko prepričal, kako je njegova topla umetnost zajela erca širokih krogov občinstva in tudi najobčutljivejših uživalcev gledališča; ko je stopil na oder, obdan od svojih stanovskih tovarišev, ni bila dolgo konec burnega pozdravljanja. Upravnik Narodnega gledališča g. O. Zupančič je v pomembnem govoru o gledališki umetnosti posebej ocenil Kraljevo umetnost in ji želel še veliko uspehov. V imenu Drame je slavljencu voščil srečo dramaturg g. J. Vidmar, v imenu stanovskih tovarišev g. L. Drenovec, predsednik ljubljanske organizacije gled. igralcev; tajnik g. J. Jerman je nato prebral voščila bana g. dr. Natlačena, ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča, številnih ustanov, gledaliških upravnikov, prijateljev in stanovskih tovarišev zunaj Ljubljane. — Sledila je slavnostna predstava Tolstojevega »Živega mrtveca«, kjer je imel g. Kralj glavno vlogo, 0 umetnosti g. Emila Kralja in uprizoritvi »2ivega mrtveca« bomo še posebej poročali.	F. K.
Primarij
dr. Božidar Lavrič
ne ordinira do 17. aprila 1.1.
1 Celonočno češčenje v ljubi j. stolnici se prične drevi ob devetih po skupni molitveni uri. Iz knjige »Večna molitev«, ki je v cerkvi na razpolago, bomo opravili molitve 23. in 24. ure za Veliki četrtek ozir. Vel. petek. Konec nočnega ieščenja ob 4 zjutraj. Pridite, molimo!
1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik.
1 Obreda umivanja nog se udeleže danes v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Tomaž Kralj iz Št. Gotarda, star 97 let; Janez Vičič iz Ljubljane, 6tar 91 let; Andrej Šef iz Ljubljane, star 90 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 90 let; Janez Metelko z Rake, star 89 let; Janez Kosec iz Vodic, star 87 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, star 86 let; Anton Adam iz Borovnice, 6tar 86 let; Tomaž Bitenc iz Ljubljane, star £6 Jetj Janez Grkman iž Cerkelj pri Kraniu, stai' 82 let; Pavel Cencelj iz Ljubljane, star 82 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 77 let. — Skupna 6tarost starčkov znaša 1043 let.
1 Ljudska knjižnica in Prosvetna zveza sporočata, da bodo uradniški prostori zaradi snaženja zaprti že od petka od 12 dalje. Prijatelji dobre knjige naj si pravočasno preskrbe čtivo za velikonočne počitnice. Tudi društvena nabavna zadruga in ZFO ter ZKD ne bodo poslovale v petek popoldne in na veliko soboto.
1 Združenje brivcev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivski in frizerski saloni v Ljubljani odprti na veliko soboto samo do 19 ure. Na veliki ponedeljek pa od pol 8 do 12 opoldne. — Uprava.
1 Dva meseca bo ustavljen ves vozni promet na Starem in Mestnem trgu ter na strmem delu Florijanske ulice od 17, aprila, ko prično. s pospešenim obnavljanjem tramvajske proge od magistrata do že obnovljene proge v Florijanski ulici. Zaradi določitve smotrnega zaporedja raznovrstnih del in radi točnega postopka pri navedenih delih je imenovan za vrhovnega vodjo ali režiserja vseh teh del poseben mestni inženjer. To pa zato, da bodo vsa dela čim prej dogotovljena in bo čim manj časa oviran promet od sv, Florijana do magistrata. Če ne bo nagajalo vreme, bodo dela predvidoma trajala 2 meseca. Ves ta čas bo po Mestnem in Starem trgu ter strmem delu sv. Florijana ulice kakršenkoli vozni promet popolnoma nemogoč, saj bo celo za pešce hoja zelo otežkočena. Ves vozni promet po navedenih cestah bo torej do zaključka del popolnoma zaprt in zato opozarjamo stanovalce ob tej progi, naj si pravočasno preskrbe vse potrebščine, ki jih je treba pripeljati. Predvsem pa to velja za prebivalstvo v hišah pod Gradom, ki nimajo izhodov na zadnji strani na cesto, kakor hiše proti Ljubljanici. Prebivalstvo naj računa, da z deli prično že 17. t. m., torej že v ponedeljek po beli nedelji, da ne bo pozneje pritožb in prevelikih zadreg. Pri vsem tem naj 6e pa prebivalstvo zaveda, da
je prepotrebno obnovljenje tramvaja in cest predvsem njim v korist, kakor tudi vsemu mestu. Kakor že rečeno je vsestransko poskrbljeno, da bodo dela napredovala v najhitrejšem tempu, ki je sploh mogoč.
1 Originalne češke štofe dobite pri J e 1 o č n i k & S i m o n č i 8, Ljubljana, Pred Škofijo 13.
1 Otroško zavetišče v Trnovem, ki bo v resnici najmodernejši in tudi najlepši tak zavod v državi, je v glavnem že dodelan. Pravkar je mestna občina razpisala spet razna dela, ki bodo skupno veljala pičlega pol milijona dinarjev. Instalacija elektrike bo veljala blizu 33..500 din, steklarska dela blizu 49.000 din, slikarska dela skoraj 22.000 din, kleparska dela okrog 74.000 din, polaganje in dobava parketnih deščic blizu 99.500 din, zavese za okna 27.000 din, keramična in pe-čarska dela 131.000 din in parna pekovska peč 62.500 din, da bodo s temi deli naši obrtniki dobili spet precej zaslužka. V prihodnjem »Službenem listu« bo objavljen razpis, da je ponudbe treba vložiti deloma do 18., deloma pa do 19. aprila do 11 dopoldne. Pozneje bo razpisana še notranja oprema, kakor raznovrstna posoda, perilo itd.,
prav tako pa tudi ureditev okolice, ker bo otroško zavetišče imelo prostorna igrišča ter velik vrt in park.
1 Ogled mestnega muzeja v Gosposki ulici 15
je dovoljen ob delavnikih od 10 do 13 z vstopnino po 5 din za osebo za enkratni obisk; dijaki plačajo 2 din. Vstopnice se dobe pri hišniku ali v pisarni kulturnega odseka. Po 1. majniku, ko ne bo treba več kuriti prostorov, bo pa ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 obisk brezplačen. Otroci in učenci nižjih razredov ljudskih šol smejo v muzej le v spremstvu in pod nadzorstvom odraslih oseb. Dijakom, učencem ljudskih šol pod vodstvom učiteljstva in društvom je v skupinah dovoljen brezplačen obisk tudi med tednom med 10 in 13, vendar se morajo prej zglasiti v pisarni kulturnega odseka. Za fotografiranje ali prerisavanje razstavljenih predmetov in stenskih slikarij je potrebno posebno dovoljenje kulturnega odseka, drugače se pa morajo obiskovalci ravnati po ob-iskovalnem redu drugih muzejev.
1 Tlakovanje Wolfove ulice je bilo nameravano takoj po Veliki noči, toda minulo zimo je bilo tako malo padavin, da 6e zemlja še ni dosti usedla. Počakati bomo morali torej pomladanskega deževja, ki bo zemljo premočilo, da se zanesljivo usede, nato pa prično Wolfovo ulico tlakovati z drobnimi kockami, ki bodo zalite z asfaltom. Višina ceste bo segla do sedanjih robnikov.
Velik požar na Dravskem polju
Četrt milijona škode. Ko so gasili na enem koncu vasi, je začelo goreti na drugem koncu
Maribor, 5. apr.
Spodnje Dravsko polje je obiskala danes velika katastrofa. Na Spodnji Hajdini je divjal strahovit požar, ki je uničil veliko zgradb ter je povzročil četrt milijona din škode. Ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Arte-njaka na Spodnji Hajdini danes zjutraj ob pol 7. Ker je poslopje pokrito s slamo, je bila hipoma tudi streha v plamenih. Po Dravskem polju je danes zjutraj pihal izredno hud veter, ki je s tako silo razpihal požar, da je hipoma zajel tudi hišo, iz katere niso mogli ničesar rešiti. Veter je potem odnašal gorečo slamo po vsej vasi. Ljudje in gasilci so od vseh strani vreli skupaj, pa niso vedeli, kje naj branijo, ker so goreči šope slame kar deževali z nebes. Prvo se je vnelo gospodarsko poslopje posetnice Marije Kac, ki stoji 150 metrov proč od Artenjaka. Poslopje je pogorelo do tal,
m Naše mariborske naročnike prosimo, da v tem mesecu v redu poravnajo naročnino in even-tuelne zaostanke, da si pridobijo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju, ki bo med »Slo-venčeve« naročnike razdelilo 300 lepih nagrad v vrednosti nad 150.000 dinarjev. Pravico do udeležbe pri žrebanju bodo imeli tudi vsi novi naročniki, ki bodo do 15. aprila plačali naročnino vsaj za tri mesece. Nove naročnike sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1 in podružnica na Aleksadrovi cesti 6 v Prosvetni knjižnjci.
m Veliki teden v mariborskih cerkvah. V frančiškanski baziliki bo danes jutri in v soboto cerkveno opravilo ob 7. in ob 17. Na veliki četrtek bo med slovesno sv. mašo ob pol 9. obhajilo duhovnikov in vernikov. Na veliko soboto bo okrog 8. slovesna sv. maša. Blagoslavljanje velikonočnih jedil bo v frančiškovi kapeli od 12.30 do 15.30. Slovesno in veselo vstajenje bo na veliko soboto ob 17. — Pri sv. Magdaleni se začne danes jutri in v soboto sv. opravilo ob 7. Popoldne bodo pobožnosti danes in jutri ob 18., na veliko soboto je ob 8. sv. maša, procesija Vstajenja pa ob 16. Blagoslovitev jedil bo na Pobrežju in na Teznem kakor običajno. — V cerkvi sv. Rešnjega Telesa bo nocoj ves dan in vso noč češčenje. Jutri na veliki petek in na veliko soboto se začnejo obredi ob 7. Popoldne bo v cerkvi blagoslovitev jedil ob 16. in ob 19. uri.
m Fantovski odsek Maribor II. ima drevi ob 8 kratek in važen sestanek. Na dnevnem redu važna društvena zadeva. — Ob 7 je seja odbora. Sestanek in seja v običajnih prostorih.
m Zadet od srčne kapi je včeraj umrl v starosti 48 let čevljarski mojster g. Ciril Lovec, ki je imel svojo delavnico na Glavnem trgu štev. 4. Pokojnik je bil dober mož in povsod splošno priljubljen. Žalujočim naše sožalje!
m Sestanka akadeni. kongregacije jutri ne bo. m Sv. maše na Klopnem vrhu. V nedeljo in ponedeljek bo ob desetih dopoldne na Klopnem vrhu služba božja.
m Autobusni promet na Pohorje. V nedeljo in ponedeljek bo pri zadostni udeležbi vozil mestni avtobus na Pohorje. Odhod z Glavnega trga ob osmih zjutraj. Prijave sprejema pisarna Mestnega avtobusnega podjetja na Glavnem trgu, telefon št. 22-75.
m Davčna uprava razglaša, da je dospel 1. aprila v plačilo II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjone osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Te davke je poravnati do 15. maja.
ker pa so medtem že nastopili številni domači in sosednji gasilci s svojimi motorkami, se je posrečilo hišo obvarovati. Medtem pa je začelo goreti že na drugem koncu vasi. Vnelo se je novo gospodarsko poslopje, ki ga je lansko leto začel zidati veleposestnik Stanko Zupanič. Poslopje šo ni bilo čisto dograjeno ter je bilo v njein dva vagona stavbnega lesa. Zaradi hudega vetra je začel goreti les s tako silo in tako bliskovito, da je požar zajel v nekaj minutah tudi stanovanjsko hišo in garažo. Vse skupaj »je pogorelo do tal. Šele tedaj se je posrečilo združenim gasilcem omejili ognjeno nevarnost ter 9 tem rešiti ostalo vas pred uničenjem. Škoda, ki jo je požar povzročil, je naravnost ogromna ter še ni ocenjena. Samo pri Zu-paniču se ceni na 150.000 din, pri ostalih dveh pa tudi 100.000 din.
.Vrvež v osvobojenem Madridu,
Davčni zavezanci splošnega poslovnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za I. četrtletje najkasneje do 30. aprila.
m Carinski dohodki. Na mariborski carinarnici je uvoz v preteklem mesecu vrgel 9,890.273.75, izvoz 36.690.75. Uvoz neto 9,853.583. Depozitov je bilo za 1,331.302.10 dinarjev.
m Kruh »TURIST« od Feiertaga je najboljši k prokajenemu mesu. Dobite ga na Betnavski cesti št. 43, v rotovžu — trgovina Skaza, Ulica X. okt. in Meljska cesta 63.
m Novi grobovi. V Zg. Gosposki ulici je umrla 82 letna zasebnica Marija Pire. —Na Pobrežju je pokosila smrt 31 letnega sodarja Franca Korošca. Naj počivata v miru!
m Mariborski Foto-klub je imel svoj občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: predsednik inž. Višič, podpredsednik učitelj Bertoncelj, tajnik geometer Viktor Pohar, tehnični vodja Marjan Pfeifer.
m Posestne spremembe. Prodali so v Mariboru: Vukič Dušana svojo hišo v Frančiškanski ulici 21. Združenju trgovcev Maribor-okolica za 480.000 dinarjev; Kovač Ivan svojo hišo v Einspie-lerjevi ulici 22. mestni občini mariborski za 220 tisoč dinarjev; Mumič Nikola iz Zagreba svojo hišo v Smetanovi ul. 29. drogeristu Maksu Kancu za 900.000 dinarjev; Samastur Marko svojo hišo na Radvanjski cesti 20. .Vincenciji Ošlovnik za 130 tisoč dinarjev.
m Za Veliko noč — operetna premiera. Na velikonočno nedeljo bo v gledališču premiera klasične Millockerjeve operete »Dijak prosjak«.
m Podlegel. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil z motornim kolesom na državni cesti pri Slovenski Bistrici 32 letni posestniški sin Anton Potočnik iz Zreč pri Konjicah. V polnem diru se mu je zlomilo ogrodje motorja ter ga je vrglo v loku v obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten s počeno labanjo in hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. V torek zvečer je umrl.
m Nočni požar so imeli na Pobrežju v hiši posestnika Franca Šlambergerja. Vnele so se zaradi slabega dimnika stopnice, ki vodijo na podstrešje. K sreči pa so se domači zaradi prasketanja in dima prebudili ter so si tako hišo oteli.
m Dobro znajo trgovati. Skoraj vsi mariborski mizarski mojstri so nasedli spretnemu židovskemu agentu, ki jim je prodal kolekcijo patentnih brusilnih kamnov za stružnice po 500 din. €ez nekaj dni pa se je pojavil pri mizarskih mojstrih zastopnik mariborske tovarne, ki je začela omenjene kamne izdelovati, pa jim je ponujal isto kolekcijo po 70 din..
Gledalce
Četrtek, 6. aprila zaprto. — Petek, 7. aprila zaprto. — Sobota, 8. aprila zaprto. — Nedelja, 9. aprila ob 15: Partija šaha. Znižane cena. Zadnjič. — Ob 20: Dijak prosjak. Premiera. Izven. —
Kranj
Razpisana dražba del. V službenem listu z dne 11. marca 1939, kos 20, je bil objavljen razpis občine Kranj, s katerim je bila razpisana dražba del za gradnjo novega kopališča v Kranju na dan 28. marca t. 1. ob 11 dopoldne v občinski
Corenjci l Nosite HINK0 klobuke!
pisarni. Ker zaradi nezadostnega števila ponudnikov dražba ni uspela, bo druga dražba 11. aprila t. 1. ob istem času in na istem kraju pri vsakem številu ponudnikov. Ponudbeni pocojl in pojasnila so v pisarni občine Kranj na razpolago. Interesenti se na to opozarjajo.
Prireditve na deželi
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Prosvetno društvo uprizori na velikonočni ponedeljek v šoli igro v 3 deianjih »Čudežne gosli«, m sicer popoldne ob 3 in zvečer ob T, /
Celje
c Velikonočni obredi v celjskih cerkvah. Na
veliki petek se bodo pričeli velikonočni obredi v opatijski cerkvi ob 7. zjutraj. Na veliko soboto bo ob 6. blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode, okrog 7. pa sv. maša. Vstajenje bo ob 5. popoldne. Procesija bo šla preko Glavnega trga v Gosposko ulico na Dečkov trg, odtod v Prešernovo ulico in zopet čez Glavni trg v cerkev. Na Veliko noč bo ob 10. slovesna sv. maša, popoldne ob 3. pa pridiga in darovanje za uboge. Pri oo. kapucinih bo procesija na veliko soboto ob 4, popoldne, pri Sv. Jožefu pa bo vstajenje na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj. Po procesiji bo slovesna sv. maša. Na veliko soboto ob 5. popoldne bo pri Sv. Jožefu tudi blagoslovitev velikonočnih jedil.
c Celjsko pevsko druitvo priredi ob 45 letnici delovanja, v ponedelje, 22. maja, svoj pomladanski koncert, na katerem bo proslavilo 60 letnico skladatelja in svojega nekdanjega pevovodje Antona Lajovica.
c Iiazprava proti morilcu Zabukovšku Juriju bo v četrtek, dne 13. aprila, ob 8. zjutraj v veliki sodni dvorani okrožnega sodišča v Celju. Zaslišanih bo 16 prič. Na zatožno klop bo prišla tudi Sovine Apolonija, ki je sedaj na prostem.
C Voz ubil konja. Na rampi med železniškim in javnim skladiščem, kjer se cesta nekoliko vzpenja, se je dogodila včeraj dopoldne posebna nesreča. Lastnik vrtiljaka g. Tomas se je pripeljal v Celje, da bi ostal tu čez velikonočne praznike. Sestavne dele vrtiljaka je pripeljal z železnico v Celje. Včeraj dopoldne je vse to naložil na voz, da bi prepeljal k Zeleuemu travniku. Pa 6e je dogodila nesreča. Težko-naložen voz, v katerega še niso bili vpreženi konji, se je začel sam pomikati po nagnjeni cesti in zdrvel z vso silo navzdol. V tem trenutku je pripeljal s svojim vozom posestnikov sin Strenčan z nasprotne strani. Drveči voz je z ojami butnil v konja in ga 6koraj nabodel, da je konj na mestu poginil.
c V cerkvi je ukradla 800 din. Gospa Agata K. iz Celja je imela včeraj zjutraj veliko 6molo. Zjutraj je šla v opatijsko cerkev in prisostvovala jutranji sv. maši. Ko je sedela v klopi, je prisedla med sv. mašo neka ženska in se sklonila k njej ter jo vprašala, kdaj je sv. obhajilo. Ljubezniva gospa ji je odgovorila, da je sv. obhajilo običajno po sv. maši. Nato je neznanka izginila iz cerkve. Gospa je kmalu ugotovila, da je bila okradena. Ko se je namreč tatica sklonila k gospe, ji je izmaknila iz torbice denarnico z 800 din. Policija je tatici na sledu.
c Vlom v pisarno notarja Stojam. V noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v pisarno notarja g. Stojana v Prešernovi ulici. Vlomilec je najprej prebrskal vse predale, nato pa vlomil v zaprti predal, iz katerega je ukradel okrog tisoč dinarjev.
Jesenice
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja o velikonočnih praznikih dva filma: »Pesem o zlatem zapadu« se predvaja na veliko soboto ob 8 zvečer, v
nedeljo ob pol 3 popoldne in ob 8 zvečer; v ponedeljek ob pol 3 popoldne in ob 8 zvečer. »Randez-v v Parizu« pa le kot matineja: na veliko nedeljo ob 5
popoldne, na veliki ponedeljek ob 11 dopoldne in ob 5 popoldne. Cene so znižane po 2 in 4 din.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. rej- S. br. 30474/35.
Novi člani Delavske zbornice v Ljubljani
Kakor smo že včeraj poročali, je minister za socialno politiko preimenoval članstvo ljubljanske Delavske zbornice. Novi člani eo:
Kozumernik Viktor, knjigovodja, Ljubljana, Rožna dolina Custa Vili, št. 14. — Gasur Albin, nameSče-neo K ID, Jos&nice-Fužine, Savsko nabrežje St. lfi. — Govše Avgust, papirniški dolavec, Gornji Kašelj 72, 1>. Duviua Marija v Polju. — 1'irib Milko, dnevničar, Ljubljana VII, Galotova iti. — Zajec Vekoslav, rudar, Velenje. — Kralj Franc, mehanik, Ljubljana VII, Draga 37. — Dacar Rudolf, prodilniški delaveo, Tržič. — Markič Matevž, delavec Kil), Slovenski Javoruik 75. — Hukše Nežkn, služkinja, Ljubljana, Tavčarjeva uj. 6. — Erjavec Alojzij, litograf, .Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Urebenšek Vonče«lav, dnevničar, Ljubljana, Starotova 1"J. — 1'irnat Jože, strojni slavec, Pre-serje 46, p. Radomlje. — Ažraan Hrane, kovinar, Jese-nice-Fužine, Pod Moža.kljo 22. — Furjau Štefan, tekstilec, Maribor-Hoče, Sv. Miklavž 96. — Vrhovoc Ernesl, tobačni delavec, Ljubljana, a/, loška 107. — Lenarčič Jože, mizar, Litija, Stavbe 67. — Struna Andrej, tekstilni delavec v tovarni Slavoteks-. Kočevje. — An-derle Karol, tovarniški delavec K ID, Selo 20, p. Žirovnica. — Zagovec Janko, strojnik, Pobrežje-Maribor, Cankarjeva 28. — Dolinar Jože, monter, Celje Dečkova SI;. 34. — Ran Miha, rudar, Senovo 63, p. Rajbenburg. — Bobik Frane, usnjar, Polena 24, p. Slov. Konjiee. — .lesih Adolf, rudniški strugar, Trbovlje 2. — Korber Avgust, tekstilni delavec. Polzela 137. — Kalčič Rudolf, dnovničar, Ljubljana, Stanlčeva ulica — Kudcr Ljude,-vit. rudar, Brezovnik. p Griže pri Celju. — Krlževnik Peter, delavce. Mislinja. — Golob Sta.no, trgovski so (rudnik, Ljubljana, Tugumirjeva 17. — Arčon Julij, dnovničar, Ljubljana VII., Koso a R. — Lazar Ferdinand, občinski delavec. Ptnj. Slomškova 13. — Salber-ger Nadilsav, privatni namcSčenec. Tržič, Cerkvena lfi. Kralj Frane, delavec KID, Slovensjii .lavornik St. 32. — Slak Jože. pa.pirničar. Radeče pri Zidanem moslu. — Zabavnik Frane, zidar, Košiče 5, p. Kamnik. — Strnad Vinko, strojni stavec, Delniška tiskarna. LJubljana. — MaatinSek Franjo, inkasant, Pobrežje-Maribor, dr. Ver-»tovkSov« lfi. — Casar Franc, privatni nameščenec, Murska Sobota. — Megla Alojzij, tovarniški delavec, Kranj. Tavčarjeva !) — Luzar Frnne, strokovni tainlk Zveze združenih delavcev. Ljubljana, f'opova St. 1. — Dornik Jakob, delavec. Hntn 112, p. Ormož. — Pogačnik Filip, dolavec.kzZMj pnialx rdgove umlhwy nilk Filip, papirničar, Vevče. p. Devica Marija v Polju. Krlžman Andrej, nrednik Slovenskega delavea«. Ljubljana, lopova 1. — Rozman Peter, strokovni talnik Maribor. Miklošičeva 1. — Skerlj Pavel, strojnik, Ljubljana, Miklošičeva 2n. _ Pogačnik Metod, natakar, Zidani most.. — Stanovšek Frane, slrolnik. Krr..n| 1(16. — Bork Anton, delaven, Sp. Sečovo. p. RogaSka Slatina. Ilrišar Matija, lesni delavec. Soteska, p. Straža pri Novem mealii. — Vrenčur Kari, kovač. p. Sv. Lovrenc na Pohorju. — Kosem Drago, admi«tratlvnl talnik. Llubl lana Masarykova ce«(a. — Novak Marko, privatni uradnik t.t. Woscbnaorg. SolfRni. — RovnC.ič Anton, privatni uradnik. Maribor Oraž.nova S — Sitar Alojzij, trgovski sot rudnik. Llubllana. Frnnknpan«ka 11. — Klinar France, privatni uradnik KTD. .Tescniee-Fnžinc, Prosvetna V9. — Nnglift Drao-o. trgovski sotmdnlk. Maribor. Kladezna ulica. — Ham Karel. nameščenec fir mo Zabret A Co„ Kranj — Inž. Kolir Vinko privatni uradnik. LJubljana. TvrSeva ■*». — Repov* Krvln. privatni uradnik T/o' a 100 p Trbovlie. — Brnmec ,1o5'-o, uradnik. M"r<ka Sobota. N'ov ulic* 4. — Onič Maks, tovarniški delovodja. Slovenski .lavornik. —
S tem je Zveza združenih delavcev dobila v Delavski zbornici moč in veljavo. Ko prevzema to odgovornosti polno nalogo, ji želimo veliko uspeha v njenem prizadevanju za koristi 6lovenskeea delavstva. Želimo zlasti, da bi slovensko delavsko ljudstvo ne bilo več razcepljeno, marveč da bi se ko sestavni del slovenskega naroda enotno udej-stvovalo v vseh gibanjih, ki se tičeio slovenskih narodnih in strokovno delavskih zadev, Bog daj svoj blagoslovi
KULTURNI OBZORNIK
Nova pesniška zbirka
Vida Tauler: Veje t vetru.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, str. 56.
Slovenci imamo zelo malo dobrih pesnic, toda najboljša, ki je doslej nastopila med nami s svojo lastno zbirko, je nedvomno Vida Taufer. Z njo smo dobili pesnico, ki se lahko postavi ob bok našim najboljšim povojnim pesnikom sploh in katere zbirka »V e j e v v e t r u« ne bo imela samo prehodnega značaja, temveč bo spadala med tiste pesniške šopke, ki ne bodo izgubili svojega vonja. Nabrala je namreč ta šopek resnična pesniška duša, ki utripa v vseh teh tihih in izbranih besedah, povezane zvočne stihe in ki trepeta v menjavi svetlob na Iravah in vodi in čuvstvenih razpoloženjih resnično kot — veje v vetru:
V gozdu so ob potu mlade veje. Veter rad se z njimi poigra, dež jih moči, sonce se jim smeje, mesečina v njih se lesketa.
Mlade veje so zatrepetale, v strahu so se vile ko roke, dež je tolkel, veje so jokale, z listja so jim padale solze.
Po tej pesmi ima naslov zbirka in je tako dojemanje sveta in rahlo odgovarjanje na vso lepoto in bolest v stvarstvu in sebi tudi osnovna nota Vide Tauferjeve ,pesnice intimnih čuvstvenih razpoloženj.
Prva zbirka pesmi Vide Tauferjeve je razpadla v tri dele, ki nimajo posebnih naslovov, so pa po notranji uglašenosti — uglašenost je pri tej melodiozni in slikoviti pesnici glavno — različni. Prvi del je napisan pod občutkom smrti
Ob vodi detelja zori in plaka, ves dan šepeče veter bajke čez livade. Ponoči gleda mesec bilke mlade, a ti stojiš in tvoja roka čaka in čaka vse do jutranjega mraka.
Povej, o smrt,
boš nad menoj tako obstala, ko sama v motni vodi bom veslala, venela v vetru in iskala breg!
nakar sledi nekaj lepih, nežnih, globoko čustvenih pesmi na materino smrt —
vsa mrzla, lepa ko telo otroka med belim cvetjem tiho zdaj ležiš
na spomin nanj, na podobo in roke in na bridkost v srcu. Nekaj toplo človeškega, preprostega in lepega je v teh čustvenih besedah; iz razumskih kombinacij povojnih pesnikov se je duh zopet naselil v človeškem srcu in izrazil svojo bol in razpoloženje v tihih besedah, v melodiji in čudoviti barvitosti svetlob in senc, trepetov in nihanj. Taki so trenutki v cerkvi, ko Boga občuti kot svetlo luč, ki na zemljo pada, ko čas doživlja kot svetlobno liso, ki se strga z neba in ugasne v naših dušah lesk telesa, k veliki luči strmi in s temo življenja se bori — v vseh trenutkih išče Boga. Njeno doživljanje je tako subtilno, da vidi vse življenje le v svetlobnih odtenkih, v luči in temi ter v premikanju: v veslanju na vodi in negib-nosti. In tako dojema razpoloženje v megli, v vetrovih, poletno noč in večer ob vodi, smeh in pesem. Vse je samo barva, zvok in gibanje,
na j pristne jše pesniške prvine njenega nežnega
čopiča.
Drugi del je ljubezenskega značaja ter se že na obliki sami vidi, da je po datumu starejšega porekla, kajti v njem je več ekspresio-nističnega nastroja (V beznici), v katerem je po vojni nastopila. Dasi »V beznici« po svojem motivu nekoliko moti uglašenost celotne zbirke, je vendar po svoji končni poenti taka ženska pesem kot jih je malo v naši književnosti, samo še njene lastne Zavrženo pismo, Podlesek in zarja, ki so nekako iz istega cikla in tudi verjetno iz istega časa. To so pesmi, zapete resnično iz čustvenega nežnega srca, iz žalostne ljubezni, katerim se pridružuje prelep ciklus Pomladni 6oneti, posvečeni mrtvi ljubezni, ko spomini, sonce, 6anje — V6e bledi. Ni to bolna ljubezen, je tragična in lepa, ki se končno zateče v ohrano k religiozni mistiki (Magdalene).
Tretji del pa je zanimiv predvsem razvojno, kajti v njem je Tauferjeva šla zopet korak dalje: če je drugi del — ljubezenski — njen najbolj intimni subjektivni izraz in obenem tudi izraz časa, ki je imel največ opravka s svojimi lastnimi zadevami, in je prvi del napisan pod vtisom 6mrti in osebnih razpoloženj, pa zadpji hoče biti izraz nove stvarnosti: pesnica je stopila kot pravi impresionistični slikar izven 6ebe in svoje boli ter skuša ponazarjati svet sam v sebi, v njegovi objektivnosti. In tako je zapela v tem delu pesmi pomladnim studencem, Veneri di Cirene, znanim obrazom, kakor so plemiška gospa, delavka in dijakinja, kapelici na gori, vodnemu zrcalenju, planjavi, večerni in jutranji molitvi stiskih meniliov, mrliču — kmečkemu gospodarju, jesenskim motivom, ko ugasne svet, in pajkom, ki so ji realistična prispodoba nasilne roparice — smrti. Kako drugačen motiv, kakor ob njeni prvi pesmi: O smrt, saj ti si plamen — glej, jaz gorim s teboj!
V tem zadnjem delu je Tauferjeva 6amo še slikar motivov, je pesnik zunanjega sveta, predmetov v naravi, kakor jih gleda v svetlobi in pomembnosti, brez ozira na njeno razpoloženje. V tej realistični maniri je pa velika nevarnost, da predmet ostane preveč samo predmet, ne pa prečiščena pesem, jn tudi Tauferjeva se ni vedno izognila tej nevarnosti, tako morda ob Suknjiči, deloma v Znanih obrazih in končno v Pajkih, ki stoje tudi nekako izven njene osnovne uglašenosti in pesniške svojstvene izraznosti. V ostalih pesmih pa je izvrstno rešila težko umetniško vprašanje: odosebnenje pesniškega predmeta ter ga postaviti kot samosvojo vrednoto, vredno pesniškega slikanja. S tem delom je Tauferjeva deloma že premagala impresionizem ter stopila med naše najbolj pristne realiste. V tem pravcu je ustvarila tudi najnovejši svoj ciklus Pomlad na Kozjaku v zadnjem Domu in svetu. Tudi v tem razvoju pesniškega izraza in gledanja ima ta zbirka splošno razvojno pomembnost.
Zbirko je v lepi žepni obliki izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru v opremi arh. Gizele Šuk-ljeve, z njenimi vinjetami in izključno v majus-kuli. Oprema 6ama nosi poteze Plečnikove krasit«, vene šole ter zbirka tudi po tej strani — zlasti povezana v lepo usnje — predstavlja svojo vrednoto in za Veliko noč lepo darilo.	td
Iz Atlantskega oceana
v Sredozemsko morje
SPANIEN
Močan odmev je misel naše univerze v
dobila združena slovenska oživljeni pesmi slovenskega preporoda, ki se je klena razlegala iz grl akademskih pevcev te dni med nešteto občinstva, ki je z največjim navdušenjem napolnilo veliko uni-onsko dvorano in z ganotjem spremljalo umetnost 6vojih prednikav.
Kakor vedno, je tudi sedaj imel nastop Akademskega pevskega zbora slogovno enotno podprt spored, ki je stremel poleg same lepote tudi za prikazom 6lavenske glasbene tvornosti posebej v določenem, preteklem časovnem območju, S tem je dobil 6pored še 6voj poseben 6misel za nas, ker je bil zrcalo, v katerem smo videli svoj lastni obraz iz mlajših dni, — pa smo se marda zavedli določenih napak, a tudi odlik, ki so v onih dneh cvetele lepše, kot danes.
Naša glasbena tvornost tistega časa je bila gotovo skromna in nebogljena, ker so bile domače razmere preborne, da bi se v njih razrasla zdrava glasbena kultura, in ker je pravzaprav v tem 19. stoletju bila slovenska narodna zavest šele dobro porojena ter je šele zamikala k 6poju vseh tvornih sil v individualna enoto. Vendar pa je imela naša pesem tistega časa v sebi nekaj, kar je izredno privlačno — bila je umetniško odkritosrčna in v doživetju neposredna ter neizumetničena. Prav ta poteza ji je vdahnila nek poseben umetniški čar, ki je na njej do danes obstal še zlasti, ker so bili njeni stvaritelji večinoma obdarjeni z veliko močjo in pristnostjo doživetja. Tega se more utajiti nobena izmed v 6pored dobro odbranih in povezanih pesmi, pa najsi je morda katera od njih v izrazu nekoliko okorna. — Potočnikova »Zvonikarjeva« je čist odsev glasbenega 6rca, ki ie toplo začustvovalo ob podobi življenja in smrti človeka, Fleišmanova »Tiha noč« plemenit glasben odsev razpoloženja jasne noči. Riharjeva »Jamica »je lep odziv doživetja ob odprtem grobu, dočim je njegova »Veseli godec »razigrano zane-šena glasbena misel. Kamilo Mašek je »Pri zibeli« tanko dačutil pesem materinega srca, v »Mlati-čih «pa se mu je v napev utelesil udar cepcev in za njim kmetova dobra volja. Prelepo razpoloženje noči in vzdihov »Pod oknom« jc ujel v zvezo polne melodije z mehkimi harmonijami Anton Hajdrih, je glasbeno utelesil bežno misel v »Cerkvici«, pa zajel v »Hercegovski« poln utrip narodove samozavesti in prekipevajoče udarnosti. Anton Nedved, ki je prinesel k nam zdrav in živ razvojni navdih od češkega naroda in z njim oplodil našo rast, je bil v svoji umetniški kakovosti označen z dveh strani: dva stavka slovenske maše sta -azkrila vedroet religioznega doživljanja, »Popotnikova pesem« pa prisrčno/st domovinske ljubezni. In končno se je razodela podoba dveh naših močnih tvorcev, ki sta pa večino svojega dela naklonila hrvaški, odnosno srbski glasbeni kulturi, v značilnih pesmih. Lepo ljubavna čustvo je izpel Fran Ser. Vilhar v »Ljubičici«, svoj narodnostni zanos pa v zboru »Guslam«. Davorin Jenko pa je vlil v tonski 6estav »Vabila« vse svoja napeto ljubezensko hrepenenje, jc v pesmi »Na moiru« razodel svojo osebna življenjsko bol, pa je v »Lipi« nežno izpel 6voj življenjski optimizem.
Po slogu so vse pesmi vsaj osnovno zasidrane v dunajski klasiki, v njenem posebnem smislu za oblikovno tonsko simetrijo in za čisti, od predstavne asociacije oezavisni glasbeni nav-
Koncert Akademskega zbora
dih. To sc mestoma stojpnjuje skoroda do neke okornosti, kadar se melodija oblikuje kar preostro po verzu, da razpada v posamezne člene, ki se pa dosledno simetrično in paroma vežejo v celoto. — Čistim klasičnim načelom je podložen predvsem en del skladb zlasti onih skladateljev, ki so se zbirali ob »Gerlici« in tvorili nekak idejni glasbeno umetniški krog, dočim se zopet v drugih skladbah javljajo že rahli romantični navdihi značilnega čitalniškega preporoda, opazni najbolj v melodičnih obokih, pa tudi v harmoničnih sestavih, ki 60 prešli meje trazvoka in dominant-. nega četverozvoka. Pač pa ostaja oblika vsaj večinoma še podložna klasicističnemu načelu. Posebno slogovno značilnost pa daje tem odbranim skladbam rahla slovenska tipika, zaznavna najbolj v melodičnih potekih, ustvarjenih po svojstvenem čustvovanju našega človeka.
Izvedba vseh označenih skladb se je odlikovala po kleni in jasni izdelanosti, kar je ena prvih prednosti vsakega nastopa Akademskega pevskega zbora, ki pod vodstvom Franceta M a r o 1 t a sovraži vsako polovičarstvo. Že zvočnost celotnega zbora je bila dobro pretehtana in sorazmerno med posameznimi glasovi ubrana. Polni in sočno barvani zven je bil zlit v ubrano celoto, vsaj ob sozvenenje vseh glasov, dočim se je nekoliko krhal ob samostojnem zvenu prvega tenorja in drugega basa, ki sama v sebi kot samostojni enoti še nimata popolne homogenosti. Prepričevalna je b:la ritmična enovitost, razumljiva posledica izredne zborove discipliniranosti, v kateri se zbor dosledno podreja dirigentovi volji in dosega učinke, ki 60 vliti iz ene same volje, in je zato v tej ostri urejenosti dosežen poseben umetniški čar. Po izrazu zbor ni bil plehek niti ne površen, temveč je poskušal seči za skrito duhovno vsebino, jo ujeti in prestaviti v snovni zvok. To stremljenje se je posebno lepo uresničilo v pesmih bogatega in gorkega razpoloženja, kot so: »Tiha noč«, »Pri zibeli«, »Maša« in »Vabilo«; kar premočna čustvena ekspresija po vsebini besedila je celo malce razzrahljala čisto glasbeno obliko v pesmi »Pod oknom« in »Cerkvica«. »Veseli godec« bi hotel še za spoznanje več lahkotnosti (morda tudi solist ni bil najprikladnejši). Do polnega izraznega zanosa pa se je povzpela na svojstven način »Hercegovska«.
Tako nam je Akademski zbor, ki po 6voji izvajalski kakovosti z vso voljo in resnično služi čistim umetniškim postavam, zopet priredil koncert, ki postavlja v svoji prvorednosti močne stebre za stavbo visoke slovenske glasbene kulture. Kajti otresel se je prahu površnega ljubi-tcljstva in 6e pod vodstvom svojega resnega dirigenta podreja zakonom, kot jih piše v sebi zaključuje, čisti umetniški svet.	V. U.
Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti
Popravek. V včeraišnji oceni Zorčeve knjige je ostalo več tiskovnih napak, ki motijo 6misel: tako beri namesto triralogijo — tetralogijo, h Kc-tejem — 6 Ketcjem, ob deli — ob deli, in za čuda v jeziku jedrnat opis — v jeziku za čuda jedrnat opis, ter namesto Aleševec vseskozi — Alešovec,
Nezaupanje v mednarodno razmerje je privedlo že tako daleč, da se narodi že drug drugemu izogibajo in naravnost iščejo potov, da bi 1»i 1 vsak sam in kolikor mogoče malo navezan na drugega. Zlasti se izogibajo križišč in prometnih potov, ki bi jih kaka sila v kritičnem času mogla zapreti in tako preprečiti medsebojno občevanje. Iz tega nezaupanja je v zadnjem času že nastalo več prekopov, po katerih so si posamezni narodi odprli svoja pota za pomorsko plovbo in se tako izognili kakim ožinam, ki so v območju soseda. Sueški in Panamski prekop bosta že kmalu zastarela. Pripravijo se novi, ki res da skrajšajo pot plovbi, ki si jo ladje s čimdalje večjo hitrostjo že itak same krajšajo, še bolj pa pomirijo nezaupanje, s katerim sodobni človek gleda doslej odprta morska pota. Poleg Sueškega prekopa se pripravlja vzporeden prekop v drugi rokav Rdečega morja, sovjeti so zgradili »Stalinov prekop«, da bi njihova mornarica iz Belega morja mogla priti v Baltiško morje, ne da bi si ji bilo treba pokazati v ožini med Dansko in Skandinavijo, v Ameriki pripravljajo prekop po jezeru Nikaragua, da bi se mornarica na potu v Tihi ocean lahko izognila Panamskemu prekopu, Roosevelt je odobril načrte za prekop iz Newyorka v meksikanski zaliv, ki obide polotok Florido, Japonci so zgradili Kra-prekop, da so se izognili angleškemu Singa-puru, vsi narodi skušajo dobiti najkrajšo pot iz morja v morje. Vsi ti poskusi pa imajo tudi namen, ustvariti si možnost, da pomorska vojna moč pride nenadzorovano v drugo morje, da pride tja tudi trgovska moč in tam zastavi.
V teh željah se je med Francozi rodila tudi misel, ki se že obravnava z vso resnostjo: prekop iz Biskajskega zaliva pri mestu Bordeaux mimo Toulousea in pri Narbonne v Sredozemsko morje. Sicer je narava ustvarila trden prekop pri Gibraltarju, toda vse sile, ki se potegujejo za oblast v Sredozemskem morju, skušajo dobiti svoja tla tudi v Gibraltarju, ki je danes krepko v angleških rokah. V španskih listih se že pojavljajo pritožbe, da je Gibraltar pravzaprav španski in da so se ga Angleži le s silo polastili. Moglo bi se zgoditi, da bi se Gibraltar lepega dne zaprl in francoska Sredozemska mornarica — trgovska in vojna — bi bila odrezana od atlantske. V tem primeru bi prekop iz Biskajskega zaliva v Sredozemsko morje še vedno omogočal svobodno zvezo in to zgolj po francoskih tleh.
Po načrtih bi bil prekop dolg 800 km, 250 m širok in 15 m globok. Današnja morska pot iz Bordeauxa v Marseille mimo Gibraltarja je dolga 3160 km in združena z vsemi neprijetnostmi dolgega morskega pota. Po tem prekopu bi bila pot dolga samo 800 km! Torej velik prihranek na času in stroških. Eden izmed strokovnjakov, ki so delali načrte, je izračunal, da bi bil prevoz blaga po prekopu pri kilometerski toni za 18.90 frankov cenejši kot pa prevoz po morju okrog Gibraltarja. Pot po prekopu bi trajala samo 70 ur. Ob prekopu bi bilo tudi več oporišč za hidroavione, kar bi njegov pomen še povečalo. Tudi bi se na ta način dobilo dovolj vode za namakanje ob prekopu ležečih polj nekako v izmeri 80.000 hektarov. Stal pa bi okrog 12 milijard frankov. Dela bi trajala nekako pet let in bi bilo neprestano zaposlenih okrog 200.000 delavcev.
Tudi ta misel ni nova. Pojavila se je že leta 1870. in 6e je vedno vračala, le da jo je nekdaj gojila le podjetnost, danes pa je že skoro postala — potreba. Zlasti se za tak prekop navdušujejo vojaški strokovnjaki, ker iberijski polotok sedaj francosko vojno mornarico loči v dva dela, ki se moreta povezati med seboj samo skozi Gibraltar. Ta prekop bi omogočil združitev obeh mornaric po domačih tleh. General Calmel, večletni sodelavec maršala Lyauteya, je pred kratkim v nekem predavanju o tem vprašanju dejal: »Francija je dala pobudo za dva največja prekopa na svetu, za sueškega in panamskega. Ali je res nemogoče, da bi na lastnih tleh izpeljala nekaj podobnega?!«
ŠPORT
BH
Dr. Urho Kekkonen
Helsinski:
4 a m« Ali
Tekmovalcem iz vsega sveta
Prijatelji! Započeto je tudi po/slednje leto XI. olimpijade, ki se je tako veličastno pričela z berlinskimi igrami. Ne moremo pozabiti sijajnega razkošja, katerega so nam pripravili berlinski domačini, in življenja, ki je vladalo na njihovih tekmovališčih. Nikdar nismo bili na večjih slavnostih.
Reklo se je, da so berlinske igre obudile energijo, triumf volje. Igre, katere mi pazljivo spremljamo z vsem navdušenjem, kar ga imamo za 6po,rt, naj postanejo znak sloge in prijateljstva. Nikomur nočemo osporavati 6lave, da je priredil najveličastnejše in najrazkošnejše igre. Mi hočemo napraviti iz teh iger, katere že od zdavnaj tako vroče želimo prirediti pri nas bratski sestanek mlade in močne elite vseh narodov.
Ne smemo pozabiti, prijatelji, da je 6port — igra. Morda najlepša med vsemi, ker zmaguje harmonija, moč, inteligenca in mladost. Šport nas je približal z ono resnično družabnostjo, ki nastaja sama tam, kjer vsakdo v lojalni borbi stremi za tem, da napravi čim bolje in da prekosi samega 6ebe. Ali ni bil pri starih Grkih bog prijateljstva Zeus Philio6 pokrovitelj atletike? Morda je potreben neki napor, da v tem času — polnem sporov — v katerem živimo, pozabimo na ono zlo, ki nas nadleguje vsak dan. Samo povejte mi, prijatelji, ali se imi tekmovalci bojimo naporov?
Finska je toliko dostojanstvena, da bo skozi šestnajst, tekmam posvečenih dni, Elida modernega časa. Miroljubna, kakor je, se zelo trudi, da okrepi one vezi, ki spajajo moderne olimpijske igre z onimi starih Grkov.
Prijatelji, tekmovalci iz vseh delov sveta! Finski šport je dočakal veliko čast, ker mu je določena lepa in plemenita naloga za leto 1940. Mi vam hočemo nuditi prihodnje leto vse ono, kar smatramo za najlepše; pravi šport, lojalne in trde borbe, v čistem športnem duhu, s katerim živimo!
Po športnem svetu
Tekmovanje za Davisov pokal leta 1939
V	Newyorku so v navzočnosti zastopnikov narodov, ki sodelujejo pri tekmovanju izžrebali nasprotnike. V prvem kolu v evropski coni nastopijo:
Jugoslavija—Irska, Romuni ja—Madžarska, Poljska—Nizozemska, Nemčija—Švica.
Ostalih dvanajst narodov evropske cone je v prvem kolu prostih in se srečajo v drugem kolu z naslednjimi nasprotniki:
Češka—Norveška, Belgija—Indija, Italija—Monaco, Švedska—Danska Anglija—Nova Zelandija, Francija—Kitajska.
V	Severno ameriški coni igrajo v prvem kolu ti-le:
Avstralija—Meksika, Kuba—Kanada.
Filipini in Japonska sta prosti v tem kolu. V južnoameriški coni sodeluje samo Brazilija, ki se bo srečala v kolu med conami z zmagovalcem severnoameriške coas.
<1	-1-,!» .„ — I---in	'
»Tour de France« letos brez Nemcev In Italijanom
Prvikrat v teku desetih let bosta manjkala v svetovno znanih kolesarskih dirkah »Tour de France« dva naroda in to Italijani ter Nemci. Nemški poklicni dirkači namreč pravijo, da se zato ne udeležijo, ker je zaslužek z ozirom na nizko stanje franka v primeri s trudom pri dirki zelo majhen. Poleg tega pa imajo Nemci sam; prav v istem času dvoje cestnih dirk, katerih se hočejo udeležiti.
Profesionalna boksarska zveza v Belgradu
V	Belgradu hočejo osnovati profesionalno boksarsko zvezo, za kar so že vse potrebno ukrenili. Potrebo po ustanovitvi take zveze utemeljujejo s propadom profesionalnega boksa, ker sedanja zvezna uprava nima dovolj razumevanja z9 najvažnejše probleme boksarskega športa.
Nflslein na čelu
V	londonskem tenis turnirju med učitelji tenisa so bili tile doseženi rezultati: Tilden : Ramil-lon 6:2, 3:6, 6:3. Nueslein : Koželluh 6:1, 6:3. V splošnem kvalifikaciji je na čelu Nueslein pred Tildenom in Cochetom Dvojica Nueslein—Maskell je premagal dvojico Cochet—Ramillon s 6:3 in 6:2.
Triglavski smuk
Jugoslovanska zimskošportna zveza v Ljubljani priredi v nedeljo 16. aprila 1939, svojo tradicionalno mednarodno prireditev, prijavljena FIS in uvrščeno v njen mednarodni koledar, »Triglavski smuk*. _ Start pri Staničevi koči, cilj v Krmi, potek proge prilagoden snežnim prilikam. Dolžina proge približno 6 km višinska razlika približno tisoč metrov. Proga za dame primerno krajša — sta.rt nižje, cilj isti. _ Pravico u^jložbe imajo vsi verificirani tekmovalci — člani JZSZ ali v FIS včlanjenih nacionalnih zvez__Tekmovanje bo izvedeno za moSke v treh, za dame v enem razredu. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ. odnosno IWO. - V vsakem razredu dobi. če nastopi najmanj Sest tekmovalcev, prvoplasirani zlato drugo-plasira.ni srebrno in tretjepiasirani bronast-i spominsko p! a k p.to. Ce nastopi samo 4 ali 5 tekmovalcev, dobi prvi srebrno in drugi bronasto plaketo, če pa parno 2 ali 3 tekmovalci, dobi samo prvoplasirani bronasto plaketo. V razredu v katerem nastopi samo en tekmovalec, se spominska plaketa sploh ne podeli. V vsakem razredu dobi prvak in -si tekmovalci, ki dosežejo naj. I, ; ?ns 0,1 Prvoplasiranega, poleg ovent. dobljene plakete ie spominski znak - brez ozira na Število tekmovalcev v dotičnem razredu. - Ob-,*va rezultatov in razdelitev plaket in spominskih znakov se bo po končanem tekmovanju izvršila v Mojstrani. _ Prijave Je poslati na naslov JZSZ. Ljubljana, ri l, ", ccs,!! J;IV- d,° smip' 13. aprila 1939 opoldne. Prijavnine ni. Uro, dan in kraj žrebanja objavimo pravočasno.
Lahkoatletski miting SK Železničarja
Medklubski otvoritveni lahkoatletski meeting za seniorje in om adince ki ga priredi SK Železničar v Mariboru, bo dne 23. aprila 1939 ob 9.39 dopoldne ' na stadionu ob Tržaški eesli z naslednjim Bpredom: i*™81™10^1 "MLADINCI: 100 m pretek; tek na S m; , , k v, v'Sinom: met kopja; 1W) m finale;
m; skok v daljavo; met krogle; 40 m predtek; met diska; 49 m finale: skok s palico.
Tekmovanje se vrši na tokališSn, ki Je dolgo
m. ima dva nrdvignjena zavoja ter jp posuto 7, ngaski. Pravico nastopa imajo le verificirani atleti klubov, ki »o včlanjeni v JAZ.
,. Pismene prijave je poslati na naslov: Janko Jože, Maribor Stadion SK Železničarja, najpozneje do dno 1«. aprila 1939 ob 12 opoldne. Prijavnine ni, nagrad ni.
. . SM. K. TaTPBTjJANA. Sestanek damske sekelle do arevi v daniš ki sobi kavarne .Emona ob 7 zvečer.
Olroiki kotilek.
13
Konti Aha«?:
Nosan in Zalika
Naenkrat pa zasliši nesrečni Nosan za seboj nežna glaska: »Dober dani Dober dani Nikar se ne jokaj, Nosan I Medve ti bova pomagali, da se bodo vsi radi s teboj igrali.«
MALI OGLASI
V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna beseda se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vistlca po S din. — Za pismene odgovoie glada malih oglasov treba
priložiti znamko.
ilužbeiičejo
Izurjena šivilja
za perilo in obleke - se priporoča na dom, Vod-matska 12.	(a)
Prodajalka
pridna, poštena ln simpatična Uče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« 6067. (a)
Trgovski pomočnik
manufakturne stroke išče
nameščenja. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod St. 5321.	(a)
Kmečki fant
želt nastopiti službo gozdnega čuvaja, lesnega ma-nipulanta ali oskrbnika. Založi ve« tisoč dinarjev kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« 5053	(a)
Oskrbnik-vrtnar
absolvent kmetijske šole v Mariboru, išče službo za takoj. Oženjen. Sprejme tudi službo sluge ali vratarja. Ponudbe je poslati na naslov: Podko-rltnik, Marljagradec, Laško.	(a)
Začuden se Nosan ozre in zagleda dve majčkeni vili, nič večji od metuljčkov. »Kdo ste vedve?« vpraša Nosan. »Prijateljica tvoja, vila Mojmoja,« reče vila z rdečim srčkom. »Vila Mira, ki roke vtira,« skromno odgovori vila s srebrno zvezdico.
TAMBURICE
Topolovac ■ Sisak_
Pilit«tako) po brezplačni cenik it. 62
Razglas
Dne 25. aprila 1900 bo v pisarni Štaba za utrjevanje, Metelkova ulica 2 v Ljubljani prva neposredna pismena pogodba za naročilo franko vagon Škrljevo (pri Sušaku), vključivši vse državne dajatve in prevoz, sledečega krovnega materiala:
1.	Dvojnožlebne opeke, na stroj izdelane in stisnjene, prvovrstne kakovosti po jugoslovanskih normah, z močnim ušesom za privezovanje z žico proti-močnim vetrovom in katere gre ... kosov na kvadratni meter (navesti v svoji ponudbi).
Skupna potrebna količina je 37.000 kosov.
2.	Slemenjakov-žlebnjakov, za pokrivanje slemen, iste kakovosti kakor opeka, katerih gre ... kosov na kvadratni meter (navesti v ponudbi).
Skupna potrebna količina je 700 kosov.
Splošni in tehnični pogoji za to naročilo se lahko vidijo vsak delavnik od 8—12 v pisarni Štaba, Metelkova ulica 2 v Ljubljani, kjer se lahko, kupijo proti plačilu zahtevane takse.
Kavcija v znesku 2000 din se plačuje pri bla-ajni podružnice Državne hipotekarne banke v jubljani do 10 za pogodbo odrejenega dne.
Pisarna Štaba Utrjevanja, U. II. št. 1782, dne 5. aprila 1939.
I
iluzbodobe
Več ključavničarjev
stavbenih, sprejmemo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožen« št. 5310 z navedbo dosedanjo zaposlitve in starosti. (b)
Vzgojiteljica
Iščem izobraženo gospodično k dvema otrokoma s pertektnim znanjem nemškega jezika. Plača dobra. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« 5264«	,(b)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na. obražent posredovalec — Cesta iS. oktobra fit 6, telefon >7-83, Ima napro da) večje Število parcel, kompleksov, posestev, gO' zdov, trgovskih in stano vanjsklh hiš In vil. - Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brez plačno na razpolago.
ESSSHSEI
Namočeno polenovko
dobite pri Buzzolinl, Lln-garjeva ulica, za Skotijo.
Pouk
Konverzacijo

Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r. Sv. Petra o. 14, LJubljana
Najboljša kolesa
Izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Naprodaj je travnik
v Mestnem logu, velik okoli tri orale. Kravja mrva. Poizve se v Mostah, Predovičeva ulica 5.
Velika hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z 2 trgov skima lokaloma in veli kimi skladišči — ugodno naprodaj. - Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Kapital« 6299. p
Dame, pozor!
Trajna ondulaclja, barvanje las najceneje v salonu »Polanc«t Kopitarjeva ulica 1.	(r)
Več rabljenih in novih
moških in damskih koles najboljših znamk - zelo poceni naprodaj. Likalni-ca, Ljubljana, Vegova 12
Pisalni stroj
»Underwood«, prav dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5270.	(1)
Moško perilo
na drobno in na debelo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Kreko«, zaloga perila, Tavčarjeva 3.
Prepričajte se
o naših cenah možklh srajc, spodnjih hlač, kravat, nogavic. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1)
Mlinarji, pozor!
Ugodno prodam kompletno mlinsko opravo valjčnega mlina. Popis na zahtevo. Oziram se samo na resne Interesente. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6278.	(1)
Medarna
Prva Specialna trgovina
za med, Ljubljana, Židovska al. 8, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkuSenejših čobe-larjev, po najnižji cent Na debelo ln na drobno.
Najceneje kupite prvovrstno
kolo
ali
šivalni stroj
v trgovini
SploSna trgovska družba
v Št. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). Istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke.
pouk nemščine, zelo poceni, nudi izkušena učiteljica. Poskus brezplačen. Naslov v upr. »SI.« pod št. 5028.	(u)
.Vsakovrstna
zlato
kupule
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana SVollova ulica £L&
Auto-molor
i
i
»Chevrolet«
?aprt, poltovornl, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4767.
Poltovorni avto
1000—1600 kg nosilnosti, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Moderni dekor, Zagrob, Nikoličeva 7
Motorno kolo BSA
ln »Sachs« 100 ccm, zolo dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Likalnica, Ljubljana, Vegova 12. f
Vnajeffi
Parno pekarno
v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jamstva zmožen« 5295.	(n)
POZOR f
PIVOPIVCI
O PRILIKI VELIKONOČNIH PRAZNIKOV NE POZABITE POKUSITI IZBORNO
LETOŠNJE NOVO
BOK PIVO
IZ PIVOVARNE „U NI ON"
Trgovska enonadstropna hiša v Ptuju
z dobro vpeljano in 30 let obstoječo trgovino z deželnimi pridelki, najboljša prometna točka, primerna tudi za špecerijsko trgovino, gostilno itd., stanovanje, skladišča, garaža, vodovod itd., se proda. Dopise na upravo lista pod št. 4872.
Detiar
Okraj Dravograd!
II
Mežiška dolina! — Novo hranilne vloge vsak čas takoj lzplačljive sprejema in obrestuje do 6"/« ter dajo kratkoročna posojila Hranilnica ln posojilnica pri D. M. na Je-
zeru v Prevaljah.
(d)
Objave
Izjava!
Podpisani Bavdaž Josip Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi Jih napravila morebiti moja žena Lucija Bavdaž. — Josip Bavdaž, Celje, (o),
Spomladansko blago
lepih vzorcev, dobite poceni pri I. TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam jo naš preljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
CIRIL LOVEC
čevljarski mojster
po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v petek ob 15.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Ohranimo mu blag spomin! Maribor, dne 5. aprila 103!?.
Amalija, soproga; Maksimilijan, sin, in ostalo sorodstvo
+
Dotrpel je danes v 77, letu starosti, previden s sv. zakramenti, preblagi soprog, naš najboljši oče, stari oče in stric, gospod
Viljem Rohrman
kmetijski svetnik v p., dolgoletni ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, častni član Slovenske kmetijske družbe in referent za kmetijsko šolstvo, odlikovan z redom sv. Save III. stopnje.
Pogreb preblagega pokojnika bo na veliki petek, 7. aprila, ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Cesta 29. oktobra št, 20, na pokopališče na Vič, Sveta maša zadušnica bo posebej objavljena, »..jubljana, dne 5. aprila 1939.
Žalujoče rodbine: Rohrman, Jug, Kenda, Sever in
ostalo sorodstvo.
Sferfortosf # 26 amerihanshega jezera
»Preglejmo hladno položaj, če hočete.«
»Seveda.. .<
»Prav dobro. Če naj verjamem, kar mi pripovedujete. vi veste, kdo je Devil Path?<
»Mislim. • .<
»To je bankir Marsh, vaš bodoči ze<t, kaj ne?«
»Mislim.« '
»Zakaj ga niste tedaj že aretirali?«
»Zakaj? Toda ... nimam nobenega dokaza. Ponavljam vam da le sumim .. .<
»Imate kakšna dejstva?«
»Na žalost ne.«
»V tem primeru opustite svojo misel, da bomo ml delali z vami.«
»Kaj pravite?«
»Pridite k nam tedaj, ko boste imeli kakšno drugo stvar, ne samo neutemeljene sumnje. Popolnoma sem vam na razpolago.«
»Toda, Torkanay ...«
»Ni treba nič »todac. Po mojem mneju ste zagrešili vi in vaš načelnik Farrincdon težke napake. Na kratkoma jih bom povedal:
Ko ete organizirali ono več ali manj resnično splritistično sejo, ete mislili, da boste vplivali na svojega varovanca. Rekli ste si: ,Devil Path ee bo zbal maščevanja prikazni. Izdal se bo\<
»Resnično. Tako je modroval vrhovni načelnik.«
»Dobro. V tem slučaju bi morali vnaprej vedeti za uboj miss. Mercuros, kajti čisto gotovo je bilo, da ee bo razbojnik lotil te častitljive osebe, da bi preprečil maščevanje prikazni. Razumete?«
»Da. jaz...«
»Prav dobro; nadaljujem. Torej niste storili svoje dolžnosti, ko niste dali ono noč zavarovati hiše miss. Mercurosove. Niti malo niste imeli razsodnosti. • •«
»Nadzornik Torkanay!...«
Monar je bil užaljen. Torej to je pomoč, ki mu jo je nudil Scotland-Yard! G romska strela I Kmalu bi se šel pritožit na poslaništvo.
Anglež je hladnokrvno nadaljeval:
»Kar se tiče dogodkov na la^lji, to ]e gola domišljija. Ne verjamem v prikazen in najmanj v prikazen Joeja Roseya. Joe Rosey je eden izmed vas, ki se je zaklel, da bo razkrival Devila Patlia. Njegovo orožje je strah. In moram vas le iz vsega srca pomilovati, da je domišljavec napadel tudi vas. To mi nekaj pove: to je, da vam ta možiček ne verjame, da bi bili vi brez madeža.«
»Nadzornik Torkanay, ne bom vas več poslušal ...«
»Prav dobro, moj dragi Monar. Lahko vam le ponovim, da smo vam vsi na iazjx>lago pomagati vam, brž ko nam prinesete točnih dejstev- Na svidenje kmalu, dragi prijatelj!«
Nadzornik Monar je odšel iz pisarne, ne da bi kaj odgovoril, a Torkanay se je smeje se zvrnil na 6voj naslon jač.
»To je že eden, ki nas ne bo več nadlegoval,« je zamrmral. »Tem boljše!«
A takoj se je zresnil in pograbil akustičen rogljiček, ki je visjl na steni.
»Računski podčastnik Dayton?.. , Pridite, prosim.«
»Glej,« je dejal nekaj trenutkov pozneje, ko je poklicani vstopil v pisarno, »Devil Path, gla-soviti razbojnik iz Chicaga se nahaja v Londonu.«
»Da, načelnik,« je dejal podčastnik, ne da bi pokazal niti najmanjšega razburjenja.
»Da. Pravkar me je obiskal Monar, glavni nadzornik sodnijske brigade v Chicagu. Obvestil me je o dogodkih, ki smo jih deloma že poznali po poročilu našega dopisnika v Washing-tonu. Gjej..., kaj sem odločil. Zadevo vzamem osebno v roke.«
»Dobro, načelnik.«
Štirje gospodje iz Chicaga so se zjirtrnj izkrcali v Southamptonu iz «Noimandie». JSden od
njih je morda Devil Path. To so: Gerald Far-ringdon, načelnik policije; Jerome Bruce, glavni sodnik v Illinoieu; bankir Marsh in Monar.«
»Tako je, načelnik,« je dejal podčastnik, ki si je zapisal ta imena v svojo beležko.
»Dobro. Dajte jih nadzorovati. Ti gospodje so se nastanili v Šavoy-Ilotelu. Treba mi je poročila o njihovem obnašanju. Dam vam popolno svobodo.«
»Hvala, načelnik!«
»Poslušajte še... prav tu ee zadeva zapleta: te štiri gospode je nadlegoval med jx>tovanjem peti lojx>v, neki neznanec, ki si je privoščil precej šale na njihov račun. Zelo verjetno je, da 6e ni izkrcal v Southamptonu. V tem primeru ima vso mojo simpatijo, ker s tem dokazuje, da jo bolj razumen kot njegovi štirje rojaki Sumim, da je nadaljeval svojo pot do Havrea. Vendar sem tudi gotov, da svojih žrtev ne bo zapustil. Najbrž bo prišel nocoj ali pa jutri zjutraj. Ali hočete nadzorovati Victoria Station in Croydon?«
»Dobro, načelnik.«
»Da... nadzorujte posebno Croydon! Kajti možiček se vznemirja. Misli si, da je zgubil sled za svojimi žrtvami. Prizadeval si bo na vso moč, da pride kar najhitrejše.«
»Bog varuj! Le nadzorovanje. In poglejte, če nima v Londonu prijateljev.«
»To je vse, načelnik?«
»Ne... poslušajte: mogoče mi boste lahko privedli peto osebo... na primer tako, da mu spretno poveste, da mu morem jaz pomagati. Razumete?«
»Prav dobro, načelnik. To nalogo bom izročil naredniku Mac Colnyu.«
»Izvrstno. Mac Colny je mož, ki pozna svojo obrt... To je vse, kar sem vam hotel povedati, Dayton «
Brž, ko je podčastnik zapustil pisarno, se je Torkanay znova zleknil na naslonjač.
Sicer pa ni bil nezadovoljen nad to novo afero. Poznal je Devita Patha, ker je bral njegova dejanja v dnevnikih, poleg tega pa je še prejemal
zaupna poročila od svojega dopisnika v Washing-tonu.
Povrhu tega pa mu je Tmantičnost, ki je ovijala osebo Devila Patha, še dokaj ugajala. To je bila vsaj majhna sprememba od starokopitnih londonskih zločinov.
»Ne jezi me, da se enkrat pomerim s tem glasovitim gangsterjem,« si je mislil in si gladil male, črne brčice. »Taki ljudje so me vedno zabavali !«
V njegovih očeh je zažarel ogenj veselja.
Jim Kennelt je nudil ob tem trenutku podobo moža, ki je popolnoma zadovoljen s seboj in z drugimi.
Velik in mršav, kakršen je v resnici, se je sklonil na dvoje, da bi srkal počasi in udohno izvrsten puneh, ki si ga je bil pravkar naroČil.
Jim Kcnnett nI bil kaj po?ebno lep. a njegova preplašena glava, njegov široki in neskončni nasmeh sta ga delala simpatičnega.
»Deset minut čez polnoči je, gospod,« ga je vljudno opomnil natakar. »In no skrivam vam, da sem prekršil predpise, ko sem vam prinesel po prepovedani uri lo skodelico puneha.«
Nasmešek Jima Kennetta so je še bolj razširil.
»Bom vam že povrnil,« je zagodrnjal s svojim odsekanim glasom. »In potemi klo je ta nesrečni *tovnriš>, ki ne bo toga nikoli zvedel!«
»Joj!« je zamrmral neki debeli glas.
Časnikar in natakar sta se obrnila proti vratom.
»Narednik Mac Colny!« je vzkliknil začudeno Kennett. »Zunaj ob te| uri in v tej megli I Oh! ohl... Res me zanima!«
Narednik, velik mož rdečega obraza, je pristopil k časnikarjevi mizi.
»Punch, za vraga! in ki tako lepo diši!« je vzkliknil in pogledal natakarja. »Ali ste tako ljubeznivi, da mi prinesete enega?«
Natakar je mnnraje odšel.
Globoko užaloščena naznanjam v svojem imenu in v imenu sorodnikov, da nas je v 83. letu življenja zapustil in odšel k svojemu Bogu obhajat Veliko noč naš dobri in nepozabni soprog oz. brat, gospod
dr. Julijan Kotzmuth
višji okrajni zdravnik v pokoju
Pogreb bo v petek, dne 7. aprila 1939 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, dne 5. aprila 1939.
Marija roj. Beličič, soproga Janez Kotzmuth, brat in ostali.
		
I	+ v neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod	1
S	Ivan Forsek	
	■ V«ll ■ VI lastnik tvrdke Karel Koželj nasl.	1
	po sklepu božje volje, previden s svetimi zakramenti, dne 5. aprila ob pol osmih zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Rešen je bil s tem težkega trpljenja bolezni, nas pa je zapustil v zapuščenosti. Pogreb TV^ozabnega bo na veliki četrtek ob pol šestih popoldne na pokopališče v Tržiču. Svete maše zadušnice bodo brane v domači župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. .V Tržiču, dne 5. aprila 1939.	
I	JulkaForšek y svojem imenu ter v imenu otrok in vsega sorodstva.	|
SMMi^fflHBgraftB MIIMI« ■M^mSaBB		
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vcsl, da nas je naša srčno ljubljena
VIDA
stud. med.
v cvetu mladosti — prezgodaj — za vedno zapustila. Na zadnji poti jo spremimo v petek, 7. aprila, ob 16 izpred mrliške veže splošne bolnišnice na (»kopališče k Sv. Križu,
kjer jo položimo v prerani grob k večnemu počitku. Svetn maša zadušnica se bo brala v torek, dno 11 .aprila, ob 10 dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Kočevje, Ptuj, Dekani, Padova, Trst, 5. aprila 1039.
Mabnič Rafael, policijski inšpektor kr. banske uprave, oče; .Viktorija, mati; Vanda, sestra, in ostalo sorodstvo.
Dotrpeli so naša ljubljena mama, gospa
ANA ZUPANC
(Cajhnova mama)
danes ob 18. prevideni s svetimi zakramenti.
Pogreb bo na veliki petek ob 17 iz hiše žalosti na župno pokopališče. Nepozabno svojo mater priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev!
Radovljica, Lancovo, dne 5. aprila 1939.
Franc, Peter, inž. Jernej, sinovi; Marija por. Resman, ApoVonija, Ljudmila por. Zupančič, Francka por. Kriin, Angela por. Resman, Anka por. Pikelj,
hčere; zetje, vnuki in vnukinje
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga> rancija. - Na ugodne ob' roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarska zveze).

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei
'zdajatelj: inž. Jože Scdja
Urednik: Viktor Cenčit