176. številka. Ljubljana, v soboto 3. avgusta 1901 XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za evstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina.— Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon st. 85. V konkurs! Slavnoznano .Slovensko vinograd niško druStvo" gospoda Ivana P. Ven-cajza bo imelo prihodnji teden izreden cbčni zbor, na katerem se bo sklepalo o nadalnji usodi tega podjetja, ki je tipično za nearečno gospodarsko organizacijo klerikalne stranke na Kranjskem. Danes, po nedveletnem obstanka, je .Vinogradniško društvo" priSIo tja, kamor mora priti vsako gospodarsko podjetje, ki se a priori postavi na strankarsko stališče, in ki je vodijo ljudje, kateri nimajo nikake strokovne izvedenosti in rvkakega pojma o skrbnem gospodarjenja, Ijadje, katere vodi zgolj pohlepnost, hitro in lahko obogateti. Prvo leto delovanja .Vinogradniškega društva0 se je končalo z občutno izgubo. Vzlio temu je vodstvo društva, da bi pre slepilo oblastva in svoje Člane, izdalo bi lanco, v kateri je izkazalo dobička 85 K 25 vin. Bilanca je bila falsificirana, in predsednik .Vinogradniškega društva* Iran P. Venoajz je moral to sam priznati, ko se je sodno dognalo, da so vse društvene trgovske knjige v največjem neredu, tako da je po njih sploh nemogoče sestaviti pravilno bilanco. Mi smo to svoj čas obširno in vse stransko pojasnili, poslanec PI a n t a n je pa to v državnem zboiu pribil in po zasluženju ožigosal. Prihodnji teden se bo na izrednem občnem zboru sklepalo o nadalnji usodi „Vinogradniškega društva". Predsednik Venoajz se hoče umakniti in dragim prepustiti veselje, da poklepljejo slato juho, katero jim je on pripravil, vrh tega pa se hoče dobiti obliko, da bi „Vino* gradniSko društvo" moglo mirno zaspati v Gospoda, ne da bi šlo v ko n k ur z. Konknrza se boje gospodje tako, da jih oblije zona in strese mrzlioa, ako le čnjejo to besedo. Členi »Vinogradniškega društva8 nimajo niti pojma o dejanjskem položaja te zadruge in tudi nobenega pojma o veliki izgubi, ki jim preti, in zato LISTEK. „Duhovito pismo". Aha gospod urednik ! Zdaj Vas ima .pri fraku", kaj? Pardon! Saj Vi niste „frakar", ali kali? Recimo rajši: v škrip oih ste. Pasji dnevi so, Vi pa nimate nič gradiva za — .sobotno pismo!" Ali sem Vas pogruntala? Da, da! .Machen Sie Witz gate!* s temile limauicarni mahate okrog sebe za dovtipskimi mušicami, kakor tisti Katarjev Magvar! Revež st*, z jedno besedo. Govoriva torej naravnost, kar po do maSe, kakor stara znanca! Stara, sem rekla? Ne, ne, to ne velja o meni ! Štiri ste morda Vi, gospod urednik! Jaz pa ne! Žanske se ne postarajo nikdar in nikoli! Vsaj po njihovi .starosti" se ne vpraša, pač pa: koliko spomladi j so že videle! To si zapomnite, godrnjač nevljudni! Pa kaj sem že imela na jezičku, da na — .jezičku", kajti jezike imate le Vi — neotesani gospodarji sveta ! Toda, prosim, ne ugovarjate mi vedno, sicer ne pridem do besede! In zadnja beseda ,pritice" meni, rekel bi prijatelj Drejc Ko bariSki! Rekla sem, da ste v zadregi in V stiski zbok snovi za nedeljsko pismo :n hočemo to stvar pojasniti, da se bodo vedeli ravnati členi .Vinogradniškega društva". Položaj .Vinogradniškega društva" je obupen. Društvo je tako zavoženo, da se načelništvo ne upa predložiti bilance za lansko leto pristojnim obla■ tvom; vzlio opetovanim opominom in grožnjam ni .Vinogradniško društvo" predložilo bilance in se je vsled tega začelo proti njemu kazenskosodno postopanje. Že to dejstvo samo kaže, da v deželi danemarški nekaj smrdi, da so voditelji .Vinogradniškega društva" v silnem strahu pred oblastvi, in da se boje, pokazati oblastva svojo bilanco. Umejemo ti strah in to bojazen, kajti tudi bilanca za lansko leto je falsificirana in sta za fal-sifikacijo odgovorna načelnik Ivan P. Venoajz, o. kr. deželnosodni svetnik v p., advokat in državni poslanec ter člen društvenega nadzorništva, uradnik .Ljudske posojilnice", Ivan Kastelic. Bilanca za lansko leto izkazuje čistega dobička 184 kron 29 vin. Ta dobiček pa je izkazan na umeten način. Gospodje so izračunali, da ima društvo 106 853 kron 26 vin. dolga, da znašajo vplačani de leži, torej društveni kapital 1820 kron (s tako beračijo se drznejo ti ljudje začeti veliko kupčijo in najeti nad stotisoč kron dolga) in rezervni zaklad —se ve le napa* pirja izkazani dobiček iz prvega leta 85 K 12 vin. K temu so prišteli še .čisti dobi ček", ki so ga hoteli na vsak način izkazati, in sicar za 100 K več kakor prvo leto namreč 184 K 29 vin., ter tako ugotovili, da znašajo njihova pasiva 108.942 kron 67 vin. Ko so imeli ta pasiva sestavljena, so vedeli, za koliko morajo i z vi Sati resnične svote posameznih točk mej a k bi vami. Izvršili so to s toliko nesktu puloznostjo, da človek kar strmi. Mej aktivami se nahaja posestvo na Glincah c »njeno na 49151 K 85 vin. Ta cena je silno pretirana. .Vinogradniško pri tem ostanem! Vi pišete .sobotno" pismo v petek zvečer za nedeljo, bajne-dares? (Prosim, povejte stavca, da mi te besedice ne razcepi na Četiri koščke! Jaz pišem moderno, n. pr. Tuintam, tam pata, semtertja; potem potemtakem, nebo-di ga treba, „bogsigavedikako" itd. Prosim, da mi Boga ne pišete z veliko začetnico. To je starokopitno, srednjeveško, da veste!) Torej za sobotni listek potrebujete pisma, pikantnega, duhovitega pisma, to seveda! In zs takšno pismo ste se zatekli k meni — dahovitej pisateljici! No, prav ste storili in zadeli ste kar naravnost, v premi črti v sredotočno piko! Prosim Vas! Kdo pa Vam naj piše — .duhovita pisma?" Moški pisci (pisatelji se jim ne more reči)! Ha, ha! Smešno! Takle dvonožec z ozkimi hlačami in z vatiranimi mečami ? 0 je! Tega pa že ne! Ampak ne, ženke smo poklicane za tak posel! Kaj pravim: poklicane — predestinira-ne, uprav nalašč ustvarjene za pisateljski poklici Kaj hočete vi moški .cepci" s prelahkotnim gosjim pere som v okorni roki! Ne! Z gosjim peresom vam ne piše nobena moderna .pisateljica!" Prosim! .pisateljica", a ne pisacioa! Pisačioe so tiste izgubljene hčeri Evine, ki pišejo in prepisujejo pri kakšnem advo društvo" je kupilo posestvo za 40 000 K. Že to je bilo znatno preplačano in faktično ni to posestvo vredno več kakor 28.000 K. Tako je cenijo strokovnjaki, in ve to v Ljubljani vsak Človek. Nadalje je mej aktivami točka inventar, ki je cenjen na 10482 kron 52 vin. Ta točka je drzno falsificirana. V bilanci za 1. 1899. je bil inventar cenjen na 6216 K 12 vin. Tekom leta 1900 ni društvo izdalo niti 1000 K za inventar, vzlio temu pa je postavilo v bilanco svoto 10482 K 52 vin.! Končno se je vino, kar ga je bilo v zalogi cenilo na 37 052 K, dasi je vredno v najboljšem slučaju 30.000 KO S takim umetnim zvišanjem posameznih točk, ki pa nikakor ne odgovarjajo dejanjskim razmeram, se je prikrila društvena pasivnost, kar se je pač moglo le zgoditi, ker nimajo člani absolutno nobenega vpogleda v društveni položaj. So pač zelo nedolžni in neizkušeni ljudje, ti člani, da tako bilanco odobre. Faktično je društveni položaj ves drugačen in se zrcali v naslednjih številkah: Aktiva: Gotovina (glasom bilance Vinograd, društva)........ 1.532 K 08 v. Posestvo (po cenitvi dveh strokovnjakov . . . 28.000 „ — „ Inventar (kar najvišje cenjen)......... 8000 „ — . Vino........ 30 000 . — „ Dolžniki (glasom bilance vinograd, društva) . 10.724 , 22 . Skupaj . . 7» 256 K 30 v. Pasiva: Deleži (glasom bilance Vinogradniškega društva)........ 1 820 K — v. Tirjatev Kauschegg ova.......... 20000 . — . Tirjatev Vidic & Co. (prejšnjih lastnikov posestva) ......... 30 000 n — , Tirjatev .Ljudske posojilnice ........ 52 000 . — . Drugi dolgovi . 3 033 „ 26 . skupaj . . 106 853 K 26 v. katu za bagatelo V« stotaka časnikarske popravke. Za tiste Judeževe groše pa bi jaz ne pomočila peresa! Jaz že ne! Rajši pojdem ne vem kam ? Vem že, pa ne povem! Kaj je vam možkim mari ženske tajnosti! Brigajte se za svoje! Sploh jaz ne potrebujem in ne priznavam nikakeršne avtoritete! Da bi mi kdo ukazoval in predpisoval, kaj in kako naj pišem! Ne boš, Jaka ! Povejte mi rajši, o čem naj Vam napišem — .duhovito pismo!" Neduhovitega Vam ne zapišem sploh nič ! Torej: Jeli bi Vam spisala kaj o — .Spolni vzgoji," o Bn e č i s t o s t i", o .prostituciji" med proletarci, ali o .svobodni ljubezni" med intelegenco? Kar povejte in naročite brez vsakeršnjlh ovinkov in premišljajev! Hočete li, da napišem duhovito .causerijo", ali .essai" o ženitvi in mcžitvi, o politiki in literaturi, v vsakem predmeta posebej, ali o vseh gorenjih predmeti v hkratu? Znam vse temeljito. A propos! Koliko pa — plačate na grade? In kako jo računite? Od vrste ali od s t r a n i ? To moram vedeti ? Jaz ne kupujem mačke v vreči! V obče bi se ta zadeva morala — .reglementireti" ter določiti stalna taksa za vsako piko! .Pik da Se pri brzojavih n« računijo, pravite! Pasiva, kakor jih tu na podlagi ze? mljiške knjige in dragih poizvedeb nava jamo spec tioirano, soglašajo popolnoma s pasivami, ki jih je vinogradniško draštvo samo izkazalo v svoji bilanci, bržčas pa so še večja, ker ne vemo, kako je z ob restmi od gcrenjih dolgov. Ako se primerjajo visoko cenjeno društveno imetje v znesku 78.256 K 30 v z dolgovi, ki jih je društvo samo izkazalo, in ki znašajo 100 853 K 26 v., potem se vidi, da je vinogradniško društvo pasivno za 28.596 K 96 v., da je torej popolnoma bankerotno, in bi moralo po pravu in po zakonu napovedati konkurs. Ako bi draštvo likvidiralo in plačalo vse dolgove izvzemši dolg pri .Ljudski posojilnici" — kateri dolgovi znašajo skupaj M 4.853 K 26 v. — tako bi preostal .Ljudski posojilnici" v pokritje njene, 52.000 K znašajoče tirjatve le znesek 23.403K4 v. To pomeni za .Ljudsko posojilnico izgubo 28.597 K. Lepo gospodarstvo s tujim imetjem! Toliko v informacijo zadružnih članov, kateri naj natančno in vestno premislijo vse, kar smo razložili, kajti gre se za njihovo kožo in vse kaže, da bodo morali člani in zlasti odborniki doplačati ogromno svoto, posebno ako se dajo ujeti v zanjko, ki se jim nastavi na izrednem občnem zboru, in s katero se hoče go tove gospode rešiti odgovornosti in doplačil in .Ljudsko posojilnico" izgube, vse pa zvaliti na tiste, ki so vzeli deleže in se dali voliti v odbor. Zadružni zakon z dne 9. aprila 1873. štev. 70 določa. § 89.: Mitglieder des Vorstandes und des Aufsichtsrathes, ferner Liquidatoren und sonatige Beaafcragte der Genossen-schaft, welche in den Generalversammlangs-protokollen, in den Recbnungsabschlussen, Bilanzen und Geschaftsberichten in dem Regiester der Mitglieder sowle in den, durch Jaz pa Vam povem, da je pika prvotni začetek in sploh začetni izvor vseh bitij na zemlji in pod zemljoj (pustite ta .oj" g. Aškercu na ljubo v znak mojega spoštovanja do njega!) Da, gospod nrednik sobotnih pisem! S piko j treba začeti vsako pismo, to je simbolično izraženo isto, kar Latinci menijo .ab ovo". — Na vsak način določite o e n o, stalno nagrado vsaj za vsako besedo posebej ali o skupnem spisu, potem govoriva dalje! Dotlej pa Vas pozdravlja Vaša tudi v pasjih dneh vedno duhovita. Čenča Marina. Iz „Ruske antologije". A. P. Barvkova: Pesem parijev. Kaj nam to mar, če v jasnosinje gor nebo visoko od daritev vaših dim kadf se! Če po poljanah rože pisane cveto, če Gange svete voda k morju tam vali se, oploja zemljo širno naokrog gredoč, in če zlatf plodove solnca čudna moč?! Po pašnikih se črede naše ne pasd, medu dišečega roj čbel nam ne nabira. Ko znojni žarki nam naš sužnji tilnik žgo\ vir žeji strašni kje pač nam izvira? Tam, kjer goved ne mara sama piti več, tam naš s*.u lonec je, gnil, blaten in smrdeč. § 35 angeorđneten Mittheilungen vvissentlich falsche Angaben machen ođec bestatigen, sinđ, insoferne sie nach đen allgemeinen Strafgesetzen nicht einer strengeren Be handlung nntetliegen, eines Vergehens schuldig und mit Arrest bis zu đrei Mo-naten zu bestrafen. § 84.....Sobald das Vermogen dsr Genossenschaft nicht mehr die Schulđen deckt, m us 3 đer Vorstanđ bei eigener Ver-antwortlichkeit die Eroffaung des Concur-ses iiber das Vermogen đer Genossenschaft) bei Gericht beantragen. Tako govori zakon, katerega pa Vinogradniško đrnStvo neče spoštovati. Po pravu in po zakonu kličemo: Caveant consules in Vinogradniško društvo pojdi v konkurs! Volilno gibanje. Pozor na volilne imenike I Volitveni razpis deželnega predsed stva, glasom katerega se volitev poslancev iz kmetskih občin vrši dne 12. septembra, se je objavil po vseh občinah in sedaj se začne velevažno reklamaoijsko postopanje. Opozarjamo vse somišljenike, naj skrbno pazijo, kdaj nabije županstvo na občinski tabli naznanilo, da so volilni imeniki skozi osem dni razgrnjeni na vpogled in jih prosimo, naj se z vso odločnostjo in pazljivostjo posvetijo rekla macijskemu delu. Vsa pojasnila itd., kar jih kdo želi, daje brezplačno .Izvrševalni odbor na rodno napredne stranke v Ljubljani". * * Shod volilcev. Kandidat za deželnozborski mandat dolenjskih mest g. dr. Ivan Tavčar pri redi na dan 11. avgusta v Novem mestu shod volilcev. Temu shodu bedo sledili shodi še v drugih dolenjskih mestih. * * * Planinski vodovod. S Planine se nam piše: Vaše vesti o našem vodovodu zanetile so ogenj v slamnatih glavah naših klerikalcev. Pri volitvah bi radi na liberalce zabavljali, po volitvah bi pa zopet radi, da bi jim dežela s pomočjo napredne večine gradila vodovod! In sedaj, ko sts jim povedali, da se ta špekulacija ne bode posrečila, sedaj so ogorčeni in moral:čno razburjeni. Stvarnik te moralične razburjenosti pa so tolsti naš očka Podboj; komaj so prečitali .Narod", takoj je moral župan sklicati svoje občinske očake. In zbrali so se v sejo in slo vesno sklenili — protest proti pisavi .Slovenskega Naroda" o „prepotrebnem in po ljudstvu tako zaželjenem vodovodu v Pla nini". Vse skupaj so lepo spravili v košaro, ter je s Podbojevim žegnom odposlali na Kje polja nam ležć, kjer vzrasel naš bi riž? Pšenice naše zlate kje valove veselo ziblje nam poletni vroči piš? Kje klasje nam zon, ki da nam hrane nove? Stebliča ni za nas, ni trave nima log, ne bilke nima svet za nas nikjer okreg. Imajo v gozdu jame svoje vse zveri; in tioa najde v senci drevja ubežišče, kjer gnezdo sebi in mladičem si zgradi, da vsi imeli v njem bi mirno zavetišče... Kje pa zagleda otrok Parije v ta božji svet? 01 zibeli do groba je brez doma in proklet.... Ko mrak večerni pade črez ravan in log in že s čarobnim plaščem svojim svet edene, prižene slone svoje Padial si v svoj ostrog, in Sudra pevajoč se v tihi hram zaklene-.. Obema tečni je večerni pir gotov — kje najde Parija svoj gostoljubni krov ? In ko pokriva zemljo črna, tiha noč in s tajnimi odganja skrbno ženstvo znaki od hiš in od ljudij duhove zlobne proč, in ko vse živo spava ž* v globokem mraki: Kje Parija pa najde prenočišče si? In kje ležišče siromak poišče si? Ko pride smrt, topi družina se v solzah, vrši nad mrtvecem zdaj žrec obred ločitve; v grmado vliva balzam na Človeški prah, in dušo spremljajo pogrebne v raj molitve z veseloj nadoj, da vstajenja pride čas... A nam vstajenja ni, in ni bogov za nas! Preložil A. Aškerc. deželni odbor v Ljubljano. In sedaj Vas bo ta okrcal, da se Vaš .šefredakter" dr. Iv. Tavčar niti v deželni odbor več ne bode upal! Ali pa morda pride tudi deželni odbor do prepričanja, da je protest občinskega odbora v Planini ravno tako malo vreden, kakor je malo vreden blagoslov župnika Podboja, ki visi sedaj nad „prepotrebnim in od ljudstva tako željno pričakovanim vodovodom v Planini". Prav ste imeli, ko ste pisali, da bi bil že zadnji čas, da se spametujejo naši možje. Žalibog, da ni mnogo upanja, ker tiče vsi v žepu našega župnika. Ali končno bo stvar ostala le taka, kakor vi trdite: našim Planincem ostal bo Podbojev žep, vodovod bo pa Sel tja, kamor je Sla zavednost nekdaj naprednih planinskih občanov. To zavednost je vrag že vzel; vodovod pa ravnokar jemlje! Smo pač občina samih farških in knežjih kimovcev! Knez nas je pripravil ob naše gozdove, župnik pa nas pripravi ob vodovod! Ljubi Planinci, kaj hočete še več ? _ V I J ubijani, 3 avgusta Spravna akcija na Češkem je pač zopet ponesrečena za večjo dobo. Narodna napetost med Nemci in Čehi se je v zadnjem času še povečala, ter se je nasprotje poostrilo. Velike in grde demonstracije Nemcev v Karlovih Varih proti Čehom, ki so bili pretepani, ranjeni, ome-tavani z jajci in žaljeni na najbrntalnejše načine, so vzbudile med Čehi splošno ogorčenje. V Plznu so se primerile te dni večje demonstracije Čehov proti Nemcem ter so se tudi pobijala okna po nemških društvenih hišah. Dočim pa je bila policija v Karlovih Varih lena in nebrižna, je postopala v Plznu proti Čehom jako odločno. Razbor jen je raste tudi po dragih čeških mestih. Z demonstracijami v Karlovih Varih se je in se bo bavil tudi praški občinski svet. Razen tega nastopajo nemški radikale i jako drzno proti vsaki spravoljubnosti dru gin nemških strank na Češkem ter se vrše* radi tega po listih najrezkejše polemike. Za deželnozborske volitve se pripravljajo Nemci jako agilno, ter bode boj s Č«hi mnogekje prav hud. Tako je sprava med Čehi in Nemci zopet za dolgo dolgo pokopana. Albanija In Italija s Črnogoro. Očividno je, da si zna Italija na vse možne načine odpirati Albanijo za svojo trgovino. Italijanske trgovinske ladije so v vseh albanskih lokah, z malimi parniki pa prodira italijanska trgovina tudi v središče albanske zemlje, kamor avstrijska trgovina doslej še ni prišla. Italijanski vpliv uspešno izpodriva avstrijskega, ki je vedno manjši. Italija dela tudi z denarjem in podpira albanske trgovce v deželi. Čudno pa je, da Albanci Črnogorcev vzlic vsemu dobrikanju in vzlic zvezi Italije in Črnegore ne marajo, nego imajo do Turkov vse simpatije. Poroča se tuli, da se preganjanje srbskih učiteljev ne vrši brez vzrokov, kajti učitelji agitirajo za Veliko Srbijo in to celo v šoli. V Albaniji stoji za našo državo prav slabo, in naša trgovina se podvezuje tuli na Balkanu. Dogodki na Kitajskem. Kitajski dvor se menda še dolgo ne misli vrniti iz Singanfu* v Pekin, kar je jako sumljivo, i krat u se namreč javlja, da so se začeli boksarji v pokrajinah Čili in Šantung resno gibati ter so dosegli proti kitajskim vojakom že večje uspehe. Na severozahodu Kitajske je bilo nedavno umorjenih 15 katoliških duhovnikov. Pomorili so jih mohamedanski Kitajci, med katerimi živi zloglasni mohamedanski ge neral in največji sovražnik tujcev, Tung fuhsiang, ki se je pri obleganju poslaništev v Pekinu posebno odlikoval s surovo besnostjo. Tungfuhsiang je sila bogat mož, ki ima svojo lastno vojsko, katero plačuje sam iz svojega. Tudi svoj arzenal ima Tungfuhsiang. Sedaj je baje izdal ukaz, da se mu vrne njegov denar iz vseh velikih podjetij, posojilnic in trgovišč, kar je pro vzročilo največjo paniko. Pripravlja se vse kakor nekaj posebnega. Rsakcionarci se gibljejo. Vojna v Južni Afriki. Poročila v angleških listih o konfisciranih pismih med Reitzem in Botho so bila torej vendarle zlagana. Reitzova soproga je izjavila, da ni njen mož nikdar pisaril takih obupanih pisem, nego so ei jih se stavili angleški generali sami v ta namen, da bi dvignili upadajoči pogum in umira jočo bojevitost angleškega naroda. Tudi ni resnično, da bi bili Angleži malone Steijna v mestecu Reitzu ujeli, ker ga tam sploh ni bilo. Iz Lonrenzo Marqaeza poročajo, da je vdrl močan oddelek Barov s topničar-stvom blizu steka reke Limpopo in Pafari na portogiško ozemlja Generalni guverner v Lourenzo-Marqaezu je odredil takoj, da preganjajo Bure konjeniki in topničarji, tudi portugiška guvernerja v Zari in Inham-bana sta že poslala svoje čete Vsi portu-giški vojaki so pripravljeni na boj. Gotovo pa še ni, ali so pri bežale samo barske žene z otroci in starci, ali pa so resnično vdrli oboroženi in bojeviti Bari. Vest, da odloži Kitchener končam avgusta nadpoveljništvo, se ne prereka, pač pa se imennje poleg Lyttletona kot njegov namestnik sedaj tudi general Blood. Tega je bil poklical Kitchener iz Indije, da prevzame za Frenchom operacije v vshodnjem Transvaalu. Ali niti Blood ni dosegel nikakega večjega uspeha, tako da sedi sedaj Botba mirno v Ermela. Kraitzinger, nadpoveljnik čet v Oranja, je izdal proklamacijo, v kateri prepoveduje transportirati živila k Angležem ali odvajati konje na angleško ozemlje. Kafrom in mešancem, ki služijo Angležem kot vohuni, je zagrozil, da jih postreli- To se je pri Dornriverju te dni tudi že zgodilo, kjer so Buri ujeli večjo angleško patruljo, pri kateri so bili oboroženi Kafri. Bari so Kafre postrelili in tudi nekega holandskega vojaka Da ima Kriiger še vedno upanje na zmago, dokazuje to, da je odk'onil ponudbo Viljemi&e holandske, da posreduje za mir pod tem pogojem, ako se Bari odpovedo neodvisnoti in se zadovolje z avtonomijo. Kriiger je tak mir odklonil, češ, tudi Wa ahington se je v najtežavnejših razmerah boril 7 let za neodvisnost ter končno zmagal. Ljudsko štetje v Ljubljani. (Konec.) Moštvo in ženstvo sta si glede Ste vila onih, ki ne znajo niti brati niti pisati, bila in ostala numerično relativno precej enaka, da pa moštvo prekaša ženstvo v kategoriji onih, ki znajo brati in pisati za toliko, za kol kor nazadnje napram ženstva v kategoriji prebivalstva, ki zna samo brati. Glede občevalnega jezika je pred vsem omeniti, da so sedaj v Ljubljani zastopane vse narodnosti, katere se pri prebivalstvu, pristojnem v deželah tostran Litave sploh vpoštevajo, zastopane, torej tudi rumunska in mađjarska, kojih leta 1890 ni bilo. Najmočnejše po številu, absolutno in relativno, je in je ostalo prebivalstvo, ki je opisalo slovenski občevalni jezik; drugo je bilo in je ostalo prebivalstvo z nemškim občevalnim jezikom. Vse ostale narodnosti skupaj niti pr.blizno ne dosezajo prej omenjenih dveh Slovenski živelj je v Ljubljani v obče napredoval za dobra 2 odstotka, nemški je pa za ravno toliko nazadoval; razmerje ostalih narodnosti je ostalo v bistvu nespremenjeno. V Ljubljani se je naštelo namreč ltta 1890. vsega skupaj 24.200 ljudij ali 814% s slovenskim, 5127 ali 17 3% z nemškim, 389 ali 1 3% z drugimi občeval nirai jeziki. Zdaj je pa v Ljubljani 29 732 ali 83 5% ljudij s slovenskim, 5423 ali 15 2% z nemškim in 445 13% z drugimi občevalnimi jeziki. Nazadovanje nemštva pripisuje mestni magistrat dejstvu, da je jako veliko nemških družin po potresa ostavilo Ljubljano, ki se niso semkaj vrnili. Nasprotno pa je ravno potres izvabil jako veliko delavskega, — skoro brez izjeme slovenskega — ljudstva v Ljubljano, ki je našlo ta svoj stalen zaslužek. Glede občevalnega jezika je strogo ločiti med civilnim in med vojaškim prebivalstvom. Pri vojaškem prebivalstva so se razmere v zadnjem lOIetji bistveno spremenile. Leta 1890 se je naštelo v garniziji 1535 ali 719 % Slovencev, 515 ali 24 1 <% Nemcev in 86 ali 4— % vojakov drugih narodnosti; zdaj pa 910 ali 37 4 % Slo vencev, 1538 ali 60 8 in 45 ali 1 8 % vo jakov drugih narodnosti. Število Nemcev se je torej potrojilo, Število Slovencev pa za dobro tretjino skrčilo. Uzrok temu je sprememba v posadki glede pthote. Leta 1890 je tvoril glavni del pehote kranjski pešpolk, zdaj ga pa tvori srednje in zgornještajerski, popolnoma nemški. Vojaki ostalih narodnosti so tvorili poprej 4.— % zdaj pa 18 %. Pri civilnem prebivalstva ni takih bistvenih razlik. Ta se ponavlja prav za prav le ono, kar je bilo zgoraj glede prebivalstva v obče že omenjeno. Z natančnim razmerjem nas seznanja sledeča tabela, ki kaže ljubljansko prebivalstvo po občevalnem jeziku v relativni razdelbi po posameznih mestnih oddelkih: Dne 31. decembra 1890 1900 ■ "O •o -.s n o S) s u S, 2 a — r-r a a •—> co u mi naprednimi krogi. — Vstopi tedaj vsakdo v naše kolo, kdor išta prijaznega odpočitka in zabavnega razvedrila, kdor si heče nabrati čilih močij za nadaljni trud! — Ludu s animo d« bet aliquando dari, ad cogitandum melior ut redeat tibi! Natančnejša obvestila daje odbor. Oglase sprejema društveni blagajnik, gosp. med. Bela Č e š a r k, Ljubljana, Šelenburgove ulice. fcsT Dalj« v prilogi. Narodu" §t 176, dn6 3. avgusta 1901. Priloga »Slovenskemu Preverjen, da se odzovete gg. visoko-iolci in abiturijentje tema vabila v kar naj-večjem Števila, Vam klice odbor .Save" krepki bratski: .Na zdar!" Ljubljana, 3. avgusta 1901. Za odbor: teh. Janko Krsnik, phil. Fr. Kobal, t. C. predsednik. t. č. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 avgusta. — Osebne vesti. Deželnovladni svetnik g. Ludovik marki G o z a n i je imenovan referentom deželne komisije za agrarske operacije, deželnovladni svetnik g. dr. Lu dovik Thomann pl- Montalmar pa refe rentovim namestnikom. — Postajenačelnik v Grosupljem, g. Jakob Mule je premeščen v Trst, na njegovo mesto pride iz Ljubljane pristav g. Fran Ko k al j. — Instalacija ljubljanskega župana. Danes ob 11. dopoldne se je vršila slovesna instalacija župana g Iv. Hribarja. V .Mestnem domu", čegar hodniki, stopnjice, zlasti pa velika dvorana so bili veleokusno z zelenjem, cvetlicami in preprogami okrašeni, se je zbralo poleg obč. svetovalcev, raznih oficialnih zastopnikov uradov, zavodov, društev in korporacij toliko najodlič nejšega občinstva, da je bila dvorana polna. Točno ob 11. uri je dospel zastopnik dež. predsednika barona Heina g dvorni svetnik grof Schaffgotsch, katerega je spremljal g. okr. glavar Haas, ter govoril takole: Slavni občinski svet! Nj. ces. in kr. apost. Veli Čanstvo je z Najvišjim odločilom z dne 20. julija blagovolilo potrditi županon l)ub-Ijanskega mesta g. Iv. Hribarja. Najprej naj Vam, gospod župan, izrazim svoje izkrene Čestitke, da ste izvoljeni tretjič županom Ljubljani ter se Vam je podelilo najvišje dostojanstvo, kar ga more podeliti meščanstvo. Čestitam pa tudi obč. svetu da je iznova izvolil svojim načelnikom moža izredne nadarjenosti in neumorne delavnosti, ki si je že pridobil ne venljivih zaslug za naše mesto. Če je mogel g. dež. predsednik baron Hein že pred leti naglašati, da se je storil že velik del načrta za prenovitev mesta, moram konstatirati danes, da se je od tistihmal zgodilo še mnogo mnogo več, odprle so se nove cest«, odprla nova kopel, nova elektr. že leznica se otvori v kratkem, takisto se odpre kmalu novi most Franca Jožefa ter se otvori nova lepa dekliška Šola. Kmalu se reši tudi vprašanje glede juž. kolodvora, ki se je končno sklenilo te dni. Ustanoviti pa bo nnjno treba še mestno tržnico, ureditev odvažanja smeti, najvažnejše pa je nadaljevanje kanalizacije. Prepričan sem, da bo slavni obč. svet to delo nadaljeval, kakor ga je oskrboval doslej. Nemško nadaljuje je izrazil govornik željo, naj bi obč. svet in na čelu mu g. župan delovala tudi poslej za procvit ljubljanskega mesta, vendar pri tem tudi v bodoče kakor doslej skrbela za to, da se meščanstvo ne pre-oblaga s stroški in da se vse, kar ni ne-obodno potrebno, če le možno odgodi ali vsaj omeji. Govornik je obžaloval, da del meščanstva, ki se odlikuje tudi z inteligenco in s plačevanjem davkov, v obč. svetu ni zastopan, a ne oziraje se na to anomalijo in ne preiskuje vzroke tega obžalovanja vrednega dejstva, pričakuje govornik, da bode nemško meščanstvo tudi poslej odlikovalo se z lojalnostjo, objektivno sodbo in požrtvovalnostjo. Govornik želi končno, da bi vladala tudi poslej med meščanstvom in vojaštvom tista harmonija, kakoršna je vladala doslej. Zato naj bi skrbel g. župan. Nato je župan Iv. Hribar v smislu § 21. obč. reda prisegel v roke g. grofa Schaffgotscha. Župan* Hribar je zahvalil Nj. Veličanstvu, min. predsedniku dr. pl. Koerberju in dež. vladi za svojo potrditev županom ter govore o vedno širšem delokrogu mestne uprave in o vedno večjih bremenih, katere mora nositi občina, z zahvalo konstatiral, da je dež. vlada obč. upravo vedno podpirala in bila meščanstvu naklonjena. Govornik je dejal, da bode delaven za napredek mesta, za prosveto in svobodomiselnost Slovencev, kakor tudi za enakopravnost ljubljanskih meščanov tudi poslej, ter da ne bo kot zvest sin svojega naroda dovolil nikdar, da bi se kratile našemu jeziku zakonite pravice. V stagnaciji in nedelavnosti ni spas mesta, nego v neumornem napredovanja. Nato je govoril o bodočih nalogah obč. sveta in mestne uprave ter konstatiral, da bo skrbel tudi za bodoče, da bo Ljubljana, ki že sedaj toli krasno procvita, napredovala in rasti a vsestransko. Nato so se poklonili županu obč. svetniki, v imena katerih je govoril g. dr. vitez Bleivveis, mestni magistratni uradniki, za katere je govoril g. ravnatelj Vončina, o. kr. mest Sol. svet, v imena katerega je bil govornik g. stol. kanonik Za mejo; kuratorij viSje deki. Sole — govornik gimn. ravnatelj Se-n e k o v i č; — mestne ljudske Sole — govornik g. ravnatelj Raktelj; — mestni župniki — govornik g. kanonik Rozman; — stalni zdravstveni svet — g. vitez dr. B 1 e i \v e i s ; direktorij mest. užitninskega zakupa — gosp. ravnatelj Senekovič; mestna hranilnica — obč svetnik g. A. Klein; — okraj, načelniki in oskrbniki ubogih — g Trtnik; — ustanova meSČ. imovina — za upravo g. prof. Gnezda; ljubljanski gasilci — gosp. načelnik Lnd. Št n cel j. Vsem gg. govornikom je odgovarjal g. župan, zahvaljujoč se za dosedanje delovanje in zagotavljajoč, da bodeta me srni obč. svet in župan delovala tudi za vse mestne zavode in korporacije tudi doslej z vso vnemo. S tem je bila instalacijska slavnost končana. — Govor g. župana Hribarja prinesemo v ponedeljek. — Simon Gregorčič — županu Hribarju. Povodom današnje instalacije je poslal Simon Gregorčič županu Hribarju naslednjo čestitko: Dragi župan! Za novo v župana častno izvolitev In v to od cesarja Ti čast potrditev Čestitke Brcne". Pri Tebi bo tretjega moje arce . . . Saj bela Ljubljana Za tabo kdaj boljšega najde župana?! — Ljubljanski občinski svet je imel sinoči sejo, kateri je predsedoval župan Hribar. — Po poročilu magistratnega ravnatelja Vončine so bile oddane razne meščanske podpore. — Zgradbo kanala ob justični palači po Cigaletovih in Miklošičevih ulicah se je po poročilu obč. svetnika Žužka sklenilo oddati stavbeniku Filipu Zupančiču za 48.515 K. Kanal, za kateri prispeva država 10 000 K, mora biti v treh mesecih gotov. — Za razne poprave v šolskih poslopjih se je dovolilo 2969 K. (Poročevalec Žemljic). — O inženerja Wa-genfuhrerja ponudbi za izvensodno poravnavo je poročal obč. svet. Plantan. Obč. svet je Wagen fuhrerju za napravo vodnjaka pri elektrarni izplačal vse, kar mu po izreku izvedencev gre. Faktično ima občina še od Wagenjuhrerja tirjati 137 gld 38 kr. Wagenfuhrer pa se je postavil na drugo stališče in zahteva po advokatu Venoajzu nad 20 000 K doplačila. Magistrat je vso stvar izročil mestnemu pravnemu konzule nt u dr. Mundi, ki je podal obSirno in vsestransko mnenje. Na tej podlagi se je sklenilo odkloniti Wagenf hrerjevo ponudbo za izvensodno poravnavo in Wagenfuhrerju naznaniti, da naj nastopi redno pravdno pot, ako misli, da ima res kaj terjati. — Po poročilu obč. svet dr. S t are ta se je sklenilo napraviti betonski kanal od jubi-lejske ubožnice do Zaloške ceste po predloženem načrtu. Tioški ne smejo znašati nad 16 000 K. Kanal mora biti gotov do 31. oktobra. Obč. svet. Tur k je zgradbo toplo priporočal, povdarjaje, kako neopravičeno je očitanje, da občina nič ne stori za Vodmat. Izrekel je nado, da bodo tudi Vodmatčani občini prišli nasproti, kakor občina njim. — Po poročilu obč. svetnika Žužka se je dovolilo 955 K za napravo kanala čez Franc Jožefov most, v kateri kanal se položi kabel. — Po poročilu obč. svet. Senekoviča se je sklenilo razširiti skladišče za premog pri elektrarni in se je dovolilo v ta namen 3000 K. — Koncem seje je obč. svetnik Predovič interpeliral zastran nove domobranske vojašnice, na kar je župan pojasnil, kako stvar stoji. Sledila je potem tajna seja. — Nov klošter . . . Oj trikrat srečna Kranjska! Postala si pravi eldorado za vsakovrstne menihe in nune. Kloštri se množe, kakor gobe po dežja. Dobili smo klošter v Zatišino. klošter v Pieterje, klošter na Brezju. V ČemSenik pridejo menihi, trnovsko vojašnico so kupili jezuvitje, v graščini v Rudniku se naselijo Salezianci, in Se ni konec. Zdaj napravijo frančiškani nov klošter, in sicer v prijazni ribniški dolini pri Novi Štifti. In vse te nepotrebne ljudi naj redi revna naSa dežela. Ni čuda} če ljudstvo trumoma beži na Nemško in v Ameriko. — Prosimo pojasnila. Po vsem Gorenjskem, slasti v Kranja, pa tudi v Ljubljani, se mnogo govori o usodi hranil nične knjižice, glaseče se na 10000 K, ki se nahaja sedaj v rokah kranjskega tehanta K obla rja. .Gorenjec" je že zadnjic to stvar omenil, a sicer jako zgovorni Koblsr se ni oglasil z nobeno besedo. Danes prosimo pojasnila, in sicer vsestranskega pojasnila. — „Radost v Gočah". .Gorica", revno glasilo gospoda Gregorčiča, ima tik ljubljanskega .Slovenca" privilegij, da sme zapisati največje neumnosti in gnjusobe, ne da bi se razburilo par goriSkih profesorjev, ki Se stoje za njo. Nje najnovejša duhovitost kaže se v tem, da imenuje naprednjake .naprd njake" Ko smo prvikrat čitali to fars ko oatudnost, menili smo, da imamo pred sabo tiskovno pomoto, ali potem smo videli, da se je vrstil .naprdnjafc" za .naprdnjakom". V očigled ti pobožni straniščariji prišla sta nam nehote na misel dolga, prostorna in velika nosova dr. Gregorčiča in dr. Kosa! Kako naj ta dva pri .Gorici" shajata, če jima vsaki trenotek silijo v nos — naprednjak!! Še druga neumnost je tisti dan pisala se v .Gorico". Z GoČ piše ji kurat Ferjančič, ki pri ti priliki hvali samega sebe, da kar do neba smrdi, da so vsi Go-čani svojih obtožnic tako veseli, da od veselja vriskajo in pojejo. Kaj bo šele potem, če se obtožnice spremene v obsodbe. Potem bo kurat Ferjančič brez dvojbe sredi GoČ od sama radosti plesal— kankan! No, pa čakajmo! Saj bomo o tem svoj čas čitali v .Gorici"! — Kranjska mu je preslaba I Vzorni katoliško narodni rodoljub dr. Ivan Šuster-čič si je letos odbral za svoje letoviSče — Švico in se mndi s celo rodbino že dlje Časa tamkaj. Sicer ima dežela Kranjska vse polno najlepših letovišč, in tudi za komfort je na primer pri Mallnerju na Bledu v hotelu v Bohinju in tudi drugod tako izborno skrbljeno, da so zadovoljni celo naj8itnejši angleški lordi, ali dr. Ivan Ša steršič je tako razvajen in zaničuje Kranj ako ter njena le ovišča tako, da mu ni obstanka doma, nego si je šel hladit živce v — Švico. Upamo, da se vrne zdrav in utrjen v domovino. — Čudna so pota božje previdnosti. Nekje na Dolenjskem ali na Notranjskem, kraj in ime iz krščanske ljubezni zamolčimo, živi župan že precej v letih, pa vendar prav mladega klerikalnega prepričanja. Ravno tako mlada je njegova ženica, polna in brhka, da je je vesel oče župan, in veseli so je tudi drugi. V vaa je prišel pred nekaj meseci mlad kaplan, ki je začel v županovo hišo zahajati, in sicer prav pogosto. Prej kot ne, da bi glavo občine še bolje potrdil v klerikalnem prepričanju. Zraven pa se je gotovo veselil tndi županove matere, pa vse v mejah dostojnosti in sta novskih svojih predpisov. Ponos našega župana je bila mala kočijica z bliščečo se strešico in z mehkimi blazinami pod to strešico. Samo, če se je v nedeljih kam peljal, ali, če se je peljal na kako božjo pot, rabil se je ditični ta voziček. Drugače pa je stal, z belo rjuho pregrnen, v prostorni veži županove hiše, v veži, v kateri je na večer prav hitro tema nastala, in katere tlak je bil nagnen navzdol proti veznim vratom. Vse to pa v namen, da se je voziček lažje iz veže izvlekel, kadar so ga rabili. Nekega večera, ko je v veži že vladala zamorska tema, pa se je pripetila mala nesrečica. Sam od sebe se je namreč sprožil voziček ter s hruščom zdrknil po veži na vzdol, in pri veznih vratih na prostor pred županovo. Sosedje, ki so sedeli na klopeh pred svojimi kočami, prihiteli so, da bi kočijo zopet v vežo potisnili. Pa glej, čudo golemo, ko se približajo, opazijo, da sedita v kočiji mati županja in mladi gospod kaplan! In sedaj ugiblje cela občina, kako sta ta dva prišla v županovo kočijo, in kaj sta tam iskala? Res, čndo golemo! — Oh, zdaj pa nikdar nikdar več, veselje preč je, preč .... Urška je bila velikv tercijalka, imela je precej drobiža pod palcem in je bila hudo vneta za duhovniški stan, da je srčno želela priti kot kuharica kam v farovž. O tem je sanjala noč in dan. Seznanila se. je z mladeničem, ki je študiral in temu je razodela svoje srčne želje.. Mladenič je tolažil pe-tično devico, ter ji razodel, da bi baš on vzel njo za kuharico, ko bi mogel študirati za duhovnika. Sklenila sta torej pakt; devica je trošila za ubozega dijaka, trosila za semeniSčnika in vse potrebno oskrbela za novomašnika, ter se kopala v blaženih sanjah bodoče farovške kuharice. Zadnji dar presrečne device novomašniku bilo je nekaj tucatov finih žepnih robcev z vezenim monogramom bodočega kaplana. Revica ni takrat niti slutila, da jih bode sama potrebovala. S tem zadnjim darom je bila izčrpana devičina denarnica. Novo-mašnik je dobil nekje na Kranjskem ka-plansko mesto, a uboge Urške ni vzel seboj marveč izbral si drugo kuharico »Der Mohr hat seine itd.« — Revica je postala vsled tega plemenitega čina skorojbla-zna. Vsem znancem in znankam se bridko pritožuje, svoji prijateljici-kuharici nekje na Kongresnem trga pa je bolestno zaupala: »Oh Micika, jaz nimam nobene vere več! — Zdravniška zbornica kranjska. Po postavi z dne 22. decembra 1891 o ustanovitvi zdravniških zbornic, mora se vsaki zdravnik, ki se naseli v okolišu zbornice in je zbornično obvezen, zglasiti pri dotični zbornici, ter vsako spremembo svojega bivališča v teku 14 dnij naznaniti. Zavezan je spolnjevati vse zahteve zbornice, ki izvirajo iz nje kompetence. Ker se te določbe pogostoma prezirajo, opozore se zbernično-obvezni zdravniki v njih lastno koriat na nje, da se morajo takoj pri zbornici javiti, ter vsako spremembo bivališča v teku 14 dnij naznaniti. S zavarovalnicami zoper nezgode sklenila se je sledeča pogodba: 1. Zavarovalnica izroči takoj, ko je sprejela naznanilo poškodbe, zdravniku dotične stranke obrazce za poročilo (začetno in končno) s frankiranim obratnim kuvertom. 2. Zdravnik odgovori takoj na vprašanja začetnega po ročila, ter pošlje izpolnjeni in podpisani obrazec direktno zastopstvu zavarovalnice, od katere ga je prejel. Istotako mora zdravnik po končanem zdravljenju, najkasneje po doseženi sposobnosti za delo, izpolniti in poslati obrazce za končno poročilo. 3. Zavarovalnica varuje kolikor le mogoče tajnost zdravniškega poročila 4 Zavarovalnica plača za skupno tako poročilo (začetno in končno) dotičnemu zdravniku takoj po sprejemu končnega poročila svoto 6 kron. 5 Pravice zavarovalnic, imenovani honorar odtegniti od odškodnine, se s tem ne tangirajo. 6. Glede honorarja, ki presega navedeno pogodbo, se pogodi zdravnik sam s stranko. 7. Zavarovalnice izdajo za ta poročila kolikor mogoče j* d no t ne obrazoe. Zdravniški minimalni tarif, katerega je sklenil shod zbor • nično-obveznih članov dne 26. aprila 1901, in katerega je odobrila zdravniška zbornica kranjska v svoji seji dne 30. maja 1901, in sicer za Ljubljano, kakor tudi za o stalo deželo, razposlal se je ravnokar vsem zdravnikom na Kranjskem, ker se je tudi zdravniško društvo v Ljubljani jednoglasno pridružilo tem sklepom. P. n zdravniki blagovoli naj se v danem slučaju posluževati teh določil ter se v praksi po njih ravnati. — Splošno slovensko žensko društvo. Ker so se nekatere članice oglasile druge dneve, opozarja odbor iznova vse one, ki so že pristopili društvu in ki hočejo pristopiti, da je odprta društvena knjižnica vsaki četrtek od 6.—8. ure in vsako nedeljo od 4.—6. ure. Društvu je» došlo v zadnjem času zopet precej novih, jako lepih knjig ter utreže lahko vsem častitim članicam s čtivom, kakoršnega si katera želi. — Izlet ..Gorenjskega Sokola" v v Žabnico. »Gorenjski Sokol« je nameraval prirediti v Žabnico skromen izlet, a zanimanje za ta pohod rastlo je čimdalje bolj in minolo nedeljo je privrelo v Žabnico od vseh stran toliko ljudstva, da smo preživeli v prijazni gorenjski vasi res pravi narodni praznik. Udeležile so se veselice škofjeloška čitalnica z zastavo in gasilni društvi iz Škofje Loke in Stare Loke. Došlo je na stotine narodnega občinstva iz Kranju, Škofje Loke in Ljubljane. Zabnica je bila menda polnoštevilno navzoča, iz sosednih vasij pa se je zbralo nebroj kmetskega ljudstva. Navzlic tisočero udeležencev je zavladal vzoren red. Opa-ževati ni bilo niti najmanjšega nasprotstva. Kmet je prijateljski, da prisrčno občeval z meščanom. Zanimal se je za telovadbo, poslušal je pozorno govornike in pritrjeval njih besedam. Raz velikanske mlaje so vihrale trobojnice v pozdrav gostom in nad vso to krasno sliko pravega narodnega življenja in mejsebojnega spora-zumljenja se je razprostiralo jasno sinje poletno nebo . . . »Gorenjski Sokol« na. čelu z godbo kranjskega gasilnega društva, je prikorakal, broječ krog 40 članov v društvenih opravah, ob 1;a4. uri na Žabnico, kjer ga je navdušeno sprejela zbrana množica. Učitelj g. Potočnik je pozdravil izletnike s krepkim nagovorom v imenu napredne Žab niče. Starosta »G. S.« g. Ciril Pire se je zahvalil za prisrčni pozdrav in nepričakovano krasen vsprejem. Ob 5. uri se je pričela javna telovadba. Proste vaje, h katerim je igrala krajnska godba, je proizvajalo 20 Sokolov. Ce se oziramo na to, da so nastopile večinoma nove, še ne izvežbane moči, moramo priznati, da so proste vaje izvršile dokaj točno. Pod vodstvom g. K. Leigerja je potem nastopilo troje vrst na orodju in sicer I. na bradlji in konji vzdolž; II. na drogu in bradlji; III. na konju v sir in drogu. Posebej je nastopila I. vrsta na drogu in žela s svojimi vratolomnimi, a ob enem lepo izvedenimi vajami obilo pohvale in ploska. Največjo pozornost so pa vzbudile krasne skupine na drogu in bradlji. Kakor pri vsakem nastopu, tako je pokazal »G. S.« tudi ob tej priliki, da je prvi in glavni smoter resna telovadba. Po telovadbi razvila se je sredi vasi neprisiljena zabava. Za okrepčila in postrežbo je bilo dobro preskrbljeno. Vladalo jo živahno in veselo življenje. Neumorno je svirala godba kranjskega gasilnega društva in dobro poznati moški zbor krajnske čitalnice je prepeval krepke zbore pod vodstvom g. učitelja Rusa. V premorih so nastopali govorniki. G. učitelj Potočnik nazdravi v imenu Žabničanov dr. Iv. Tavčarju. Med splošnim navdušenjem dvignejo krepki fantje priljubljenega voditelja. G. dr. Kušar bodri navzoče k odločnosti ter vztrajnosti in napije slovenski domovini. Starosta g. C. Pire se spominja onega znamenitega občnega zbora kmetijske družbe, pri katerem so Zabničani prvič tako odločno pokazali svoje napredno mišljenje. Zakliče krepek »Na zdar!« napredni Žabnici. G. dr. Tavčar, burno pozdravljen, govori v krasnih besedah o kmetskem stanu in napije samostojnemu, neodvisnemu slovenskemu kmetu. Nepopisna radost je zavladala po teh besedah mej ljudstvom in govorniku se je aklamiralo od vseh strani. Prišel je le prehitro čas ločitve. Gostje so že odhajali na kolodvor. Poslovili smo se iskreno od Ljubljančanov in kmalu na to od Ločanov in druzih okoličanov. Društva so pred odhodom priredila starosti »Gorenjskega Sokola« prisrčno ovacije Sokol in večina občinstva iz Kranja je pa do gorenjskega vlaka preživela še nekaj lepih trenotkov med vrlimi Zabničani. Prisedli smo se skupaj, rekla se je še marsikatera krepka beseda, prižigal se je bengalični ogenj, mladi svet se je pa vrtil po travniku ob zvokih godbe. Slednjič smo se tudi Kranjci morali posloviti od milih prijateljev. Sloves je bil nad vse ljubeznjiv, vršil se je pa še enkrat na škofjeloški postaji, kamor so spremili »Gorenjskega Sokola« žabniški možje in fantje. »Gorenjski Sokol« se je vračal z zavestjo, da je bil to jeden njegovih najlepših izletov. Da je pa isti uspel tako krasno, gre vsa zasluga naprednim Zab-ničanom, ki so storili vse, kar je bilo v njih moči, da smo se počutili v njih sredi kakor svoji med svojimi. Čast zavednim vaščanom! — Bohinjska železnica. Kopanje tunela, skozi katerega bo tekla železnica iz Bohinja na Goriško, se vrši s kranjske in z goriške strani, in sicer dosti hitro. Na goriški strani, pri Podbrdu, je tunel že 227 5 metrov globok, na kranjski strani pri Bistrici pa 340 metrov. Ves tunel bo 6180 m dolg. — Letošnje občno zborovanje učiteljskega društva za postojinski šolski okraj bode dne 6. avgusta ob pol 11. uri dopoludne v postojinski šoli. Razun običajnega dnevnega reda poročal bode g Drag. Česnik o predlogu: ,Na kak način bi se ustanovili nekaki pododbori učiteljskega društva za vsak sodnijski okraj postojin-skega okrajnega glavarstva?" K obilni udeležbi vabi odbor. — Letno poročilo čveterorazredne ludske šole v Zagorju ob Savi koncem šolskega leta 1900/1901. Iz tega izvestja povzamemo: učiteljskih močij bilo je pet. Koncem leta je bilo v vseh razredih 276 učencev; za višji razrad jih je sposobnih 204, nesposobnih ps 56, ostali so neizpra-šani. Šolsko leto 1901/1902 se prične 16. septembra 1901. leta s vpisovanjem učencev. — Velik požsr. V Goleku pri Vinici so otroci zanetili ogenj, ki je vpepelil pet hiš z njih gospodarskimi poslopji vred. Škoda znaša 20.000 K. — Štajersko-n emška znanost. Štajerskim slovenskim šolam se priporoča in usiljuje knjiga: .Praparationen ftir den hei-matknndlichen Unterricht unseres Heimat-landes Steiermark. Von N. Maierl". Ta knjiga je glede na našo narodnost uprav škandalozen parni let, in svarimo slovensko učitelj-stvo pred nabavo. V dokaz naj navedemo samo nekaj mest iz tega sramotnega pamfleta. .Die deutsche Sprachinsel Cilli. Wird von Deutschen bewohnt Die \Venden ver dingen sich bei den Deutschen als Magde, Knechte. Sie sprechen noch immer eine uns unverstandliche Sprache. Viele haben jedoch in der Schule deutach gelernt. Sie essen nuc Haiden- und Turkensterz. Die meisten aind Holzknechte und Arbeiter". itd. Jeden stavek bolj nesramen kot drugi. To se prodaja kot znanost in po tem se bo v nemških šolah tudi učilo. Skrbimo da se neumni in zlobni nemški pisači vsaj s slovenskim denarjem ne bodo podpirali. — Umrl je v Sv. Križu pri Ljutemeru mariborski kanonik dr. Ivan Kri zanič v starosti 59 let. Pokojnik je spisal več knjig nabožne in cerkvenozgodovinske vsebine. Bil je član štajerskega dež. šolskega sveta, v katerem pa se je le malokdaj spomnil slovenskih narodnih zahtev. V političnem oziru je bil strog klerikalec. — Skrivnosti celjske kazinske garderobe. Iz Celja se nam piše: Oj, ko bi znale stene kazinske garderobe govoriti, to bi pripovedovale zaljubljenih stvarij, kakšnih najpikantnejši francoski romani ne povejo. Celjani znajo uživati. Samo en izgled ... On je prodajalec v neki nemški trgovini — po svojem stanu je tedaj jako prozaičen mladenič. Ne tako ona — ona se bavi le z glasbo. Kako jo je lepo videti, kadar koraka s svojo mapo, okrašeno z plavicami, po mestnih ulicah Tako ponosno je nosila svojo glavico, kakor bi hotela vprašati: .Koliko stane mesto Celje?" Kaj čuda, če se je potem nbogi prodajalček vanjo zaljubil. Sedaj je pa vse preč: lju bežen in ponos! Kako je prišlo do tega?! Naša Romeo in Julija sta hođila prerada v kazino. Ona je Zofka, zato je rada posedala na zofi in on poleg nje. Tista zofa je stala v kazinski garderobi. Nesreča je hotela, da jih je nekdo motil pri njenem tete a tete. Indiskretni natakar ni glede tega držal jezika za zobmi in mislite si, kaj se je zgodilo ! Cela stvar prišla je tudi do ušes njenega papa. Papa ne bodi len — toži, seveda radi razžaljenja časti. Prva obravnava: Indiskretni natakar ter sotožena oštir in njega svakinja ne prekli-četa svoje trditve nego — nastopita dokaz resnice. O jej ! Kaj pa sedaj? Ali od tožbe odstopiti ali pa tožbo nadaljevati — misli si g. papa. Nič! Naj bo kakor hoče! Ce sem že začel enkrat hočem tudi dokončati, kajti: „Finiš coronat opus". Druga obravnava: Priča se vrsti za pričo. Vsaka pove naši Zofki celo dogodbo v obraz. Konečno pride še njen .galant", kateri se je prelevil med tem časom v .nongalanta". Tudi on se .zgrevan" izpove svojih grehov. Sodnik ga nekako poredno vpraša : „ Ali ste imeli res umazana kolena, ko ste odhajali? Zgrevani čestilec odgovori: .Res, od .gšefta". Sodnik na to : .Kakšen pa je tisti „gšeft", pri katerem si kolena pomažete?" — Splošen smeh med poslušalci. Na to vpraša sodnik našo devico: ,Nun, Fraulein, was sagen Sie dazu?" Ona se obrne proti očetu ter s patetičnim glasom reče: „Vater! Ich schwore dir hoch und theuer, ich bin unsehuldig!" Glas iz avditorija: .Freilich, wie der Drevfuss!" Konec obravnave: Natakar, oštir ter njega svakinja so oproščeni, ker se jim je dokaz resnice desetkrat posrečil. Ona pa toži sedaj: .Punkelček vezala bom . . .", in celjsko nemštvo, posebno pa trgovski naraščaj jo bode težko pogrešal. — Deželna uprava na Slatini. Celih 100 let si kuje štajerska dežela visoke kapitale iz kopališča Slatina, ki leži na izključno slovenskih tleh. Vendar morajo vsi, ki hočejo dobiti v kopališču kaj zaslužka, zatajiti svojo slovensko narodnost. Iz teh prisiljenih odpadnikov se je izci mila v stoletju nemška občina in — šulferanj-ska šola. Dokler morejo reveži delati, se Še preživijo, ako pa v starosti onemorejo, pa ne dobijo ničesar, ali pa mesečno pokojnino do — 4 gld. Poznamo revne slovenske ženske, ki so služile pri kopališčnih studencih do 40 let in več, a sedaj dobivajo na dan povprečno penzije 13 krajcarjev. Kako naj sirote živijo? In vendar je vrglo kopališče lansko leto deželi čistega dobička 69 367 K. Draga leta je dobička več. ker je bilo baš lani izjemoma veliko izdatkov. Kam gre ta denar? Dežela ga potrebnje za podpore nemškim društvom. — Ljubljanska meščanska godba nas prosi za objavo sledečega: Kakor je bilo iz zadnjih nastopov godbe razvideti, razvija se meščanska godba prav dobro, vendar pa je še marsikaj potreba, posebno v linancijelnem oziru, da bi bila še boljše in močnejša. Odbor prosi v prvi vrsti c. gospode in gospe redne člane meščanske godbe, da bi godbo tudi dalje podpirali, vabi pa tudi vs» prijatelje godbe za pristop, oziroma podporo, ker godba precej stane in jo je jnogoče le z večjimi denarnimi sredstvi vzdrževati. Pristop k godbenemu društvu imajo tudi cenjene gospe in gospodične. Kdor še ni član, blagovoli naj pristop ustmeno ali pa pismeno javiti odboru ali pa kakim posameznim g. odbornikom. Pri pobiranji vstopnine oz. članarine, katere zneske navadno pobira godbeni sluga, prejme vsak častiti g. pod-piratelj, oz. podpirateljica, list za vstopnino, dalje za udnino in tudi za celo leto list za prost vslop h koncertom, katere godba prireja. Meščanska godba ima med svojimi godci tudi nekaj oseb, kateri želijo kake službe za pisarje, sluge itd. in so godci večinoma izsluženi vojaki. Odbor se obrača tem potom na si. oblaste, urade, podjetja, tovarne, trgovce in obrtnike itd. naj bi blagovolili pri oddaji primernih služeb se blagohotno ozirati na godce meščanske godbe. Če bi odbor mogel spraviti nekaj godcev v primerne službe, stala bi godba velikomanj, pri vsem tem pa bi bila godba le dobra in tudi močnejša. Dalje se prosijo p. n. gostilničarji, kavar-narji, društva itd. da bi se kolikor možno meščanske godbe posluževali in tudi na ta način pripomogli za godbeni obstoj in razvoj. Godba je izvzemši nedelje in praznike pri lepem vremenu sedaj celi teden na razpolago, igra na pihala in godala in broji z gosp. kapelnikom vred 28 mož. Konečno se še si. občinstvu uljudno naznanja, da' godbeni odbor poučuje in iz-vežbuje mladeniče v svoji šoli, kateri imajo veselje za godbo v vsih inštrumentih. Kdor bi želel se poučevati v godbi, prijavi naj se lejgodbonemu odboru, potreba za mladeniča pa je ustmenega ali pismenega dovoljenja cenj. starišev, varuhov ali njih rediteljev. Ako se si. občinstvo ozira na vse tukaj navedeno, osiguran je nepolitični godbi gotov obstoj, katere potreba se čuti v vseh krogih meščanskega prebivalstva. — Pevskega društva „Ljubljana", velika vrtna veselica, spojena s „Coriandoli-Corao*, vrši se dne 11 oziroma 18. avg. t. 1. v Švicariji. Vse podrobnosti prihodnji teden. — Prvo zrelo grozdje prejeli smo danes iz Vipave. Grozdje je iz vinograda gospe Line Lulikove. — V zaporu okradla je Marija Hu-deževa Frančiški Fortunovi 2 K 40 vin. Okradenka je bila skrila svoj denar v no-govice, katere je dala v črevlje in jih obesila na zid. Ko je zvečer trdo zaspala, se je Hudeževa priplazila do črevlje v in jej denar ukradla. Zjutraj, ko je bila Hudeževa izpuščena, jo je Fr. Fortuna prosila, naj jej prinese duhana za nosljati. Hudeževa je bila zelo dobrovoljna in rekla, da bode duhan sama plačala. To pa se je F čudno zdelo, zato je pogledala v nogo vi ce in je videla, da je okradena. F. je tatvino takoj naznanila, in stražnik je tatico pripeljal nazaj v zapor k njeni prijateljici. — Tepež. Hlapca Franc Štempihar in Martin Lnžan sprla sta se na Poljanski cesti. Štempihar je vdaril Lužana a ključem po glavi in ga telesno poškodoval. — Povozil je danes dopoludne z bi-cikelnom na Turjaškem trgu hlapec Franc Čebul branjevko Marijo Hrašna, katere pa ni poškodoval. — Najden je bil na tukajšnji glavni pošti svitlo-siv havelok in svilnat dežnik. * Szilagvi — žrtve vročine. Budimpeštanski listi poročajo, da je zadela bivšega ministra Siilagvija kap radi silne vročine. Minister se je hotel umiti, a prišlo mu je slabo, da je omedlel ter se ranil na sencu in na licu. V omedlevici ga je zadela kap okoli polnoči. * Zagreb — nima vode. Radi silne vročine je nastalo v Zagrebu pomanjkanje vode Magistrat je odredil, da se sme voda rabiti le zmerno, sicer bodo potratljive stranke občutno kaznovane. Vsi vodometi so zaprti. Parki se pobrizgavajo le red kokdaj. * Pogumen častnik. Iz Kološa poročajo, da je med vojaškimi vajami padlo čvetero oboroženih husarjev s konj v reko Szamos ter izginilo v vodi. Ritmojster Sivo pa si je odpasal sabljo, planil v vodo ter rešil vse štiri ponesrečence v čoln. Častnik je jako močan Človek. Občinstvo je junaku burno ploskalo ter mu klicalo: .Slava!" * Gimnazijo sta hotela zažgati. V Frajburgu na Badenskem bila sta te dni obsojena dva dijaka ondotne gimnazije, prvi 15Ietni na dve leti, drugi 131etni pa na eno leto ječe, ker sta poskušala zažgati gimnazijo — v ta namen, da bi prej šla na počitnice. * Koliko se pokadi v Avstriji? Smodk, cigaret in tobaka se je 1. 1900 pokadilo za 211,251 299 K. Razen tega pa se je prodalo v inozemstvo tobaka, smodk in cigaret še za 1,871.743 K. Vsega skupaj seje torej skupilo za tobak i. dr. 213,123 042 K ali za 7,846 206 K več kot 1. 1899. Največ se je pokadilo na Češkem potem pride Nižja Avstrijska, nato Galicija, potem Moravska, nato Štajerska. Najmanj kade v Dalmaciji. Specialitet popušijo največ na Nižjem Avstrijskem, potem na Češkem in v Galiciji. Izmed cigaret se je popušilo dram 1403 milijonov, sport-cigaretpa 944 milijonov. * Hudiča so izganjali! .Nar. L." pišejo: Neverjeten dogodek poročajo iz Sicilije. V občini Alfa, v provinciji Palermo, bil je zaprt duhovnik, ker je posilil svojo nečakinjo. Pri preiskavi pa se je pokazalo, da je duhovnik člen zločestnega društva duhovnikov, ki se sami imenujejo .angeljska sekta* ! Njeni členi zlorabili si zlasti spo-vednice, kjer so ženske prepričavali, da imajo v sebi hudiča, in tega da more izgnati le kak član „angeljske sekte". Kako se je vršilo to izganjanje hudiča, tega niso smele razodeti, ker so bile pod prisego zavezane o vsem molčati. Morda tako, kakor pripoveduje to poredni Boccaccio? Najbolj čudno pa je, da je ta sekta izvrševala svoje satanske čine že pred 1. 1893, ko je škof iz Cbfale izdal okrožnico, v kateri svari duhovne svoje pred to druhaljo ter jih opominja, naj si z vsemi močmi prizadevajo zatreti „angeljsko sekto". Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. avgusta. Preliminarji resortnih ministrstev za 1. 1902 so, izvzemši jednega, že vsi predloženi ti-nančnemu ministrstvu, kjer se zdaj pripravlja proračun. Dunaj 3. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se zelo opaža, da se v Benetkah koncentruje 14 ladij broječa vojna eskadra italijanska. Dunaj 3. avgusta. Ogrski ministrski predsednik S z e 11 pride v nedeljo v Ischl k cesarju. Bruselj 3. avgusta. Transvaalski poslanik je baje dobil obvestilo, da je vsa kapska kolonija v revoluciji zoper Angleže. London 3. avgusta. Minister Cham-berlain je v parlamentu rekel, da bo večina angleške armade koncem septembra lahko zapustila Južno Afriko, ker tam ni več prave vojne. Nekaj Bu-rov ne bo nikdar mogoče vzado volj iti, mnogi pa da hrepene po mira Narodno gospodarstvo. — Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Promet z« prvo polletje 1901: sprejemkov 2 270.348 K 57 vin., izdatkov 2 264 200 K 72 vin, skupaj 4,534549 K 29 vin- Stanje hranilnih vlog 721649 K 28 vin. Stanje posojil 940 141 K 14 vin. Stanje naloženega denarja 1992 K Dalje v prilogi. "feUI Darila. Upravnlitvu na Sega lista so] poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Ob priliki izleta „Zagorskega Sokola" na Vransko nabrala neka goapica 3 K 80 vin. — Kronovič: Le-tovičarji kamniški na izletu dne 28. julija 1901 pri „Korelnu" 10 K 50 vin, pod geslom: „šibe Okornove družbe, varujta nas sv. Ciril in Metod". — Skupaj 14 K 30 vin. — Živeli! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoce, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francusko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2—11) Gospodu Juliju Sclmuiiiaiiuu. lekarnarju v Stockcrauu. Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 škat-ljic po poštnem povzetji pod naslovom: Josip SenTt, kopelj Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 1899. c (2517—9) Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Sehaumannu w Stoelterauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj se pošiljati 2 škatlici. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... M 11'— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 230 93T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. ■Lit" List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-nlnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Meteorologično poročilo. Viilna nad morjem 806-2 m. Srednji tračni Uak 736 0 mm. < Stanje Čas opa- baro-zovanja metra jv mm. Nebo i! 2. 9. zvečer 7318 17 8 sl.szahod del. jasno g 3 7. zjutraj 733 5 j 16*8 brezvetr. j oblačno |p 2. popol. 7344 ! 254 brezvetr.(sk. oblač. o Srednja včerajšnja temperatura 20 0°, noi-male: 19-7°. Dunajska borza Prilega „Slovenske mu Narodu" St 176, dn6 3. avgusta 1901- 37 vin. Stanje reeskompta 198 901 K 84 vin. Stanje deležev 14 680 K. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec julij 1901. Aktiva: Gotovina v blagajni 17.696 K 18 vin. Naloženi denar 612.236 K 79 vin. Posojila 2,597.133 K 45 vin. Vred nostne listine 4 000 K. Prehodni zneski 3026 K 38 vin. Inventar 910 K 20 vin. Zaostale obresti 31. dec. 1900. 1. 38.010 K 71 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.888 K. Rezervni zaklad 55 916 K 80 vin. Pokojninski zaklad 3250 K 99 vin. Hranilne vloge 3,125 307 K 50 vin. Predplačane obresti 31. decembra 1900. L 9292 K 39 vin. Denarni promet 6,357.506 K 95 vin. Upravno pre moženje 3,273 013 K 71 vin. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1901 je 107 strank vložilo 51165 K 94 vin. Stanje vlog 51.165 K 94 vin. Denarni promet 94 209 K 68 vin. dne 3. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebra . . . . avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° „ . . . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4*/0..... avstro-ogrske bančne delnice . . . , Kreditne delnice ......... London viata.......... Neinftki državni bankovci aa 100 mark 90 mark..........., 80 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini......... . 99-98 95 11855 95 80 118 60 9310 1675-629 50 239 50 117'2q 23 46 1902 9115 1131 V vročem letnem času se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (26—2) osvežujoča in namizna pijača, posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi, MATT G\tSSV\ Ikalična kislina Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Poslano.*) Marija Os tank, spre vodnikova žena v Ljubljani, v Vodmatn govorila je o meni in mo]i rodbini na skrajno opravljiv način. Žal da sem o tem opravljanji zvedel pre pozno, da bi jo sodnijsko prijel za njen opravljiv jezik. S tem izjavljam, da so vse govorice te ženske zlobna obrekovanja in laži, ter imenujem Marijo Ostank javno lažnico in obrekovalko, ter svarim vsacega pred njenim zlobnim jezikom V Ljubljani, dne 2. avgusta 1901. Martin Ošaben, (1645) sprevodnik južne železnice. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poštna upraviteljica se sprejme takoj pri nekem poštnem uradu na Štajerskem. Več pove upravništvo „SIov. Naroda". (1621—3) vešč špecerijske in železninske stroke, želi v kratkom premeniti svojo službo, najraje bi sprejel službo ka'.ega magaci-nerja v večji trgovski hiši ali tovarni. Ponudbe pod „R. št. 100" uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (1646) Namizno orodje iz kina-srebra se posojuje. ie3S1 ^.na Et rfeld na sv. Petra cesti št. 18 v Ljubljani. Prost, gasilno društvo v Mostah priredilo bo v nedeljo, II. avgusta popoludne vrtno veselico v napravo gasilnega orodja nam mrs-SVa (1648) gostilne Frana Zakotnika. Pri veselici pelo bode si. slovensko pevsko društvo „Sloga" iz Vevč. 3 \ ij t- r s k a _■ar.ZJTTf-TTCT^V Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (714.18) [OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda. TJradiio dovoljena posredovalnica stanovanj in (1642) Gospodske ulice št. 6 la&afcae n u I no t Z liiaine za fin«* •••«•*»«• mm »1»«- hiše, 10 do 15 kuliarle za izven Ljubljane, peiizijMlio IiImIiio v Opatijo, 2 *i'«aj Ar-lunku Mtrržnlku, 3 K«»M|>«»«liiiJ«* k poManilcniiii jcoatpodom, 4 proalujtalke za trgovine z mešanim blagom, nnlabarlre, bluK-aJnlearke itd. — Potnina tukaj — vse drugo se izve v pisarni. Ces. kr. avstrijske đfi državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lm Ldubljauid j~>ž. kol. Proga des Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; Cex Selzthal v Ausuee, Solnograd, čez Klein-ReiOing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj OHobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove var.', Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Hovomeito In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. G ene ve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&nzensfeBte, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga Is Novega meita In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod Is LJubljane drž. kol. v KamsUc. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in Draznikih (1393) Bahvala. Cenjenim narodnim damam celjski™ W slovenskim društvom celjskim kakor Narodni čitalnici, pokolu, sosebno pa slov. pevskemu društvu ijrekam v svojem in v imenu svoje 50-proge tem potom še enkrat svojo najtoplejšo 3a hvalo ja prekrasno prirejeno slavnostno od-hodnico. žjog šivi slovenski 5i-velj celjski l (1654) U Ljubljani 2. vel. srpana 1Đ01. 2)r. Vladimir J^avnihar. 2 učenca ze špecerijsko trgovino a dobrimi spričevali iz dobre hiSe sprejmeta se 8 ugodnimi pogoji pri J. Ravniker tvrdka Perdan. (1647—1) Zastopnika ali potovalca, kateri obiskuje trgovine z jedilnim blagom proti primerni proviziji išče velika slovenska trgovina. Ponudbe pod 5t „1000" poste-restante, Gorica. (1650—1) Meblirana mesečna šota s posebnim vhodom, se takoj odda na Francovem nabrežju št. 9, v II. nadstropju. (1614—3) do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito do« voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1158—10) Prodajalnica s skladiščem, kletjo itd. odda se v najem od 1. februvarja 1902. Pojasnila se dobe" v Bohoričevih ulicah št. 12 (Vodmat). (1653—1) 100 se po vsaki ceni proda ■ 16232 Poljanska cesta st. 6. Nova vila na Bledu z dvemi stanovanji se proda za 11.000 K. Okoli vile je lep vrt. (1606—2) Več se po zve v pisarni Jos. Perhauoa v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. za november za 2 osebi, najemnina 800 do 960 kron. — Ponudbe pod imenom „Hren" poste restante Ljubljana. (1616—2) Išče se špecerijska trgovina v Ljubljani ali v kakem večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe pod „P. B. 5000" na upravništvo „Slov Naroda". (1602—3) Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 4. avg. Maasdam 6*30 dopoldne. 15. avg. Rottedam 200 popoldne. 22. avg. Amsterdam 600 popoldne. 29. avg. Statendam 1-00 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (1472—4) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K , j niSča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaj i: Za kaj i te: I., Ko lo wratrlng 10; za ni. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. ieleznlo uradnikov Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4 80 priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovo^nejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Oospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev In baretov. 32 n Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 32 Bkar Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 32 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 32 suknenih ostankov. t 15 B/B Dva spretna stavb, kleparska pomočnika (1641-D vsprejme takoj Anton Kranjc, klepar v Postojini. Alinei trgovski pomočnik vešč manufakturne, špecerijske in želez-ninske stroke, želi svojo sedanjo siužbo premeniti. (1635—2) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — IzDorna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, ffiedener Gurtel, na Dunaji ali (1115—6) Ant. Rsbek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. Q t Naravni, iz alkohola napravljeni, za vreti kis, btez primesi nevarne in neprijeten okus imejoče očetove kisline, se dobiva pri J. J. 3(aittZ-tl (1579-3) v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16. Premogokop obstoječ iz 8 jamskih mer, okrožen z 37 prostosledim, tik železnične postaje blizo Ljubljane, ugodno in ceno odko-pavanje, rudarskouradno konstatiran in na K 40.000 cenjen dober antra-citski črni premog, se radi družbinskih razmer in naglega odpotovanja za vsako ceno takoj proda. Z lastnikom se govori v hotelu pri Slonu v Ljubljani soba št. 52, vsaki dan od 11. do 12. in 3. do 4. ure, toda le do 8. t. m. opoldne. (1651—i) Ljudevit Borovnik i puškiir v Borovljnli (Orlurh) nn % • HoroHkrni * • se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih • J pušok za lovce in strelce po najnovejših Z 0) sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- £ • deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • 9 vrstna popravila, ter jih točno in dobro J S izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- 3 • valnici in od mene preskušene. — Hustro- 9 • (2692) vani oenlki sastsnj. (30) J Zivljenska zavarovalnica v Gotha. Stanje zavarovanj dne 1. junija 1901: 797 • , milijonov mark. Bančni fondi dne 1. junija 1901: 261 „ „ Dividenda v letu 1901: 29 do 128 0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja. K pristopu vabi (422_7) Ed. Mahr. „Andropogforr (Iznajditefj P Hernnann, Zgornja Poljskata) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sr«Ml-m*vo r.a rani las, katero ni nikiko sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vapehi izkušena i-_ zajamčeno neškodljiva tekočina, ki x.hI»i*(«iiI ItHilanjr Ihh Iii «>. C-rand l'i lx. (23-2H) Povsod na protlaj. Cacao I Št »G(J0. Naznanilo. (1640-1) Zaradi glavne g-a snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg št. 3, od 12. do vštetega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1901. Založena 1847. ~§fri| Založena 1847. |^ Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 31 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Važno! z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce, Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, i'otagnillčnc aparatr in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega mina In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 32 Oblastv. konces. oddaja strupov. Kam živlnoi*e|ce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naroČila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojo^ veliko zalogo raznovrstnih HiicurNkili žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. l*»o. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4«—. Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila se Izvršujejo natančno ln z jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 1© priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 32 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Oblek« po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam po nlaskl «-«-■»■• J. S. Benedikt 32 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. 02 Postranski zaslužek •trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „l.tOS" Gradec, poste restante._(766—17) ^ iz najboljših vinogradov trške gore pri J( o vem mestu Vino priporoča (1671—4) Josip jttedved v ftovem mestu, na dolenjskem. L. LnserJlT obliz za turiste. Priznano najbolji* srodstvo proti kurjim 060-— som, žuljom Itd. Itd. ==== Olavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj-Meidllng-. Lnser-jeT«S: Dobiva s« v vssh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardstschlagsr, J. Mavr, O. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—19) Dobre cenene ure s Sletnim pismenim Jamstvom razpoiilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ur* In eksportna hlia zlatnln Hloat (Br(lx) Čealt«. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3*75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 120 Nikelnaati budilec.......... „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—66) B^T* Ihtatrovani trmtmtmg mmmtonj in poštnin* proto. (571-21) Kdor trpi na padavi bolezni, krča zli drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehfrsnen-Apothebe, Frankfurt aWHI. Baraka 12 metrov dolga, 6 metrov široka, z zarezano opeko krita (sedaj skupaj zložena) (1594-2) Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.* Glasom člena II. zakona z dne 8. julija 1901, drž. zak. štev. 86, o zvišanju žganjarine in o naklonitvi jednega dela donosa te davščine deželnim fondom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, so podvržene vse žgane opojne tekočine, ki se dne 1. septembra 1901 nahajajo v ozemlju v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel v prostem prometu, kakor tudi one, ki se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike ozemlja, v katerem velja ta zakon, toda dospejo šele po 1. septembru 1901 v to ozemlje, dodatnemu davku 20 h od hektoliterske stopinje (litra) alkohola, izvzemši one tekočine, ki so v zakonu natančneje označene. V izvršitev tega dodatnega obdačenja žganja je izdalo c. kr. finančno ministrstvo z naredbo z dne 13. julija 1901, drž. zak. štev. 105, naslednji pravilnik: Pravilnik glede pobiranja dodatnega davka. I. Predmet dodatnega davka. Dodatnemu davku v znesku 20 h od litra alkohola so podvržene, izvzemši nižje navedene, vse dne 1. septembra 1901 v ozemlju, kjer velja ta zakon, v prostem prometu se nahajajoče žgane opojne tekočine, kakor tudi one, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike v ozemlju veljavnosti tega zakona, pa v to ozemlje dospejo šele po 1. septembru 1901.. K dodatnemu davku podvrženim žganim opojnim tekočinam pripadajo zlasti arak, rum, konjak, esence za žganje, nadalje umetne sadne esence, ki so narejene iz različnih vrst etra, alkohola in drugih snovij, likerji in druge vrste pomešanega žganja, nadalje alkoholoviti parfumerijski izdelki, kakor kolonjska voda, alkoholovite zdravilne tinkture in izvlečki, kakor tudi vsaka zmes iz vina in žganja, katere alko-holovitost presega 15 prostornih odstotkov. Dodatnega davka so proste: 1. ) Žgane opojne tekočine v posesti obrtnikov, ki razpečavajo žgane opojne tekočine (točenje, prodaja in trgovina na drobno i. t. d.) v množinah, ki ne presegajo deset litrov, in v posesti drugih načelnikov gospodarstva v množinah ne nad pet litrov alkohola. Te množine so proste dodatnega davka tudi tedaj, ako se dobe pri kakem obrtniku, odnosno načelniku gospodarstva, večje zaloge. 2. ) Žganje, ki je že po doslej obstoječih določbah prosto državne žganjarine. II. Prijava. Kdor poseduje dne 1. septembra 1901 zalogo dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin, ki ima več kakor deset, odnosno pet litrov alkohola, je zavezan, prijaviti množino in alkoholovitost cele zaloge, nadalje kraj in prostore, kjer jo hrani, tekoma štirih dni, od 1. septembra 1901 računjeno, torej najkasneje do 4. septembra 1901, pismeno v dvojnem izvodu s pridejanim obrazcem pri onem oddelku finančne straže, v katerega okolišu ima spravljene žgane opojne tekočine. Golice za te prijave oddajale se bodo pri vsakem oddelku finančne straže ter pri organih in ziradih, katere v to določi finančno deželno oblastvo. Ako se za prijavi zavezane zaloge ali za kak del istih zahteva na podlagi za posamezne dežele veljavnih posebnih avtonomnih določb povračilo po tarifi plačane deželne naklade, je to navesti v prijavi ter zajedno napovedati množino žganja, za katero se zahteva povračilo, kakor tudi odpadajoči povračilni znesek. One žgane opojne tekočine, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike v ozemlju, kjer velja ia zakon, in katere dospo šele 1. septembra 1901 ali pozneje v to ozemlje, niso podvržene tej prijavi. Ako zaloga žganih opojnih tekočin, katero je prijaviti, v posameznem slučaju ne glede na alkolovitost ne presega pet hektolitrov, se sme v prijavi opustiti napoved množine, alkoholovitosti in hektoliterskih stopinj; v tem slučaju pa je v prijavi izrecno navesti v razpredelku za opombe, da cela zaloga ne presega množine pet hektolitrov. Pri žganih opojnih tekočinah v zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah, nadalje pri likerjih, to so žgane opojne tekočine, ki vsebujejo vsaj deset kilogramov sladkorja na hektoliter, in pri oslajenem žganju, to so take žgane opojne tekočine, ?ii vsebujejo na hektoliter več kot jeden kilogram ali manj kot desot kilogramov sladkorja, naposled pri vseh dodatnemu davku podvrženih esencah, parfumerijskih Izdelkih, zdravilnih tinkturah in izvlečkih se napoved alkoholovitosti lahko opusti ne glede na množino prijavi zavezane zaloge. Ako bi bile prijavi podvržene žgane opojne tekočine tekom prvih štirih dni meseca septembra 1901 na potu, ne da bi bile že prijavljene ter dodatni davek od njih poravnan, zavezan je podati prijavo, oziroma plačati dodatni davek prejemnik blaga, in sicer mora dati prijavo najkasneje tekom 48 ur, čim je dospela pošiljatev. Ako se opusti predpisana prijava dne 1. septembra 1901 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin, nadalje ako se prijavi množina alkohola za več nego deset odstotkov manji, nego se je uradno ovedelo, kaznuje se ta prestopek s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se je prikrajšal, odnosno bil prikrajšanju izpostavljen. Druge nepravilnosti pri prijavi, ki se ne tičejo množine alkohola, kaznujejo se z redovno kaznijo od 4 do 200 kron. Železniška in parobrodna podjetja (izvzemši pomorska, v kolikor se ne gre za take tuzemske parobrode, ki vživajo olajšave pri prometu), kakor tudi c. kr. poštni zavodi so zavezani, vsako pošiljatev žganih opojnih tekočin, kataro so prevzeli pred 1. septembrom 1901 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa jo do tega dne še niso izročili stranki, takoj, čim dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne straže, v katerega okolišu je ta postaja. V tej prijavi, katero mora podati neposredno oddajna postaja, mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve. III. Uradno obravnavanje. Finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave o zalogah, naloga je, prepričati se v prvo o popolnosti prijave ter na to brez odloga ovediti množino zaloge na spodaj določen način. Izvid, nadalje odpadajoči znesek dodatnega davka in vplačilno mesto, pri katerem se ima vplačati dodatni davek, je navesti v obeh izvodih prijave. Prvi izvod prijave vrniti je stranki. Stranka je zavezana, na ta način jej naznanjeni znesek na dodatnem davku tekom osem dni vplačati pri vrešitvi prijave označenem vplačilnem mestu, ako se jej ni dovolilo plačilo v obrokih ali odlog plačila. Za one dežele, v katerih so vpeljane samostojne deželne naklade, ki se imajo z dnem 31. avgusta 1901 razveljaviti, se bo potom posebnih naredb določilo, ako in v kateri meri se ima povrniti po tarifi vplačana deželna naklada in ako in v kateri meri se dado kompenzirati take povračilne tirjatve z dodatnim davkom na žganje. Z uvedbo prijavljenih zalog na žganih opojnih tekočinah je najkasneje dne 2. septembra 1901 pričeti. Ad št. 11.909/1901 Glede postopanja pri ovedbi zalog se naslednje določa: 1. ) Glede poistinjenja množine: a) Ako se nahajajo žgane opojne tekočine v sodih, kesonih, cisternah i. t. d. in so te posode polne in uradno preizskušene, je merodajen merosodni znak. Ako sodi niso preizskušeni in le deloma napolnjeni, ovedeti je njih vsebino z Matievićevem sodomerom. Pri žganju v sodih se vsebina tudi lahko določi na ta način, da se ove čista teža ter ista preračuni na litersko mero vpoštevaje istinito alkoholovitost s pomočjo v to predpisanih redukcijskih razkaznic. Ako gre za nepreizskušene kesone in reservoarje, je ovedeti množino žganih opojnih tekočin s preračunanjem prostornine ali na drug zanesljiv način. b) Pri steklenicah in druzih steklenih posodah določi se število steklenic in posod jednake veličine ter na to ove vsebina za vsako veličino, da se potem na ta način iz teh podatkov zračuni množina tekočine. Pri zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah se lahko ove množina cenilnim potom, ako ni na razpolago vzorčnih steklenic. Ta ovedba se bistveno zjednovi, ako stranka prinese prazne vzorčne steklenice, katerih prostornina se lahko vsak čas ovć. c) V čistilnicah za žganje, katere čistijo zadacano žganje ter so v delovršbi za časa ovedbe zalog, je ovedeti tudi množino žganja v rektifikacijskih pripravah in kadeh za precejanje. V to svrho se najprej ove, koliko litrov na dan so na vsako kad nalije in katera množina žganja se je prvotno vporabila za namočitev premogovega prahu. Vsota teh zneskov da približno množino žganja v jedni kadi. d) Ako ima dodatnemu davku podvržena stranka dovoljenje do davka proste vporabe žganja za napravo likerja ali druzega alkoholovitega blaga v svrho izvoza preko carinske črte, določiti je množino žganja, ki se ima iz cele zaloge v smislu člena II., štev. 2. zakona, izločiti kot dodatnega davka prosta, na ta način, da se zaključijo zapiski, katere je voditi o prejemu in o vporabi davščine prosto dobljenega žganja. 2. ) Glede ovedbe alkoholovitosti: a) Žganje v sodih je s stodelnim alkoholometrom na predpisan način gradirati ter v to svrho vzeti iz vsacega soda z natego ali s kakim drugim pripravnim orodjem poskušnjo iz srednjih plastij. Ako bi preizskušen alkoholometer ne bil na razpolago, dejati je iz posameznih sodov vzete poskušnje posebej v dobro očiščene in poprej z žganjem iz istega soda izplaknjene steklenice, katere je zapečatiti ter ovedeti alkoholovitost vpričo stranke, ki se ima k temu pozvati, pri najbliž-njem finančnem organu, ki ima preizskušen alkoholometer. b) Pri žganju v reservoarjih ali v druzih velicih posodah, vzeti je poskušnje v jednacih množinah iz gornje, srednje in spodnje plasti, jih dobro premešati in nato določiti njih alkoholovitost. c) Ako je žganje v steklenicah in jednacih majhnih posodah in ako se ovedba prave alkoholovitosti v smislu pod lit. e in št. 3 navedenih določb sploh ne sme opustiti, omejiti se sme na ponamerno gradiranje. d) Ako gre za žgane opojne tekočine, katere se z alkoholometrom ne dado kar naravnost gradirati, kakor likerji, oslajeno žganje, in se napoved alkoholovitosti v smislu oddelka II., odstavek 4., ni opustila, ovedeti imajo finančni organi alkoholovitost, katero je vzeti za podlago plačilu dodatnega davka, na način, ki je predpisan za ovedbo alkohola v likerjih (dodatek A, II B k izvršilnemu predpisu k zakonu o davku na žganje). Ako dotični finančni organ potrebne priprave nima pri roki, poistiniti je v zapisniku množino tekočine ter vposlati poskušnje posameznih vrst pod pečatom finančnega organa in stranke na finančno oblastvo prve sto-pinje, ki ima odrediti preiskavo ter na podlagi izvida tudi vse nadaljno. Zgane opojne tekočine, ki niso ali ki so zelo malo oslajene ter take z ingredijencami pomešane, je preizskusiti vedno z uradnim alkoholometrom. e) Ako odpade napoved alkoholovitosti, ker skupna zaloga v posameznem slučaju množine pet hektolitrov ne presega ali ker gre za žgane opojne tekočine v zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah ali za likerje ali za oslajeno žganje, vzeti je alkoholovitost ao) pri Francovem žganju, rumu in araku s 65 stopinjami, bb) pri konjaku, \vhiskyju, žganju iz češenj in tropin, pri slivovki, boroviezki in takozvanem naravnem žganju s 40 stopinjami, ce) pri likerjih vseh vrst in pri oslajenem žganju s 35 stopinjami sto- delnih alkoholometerskih lestvic. Ako se vrivajo proti pravosti prijave glede vrst žganja pomisleki, n. pr. pomislek, da so se visoko stopnjate opojne tekočine prijavile kot naravno žganje ali s sladkorjem pomešan špirit kot liker, treba je po možnosti sumljive žgane opojne tekočine prej preizskusiti. Ako je sum vte-meljen, pričeti je z ovedbo prave alkoholovitosti vseh dodatnemu davku zavezanih zalog dotične stranke (lit. a do (f) in radi neresnične prijave proti stranki uvesti kazensko postopanje. Odmeri dodatnega davka je v takem slučaju vzeti za podlago z dejansko ovedbo poistinjena alkoholovitost. Alkoholovitost dotatnemu davku podvrženih esenc, zdravilnih tinktur in izvlečkov je pri računu vpoštevati s 70, alkoholovitost dodatnemu davku podvrženih parfumerijskih izdelkov z 90 stopinjami stodelne alkoholo-meterske lestvice. f) V onih slučajih, v katerih se alkoholovitost naznani, ali če gre za žgane opojne tekočine drugačne vrste kakor prej navedenih vrst, je opustiti neposredno ovedbo prave alkoholovitosti takrat, kedar stranka isto izkaže s svojimi obrtnimi knjigami, fakturami itd., proti katerih pravosti ni pomisleka 3. ) V tvornicah za liker se dejanska ovedba zalog žganih opojnih tekočin takrat opusti, kedar podjetniki opravijo prijavo zalog na ta način, da najkasneje 1. septembra 1901 predlože finačnemu oblastvu prve stopinje na podlagi inventure podroben izkaz o istega dne v posesti podjetnika se nahajajočih množinah dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin po skupinah blaga iste alkoholovitosti in se zadovole s tem, da odposlanec finančnega oblastva prve stopinje pravost podanih napovedi) morebiti še z ogledom v podjetniških prostorih in z vpogledom v obrtne knjige, oziroma v kolikor gre za napovedano alkoholovitost, na ta način preizkusi, da pregleda in preišče odvzete poskušnje. Pri tem je dovoljeno, da se prijavijo odstotki alkohola s številkami na spodej zaokroženimi od deset do deset, tako da se n. pr. vse opojne tekočine, katerih alkoholovitost te vrti med 50 in vštevši 59 odstotki, smejo prijaviti z alkoholovitostjo 50 odstotkov. Ako se pri takošni preizskušnji pojavijo pomisleki proti pravosti strankinih napovedij, je brezuvetno pričeti z dejansko ovedbo cele zaloge. Odpadajoči dodatni davek ima predpisati finančno oblastvo prve stopinje. Na prošnjo more finančno oblastvo prve stopinje gori navedeno olajšavo dovoliti tudi za gotova prodajališča tovarniških podjetij. IV. Uradno obravnavanje prehodnem postopanju podvrženih, dodatnemu davku zavezanih žganih opojnih tefco&in. Dodatni davek za one žgane opojne tekočine, katere se odpošljejo t deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike v okolišu veljavnosti zakona, a dospo šele 1. septembra 1901 ali kasneje v to ozemlje, predpiše se prejemniku pošiljatve zajedno z izdajo izkaznice (obrazec štev. III. k § 5. ukaza finančnega ministerstva z dne 20. julija 1899, dri. zak. štev. 128) v plačilo tekom osem dni od strani dostavnega urada. Predpis se izvrši na ta način, da se koncem izkaznice pristavi naslednja klavzula: »Za gori navedeno množino alkohola ima (I. I.)............ v.......pri c. kr........uradu v.......plačati na dodatnem davku na žganje znesek.....K . h, reci...... tekom osem dni, da se izogne izvršilu.« Odmeri je vzeti za podlago od pošiljalnega urada vgotovljena množina alkohola, seveda če ni od dostavnega urada ovedena množina alkohola večja, v katerem slučaju ima leta služiti v podlago. O opravljenem vplačilu izroči se stranki plačilno potrdilo. V. Vplačilo v obrokih, odnosno kreditiranje dodatnega davka. Kdor se hoče poslužiti v zakonu dovoljenega vplačila v obrokih, odnosno, ako gre za tvornice likerja, dopuščenega kreditiranja dodatnega davka, katerega je vplačati, ima najkasneje do 4. septembra 1901 v to svrho prositi za dovoljenje pri finančnem oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu se nahaja obdačljiva zaloga žganja in v prošnji zajedno izrecno navesti, katere obroke želi, odnosno za kateri čas zahteva izdelovalec likerjev odgoditve. Obroke do šest mesecev, od dneva doteklosti računjeno, dovoli finančno oblastvo prve stopinje, one do jednega leta finančno deželno oblastvo. Prvi obrok se mora takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih vplačati. Ako se le jeden dovoljenih obrokov zapadni dan točno ni vplačal, iztirjati je ves, še na dolgu ostal znesek na jedenkrat, eventuelno potom izvršila. Zamudnih obrestij v tem slučaju ni tirjati. Kredit za izdelovalce likerjev se dovoli le proti popolni varščini za odpadajoči dodatni davek, katero varščino je položiti na način, kakor ga predpisuje izvršilni predpis k zakonu o davku na žganje v § 32. Na dan, s katerim poteče dovoljeni odlog, je plačati kreditirani znesek na dodatnem davku točno pri onem uradu, pri katerem je dodatni davek predpisan. Ako pade plačilni dan na nedeljo ali praznik, je opraviti plačilo naslednji delavnik. Ako se v pravem času ne plača, iztirjati je dodatni davek izvršilnim potom. VI. Pri gle du zavezane osebe. V dobi v členu II., odstavek 5. zakona, navedenih 60 dni, od 1. septembra 1901 računjeno, smatrati je izdelovalce žganja ter one, kateri trgujejo z žganimi opojnimi tekočinami ali se pečajo s točenjem ali s prodajo istih na drobno, glede dodatnega davka kot pod uradnim prigledom stoječe. Ti so torej zavezani, glede svojih zalog na žganih opojnih tekočinah, v kolikor iste od dodatnega davka niso niti oproščene, niti ne stoje pod vezjo državne žganjarine, izkazati dobavo ali plačilo dodatnega davka, odnosno povišanega zneska. Finančni organi so po § 271. carinskega in državnega monopolnega reda vpravičeni, kedarkoli se jim zdi potrebno, v hranišča, kakor tudi v obrtovališča in prodajališča, v katerih se hranijo in razpečavajo žgane opojne tekočine, vstopiti po dnevu, izvršiti v njih ovedbe, zaloge dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin zapisati ter z ozirom na rok prijave in plačila zahtevati izkaz o dobavi ali o plačilu dodatnega davka, odnosno povišane davščine. Prej navedeni obrtniki so zavezani, finančnim organom brez ugovora dovoliti vstop v gori navedene prostore, jim osebno ali po svojih uslužbencih na zahtevo po potrebi pomoči pri njih opravilu ter izkazati dobavo ali plačilo dodatnega davka, odnosno povišane davščine. Opustitev predpisanega izkaza dobave, odnosno plačila dodatnega davka se kaznuje s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka za ono množino alkohola, glede katere se je izkaz opustil. Dodatek. Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Prijava o onih zalogah dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin, katere poaeduje podpisaneo.* It* co 0} ' Ki .X, « C " e 9 ca.«« g c > o g o -a © ce jx a 8» o a "o* o. o © C « CD fco c •~ CD > CD -~-» co >N CD > CD posod .5-5T % S bo— * Š > ._ eo >o jo 15 ►!* O a O C — — _a 0 85 £ 1 a s ■i-s i- O o o o -C -2 T O eo ^ O O e žganih opojnih tekočin i eo O 2 *> c B o g co _ CD >3 *© -M _.—» © *J CO 5 =. o 0 © JS J3 - O S a. co >S Opomba dne 1901. Podpis stranke: * V tej prijavi je napovedati celo zalogo na žganih opojnih tekočinah vštevši dodatnega davka proste množine po pet, odnosno deset litrov alkohola. Kedar zaloga, katero je prijaviti, pet hektolitrov ne presega, opusti se lahko napoved alkoholovitosti in hektoliterskih stopinj ter napove množina samo približno. Rešitev. 1. ) Oddano dne........., . 1901. 2. ) Podatki dne...........1901 izvršene uradne preiskave: 3. ) Od ovedene skupne množine........hektoliterskih stopinj (litrov) alkohola znaša po odbitku prostih.......litrov alkohola dodatni davek .... K .. h, reci.....kron h. Ta znesek je vplačati pri c. kr. . ,.....uradu v........ najkasneje tekom osem dni)__ eventuelno naj se navede dovoljenje za plačilo v obrokih ali za odlog. ..........dne..........1901. Podpis stranke Podpis finančnega organa: Na predstoječa določila opozarja se s tem v svrho natančnega postopanja po istih s pripomnjo, da se prijavne golice oddajajo brezplačno pri najbližjem oddelku finančne straže in pri najbližjem c. kr. davčnem uradu in da se istotam dobe in dado tudi natančneja poročila in pojasnila glede prijav, katere je treba podati. C ki% finančno ravnateljstvo dne 20. julija 1901. (1L74-2) Broj. 4406. II. 1901. 348. (1631-1) Občina slob in kr. mesta Karlovca daje v zakup na jedno, odnosno tri leta t- j. od L/2. 1902 do 31. 12. 1902. odnosno do 31./12 1904. potom pismene javne dražbe sledeče svoje dohodke: 1. pobiranje potrošarine odnosno uvoznine od mesa, vina, piva, žganja in drugih žganih pijač. 2. pobiranje mostovine, tlakovine, obalarine, pijacovine in mestovine. Za zakup teh dohodkov razpisuje se dražba na dan 26. avgusta 1901. I. ob 10. uri dopoludne v mestni niši soba štev. 5. Izklicna cena teh dohodkov ustanovi u e se na 141.OOO kron letne zakupnin?. Lastnoročno pisane in podpisan*, ter s kole kom 1 K. opremljene, zapečatene ponudbe, v kop h se ima jasno s številkami in besedami označiti ponuđena svota letne zakupnine ter izrecno navesti, da so ponudniku dražbeni pogoji dobro znani, ter da istim brezpogojno pritrdi, naj se Dodpiaanemu mestnemu poglavarstvu do gori cznače nega časa izreče z napisom: .Ponuda za zakup potroSarine. odnosno uvoznine, mostovine, taracovme, obalarine, pijacovine i mje^to^ine" Ponudba se mora opremiti a žalbino 10 % od ponuđene letne zaVopaine bodisi v gotovem novcu, bodisi v javnih verovnih papirjih po borznem tečaju. Ž-ilbina zdražitelja se pridrži kot jaoačdvin*, dočim se ostalim ponudnikom povrne. Pobližji dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v uradnih urah pri mestnem poglavarstvu v sobi štev. 5 Mestno poglavarstvo v Karlovcu, dne 24. julia 1901 Mestni načelnik. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje-Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. nre dopoludne. (2693—31) Poštnega hrani I ničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. C. kr. priT. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland.rement v vedno jednakomerni, vse od av8trij8kegav druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nndkriljujori dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in n a j s 1 o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (628-20) ZIHZZ Dunaj, I., Masimilianstrasse 9. zzzzz Št. 24 623. j 1592- 2) Cerkveno predstojništvo Sv. Jakoba v Ljubljani, ozir. upraviteljstvo cerkvenega in nadarbinskega premoženja, prosilo je na podlagi § 14 zak. z dne 23. septembra 1863 dež. zak. št. 12 pri mestnem magistratu, da naj bi se razpisala konkurenčna obravnava v ta namen, da se določi patronatski prispevek k troškom za projektovano zgradbo novega župnišča v župniji sv. Jakoba. Vsled te prošnje razpisuje mestni magistrat v smislu §§ 14 in 15 poprej navedenega zakona konkurenčno obravnavo na dan *9. avgusta 190I ob 8. uri zjutraj v mali dvorani »Mestnega doma«. K tej obravnavi se vabijo župljani sv. Jakoba, ki so po zakonu dolžni prispevati k troškom za zgradbo župnišča in cerkveni patron s pristavkom, da se bode smatralo glede onih, ki se obravnave ne udeleže, da dovoljujejo stavbo. n^esrta.! :m-a,gristxat tt I_.3uL"bl3a,rLl, dne 24. julija 1901. za nevestino opremo možečih se deklet pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. Visokosti nadvojvodinje Gizele. Društvo oskrbuje zavarovanje opremnih kapitalij po nizkih premijah in jako ugodnih kombinacijah. Koncem 1. 1900 bilo je 103.566 polic z zavarovalnim kapitalom 128,939.000 kron. Aktiva so znašala 36.535.000 kron. Prospekti se na zahtevanje brezplačilno in franko odpošiljajo. V vseh krajih, kjer društvo nima še zastopnikov, se pod ugodnimi pogoji zastopniki nastavijo. Gg. učiteljem, državnim in občinskim uradnikom se s tem ponuja k postranskemu zaslužku ugodna prilika. Obširne ponudbe naj se odpošiljajo na: Ravnateljstvo na Dunaju I., Franz- Josefs-Quai 1 (v lastni hiši). (1564—2) C+740C Pod Trsneo if. 2. Veliko zalogo »3- 'z •»§ o?ubji pod jsrn 31 Dragotin Košak M zlatar * Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 4. Velika zalogu razne zlatnine In iirMtnnor. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše*. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdatka za dam«, gospoda In otrok* )• vodno na Izbaro. VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 31 JOT um < Josip Reich - 4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozki ulici H, 4 £ d bo priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 1 31 dela. f j Poatroiba totaa. — Oon* nitk*. £ ▼▼▼▼▼▼▼•WOTOTOTV Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg 6t. 1. 31 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoroznloo in mlatllnlc«, katere se dobivajo vzlic njih: izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzojske ulica itav. 16 (tt TrnoTrsm) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne p« najnižjih vensh. 31 Enpnje ln prodaja etapo vinsko posodo. Ign. Fasching-a vdove 31 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Rslohova hiš«) priporoča svojo bogato zalogo štodilnili ognjišč nsjprlprostajšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po canl. Vnanja naroČila se hitro izvrše". Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor : destilat iz l*«n;§j/a*9 «a«av*lZ.a»* iz aai-ammalj, to le v buteljkah; dalje 1» Nllvovec Iz domačih ce6pel| in la brinjevec v sodčkih in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. (JS£" Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popust. "TS£Q Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani. S> ■ K*»fg«»JI wv§f «»claal. m s> (616-20) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. Hiša »Gostilna Triglav" v Lescah je na prodaj, ali pa se sprejme Prodaja zemljišča. 0888-1) Pri okrajnem sodišču v I J ubijani sa bode vršila dne 11. septembra 1901 ob tO. url dopoldne prodaja zemljišča pod vloi. it. Stt kat. občine Spodnja Šiška, ki obstoji is 8 njiv, 2 travnikov in 1 pašnika Parcele leže v Spodnji Šiški med državno cesto in železnico in so pripravna za stavblšča. Cenilna vrednost znala 12.600 K in najmanjši ponndek 8400 K. NatanenejSe se poizve pri okrajnem sodišču v ILJnblJaiil (oddelek V) kateri je v tem strokovnjak. — Več se izve.pri (1622—2) Otvoritev restavracije. Usojam si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem 1. t. m. prevzel že davno slovečo restavracijo CSoričane pri Medvodah • 10 minut od kolodvora Medvode. Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim dolenjskim cvičkom, istrskim, bizeljskim vinom ter štajerskim rizlingom ter vedno svežim Rei-ninghausovim marčnim, pivom kakor tudi z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni. (1580—2) Za mnogobrojen poset priporoča se J. Koleno, restavrater. Podpisana usoja si P- n. stavnemu občinstvu uljudno javiti, da slaščičarna in kavarna Rudolf Jfirbisch vse v to strofo spadajoča naročila ijvršuje točno in najceneje. (1G49—1) S spoštovanjem Poliksena Jfirbisch. FRAN OHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek« se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—8) V JLi juM jani: ^V. S t a cul, v Kranj i: F. Dolenz. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupnje nanio Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—31) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva s« C. kr. pnv. p o vso d 1. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, l.f Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- ZjSF"~ C!A T7nr«r\lon^f "^S" stl pazi naj sa natančno na moje Ime BJtF» * BruOiBUUla Notarska pisarna c. kr. notarja Ivana Plantana nahaja se od 6. avgusta naprej (iG44—i) na Dunajski cesti v Frdhlichovi hiši &t. 11 v pritličji. Lekarna <#„pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 priporoča: Povsod znane »Dunajske želodčne kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K. ll»l»>-l»n«l<*i*. priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h. IVIenthol-prašek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih skatljicah a 60 h. K temu Menlhol zonna In ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K. Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo asanealflvo moena, rinta kemična sedovica in pokalice. S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. I_ia stali:: 30 Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 31 z* o ZmamJzmlZZ f Hm C«] Mehanik lin M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni h t roj I po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra- ___vila izvršuje dobro las eeno._31 BjZjP Vnanja naročila se točno izvrše". fjtoj Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarni isklh eenah. Sukneni ostanki 31 različnih vrst za polovleo cene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 5 1. septembrom t. I. vsprejme se poštena ter vestna poštna upraviteljica. Prosilke za to mesto pošljejo naj svoje prošnje s spri'evali vred do 15. t. m. pod naslovom: Franc Majcen, trgovec in poštar na Dolu pri Hrastniku. (1627—2) Mlekarska in sirarska zadruga logaška priporoča p. n. trgovcem svoje sire v štirih kvalitetah s ceno 60 h do _K V30 za kg. (1617-2) Psov, kateri znajo govoriti, sicer ni; ako bi pa znali govoriti, označili bi nedvomno Fattln-g-erjevo mesno vlakno za pse za najboljšo in najzdravejšo pasjo krmo. (1901—17) Dobra vnanjost in vedno zdravje psov, katere se krmi s Fattln-gerjevo mesno vlakno za pcie, spričuje pač zadostno izvrstno kakovost te krme, katero najtopleje priporočajo živlnozdravniki, živinorejci in športni ljudje. Cena je jako nizka, in sicer 50 klg. 22 K, 6 klg. težak poštni zavoj franco 3 K. Tovarna za živinsko krmo Fattinger & Co., Dunaj, IV., llledener llauptstrasse 3. Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lsssnik. Korošci rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-33) Zastopstvo In zaloga za Kranjsko in Primorsko: ton ZTal TJtihlJann. Marije Terezije eeata S. Eckerts^ žlahtna kupa CEdelrante) (871-8) —dijetični naravni liker Iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pii Izletih vodi primešan izborno okrepća-len. Najbolje priporočeno domare sredstvo, j, Ces. kralj. dež. priv. tovarna za likerje AlhEckert, Graflec. Bela vina. Franc Matheis v Brežicah ob Savi, Štajersko l22Q.a, 2TLSi prodaj okolu 200 veder jako dobrega belega vina lastni pridelek 1.1900. Kupci naj naravnost od njega zahtevajo vzorce. Odda se vsaka množina v kupčevih posodah. (i652-i) Proti malokrvnosti 1 m lekarnarja 6. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njej. Svetosti papeže Ima 1 sebi QQkrat več železa kakor draga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-železnata vina, katera Cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. m. (1368—39) Vsled tega »ajveeje Jamstvo sa Izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi 8e posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Nova krojašk^ otoirt! Turiaiid trg jarnej Cožar trB m 1# kTojač m ,# Naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril svojo novo vrejeno krojaško obrt. Fini geometriški kroj M. Lutza. Natančno in lično delo zagotavljam Jarnej Ložar krojač. 1 (1643 -1) Franja Meršol fflg; priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-7) Monogrami in risarlje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa- 1991 keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ' K sezoni K sezoni N * O š| =. o 0 o < 3 o 5= M „ B m 1"° 3.0 priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših sistemov In najnovejše vrste, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na ust trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z vele8po5tovanjem (1696 —2) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Vsakomur, kdor želi piti dobro plv/o cam.«9 se svetuje, naj se potrudi v priljubljeno gostilno „pri Gambrinu" Židovska steza št. 4 kjer sc toči znano kot najbolje in vedno sveze ^ -2 bavarsko pivo kakor tudi pristna dolenjska. iMtrlJanHka in MtajerMka vina. Okusno pripravljena jedila po zmernih cenah. Vsak dan zajntrk, kosilo in večerja iz Puntigamske pivovarne. Vest, da opustiva gostilno, je neosnovana in nama čisto nič znana; tudi nimava povoda k temu Priporočava se pa svojim cenjenim starim in novim gg. gostom in obiskovalcem najine gostilne v daljni obisk. Z odličnim spoštovanjem (1572—3) Jttarija in /Uojzij Rasberger gostilna ^prl da« a na ■» 1 nn ^^Idovsl Nteza 4« d o o Velika zaloga (101-60) pristnih Jos. Reit-STYRIAV hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna. Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Pristne Švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje oene In Jamstvo I Z vsem spoštovanjem Fp. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. o —I <1 P»* Žganjarnica, tovarna za esence in trgovina z vinom li«e mi zastopnike v vseh večjih mestih države. Oziralo se bo le na ponudbe z dobrimi spričevali, katere naj se odpošljejo pod: ,.1%. i.. S4?3*< na Rudolfa .VI©*««-. 1» tinti j. 1., KellerMtUttr «. (1686 -3) jVtaline kupuje na debelo. ^ Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotko, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiSi. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, poSilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Kohane, Krakovo, postno predalo v*. (1G32—1) Ako ne ugaja, se denar vrne. Karbolinej Patent Avenarlua Ze 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo. Pred ponarejanjem se svari. Tovarna za karbolinej R. Avenarius Amstetten na Ni/ Avstrijskem. Pisarna Dunaj, HI/1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—9) £cpc kipe prešerna « Vodnika ima tvrdka (1530-3) fin\. 3(risper v tjubljani S. Goldschmidt & sin tovarna Milnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenosllna štedllna ojrnjlšra v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravno s t pofiilja. (923—14) Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših predanih ter barvanih prstenih in najtrpežnejših štedilnih ognjišč I pošt- X lastnega izdelka, in sicer ru javih, zelenih, modrih, sivih, belih, ramenih i. t. d, po najnižjih eenah. Ceniki brezplačno In (1260) nine prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli ""v Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.