Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celo'elno 240 Din sa inozemstvo me eCno 35 Din nette |ska Izdala celole no v Jurjo-slavill 80 Din. za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pelll-vrsta mali oglasi po t 30 ln2D,već|l oglasi nad 45 mm vi&lne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniške m delu vršilca po IO Din o Pri većiem o naročilu ccpusf Izide ob 4 zjutraj razen pondeljK« In dna va do orožniku ЈДП niT.-ini ИЦГцЈјШј.* Uredništvo te v Kopitarjev! ulici St. « lil Kokopls 1 se ne vraCalo. nefranltlrana piama se ne snrejemajo ^ Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva Stev. 329 РоШЈсел îisî zza slovenshl narod Zborovanje SLS v Celfu. Uprava le vKupItar/ev! ul.St.b Čekovni ratun: Clubllana Stev. I0.6.50 ln IO.J49 za inaerate, Saralevošt.7503. Z.aqreb St. 30.OU. Prana In Ounal St. 24.797 Dt ugotovi smernice delovanja SLS v obeli sL,enskih oblastnih skupščinah, se je v n tlel jo se'alo načelstvo in vodstvo SLS v Ce'ju- člani na.elstva ,n vodstva kakor tudi novoizvoljeni člani oblastnih skupščin so se vabilu palnoîtevilno odzvali. Predsedoval je otena ztor ma poslevedeči podnačelnik dr. Marko Natlačen. Dolc.č lo se je, tla se danes, to je v torek 22. februarja sestaneta oba kluba članov ob-lasln h skupščin v Ljubljani in v Mariboru. Klu a se bo.-.ia na svoji prvi seji konstituirala in postavila 1-a -d dale za oblastni odbor in precis-dstvo skupščin. Vodstvo SLS je sklen'lo dalje, da se z ozirom na skrajno šlcilonje, ki je iiujiio potrebno v o! listni skupščini, voli čim najmanjše številu odbornikov v oblastni odbor in da naj posle prelselnika skupščine in predsednika oblastnega odbora izvršuje ena in ista oseba. Oba kluba naj euvvta kolikor bo v njunih močeh, enotnost poslovanja in elela samouprav v Sloveniji. T -voli naj se ožja skupna eksek"tiva obeh klubov, da se bo posvetovala o vseh važnejših vprašanj i), zlasti glede tistih poslov, ki naj bođo, v kolikor dopušča zakon o samo -pravi, za obe oblasti skupni. Združi naj se kar največ samoupravnih poslov. V upravi oblastnih skupščin bo SLS varovala na ve3jo varčnost. Vodstvo SLS je sicer ilolitčilo in sk'enilo predlog glele dnevnic za člane oblastnih skupščn in glede povrnitve potnih stroškov, pustilo pa je o:lprto vprašanje nagrad o.lbornikom, ki se bodo določile šele takrat, ko se bo poslavraije, oblastne samouprave popolnoma uvedlo. Vodstvo SLS je ugotovilo, da je po sedanjem zakonu o oblastni samoupravi redno in uspešno poslovanje obeh slovenskih skupščin sploh nemogoče. Da bosta odbora in skupščini megli sploh delati, je bre pogojno potrebno, da dob ta od narodne skupščino potrebna poobl st la glede izprememb bivših deželnih zak n.iv. ki sedaj še veljajo. Dalje SLS brezpogojno zahteva, da država takoj vrne celo imovino bivših dežel, v kolikor jo ie po previat'1 začasno prev.eln v svojo upravo. Glede oblastnih financ je SLS postavila načelo, da v sedanjem položaju sploh ni mislit! na kake posebne nove davščine za samoupravo. Država mora samoupravam predvsem izročiti bivše deželne davke in naklade, 1er jim zagotoviti žalostno finančno pomoč. Končno je vodstvo SLS vzelo na znanje, da bodo kandidati, ki so izvoljeni v dveh okrajih, odi :ž.ili sledeči mandate: dr. Josip Leskovar v o' raju Maribor levi breg. ker obdrži mandat v Mariboru; dr. Anton 1> recel j v Ljublj ni, ker obdrži mandat v ljubljanski okolici, iu prof. Evgen J a re v Ko-čevu, ker oldrži mandat \ Črnomaljskem okraju, Zlor van'e SLS je trajalo neprestano od de-eiih dopoldne do pol treh pop ldne. Razprave so pokazale p. polno soglasje v vseh vprašanjih. SLS je tudi pr. tej priložnosti mani estir h svojo ne lomljivo moč in energijo, ki je Sloveniji najboljši p i rok, da so bo v samoupravi) vse storilo, kar je v okviru seda-u ih nepopolnih zakonov sploh mogoče. Poleg ter etska stranka. Značilno za našo demokrate pa je, da skušajo vsak svoj greh naprtiti drugim. Oni so biii tisti, ki so deb li zakon o samoupravah. Dr. Žerjav je sedel skupaj z g. Pucljem v vladi, ki ie izdelsla in podpisala 26. aprila 1922 z-kon o samoupravah. Tudi prehodne odredbe je podp:sal g. dr. Gregor Žerjav, prehodne odredbe, ki nosijo ves pečat sovražnosti proti S'oveniji, danes pa glasilo stran'Ve istega Žerjava vpije, ka' or da bi bila te nesreče kriva Slo en-ka ljudska stranka. Takole hinavsko vprašuje, ko piše o deželnih dokla-dah: »Ali SLS ni mogla uveljaviti dejstva, da so te doklade pravzaprav deželne in da jih je treba vrn ti cblas'ni samoupravi, naravni dedinji bivše deželne uprave?* Zakaj g. dr. Žer'av niste uvoljav'li tega takrat, ko ste bili v vladi in ko sto glasovali za ta zakon, ki v elenu 8 p-ehodnih odredb namenoma ne pozna deželnih doMad?! Zakaj takrat glasilo demokratov ni povzdignilo glasu za uaše po- -krnj ne, ko sta dr Hohnjec in p^slnnrc Stiš-nik v zakonada nem odboru z vso odločnostjo la ala na napake teh prehodnih odredb? Z zlobo in hinavščino je boj v resnici težak, toda prepričana naj bo demokratska stranka, da naše ljudstvo ni tako naivno, da bj pozablo, da so ta, zakon delali demokratje. Vsa kampanja dr. Žerjava v zadevi davka na ročno delo je imela ta uspeh, da je danes pred vso javnostjo jasno pribito, da je demokratska stranka, ki je z dr. Žerjavom na čelu glasovala le a 1925 za ta davek, sovražnica slovenskega delavstva. Debata o zakonu o samoupravah. ki jo sedaj načenja s krikom in vikom glasilo slovenskih demokratov, bo ravno tako samo ras-r,istiht. kako strašen je bil zločin, ki ga je izvršila demokratska stranka nad slovenskim ljudstvom, ko je glasovala za centralistično ustavo, katere posle lica je tudi ta zakon, in kako žalostne posledice rodi za .Slovenijo vsako delo, ki ga je izvršila demokratska stranka! Ni nam znano, do kam bodo privedla po-ga'an a glede deželnih doklad, eno pa je danes jasno, kako težko je popravljati grehe, ki jih je nad Slovenijo zagrešila demokratska s'r n' a. Leta bodo minila, preden se bo dalo zopet i ravnati in popraviti, kar je zrušil pri nîs ceiitrali-eni pod vodstvom naših deino-kra ov. čisto jasno pa nam je, da bo SLS varovala do skrajnosti koristi Slovenije. Jutrovi napadi je ne IkkIo nič oviral. »Jutro ; vprašuje, zakaj je šla SLS v vlado. Če pogledamo gorn e vprašanje, je odgovor jasen. Zato. da vsaj neko! ko popravimo, kar je demokratska stranka nad Slovenijo zagrešila v vseli dolgih lotili, ko ie neomejeno paševala v raznih ministrstvih. Pričakovali bi, da bo vsa Slovenija vesela, da SLS vrši to težko delo, toda glus lo demokratov hoče tudi to delo ovirati. To je pač najboljši dokaz, da ta stranka ni slovenska, ampak izrazit« protislovenska, da ji ni prav nič za naše gospodarsko življenje, ampak da ji je vse samo čisto strankarstvo starokopitnega liberalizma. KONGRES INDUSTRIJSKIH ZBORNIC. Belgrad, 21. februarja. (Izv.) Danes se je tukaj pričel kongres industrijskih zbornic iz cele države. Kongresa se je udeležilo tudi večje število slovenskih industrialcev. Na dnevnem redu so razna poročila o aktualnih gospodarskih in finančnih problemih. PODPORA PO METLIAVOSTI OŠKODOVANIM POSESTNIKOM. Belgrad. 21. februarja. (Izv.) Kmetijski minister dr. Franc K u lovec jc ponovno nakazal 70.000 Din za podporo po metljavo-sti oškodovanim posestnikom v mariborski oblasti. Na ta način je kmetijski minister dr. Kulovec po metljavosti oškodovanim posestnikom dosedaj nakazal skupno 115.000 Din podpore. KONFERENCE DR. KOROŠCA IN DR. KULOVCA. Belgrad, 21. februarja. (Izv. Popoldne je imel dr. Anton Korošec daljšo konferenco s predsednikom vlade Uzunovičem o raznih aktualnih vprašanjih. Popoldne je bila daljša konferenca med kmetijskim ministrom dr. Kulovcem in nolranj m ministrom Božo Ma-ksimovičem o raznih zadevah, ki se tičejo Slovenije. Liuba Davidovič razkrinkuîe Pribičeviča* SVETOZAR PRIBIČEVIČ MORALNO POPOLNOMA ONEMOGOČEN. — SVETOZAR PRI-BIČEVIČ NAJHUJŠI REAKCIONAR. — KRITOSTI SVETOZARJA PRIBIČEVICA. -PRIBIČEVIČA ZAPUSTIL NJEGOV BRAT IN GLAVNI TAJNIK SDS. RAZKRAJANJE SAMOSTOJNE DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 21. februarja. (Izv.) Ljuba Davidovič je včeraj v svojem govoru na sestanku demokra'skilt učiteljev v Belgradu dal glede Pribičeviča in njegove stranke senzacionalno izj .vo. Njegov govor je izzval v vseh krogih veliko zanimanje. Prvič se je namreč zgodilo, cia je Ljuba Davidovič dal tako odločno izjavo. kar se tiče razmerja med demokrati in samostojnimi demokrati in kar se tiče Pribičeviča. V svojem govoru je najpreje govoril o šolskem vprašanju. Dejal je, da bo v vseh vprašanjih, posebno glede višje pedagoške šole govoril s svojim prijateljem dr. Korošcem. On misli, da bo pri njem našel polno razumevanje za učiteljske zahteve. Nato je prešel na Pribičeviča. Dejal je, da gotovo vse pričakuje, da bo kaj odgovoril Pribičoviču, ki je govoril o spajanju JDS in SDS. Meni je zelo neljubo, da govorim o tem vprašanju. Ker pa je že Pribičevič začel neprestano napadali našo stranko, mu moram odgovoriti. V svojem govoru je Pribičevič navedel razne neresnice. Pribičevič n pr. v notranjosti širi vesti o spajanju njegove in naše stranke. Ko pride v Belgrad, pa lo takoj de-mantira. Ko je Pribičevič prišel pred svoje ljudi, jim je rekel, naj gredo k meui in naj me prosijo, da ne bi govorit proti njemu. Jaz v začetku nisem govoril proti njemu. Ko pa je Pribičevič drugo nedeljo prišel v isto me-slo, je ves govor posvetil napadom proti meni. Kadar je bila Pribičevičeva stranka v opoziciji, se je vedno približevala radikalom. Videlo se je, da izkazuje radikalom posebne simpatije. Mislil sem, da imamo v opoziciji dolžnost, da se medsebojno ne napadamo in da se za vsako akcijo združimo. Danes je skupna borba tembolj potrebna. Kljub temu pa Pribičevič, namesto da bi sodeloval z opo-zic jo, smatra za bolj potrebno, voditi borbo proti stranki, iz katere je izsiopil. Na vse to bom jasno odgovoril. V kratkem se bo vršil shod, na katerem bom imel velik govor in v katerem bom ugotovil, da se je Pribičevič že takrat, ko je sedel v predsedstvu naše stranke, pogrjal z nasprotniki naše stranke. Dosedaj tega proti Pribičeviču nisem hotel govoriti, ker sem mislil, da je potrebno, da se vse strauke združijo proti vladi. Ko je Pribičevič izstopil iz stranke in ustanovil poseben klub, smo že takrat sklenili, da se lahko v stranko vrne, kdorkoli hoče. Zalo se ne more govoriti o spajanju JDS in SDS, marveč bi se moglo govorili samo o vrnitvi tislih, ki so iz stranke izstopili. Kakor sem že dejal, bom na velikem shodu govoril celi javnosti in bom razsvetlil Pribičevičev izstop i/. JDS. Pri tem ne bom proti Pribičeviču niti najmanj obziren. Po mojem prepričanju Pribičevič ni demokrat, ampak reakeionar iu despot. Kadar je v opoziciji, se dela največjega borca za de- mokrate, kadar pa je na vladi, je prijatelj vseh, ki jih opozicija napada. Če bi ga človek poslušal takrat, ko je * opoziciji, bi mislil, da jc največji apostol svobode in pravice, ko pa pride v vlado, postane največji reakeionar. Ko je postal prosvetni m nister, je že prvo nor ol) 10 zvečer po prisegi zagrebškemu ve-likenri županu telefouično naročil, da takoj odpusti nekega višjega uradnika. Ko ga je j veliki župan opozoril, da bi to lahko storil ! jutri, je Pribičevič od njega zahteval, da mora ' liradn ku takoj sporočiti odpustitev, da ne bo mo^el spati. Pribičevič je šel tako daleč, da je i za časa, ko je bil na vladi, premesl I H00 uči-teljev in sicer v času, Ko so bile šole sredi dela. Na Sušaku je premestil dva profesorja brzojavno brez ukaza. Poleg tega je izdal naredilo. da morata takoj nastopiti službo, sicer bosta odpuščena. Če bi ne bilo njega, bi bili lahko mi, odkar smo v opoziciji, mnogo storili, pa bi morda bili že pred leti zedinjeni. Med nami obstoja načeina rad ka. O tem bom še govoril. To naj bo za sedaj. Ta odločen nastop Ljube Davidov iča so vsi demokrati sprejeli z. odobravanjem. Sma-tra'o ga kot pričelek velike akcije proti samostojnim demokratom ki so v poslednjem času znatno izgubili na prestižu. V skupščini so po-polnonvi o-amlj' ni. Nj hcvi najuglednejši pristaši jih zapuščajo. Včeraj se je vršila seja glavnega odbora zemljoradniške stranke. Na tej seii so sprejeli za člana Pribičevičevega : brata Milana Pribičeviča. Njeg v vstop v zemljoradniško stranko je v;budil pravo sen aci.jo. Gotovo je, da ne bo ostalo pri tem izstopu. Kako slabo mora iti Pribičeviču in njegovim ljudem, je ravno dokaz to, da ga zapušča njegov rodni brat. ; Pribičevič sicer poskuša zmanjšati pomen izstopa svoje?a brala s tem, tla je brat politični i dilelant in di nikoli ni bil velik politik. N e-I pov organ Reč ga v uvodniku ostro napada. da je hotel v stranki igrati prvo vlogo in da je rad1'tega i stopil, da je gospod ter da 7eml'ioradniška stranka ne bo z njim ničesar pridobila. Istotako je prijavil vstop v zemljoradniško stranko glavni tajnik samostojn i) demokratov dr. Ivo Jclavié. Tudj to dejstvo, da je I glavni strankin tajnik zapustil Pribičeviča in ; izstopil iz strauke, se mora smatrati kot najjasnejši dokaz propadali a SDS. Dočim SDS ! »n Pribičeviča zapuščajo njegovi bratje in naj-I ožji prijatel i, se v Sloveniji so vedno najdejo ljudje, ki gredo za to stranko, ki je brez bo-dočn sti. Misli s;e. da bodo tem izstopom sledili še drugi in da se nahaja SDS pred velikim padan em, katerega posledice je danes težko prerokovati. Samostojni demokratje so zelo pobiti. Z raznimi izjavami skušajo zmanjšati ta svoj neuspeh. Demokratska zaiednica nima nič skupnega i Belgrad, 21. februarja. (Izv.) Radičevci so v poslednjem času spustili v javnost vest o zbližatiju med njimi iu Demokratsko zajed-nico. Demokratska zajednica je lo vest de-mantirala in je izdala sledeče obvestilo: Zagrebški listi so priobčili kot senzacijo vest o preorientaciji Demokratske zajednice, o doseženem sporazumu med Demokratsko zajednico in Narodno seljačkim klubom in o načelnem sodelovanju ua skupnem temelju v vseh splošnih političnih vprašanjih, o jamstvih, ki jih je Davidovič dal Hrvatski seljački stranki glede svojega osebnega zadržanja in zadržanja Demokratske zajednice z ozirom na morebitne možnosti pri novih kombinacijah. Pri vseh teh vesteh se je navedel kol razlog sestanek, ki ga je imel Ljuba Davidovič z bivšim ministrom za javna dela inž. Košuti-čem. Pooblaščeni smo, da vse te vesti najod-ločnejše deniantiraino. Demokratska z.ajedni-ca ima izdelano gledišče, tako glede politike sporazuma, kakor tudi glede vseli socialnih političnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ona misli, da ni prav nobenega razloga, ela bi to svoje stališče spremenila. Razgovori med Davidovičem iu Košuličem so bili informativnega značaja in niso imeli namena, da bi se storili kaki posebni novi sklepi, marveč so se nanašali izključno na morebitno sodelovanje med obema opozicioualnima skupinama v parlamentu. Ta denianti zopet odkriva nove laži radičevcev, s katerimi so skušali agilirati so bi v prid. OBLASTNE SKUPŠČINE. v Split. 21. febr. (Izv.) V nedeljo se je vršil tu sestanek novo izvoljenih poslancev iz spl lske in dubrovniške oblasti. Na sestanku so razpravljali o tem, da bi obe skupščini zborovali skupno. Šte"an Radié je zagovarjal mnenje, naj bi bil sedež skupščine v Dubrovniku. Ve ina pa se je izra-ila za Split. Raditegu so vse seje zaoa.no odložene. Glede dela v ob- lastnih skupšrnah se je Radič izjavil za sodelovanje z. demokratsko zajednico. v Karlovac, 21. febr. (Izv.) Danes se je vršil v Karlovcu sestanek oblastnih zastopnikov za primorsko-krajiško oblast, na katerem je bil navzoč tudi Radič. Radič je dal izjavo, da bo skušala HSS doseči sodelovanje z. SDS, ako bi pa to ue uspeh., pa /. radikali iu davi-dovičesci. 3ugcs"ovanska parlamentarna delesscija na Češkem. Kraljevi Gradec, 19. febr. Danes se poslavljajo odposlanci belgraj-skega parlamenta od bratov Cehov in Slovakov. Nepri akovano lepi so bili dnevi našega bivanja v Pragi. Od zadnjega mojega poročila imam za-oeležiti še naslednje zanimivosti: V sredo 16. felmnrja točno ob 4 popoldne je b.l sprejem cele komisije pri predsedniku republike Masaryku. Jugoslovanski in češkoslovaški delegati smo se zbrali v slavnostni dvorani Gradu. Ko se je pojavil Masa-ryk je ves zbor vzkliknil: Živijo! Predsednik je ra o iskreni pozdravil delegate kraljevine SHS in je poudaril, da bo ed no lesna zveza mpd obema državama in narodi, ki sestavljajo obe državi, zajamčila naš obstoj in napredek. V imenu naše delegacije je govoril dr. Veli-zar Jankovič. Nato si je dal predsednik predstaviti posamezne delegate našega parlamenta S Slovenci: Štre nom, Zebotom in Pivkom se je razgovarjal delj časa in se je zanimal za nnše razmere. Po cer'ilu se je Mnsaryk ljubeznivo ra/govarjal z. delegati in nas povabil na čaj. Predsednik je star 70 let, a je še dokai dobro ohranjen. Preden smo se poslovili od prijaznega iu častitljivega starčka, smo se še dali slikati. Od Masaryka smo odšli na obisk k češkemu ministru zunanjih zadev dr. Benešu, ki ima svoje pisarne v severnem delu Gradu. Zvečer sinu. obiskali poslanika naše vlade I.a areviča. Tu so se zbrali zastopniki v Pragi stanujočih Slovencev, Hrvatov in Srbov, delegati univerz, občine itd. V četrtek 17. februar a je cela Jugoslovan ko- eškosl vaška komisija odpotovala v P1 en. Na pozdravne govore na kol dvoru je odgovoril v imenu naše delegacije poslanec Š t r c i n. Ogledali smo si ogromno tovarno бксоа. To je eno največjih podjetij v Evropi. Tovarna zavzema pn stor 60 hektarjev, 30 hektarjev je pod slrelio. Med vojno je bilo tu zaposlenih 45.000 delavcev in drugih uslužbencev. Dane s dela v tovarnah druži e Škoda okoli 15.000 delavcev in 3000 uradn kov in in-že -erjev. Tovarna škoda je izdelovala pred in med vejno topove iu drugo orožje. Sedaj je samo še mal oddelek, v katerem se izdeluje orož e, a več:na oddelkov je sedaj spremenjena v izc'elovaln co strojev. Ogledali smo si tudi slavno nano pivovarno. Tudi to podjetje ie ogromno. Na leto zvari in proda 800 do 000 tisoč hektolitrov piva. V Skcdovih tovarnah in v mešj'nski pivovarni smo se našli z našimi rojaki, ki so z.apcsloni v teb podjetjih kot delavci in uradniki. Naši ljudje so raztresen res po vsem svetu. V petek ob 10 dr poldne sta se sestali kulturna in ekonomska komisija k z.adn i seji ter spre'fli kon'ne sklepe. Isti dan p poldne smo si oglodali velikansko tovarno strojev, električnih naprav, vag nov, lokemetiv in avtomobilov »Koiben« na Viso -mih, a ob 4 popoldne se je začela za n a nlenaina seia skupne delegacje. Predsedoval je seji predsednik senata, vodi'.elj katoliške ljudske stranke na Moravskem dr. Hruban. Sprejele so se resolucije in določile smernice za kulturno in ekonomsko zbližan je oLeh držav. Zve er sta nas povabila predsednika poslanske ztomce in senata na slavnest v veličastno Gregr 'vo dvoran >. Tu so se menjali govori obeh delegacij. Vaša dva delegata sta se ta ve"er posvetovala z. zastrpn ki češke lidove in slovaške ludove stranke. Določili smo, da se ses'anemo letos ob priliki roma-na SI vencev na Velehradu. V soboto 19. februarja smo se odpeljali v Kraljevi Gradec. Na kolodvoru v Pi agi smo se p .-lovili cd prijaznih in gostoljubnih Pra-žanov in oddrdrali smo v severovzhr.dn smeri proti Kraljevemu Gradcu. Mesto je znano po svoji slavni zgidovini in slari trdnjavi. Par kilometr v od mesta je polje, kjer se je leta It 66 v šila krvava bitka med Avstrijci in Prusi. Mnogo Slovoncev leži tu pokopan.h v sku; nem vojaškem grobu. V Kraljevem Gradcu "e centrala vhodno-češ' rga zadružništva. Največja je električna zadruga. Električni vod je tu napeljan do zad-nje kmet'ke in delavske hišice. Vse reke in potoM 1er je~era so izrabljena. In silno poceni ima ljudstvo električno silo. Vse delo se vrši s'-oro rključno z elektriko. Kmet ol dolnje polje, podira drevesa, žaga drva, gospodi-n a poče kruh, obrtniki delajo s pomočjo električne sile. Celo krave mol/ejo z električnimi aoarali. Dobro bi bilo, če bi se naši / drngarji oglodali ustroj zadrugarstva, oso-bito kar se t če elektrifikacije, Kraljevi Gradec. Svetu em, da se oni. ki se za to zanimajo, o rnejo na poslanca inž. Jana Cernyja v Kraljevem Gradcu (Hraelec Kralovi). On ie duša zrd u"ni tva. O obito zanimivo je tu urejena veli'anska zadru na mlelarna. Mestna e bčina nâs je povabila po ogledovanju zadružnih podjetij in mesla v mestni tur. Tu so se vrši i pozdravni govori. Pev-«•Vj /bor je zapel češke, slovaške in naše bice. Breclavo na Dunaj in od tam na svoje dom ve. Nepozabno lepi so bili dnevi, ki smo jih preživeli med severnimi slovanskimi brati. Upamo, da bo zveza, katero smo sklepali, ro- I dila za naš kulturni in gospodarski napredek 1 obilo sadu. F. Z. №an Pribičevič se popolnoma odrekel svojega brata. ZEMLJORADNIKI NOČEJO IMETI NIČESAR OPRAVITI Z RADICEM. USTANOVNI OBČNI ZBOR OBRTNE BANKE. Belgrad, 21. februarja. (Izv.) Včeraj se je 1 vršil ustanovni občni zbor Obrtne banke. Tega občnega zbora se je udeležilo 1755 akcio-narjev, ki so imeli deponiranih 257.347 akcij in so imeli pravico ua 25.115 glasov. Predlagane so bile tri kandidatne liste. Zmagala je oficielna lista, katero so predložile vse trgovske in obilne zbornice. Za Slovenijo je izvoljen Engelbert Franchetti, ki je izvoljen kot oficielni kandidat Trgovske in obrtne zbornice Predsednik belgrajske trgovske zbornice se je s posebnim pismom obrnil na trgovsko zbornico v Ljubljani, da bi naznačila oficiel-nega kandidata slovenskih obrtnikov. Dobil je odgovor, da je oficielni kandidat Engelbert Franchettli, ki je bil tudi izvoljen. Demokratle proti demo- Zveza srbskih zemljoradnikov je imela v nedeljo v Belgradu svoj kongres. Kongres je vodil predsednik Vojislav Laz.ič. Takoj v otvoritvenem nagovoru je pozdravil g. Milana Pribiioviča, brala načelnika SDS, ki je z nekaterimi svojimi tovariši prestopil k z.emljo-radnikom Milan Pribičevič je svoj vstop takoj utemelj i iu spominjal /borovnice, da član SDS sploh nikdar ni bil, da se že štiri leta ni udej-stvoval v politiki, vedno pa je s simpatijami zasledoval ; emljoradniško gibanje. Milan Pri-bičović sploh nima nikake zvezo s stranko Svotozarja Prib.toviča. Z Milanom Pribičevi- čem sta vstopila v zemljoradniško stranko tudi vseuč liški profesor dr. Dragoljub Jovanovič in dr. Dušan Bogdanovič, tajnik zveze dobro voljcev. Načelnik kluba Jovnn Jovanovič je po. ročal o akciji /a vstop v klub Radičeve stranke. Zo Ijoradniki so ugotov li, da se je z radičevci sploh • nemogoče razgovarjati, ker sedaj trenutno nimajo nobenega programa. V glavni odbor je bil izvoljen tudi Milan Pribičevič. Načelnik stranke je zopet Vojislav Laz.ič. pesmi. Z. čer smo bili povabljeni na veliko sin n st ki jo je priredila mestna občina na ča"' ugi 1 ' an kim gostom. Ob p -luoči smo se odpeljali čez. Pardu- Proračun iz 1. 1920. ne da »Jutru« miru, dasi dobro ve, da takratni proračun ni znašal niti polovico lega, kar znaša današnji. Čudimo se pa demokratski gospodi, ki bere »Jutro« in iz njega črpa svojo politično modrost, da se ne vpraša, zakaj g. dr. Žerjav, dr. Kramer, dr. Kukovec, Pribičevič itd. niso tega spremenili, ko so leta iu leta sedeli v ministrstvih. Ali je bil morda vzrok nemarnost? Ali naj jih elolžinio nezmožnosti? Naj bo karkoli, sedem let je prespala demokratska gospoda, preden se je spomnila na prvi redni proračun naše države. Ko so sedeli demokratski gospodje v ministrskih foteljih, je bilo seveda zanje pre-meiiko, da ne bi v sladkem dolce far niente predremali stvari, ki se jim danes naenkrat zde neskončne važnosti. Krik demokratskega glasila najbolje priča, kako strašno je zadeta demokratska stranka, ki je mislila, da pride v vlado, pa je bila porinjena ob stran. Ce se jo za stalno vzdramila iz svoje nedelavnosti in lenobe (za delo proti našemu narodu je SDS bila seveda vedno sveža in spočila), bo imel korist tudi naš narod. Zato smo demokratskemu glasilu prav hvaležni, da je začel obravnavali tudi ta vprašanja. Mi bi zaenkrat n. pr. samo pripomnili, da so 1. 1920. sedeli v vladi, po kateri tolče »Jutro« (vlada Vesnić in dr. Anton Korošec, kakor jo »Juiro« imenuje) Svetozar Pribičevič, ki ga menda pri »Jutru« vendar ne bodo napravili za klerikalca in ravno tako dr. Vekoslav Kukovec. ki bo protestiral, če mu kdo reče, da ni bil 1a-krat pravoveren demokrat. Doživeli bomo, da bo »Jutro« v svojem skrajnem obupu nad nesrečo demokratske stranke začelo napadati samo sebe, kakor škorpijon, ki v skrajnem obupu sam sebe s svojim strupom umori. Ce bi pri tem »Jutro« opravilo primerno pokoro in popravilo pohujšanje, ki ga je zagrešilo v slovenskem javnem življenju, takega samo-umora seveda ne bi obžalovali, ker bi pomenil samo ozdravljenje našega javnega življenja. Vreme med delavstvom. Veliko vrenje med krščansko-socialnim delavstvom je odkrilo »Jutro«. Da bodo naši delavci uvideli, kaj vse pri njih ne vre, podajamo ta »Jutrova« odkritja. Torej: Krš'"an-sko-soc alno delavstvo je poparjeno in razburjeno, prvič ker bo brez predstavnika v oblastni skupščini, drugič ker je SLS glasovala za korupcijo, treljič pa ker je glasovala za davek na ročno delo. Ker pa ima naše delavstvo prvič v oblastnih skupščinah svoje krepko zastopstvo, ki si ga ie samo izvolilo drugič ker naše delavstvo vidi, da je SLS tisla, ki se je vedno najodločneje borila proli korupciji in je ena največjih njen h odlik ta. da je sama ostala vedno čista vsake korupcija, in tretjič, ker naše delavstvo ve, da je davek na ročno elelo proel elvenia letoma vpeljala vlada, v kateri je sedel kot minister g. dr. Žerjav, in da je ta davek zdaj mogoče odpraviti šele v prihodnjem proračunu, da pa je med tem SLS, odkar je prišla na vlado, delavstvu to breme že nekoliko olajšala z raznimi soc'alno-gospodarskimi pridobitvami, vre med krščansko-socialnim de'av-slvom torej samo še ta okolnost, da ima to delavstvo zdaj na vladi celo svojega ministra dr. Gosarja. In na to stvar je »Jutro« čisto pozabilo. Torej smo z opozeritvijo na ta najbolj kričeči dokaz, »kako so bili krščanski socialci od vodstva SLS tako rekoč šiloma pred vrata postavljeni«, »Jutru« vsekakor zelo postregli, da bo lahko nadaljevalo svoja senzacionalna od-krilja o vrenju med delavstvom ... POTRES. v Koprivnica. 21. febr. (Izv.) Danes zjutraj ob 7.55 so čutili tu zelo močan potres, ki je trajal 4 sekunde. Spremljan je bil z močnim pod/ mol skim bobnenjem. Kasneje so čut li še dva p >lrcsa. Potres so čutili na vsej Posavini, najmočneje pa v Velikem Bukovcu. Ljudstvo je bilo zbrano tačas v cerkvi in je povsed prestrašeno bezalo na prosto. Ta potres so čutili tudi na Mažarskem. Tudi v Zagrebu «e je po nnl polrn.sni sunek, predvsem v višjih nadstropjih. An\az. tako da mu je bilo izbito in obžgnno 'evo oko 1er nesni most strt. Tudi po vsem drueein obrazu je dobil še precej hude poškodbe. Odpeljali so fa tukoj v bolnico, ki ga je pustila vsled hude pcškodhe na očesu takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. Smrt vsîetf stekHne. Blaž Svenšek, katerega je ogrizet stekel pes, ja med transportera iz Maribora v Celje umrl na postaji Slov Bistrica V petek zjutraj je bil pokopan na okoliškem pokopališču pri Celju. Slovenci v Italiji Zadnja ssoî Antona Čoka. Soboto dne 19. t. m. smo spremili našega nepozabnega Tončka na njegovi zadnji po i. Žalni sprevod je vodij njegov dolgoletni prijaielj, župnik Sv. Antoni Novega msgr. dr. Vattovaz v spretne vu 19 duhovnikov in 4 redovnikov. Venci so bili naloženi na jioseben voz. Množica pokojnikovih pri-ja'eljev, ki so stopali za n'egovo krsto, je bila nepregledna. Napolnila je vsô veliko cerkev Sv. Antona Novega, ki ima prostora zn 4CC0 osebi Dokaz, kakšne globoke osebne simpatije je vžlval rajni zbog svoje ljubeznivosti med tržaškim in okoliškim prebivale vom brez razlike narodnosti in političnega mišljenja, V cerkvi je msgr. Vattovaz slavil pokojnika kot duhovnika, kul urnega delavca in kot celikega prijatelja ljudstva, kateremu jc pcmagal najbJi kot organizator na gospodarskem polju. Pokopali smo Tončka na Lonjeru rojs ni vasi njegovi. Naj-preje se je blagoslovilo truplo v domači cerkvi, k.icr je bil rajni pel svojo prvo sveto mašo. Tu je g. kanonik Slavec imel krasen govor, spominiajoč se prelepih lastnosti pokojnik »vih Na grebu so je poslovil od Tončkovega tiupla dr. Agneletto. Ped pretresljivimi zvoki žalost'nke Vigred se povrne«: sc ,je vsipala hladna prst na grob. Mi, ki smo Aniona Čoka poznali kot malokdo, se poslavljamo od njega kol od našega največjega prijatelja, saj je rajni do prevrata bil tudi marljiv sotrudnik našega lista. V zgodovini k -'oliškega po-kreta med Slovenci bo Čokovo ime zapisano za vse čase z zlatimi črkami, saj je bil med početniki organizujoče se krščanske ljudske misli v Trs u in okolici! Z vnemo za krščansko sivar je rajni združeval velik takt v osebnem občevanju, tako da ni imel sovražnikov tudi ne med poli ičninii nasprotniki. Bil je pač zlata duša, kakor jih je zelo. zelo redko najti. Rajni dr. Krek je našega Tončka globoko cenil in ljubi). In njegovo dflo ne bo pozabljeno — slovenski narod ga bo štel med svoje najboljše sinove. Krk-vški pro^em. , Zadeva se bliža koncu. Vse kaže. da dobijo Krkavci zopet duhovnika; malo pa je verje.no. da , se vrne v Krkavec zopel č. g. Siivani, ki je prestal 1 v svoji fari toliko stra£nih ur. Pridiga v cerkvi ee bo vršila v slovenskem in italijanskem jeziku. S tem pa zadeva ni likvidirana. >Popolo di Trieste« se je v začetku neumno norčeval iz tržaškega škofa msgr. Fogarja, »da je silno zaposlen s tem — diplomatskim vprašanjem*. Končno pa so postali Krkavci res predmet diplomatskih razgovorov v Rimu. Saj ne gre samo za to, ali sme podivjana dru-hal navezati od drevesa do drevesa preko ces'e 2 do ii m visoko žico, da bi ujela za vrat duhovnika, ki se ima pripeljati zvečer iz mep'a. Tudi ne samo za to, ali sme lašistovski podestat prisiliti InO kmetov, da se podpišejo na prazno polo ]>apirja, ki jo po'ein on sam |>oljubno izpolni (podestat v Kr-kavcih je pozneje popravil izjavo kme'ov s tem. da je pripisal, da kmetje zahtevajo italijansko pridigo), ampak tu gre za načelno vprašan'e. kdo je v cerkvi gospodar. Za cerkev za ves kulturni svet io vprašanje že davno rešeno. A fašis'ovska skvadri-stična samovlada v Is.ri ne priznava te reši vc in hoče tudi v cerkvi gospodarili. In nevarnost je. da se lako prizavin;e fašistične s>iln razširi na vso Primorsko Po vsej deželi se v zadnjem času oglaša:o fašistovski glavarji: Ta duhovnik mora iz fare. iz te cerkve mora izgini i slovenska pridiga! Velikokrat podprejo te zahteve prefekti, ki poleni izvajajo vsemogoče pritiske no škofa. Krkavci so torej sprožili veliko vprašanje; od rešitve tega vprašanja — žali bog, da je pri današnjih razmerah v I'a-liji radikalna rešitev nemogoča — je v veliki meri odvisno narodno življenje našega življa v Italiji. Stališče puliskega orefekta omaano? V trenutku, ko je puljski prefekt Cavab'cri prejel zii 'iio Mussollnijevo okrožnico prefektom, bi bil moral takoj podati ostavko Mussolini nalaga v okrožnici prefektom, da vzpos avije v svojih po-kra'i'nah red, da odrravijo >skvadrilizem<, to je strahovlado posameznih fašis ovskih glavarjev na deželi V pokrajini mora ukazovati prefekt in nihče drugi. Prefekt je najvišja državna oblast v pokrajini. Vsi državljani so dolžni spoštovanje in pokorščino najvišjemu predstavniku režima in morajo sodelova'i z njim. da mu olajšajo nalogo.« Poljski prefekt je vedel, da ne bo mogel izpolnili dolžnosi, ki mu j'h nalaga Musso'inijeva okrožnica. vedel je, da nima toliko energije, da bi ukrotil razne Mrache in De Petrise. ki so danes absolutni gospodarji tlačene Istre. V Italiji je izvedena danes cen'ralistična uprava naravnost do absurdnosti. a kljub temu ne gosjxidari dane? v Istri Rim. Mussolini je daleč od Istre A g Cavalieri ni niti skušal narraviti red v svoji pokrajmi Ljudje, ki prihajajo iz Pule, pripovedujejo, da je imel g. Cavalieri zaupne sestanke s fašistovsl.imi glavarji in jim sam dajal navodila, kako morajo straliovali predvsem slovenske in hrvaške duhovnike. Na enem izmed 'eh sestankov je grdo napadel tudi nekega višjega cerkverega des ojnnstvenika. Svo.ie pravo lice pa je Cavalieri pokazai v znani zadevi glede Krkavcev. Tu se je |>ostavil javno na stran tistih, ki so slovenske kmete pre epli. ker se niso podpisali za italijan. pridigo: prefekt brani danes ljudi, ki so nas avili krkavskemu župniku žično past. In laki ljudje naj bodo nositelji »najvišje« prehlajenja sezelo hitro ozdravim. Zau-žijem par Asplrlnovih tablet vležem se v posteljo, se dobro preznojim ln ne-varnostje odstranjena. Celo opasnih prehlad sem se obrnnll, za kar se moram zahvaliti neprekosljlvim Aspirin- tabletam Pristnost In kvaliteto pn ga rantira samo original nI zavitek t modro-bclo-rudefo garan cljsko znamko. im državne oblasti v jiokrajini? Prefekt ima na vesti ludi divjanje proti istrskim posojilnicam. Tudi tu se je pos avil na stran fašis'ov, ki so se potegovali za trdo prihranjene beliče istrskega kmeta. Cavalierijevo postopanje je zbudilo v zadnjem času pozornos' tudi v Rimu. Iz Rima prihaja glas, da je stališče ega pretekla omajano. Če odide Cavalieri, se ls'ra ne bo še oddahnila. Zamenjati prefekta ne zadostuje. Pomesti je treba tudi z Mrachom in De Petriseni, sicer se bo moral vsak prefekt pokoriti tem ljudem. Kdo ukale? Prefek i na Primorskem so glede prejKivedi slovenskih prireditev nekoliko jiopu-stili. Tu pa tam dovolijo zojK-t kako predstavo. Te dni se je v nekem mestu ra Primorskem dogodil ta-le slučaj: Predsednik nekega slovenskega društva se je informiral na prefek uri. ali bi bilo mogoče sploh izposlovati dovoljenje za druš'veno prireditev. Prefekt je odgovoril, da on nima ničesar proti prireditvi, ako se fošistoveko vodstvo ne pro-tivl... Radi tega .ie potrebno, da se predsednik obrne na fa isovsVi krožek... Kdo torej danes ukazuje v pokrajini? 1'refokl ali tajnik stranke? Dnevne novice -k Plenarna seja Delavske zborn'ce za Slovenijo, ki je bila določena na to nedeljo, se je preložila na dan 19. marca. ~k Peta knjiga Družbe sv. Mohorja. Zaradi mnogih želja, naj bi se tako lepa povest kot je >Moj mal. Hlaček-?, ponatisnila, da bi jo dobili tudi oni, ki niso naročniki Mladike«, je odbor sklenil da deda k štirim napovedanim knjigam (Koledarju, Večernicam, kjer boste dve lepi povesti od Detele in F.nžgarja, Zgcdov ui Srbov in III. zvezku Katoliške cerkve) še peto knjigo, in sicer brez doplačila; vseli pet samo za 20 Din! Opo-7.1 r amo mi ia izredno lepi dar Mohorjeve družbe za leto 1927 in vabimo, naj se vsi stari člani priglase in naj se obilno odzovejo novi. Ne moreš si misliti lepše in cenejše zbirke knjig -a tako nizko ceno! — V Ljubljani pob rajo naročnino vsi župni uradi in Nova val ž; a na Kongresnem trgu. ic Nepravilno poslovanje s čekovnimi položnicami brez štev lke in imena imetnika računa. Ljul Iranska podružnica poštne hranilnice se pritožuje, da dobiva vedno več položnic na katerih ui napisan na drugi strani položnice naslov imetnika računa kakor je pred-p>a"o. Ker mora poštna hraniln ca take po-k/.nice vračati poštam, prizadeva to njej sa- mi, a tudi poštam veliko nepotrebnega dela, sir'nkam na katerih račun so bili zneski plačani, pa škrdo, ker ne pridejo ob pravem času do svcjega denarja. •k Učili tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Kazen k'e'arskega in vrtnarskega tečaja koncem januarja, oziroma pričetkom februarja se je vršil 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se jc udeležilo tudi 7 Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev iu kmetskib mladeničev. — V marcu se bosta prired Ia še dva en-dnevna tečaja: 18. marca živinorejski in mlekarski tečaj, а na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pr.uk ob 9 dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti bre-p'ačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. marca. — Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti v naju. ■k Razpisane poštne službe. Razpisano jo poštarsko mesto na Bledu 1 (111), v Podčetrtku (11-2). Rajhenburgu (IV) in Zirih. Prošnje naj se vlagajo do 5. marca na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Dr. L. Sušnik: Modemi Jeziki in srednja šo!a.' (K vprašanju: Nemščina ali francoščina na naši srednji šol.?) V sedanji razpravi o prednostih nemščine ali francoščine pri pouku v srednji šoli oz. kot enotnega kulturnega jezika igrajo prvo vlogo osebne simpatije ali antipatije posameznikov, dalje trad.cijonalnost in pa utilitarizem. Če hočemo priti do jasnosti in objektivnosti, je treba kritično analizirati po možnosti vse. momente, ki pridejo v poštev in abstrahirati od osebn ga mnenja; le tako bo mogoče na eksakten način dobili frav.lno rešitev, ki bo v stanu ustreči upravičenim zahtevam vseh inleresirancev posebej, pa tudi narodu kot celoti. Vprašanje živih jezikov sc giblje teoretično med dvema ekstrcmoira, ki sta seveda v praksi neizvcdlj va. Prvi ideal bi bil, da bi imeli na svetu samo en jezik, drugi pa, da bi vsi znali vse jezike. Med tema dvema poloma se oteplje človeštvo v mednarodnih odnosih. Velika večina ljudi lahko shaja z enim, svojim matern'm jezikom in to je pr rodno, najbolj prikladno stanje. Dosti ljudi se pa tudi uči prisiljeno ali iz lastne volje enega ati več drugih jezikov, kar je v svrho meds .'bojnega občcvan'a narodov v gotovi meri potrebno, a je tem težje in nenaravneje, čim več jezikov se uči-no. U:-pchi in kor sli vcčjidel ne odgovarjajo vloženemu času in trudu Zanimiv poskus posredovanja predftavlja espéranto. 1 Radi razsežnosti vclevažne razprave iz peresa enega najodličnejših strokovnjakov, oz. pomanjkanja razpoložljivega prostora smo bili pri-morani jo nat sniti i drobnim tiskom Pripomniti jc še, da jc bil spis oddan uredništvu pred 20. t. m. Mi Slovenci se radi poirîamo s svojim znanjem tujih jezikov (zlasti nemščine) pred Čehi ali Srbohrvati, ki nas v tem bojda ne dosegajo: pri i tern pa pozabljamo da je to preje slabost kot pa j prednost — ne toliko za poedinca, pač.pa za narod, Učenje jezikov je v resnici le potrebno zlo, Z gospodarskega stališča je tisti na boljšam, ki se mu ni treba učiti jezikov. Da se pošt no naučiš jezika, moraš žrtvovali veliko časa in dokaj truda ali ludi denarja. Ta čas in ta energija se da mnogo bolj koristno in praktično porab.ti za spopolmtev strokovnega znanja ali za ustvarjanje raznih dobrin. Narod, ki se mu ni treba učiti drugih jezikov, kot n. pr. Anglqsasi, se jih tudi res ne uči (razen specialistov oz. strokovnjakov) Večji narodi skušajo militi svoj jezik manjšim, ki se zopet ustavljajo, kolikor pač morejo. Zakaj bi sc branili, če bi to ne bilo res v kvar? Jezikovni boji izhajajo tedaj predvsem iz dejstva, da pomeni učenje drugega jezika za dotični narod realni minus. Pa tudi s psihološkega vidika je cno-jezičnost boljša. Dvojczičnost — n rtvi jeziki tu ne pridejo v poštev — moti premi razvoj mišljenja. Človek postane v izražaniu nesiguren, počasnejši. Jez kovni čut otopi in oslabi, ni več tako živ in globoko zasidran. Pojavlja se zamenjavanje be-cd, mešanje pojmov, izvzemši pri zelo nadarjenih. Odtod prihaja, da intel genti drugih narodov, ki rabijo vedno in povsod le en jezik, neprimerno lažje, brže in preciznejc govorć kakor pa večina naših — dvojezičnih. To je prednost, ki je v javn m življenju ni podcenjevati. Na drug. strani se moro dvojezičnik seveda tudi prav redko povzpeti tako daleč, da bi bil kos vsakršni uporabi tujega jezika v isti meri kot pripadn;k dotičnega tujega jezika. Тгко človek ne more dali v nob' nem jeziku na|-višjega. Njegovo mišljenje ni več čislo domače, kar sc knže v vpletanju tujih izrazov in ci'atov. njegova zveza z jezikovnim občestvom lact*iega naroda je zrahljana, ker živi doličn.k pač v dveh kulturoh. Zato so pri nas redki pisatelji, ki znajo zadeti res pravi domači ljudski ton. Šc večje pa so nevarnosti v nravstve-r.em oziru, zlaiti če zadeva dvojezičnost širšo sloje naroda. Človek, ki zna še drugi jezik, se zdi sam sebi vzvišen nad ostalimi, zlasti ker mu lo nudi gotove materijalnc prednosti, ki jih lahko izkorišča. Na ta način je njegov rod v njegovih očeh nekaj izgubil, in njegov ljudski in narodni čut jc postal zlasti pri polizobražcncih — slabejši. Rad se nagiblje v skupnih vprašanjih k mlačnosti. k prijenljivosti. češ, meni jc vseeno, jaz sem itak v vsakem slučaju na varnem. Odtod izvira oslabljena vera v lastni narod ali celo preziranie istega, asimiliranje oz. narodno odpadništvo. Ta dvoje-zičnort odpira zlasti pri nekritični množici vrat« enostranskemu ut litsrizmu in narodni neznačaj-nosti. In vsi vemo, koliko škode jc napravila ta dvojezičnost našemu narodu ob incjah na Primorskem, Koroškem in Štajerskem, posebno po mestih. Tudi v središču jc bilo treba najodločneišega odpora pravih rodoljubov, da se je ta nevarnost omejila in zajezila. Dvojezičnost jo razvita tudi v mnogih drugih deželah, tako v Alzaoiji in Lorcni, v Belgiji, v Švici, Češki, Šleziii itd., a povsod, kjer niso dotični narodi enakopravni se kažejo nic zle posledice. Z?to zaključuje W. Roinov »EnzyklopSdi-sches Handbuch der Pâdagogik, 2. izd.. 10. zv. I.angensalza 1910, s. 670 tostvarno takole: r.D'c Nachteile iiberwiegen so sehr die Vorteile. djf) man die Forderung aufstellen mufi: oline dringende Notvvendigkeit soli Zwcispr?chlgkcit nicht erzeugt oder gefordert werden. Dio Muttcrsprache gehort zur geistigen Heimat des MenSchen.« To se nanosa sicer predvsem na osnovne (utrakvistične i. p.) šole, a velja v gotovi meri tudi splošno. Naravno jc, da pri trojezičnosti itd. več teh slabih strani odpade, ker daje človeku več možnosti. širši pogled in večjo kritičnost. Zato vidiro n. pr., da so se Primorci v narodnem oz ru bolje držali, ker so znali pokg nemščine ludi italijanski. Ali ni to deloma tudi vzrok, da sn se naši železničarji v narodnem oziru tako dobro držali? Mi Slovenci smo žal šc v veliki meri v neprijetnem položaju, da sc moramo učili drugih jezikov, No sicer več toliko kol preje pod Avstrijo. Ko jc skoraj vsakdo na lastni kož.i pri vojaštvu, v uradih, trgovinah, v šolah itd. moral okušati superiornost tist h. ki so go.orili nemški. Danos so ti najširši primeri odpadli in navaden človek v javnosti ne rabi več nemščine, A ostala jo še v ozračju, v spominu, duši, razen pri mladini, ki zato tudi žc drugače čuti. Zakaj, kar kdo zna, to jc njegova duševna last in mu je zato s.imo po sebi drago. Kot narod smo navezani na kak tuji jezik zlasti zato, ker še nimamo dovolj lastni gi! -lovstva, ki bi nam krilo vso bistvene potrebo v raznih področjih kulture. Vendar so tu prizadeti v glavnem le v i i j i stanovi, dočim široke plasti ljudstva, kmetje in delavci, te potrebo nimajo, /alo jc ljudska šola lahko brez skrbi inojezična. Obrtniki pri večj h narodih shajajo s svojim j.zikom, pri nas jim tuji jezik dostikrat se pride prav. Temu primerno sc v meščanskih šol ih poučuje nemščina. Trgovci rabijo žc cd nekdaj — ne le pri nas — več jezikov in zato м> trgovske šole najbolj uprav.čene, da goje študij tujih jezikov v čim večji meri. To sc vr;i tudi drugod, d.-isi se ozirajo v prvi vrsti le na velike svetovne jezike, male pa doma večinoma ignorirajo, ker t mrl je v soboto 19. februarja na S i'niku 12 pri Črnomlju Matija Kure, ki je dopolnil letos 8. februarja 98 let. — Naj v i nirn p c i \ a ! :V Krojni tečaj. Dne 18. februarja se je kg slavijo, veliko je bilo med n n i iz Julijske Krajine. Učenci kot učenke so iz.delrli vse viste krojev po vseh najnovejših žumalih, posebno so se pokazali uspehi model ranja. Krojno učilišče napravi 5. marca veliko razstavo krojev, kar bo vsakega stroko,naka sigurno zanimalo, in se lahko prepriča o zmožnosti te krojne šole. Vodstvo je par učeni a m in učencem iz Julijske-Krajine, ki so morali zapustiti svojo krajino, preskr-bel ■ službe v Jugoslaviji. k Skoda po potresu v Hercegovini. Po uradnih cenitvah znaša škoda po p treeu v Ljubin u 600.000 D n, v mestu Stolne pa 40.000 dinarjev. •k Otvoritev nove prometne p'sarne Društva hišnih posestnikov. Pred dnevi smo objavili v oglasih otvoritev nove promelne pisarne za na' up in prodajo hiš in zemljišč ter oddajo in zamenjavo stanovanj. Ker podjetje ni ustanovljeno radi dobička, temveč v svrho dt se,Te prave vrednosti v proda'o danih objektov, je nova pisarna velikega pomena z i) naše g: sp darslvo. Zlasti pri oddaji stanovanj l o laliko izda n > pripomogla, da se ' odo i.75 Din. Tatv'ne je osumljen neki pri! 1 žno 28 let star moški, srednje postave, oble en v d l-r strpan suknjič. Osumljeni moški se je na dan tatvine potikal okrog slano-van a okrad?nk. k Nogavice, vezenin«? in žeone rob-'c kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred skotijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. .'o t" M 1 J!i iT .... . Д Hrvatsko slovenske »seljičke« laži. Dobili smo sledeče: Z t,žirom na notico, objavljeno p;:d naslovom »Hrvalsko-slovenske »sel ačke laži v 39. številki i Slovenca z dne 18. februarja 1927 prosim, da objavite nastopni popravek: 1. Ni res, da ms je kdorkoli in kadarkoli določil za komisarja »Delavski •/! ornici v Ljubljani. Res pa je, da mi o tem ni prav ničesar znanega in ni bilo nobenih intrig kakršnekoli vrste v Belgradu v tej za-devj. 2. Ni res, da sem prišel t'ste čase v » Delavsko zbornico« sci vsajat kot »komisar in spe % res pa je, da sem bil v celem dvakrat v uradu >Delavske zbornice«, kjer sem enkrat zaprosil za nekatere podatke in informacije o stanju delavskih razmer pri TPD, katere sem tudi dobil, drugič pa sem bil tam v spremstvu g. srezkega poglavarja v Laškem samo zaradi informacij o deložaeiji odpuščenih rudarjev v Trbovljah. Drugega opravka z »Delavsko zbornico« v Ljubljani rnsem imel. — Ljubljana, 18. 2. 1927. — Albin Prepeluh. CfuMfana © Telovadna akadem'ja JugosIovanrka orlovske zveze se vrši v nedeljo, dne 6. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Un'ona. Sodeluje godba Drav. divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. Spored akademije, ki bo zelo pester, se bo še objavil. Cenjeno občinstvo se opozarja, da si pravočasno oskrbi vstopnice, ki se dobe v trafiki hotela Uniona in pri orlovski zvezi v Ljudskem domu od pondeljka 21. februarja t. 1. dalje. O Ljubljanski Radicklub. V torek 22. februarja 1927 ob pol 9 bo v klubovem lokalu na velesejmu g. cand. ing. Stegu praktično razkazal in razložil svoj sprejemni radioapa-rat sistema »Hartlcy« (petcevni). Obenem bo praktično sprejemal. Vljudno vabimo na obisk. © Poroka. V nedeljo 20. t. m. se je v trnovski ccrkvi gdč. Francka Bizovičar-j e v a poročila z g. Maksom Š c m e t o m , železniškim uradnikom. Poročil ju je župnik g. Franc Finžgar. Bilo srečno! 0 Rokodelski dom. Danes in v četrtek je zelo važna vaja pevskega zbora. Radi nastopa pri prireditvi v nedeljo je navzočnost gseh gg. pevcev nujno potrebna. © Mestni magistrat ljubljanrki opozarja na razglase o pokončavanjit gosenic, rjavih hroščev in drugega mrčesa, ki so nabiti po mestu in na mestni deski, da se vsi prizadeti ravnajo po njih in se tako izognejo nepotrebnim globam. © Poskus požiga. Na Glincah, na Tržaški cesti št. 4, je opazil g. Josip Zupan v nedeljo zvečer ob pol desetil, da je poskuša! nekdo podtakniti ogenj. G. Zupan je najel nekdanjo Thalerjcvo avtogaražo ter jo preuredil v stanovanja, zase pa si je preuredil pisarno. Ko se je vrnil v nedeljo zvečer domov, je opazil, da jc nekdo natresel pred vrata kup tleče žerjavice, ki je že vžgala v vrata kakih 25 cm2 veliko luknjo. Prav malo je manjkalo, da se ni vžgala velika količina sena in slame, ki se nahaja za vrati. Zupan je ogenj seveda hitro pogasil ter zadevo prijavil policiji. Preiskava je degna'a, da je neznani požigalec natresel žcrjavico z lopatico, ki si jo je izposodil pri sosedu, očividno v namenu, da bi potem tega osumili požiga. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da ni nastal na Glincah zopet velik požar. © Beda. Na konjskem sejmišču je na^a trgovka B. zjutraj na ledenih, zmrznjenih tleh onemoglo in nezavestno žensko K. M„ ki se je preživljala zadnje čase z beračenjem, dasi je imela včasih žc boljše dni, kot uradnikova soproga. Na konjsko sejmišče jo je pripe'jal z dežele neki kmet «in jo pustil tam. Po nalogu mestnega fizika dr. Rusa so K. odpeljali v bolnico. Ta slučaj ni edini, ponavlja se skoro vsak dan in vsak dan se pripeli kak dogedek, ki šolsko nazorno kaže, kako pada naše ljudstvo in celo nekdaj tako dobro situirani srednji slej v najglobljo bedo. © Simoumor starca. V neči od nedelje do prndcljka se jc obesil v sveji trgovini na Gosposvctski ccsli trgovec in bivši črkrsla-vcc Karol Fuchs. Kaj je gnalo Fuchsa v tako nesrečno smrt, ni znano. Zadnje čase so opazili na njem znake duševne depresije in melanholije. © Poneverbe in tatvine, Natakarica Marija Česnikova v Repovškovi gostilni na Bregu jc poslala nekega M. D., trideset- do štiridesetletnega meškega z 72 Din po cigarete. D. pa se ni več vrnil in je z denarjem izginil. — Pri trgovcu s premogom F. Slovši je bil uslužben Franc V. Gospodar ga je poslal in-kasirat denar k strankam. V. je res inkasiral 241 Din, prišel na gospodarjev dom in pustil tam 40 Din in listek: »Denar sem izgubil, bom že vrnil!« V.-ja išče sedaj policija. — Iz shrambe ge. Vrhovčeve na Poljanski cesti je skušal neki meški izvesti tatvino kar »en gres«. Naložil je namreč tri vrdče krompirja, težke vsaka približno 60 kg Še predno pa je mogel to tatvino izvesti, je najbrže opazil, da je njegov načrt razkrit ter je zato hitro odnesel pete. © Surovost. Viktor B., komaj osemnajst-letni fanté, je gnal kravo na klavnico, spotoma pa jo tako kruto pretepal, da so se na- vzoči zgražali. Ko jc neki pasant opomnil Viktorja, naj lepše postopa z živino, ga je na-hrulil, da če mu ni všeč, naj gleda, da ne dobi še on »ene na gobec«. Surovega Viktorja je aretiral stražnik. МатШот □ Socialistični lažnivci v »Volksstimme« lažejo naprej. »Volksstimme« je kmalu po zadnji občinski seji, v kateri je bila sprejeta v stanovanjske svrlie 5 odstotna doklada na najemnino, iz demagiškega, zlobnega namena pisala, da je večina občinskega sveta s tem obdavčila vdove, upokojence in druge siromake ter oprostila stanovanjske davščine samo brezposelne. Mi smo to trditev socialističnega lista že enkrat označili kot nesramno laž ter smo stvarno pojasnili, da so zgoraj omenjene davščine, ako za to prosijo, laliko oproščeni vsi tisti najemniki, ki plačajo mesečno ped 100 Din č'ste najemnine. Socialistični lažnivec pa v »Volksstimme« cd zadnje sobote pravi, da tozadevno poročilo »Slovenca« ni resnično, ter ponovno laže, da je občinski svet sklenil oprostiti od te davščine samo brezposelne, ako bi /a to prosili.. Mi še enkrat proglasimo to trditev socialističnega glasila za čisto navadno, podlo laž, s katero hoče lažnivi socialdemokrat loviti ljiuli za svojo stranko. Pozivamo čitatelje »Volksstimme«, katerim je na tem ležeče, da izvejo resnico in sp najo, kako jih socialdemokraški uredniki vlečejo za nos, da gredo lin mariborski magstrat 1er tam pogledajo zapisnik zadnje ob inske seje, z dne 10. februarja. V tem zapisniku bedo našli, da je glede stanovanjske davščine občinski svet pri navzočnosti 30 občinskih svetnikov z 22 glasovi napravil sledeči sklep: 1. Pobira so 5 odstotna doklada, ki se steka v gradbeni sklail. 2. Stranke, ki plačujejo čiste najemnine manj kakor mesečno 100 Din, lahko prosijo za oprostitev te doklade; o prošnjah sklepa mestni svet. Ta sklep e tudi nakit na magistratu v pritličju n si ga la'iko vsak tam na črni deski prebere. Iz zgoraj naveden ga besedila je torej jasno vsakemu pametnemu človeku, da smo imeli mi prav, ko smo pisali, da vsak, ki plačuje mesečno i pod 100 Din najemnine, lahko prosi •a i prost tev od te davščine. Jasno je pa tudi, da je »Vi lksstitnme« v tej zadevi že dvakrat nesramno lagala. Pripominjamo samo, da je or'g verni urednik :Velksstimme« g. Eržen, ki je obenem občinski svetovalec. □ Vstopn co k otvoritvi oblastne skupščine. Kakor smo izvedeli na pristojnem mestu, se bo v svrho, da se z ozirom na majhni proslor porotne dvorane okrežnega sodišča, kjer se bo '23. februarja ob 8 zjutraj otvortlo prvo zastdanje oblastne skupščine,.prepreči i nepotrebni naval obč nstva, z.a prvo sejo, to je dopeldne navec'enega dne, izdalo le omejeno število vstopnic, brez katere vstop v dvorano ne l o dovcljen. Te vstopnice ie dobiti danes t d 4 do б v uradu velikega županstva, soba 33. Radi reda se je dostop v sejno dvorano določil za poslance iz Scdne ulice, za občinstvo pa iz Marijine ulice (glavni vhcd). □ Potres. V nedeljo med 7 in 8 je bilo čutiti v Mariboru rahel potresni sunek, ki je trajal samo nekaj hipov. □ Smrt ga je rešila trpljenja. V Mariboru je umrl 43 letni upokojeni žele. n čar Josip Irgilič iz Tattenbncliove ulice. Rajni je bil 13 let bolan in 7 let nepresiano pril.le-njen ua bolni ko postelj. Trpel je grozno ni neozdra' 1 ivj živčni tole'ni. koje vzr ka niso mogli zdravn ki odkriti celih sedem let. Smrt je rdrešlla dolgolelnega trpina ne/nosnih muk. □ Smrtni slučaji. V ponedeljek so bili v Mariboru z en.i iz.jemo sami starostni smrtni slučaji in siecr so umrli: Petek Anton, viničar, 64 let. — Miha Misarič iz Orehove vasi pri Mariboiu, 68 let. — Terezi a Menc nger, 89 let. — Mat'ja B žiček, upokojeni železničar, 68 let. — Marija Tknvc. soproga čevljarji, 63 let. — Mart n Klančnik, upokojeni žele ničar, 83 let. — Josip Irgolič, železničar, 43 let. П Nesreča na drsališču. V nedeljo popoldne se je ponesrečil pri drsanju na rih-niku v parku 18 lelni Vladimir Kukovec iz Gosposke ulice. Padel je vznak ter zadohil težje pošk.dbe na glavi. Rešilni oddelek ga je prepeljal na doni. Celje ture še drugi vidiki, ne nazadnje pokrajnska lega, Prehodna ozemlja, trgovska in kulturna središča, letoviške točke, tujskoprometne naprave naravno pospešujejo znanje tujih jezikov. Če si nekoliko ogledamo razmere po drugih državah, vidimo, da se v anglosaških deželah uče v srednj h šolah primeroma najmanj tujih jezikov (vštevši latinščino)! navadno enega ali nobenega; izbira pa je velika in prosta. Pokret, d.i se omeji v nižji rrednji šoli pouk jezikov v korist intenzivnejšega pečanja z mater nščino, ki zajema po vojni tudi mnoge države v srednji Evropi, je v zvezi s pedagoškimi in nacionalnimi nagibi, posebno pa s socialistično akcijo za »enotno šolo«: če se naj namreč nižja stopnja izenači z višjo osnovno oz. meščansko šolo. potem je naravno, da se najprej pomakne latinščina v višjo stopnjo, na nižji pa se eventualno pusti en moderni jezik, ki se navadno poučuje tudi v višji osnovni ali meščanski. To gibanje je posebno izraz.to v Nemčiji, Avstriji (Dun^j), na Poljskem, v Romuniji i. dr. ter je našlo izraza ludi v nesrečni naši zadnji reformi. Vendar je še danes v večini držav v navadi (vštevši klasične) pouk dveh tujih jezikov (zlasti na nižji stornji), tako deloma v Avstriji, Belgiji t -f t prosti). Češkoslovaški, Danski, Estonski (r 1 prosti), Italiji Iv večni tipov), Japonski, Kitajski, deloma v Nemčiji in Poljski, Romuniji, Švici iti. Treh tujih jezikov se uče s klasičnimi vred I predvsem na višji stopnji) v Avstriji (graški tip pa višje gimnazije z t. relativno obligatnim ž vini jezikom), Belgiji (+ 2 prosta), Češkoslovaški, Fin-'i.: tr__rešiš Hclandfki, večinoma v Nemčiji (Pruska, ' Bavarska* Hamburg, Saška, WurtemberSka, Turinška) 1. dr. . Redki so slučaji, da se uče 4 tujih jezikov; tako na češkem v višii srednji Soli tf.mnaziisketfa in slovanskega tipa (v slednjem poleg 2 živih še 2 slovanska jezika — drugi v najnižjih razredih, en slovrnski se uči v пзгп-alnem tipu v 5.—7. r. sploh). Tu se je nac onalni rr.otiv razživel baš v nasprotno smer, da namreč ni odpravil tujih jezikov, temveč še pritegnil slovanske. Nadalje na Finskem v klasičnih gimnazijah in pri nas na Slovenskem (kjer se učimo tudi srbohrvaščine). Pripomniti moramo, da velja ta bežni pregled v glavnem le za gimnazijske in razne renlm-gimnazijske tipe, ne pa za realne, v katerih je jezikovni pouk bolj omejen. Povprečno vzeto se učita tedaj v nižji srednji šoli l.tcrarnih tipov (z lrtinščino vred) navadno 2 jezika, v višji pa 3. To je tudi naravna srednja pot. Italija dela v toliko izjemo, da pri večini tipov (razen klasičnega) na višji stopnji štev.lo jezikov omejuje v korist drugih predmetov — ideja, ki s pedagoškega stališča ni neupravičena. Glede razreda, v katerem se ta jezikovni pouk pričenja, imamo vse mogoče gradacije. Kij ib naraščajoči tendenci, da se začetek nastavi šele okreg 14. leta, vidimo, da se v večini držav začne poučevati vsaj en tuji jezik v t. ali vsaj v 2, razredu. Drugi se začne v 2., 3„ 4. ali celo 5. razredu. S 3. letom se uči n. pr. na Češkem, v Belgiji, v Franciji i. dr. (v realnogimn. tipu); v humanističnih gimnazijah pade pričetek grščini večinoma tudi v 3., včasih V 5. leto. Tretji jezik nastopi navadno v 5. razredu, ostali v 7. ali 8. razredu. Mnoge napredne države upoštevajo nekako ofi-cijelno jezike tudi kot proste predmete ali pa celo kot relativno obligatne. Pri izbiri jezikov prihajajo največkrat v po-štev drugi deželni jeziki (Belgija, Češka, Švica itd.; v Jugoslaviji slovenščina žalihog šc ni prišla do te ča«ti in veljave, potem jeziki sosednih narodov (baltske, severne drž? ve. Franciia. Italiia. Belgija, Holandska itd.; pri nas izgleda kot da je n"m-šč na edini sosedni jezik) in slednjič svetovni jeziki, kot angleščina, froncoščina, nemščina, španščina, ruščina itd. V mnogih sluč jih odločajo pri tem samovoljni čuvstveni razlogi mesto miselnih. Par zgledov: V Franciji so po prusko francoski vojni začeli zelo gojiti nemščino, a so jo med svetovno vojno zavrgli, danes jo voli zopet kaka ena tretjina dijakov, dve tretjine pa angleščino. Na Nemškem opažamo po vojni vel k angleški val, ki odr.va tradicijonalno francoščino n ta val znjema že tudi Avstrijo; celo Češka ga že čuti. V Nemčiji se je vpliv ruščine po vojni izvan-redno pojačal, vendar ga šola kot laka iz prirojenega odpora še ne upošteva dosti. Avstralija Se slejkoprej ne meni dosti za jezike svojih m-ijašev, dočim se v Itsliji v nekaj tehniških zavodih poučuje tudi slovenščina, oz. srbohrvaščina. Pri nas so simpatije deljene med nemščino in francoščino. Tako smo srečno prijadrali do vprašanja, ki je danes specielno na dnevnem redu. III. PREDPUSTNfl PRIREDITEV GRAFIKE PUSTNO SOBOTO 26. FEBR. V KAZINI Tajništvo SLS je pričelo sedaj zopet redilo poslovati. Vse one naše somišljenike, ki potrebujejo kakega nasveta, opozarjamo, da se'oglase v tem tajništvu, ki se nahnja v pršem nadstropju bolela »Beli vol. na kralja Petra cesti. & Volivci! Cas za vreklamiranje vseh vo-! livnili upravičencev že poteka. Kdor ima pred-j pogoje za vpis v volivni imenik, naj se takoj ! javi v tajništvu SLS. & Ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice j se je preselilo iz. Brega v pi-ostore Ljudske I posojilnice v Cankarjevo ulico 4, kjer posluje j sedaj v navadnih poslovnih urah d poldne j in popoldne. Na lo preselitev opozarjamo vse 1 one, ki imajo s t m nt. S i m zavodom kak p;,sel, Svotosavska beseda, ki jo je v soboto ; zvečer priredila v Celjskem domu pravoslav-I na občina, je združila v--e kroge našega me-! sla, tako da je bila velika dvorana Celjskega doma nabito polna. Prvi del koncerta je ob-segal koncertne točke, v katerih je nastopil nie?; n zbor Srbskega pevskega društva iz. Zagreba. Pevski zbor je pod vedstvom svojega pevovedje pel naravnost dovršeno. Pese!-no so ugajale narodne ^ie^mi iz Južne Srbije in Mokranjieva Iz MaT-donije. Pevski zbor sam, kakôr tudi izvrstni i:evovcdja so želi veliko zalivalo. Omeniti moramo tudi, da nam je dal ravnatelj Glasbene Matice v Celju ta dan zopet priliko slišati ni" ;ovo umetniško dovrše-1 nost na goslih in siccr v Symphonie Espagnole, kjer je nastopil y spremstvu vojaške godbe iz Maribora. Njegov nnst p ie občinstvo pozdravilo z. burnim ploskanjem, ki se je še 1к>1ј povečal, ko je s svojo nad vse čuvstveno in tehnično dovršeno igro fasciniral vse navzoče. V zahvalo je dodal še en komad. — Med udi l"?enei smo zapaz li zastopnike vseh civilnih ol lasti, med drugimi predsednika upravnega sodišča g. dr. Vrta črnka, predsednika okrožnega sodišča dvor. svet. dr. Kotnika s soprogo, vlad. svetnika Zužeka, mestnega župana dr. Hrašovca ter skoro celotni častniški zl or tukajšnje garniz je pod vodstvom pol-I kovnika g. Naumoviča in polkovnika g. Be-ralia. Prireditve so se udeležili tudi vsi oni deželni pislanei iz Kranjske ped vodstvom g. dr. Ogri..ekn. ki so prišli v Celje z namenom, da se drugi dati udeleže seje vodstva SLS. Nov tečaj osperanta bo otvori 1 celjski Esperantski klub začetkom marca. Prijave se sprejemajo v trgovini Gori čar in l.eskovšek na Kralja Petra cesti. Ker se bo sprejelo samo omejeni' število udeležencev, je v interesu vsa' e;.ui interesenta esperantskega jezika, da čimprej prijavi svoj pristop. & Poročil se je včeraj v župni cerkvi sv. Danijela v Celju g. sedn k Fran Stefaticiosa iz Do'enje Lendave z. gdčno učiteljico Tin» Majv.elj iz Cenlibe pri Dolenji Lendavi. fCočerfe Mohorjeve kniip'\ Čas za naročevanie je š« zel,) kratek. Pohi iie z naročilvijo' S: j so to na5e najlep'e knjige, ki so že toliko pript mogle k kulturi našega narola. Podpirajte oicj to družbo ir si n'iroîr'e knjige, ki so teko poceni, le 20 Din NaročaHe v čitalnici ali pa v župnišču Poroke. Ta predpust smo že kerčnli z ženil; vami. Tako malo ni bilo še nikoli rorok kot haï lelos. Kar je b;lo porok, so se vršile le po vaseh V Kočevju pa le ena sama. Kulturno življenje. V Kočevju imamo prece; drušlev, rekel bi lahko, še preveč Toda re:;tvr je, da le malo. ali nič ne delajo. Letos se ni vrsti še noben društveni sestanek, se ni priredila :< nobena igra in nobeno javno predavanje Kje tff: vzrok? Na delo! Detonac ija v li'telu »Trst« V četrtek ппч jc v mestu prestrašil precej močan pok Nt-kna 'n smo zvedeli, d p je eksplodiral v štedilnikov! smoinik ali pa kt-k'-ma pa'nnr (prav nat.-uičn:» sf ne ve), ki je razbila šte 'ilnik 1er vse šipe v kuhinji. Sreča je še, da se je i/.\;-:la e'. : 'z.iia j.o> poldne, ke ni bilo ljudi v kuhinii. Veliko izva5.an.ie žctcznKkih pragov Več u jetnikov je začelo nakupovati od pos s nikov kočevskih gozdov železniške pragove. Ti o .-o ud-zvali v velikem številu in dnevno dovrža.io krc :e k postaji oziroma žagi, kjer iniala 3. hotelir LatiseV ntan in M. Kajfež svoja skladišča. Les izvažajo v Italijo. Vnetje sni. V petek okoli pol 7. ure zvečet je sirena Tekstilar.e v dolgih pN;ih iv'.nani.-'o ' • žar. Vse mesto se je razburilo iti Iti el > proti Te' -s'ilan.i. Alarmirano je bilo ludi gasilstva. T; a 't sreči gašenje ni bilo polletno, ker so se užgre samo saje v dimniku kantine nr, KnRcževi ž ki so šopoma uhajale v obliki precej velik!h Н:<ч- H Poročne jcslvinp pokradene. Na P:setju, rudniške kolonije v Trbovljah, se je v m-' ■ I jo poročil rudar Korilnik Vinko Za wsinvmje si i" nakupi potrebne stvari, med d ru "I m i 16 I." sv i- • skega govejega in telečjeaa mes,!. M-petVin bila tudi kopica poli'' ln vso le siv i-i ie shreirl v klet, katere sn pri deiavs'-.ih t - o l > î; n:-'-izven hiš. V TiedHjo zjutraj,pit l-o je lietel s. gostom poslrečl s pogflčani in mes^m, i'' r.ap- ' 1 da mu je bilo vse čez noč ukr d-no. N b-ja moral seveda takoj nove ko'ičiao je-Ivin, ! tatu Se niso našli. ig 0?:enj. V soboto popold'"! nk I i pol :'. w ie bilo z rudniško sireno javljeno, d ' :nri pv » očivavšku na Vodah. Vneli se je slainn. D..... jo bil že pogašen poprej, ko je prišla rudniški žarna branili» na iice požara. F1 Poroka. Poročil se jo v nedeljo krneč1 sin Ahac Vinko г Marijo Loher, oba iz i n zdi pri Irbovljab. Novoporočmiceum obilo sreče v novem »lan ul mut ф Selmsko poročilo. N:i živ'nskl sejem dne 15. februarja so prignali 115 volov, prodali 78 po 9—7 Din za kg žive teže; 220 krav, prodali 92 po 7—2 Din (po 2 l>in ktobasarice); teleta po 10 Din 50 par do 7 Din 50 par; 72 juncev, prod.ilt 20 po 7 Din 50 par do 6 Din; 121 juive, prodali 18 po 8 Din 50 par do G Din; 15 bikov, prodali 13 po 8 Din 50 par do 6 Dtn; 00 konj in 80 kobil, prodali lb konj in 33 kobil, najvišja cena za kobilo 37'0 Din, nnjuižja za konje G00 Din. 8 letna kobila je bila prodane za 2200 Din, 2 konja za 1750 in 1250 Din, 3 letna žrebica 1825 Din, 4 letna 2250 dinarjev. ф Na svinjski sejem dne 10. februarja so pripeljali 100 svinj, prodali so jih 40 po 13 Din do 0 Din za kg žive teže. Шм Dom duševnega t'e!a. Beseda »Dom« obeta mir in lilioto, in dom duševnega dela še prav posebno. Razvcselivo je dejstvo, da so ponekod začeli misliti, kako bi narod preskrbet svojim najboljšim: pisateljem in učenjakom, umetnikqm in novinarjem vsaj za nekaj dni v letu pokojno zavetišče pred vrvenjem dneva, da se utrujeni duh umiri 1er najde v družbi sebi enakih morda nove impulze in tudi potrebne zveze. Taki domovi že obstojajo nn Norveškem, v Franciji in seveda tudi žc drugod, Pa so naravno več ali manj nacionalno ekskluzivni. — Pred nekaj dnevi mi je pisal glavni urednik tednika »Illustrierlo Zeilung fiir Siid- und West-deutschland«, dr. Otto Farber, odličen katoličan.in priznan pisatelj ter kulturen delavec, da bi slovenski katoliški javnosti o tejle zasnovi poročal: V mestecu Marbnch ob Neckarju se ustanovi »S c li i 11 e r li e i m kot dom duševnega dela za katoliške germaniste, učenjake, pisatelje in novinarje. Tu naj najdejo potrebni mir in tiiioto za posebeno važne naloge in delo Gojila so bo predvsem narodna literatura, toda začno vsem skupne . kulturne dobrine — brez vseh kompromisov glede religioznih vprašanj in problemov. Ta dom naj poskrbi za mostove k medsebojnemu umevanju različnih svetovnih naziranj. Nemci, Avstrijci, Švicarji bodo predvsem zastopani, toda redno bo gost doma tudi ino/.einec katoličan, ki so bo ondi lahko posvečal epecielnim študijam. Hišna kapela bo posvečena zavetniku katoliških pisateljev in časnikarjev — sv. Frančišku Saleziju. — Podjetje so zasnovali v družbi s katoliškimi pisatelji in umetniki pomožni škof rottenburSki dr. Sproll, vseučiliški profesor iu znani literarni historlk dr. Nadler (Kunigskerg), z: lo sc zavzema za velikopotezno podjetje drž kancler dr. Marx ter številni frančiškanski ter benediktinski samostani, kakor tudi osebno posamezni člani. Da se čimpreje dos: že namen, so izdali spominske plakete v srebru iu zlatu. Plaketa je umetniško delo kiparja Taucherja v Karlsru' e in kaže na eni strani glavo slovečega škofa Kepplerja, na drugi strani napis: »Mehr Freude Schillerhcim Deulscher Katholiken . in tn trinitate robur — Viribus unilis . Srebrna plaketa stane 20 mark, zlata JO) mark. Imejitelj plakete ima dosmrtno pravico letno, do enega brezplačnega dneva v domu z vso oskrbo, poleg lega pri različnih tečajih in prireditvah znižano vožnjo ter cene. • Mislim, da s m na ta način najbolje ustregel želji nemških, katoličanov, ki so v duhu vseobsegajoče Cerkve tudi naši bratje. T. ' i in podobni domovi bodo brez dvoma segali globlje v delu za sporazum med narodi, ko Ri moremo zaenkrat to misliti. Kdor bi se bolel udeležili — pri nas morda tudi kako društvo — naj se obrne na naslov: Schillerheim deutsehor Katholiken, Karlsrulie, Baden), Postfach G6. Dr. P. Roman L. Tominec, O. F. M. Qeorq Morris Cohen Brands. Dne 19. t. m. je umrl v Kobenhavnu (Kopen-hagen) sloveči Georg Brandes, edon največjih kritikov in poznavavcev svetovne literature. Po rodu jud, je imel Brandes tudi sijajen, blesteči in žgoči judovski intelekt Rojen je bil 4. februarja 18-12., je torej dosegel 85 let. Bil je velik svobodoumec in zavrgel polog političnih in slovstvenih tradicij tudi verske in filo7,ofične, ki so pa dokazale, da niso tako »prež vele«: kakor je misl i Brandes, pač pà se je marsikateri njegov nazor preživel. Si er pa je bil mogočen ! orec za človeč,tn3ke svoboščine, dal veliko plodovitih pobu 1, odkril nebroj talentov in pomagal do svetovnega s'ovesa celi vrst' pisateljev. Imel ie čudovito zmo"n st vniknili v človeka in dos'ul'ti njegovo drugim še skrito veličino.. Tudi ga je uniel postavili v dobo in ga iz nje doumeti, ga uvrstiti v pravo m^sto, kamor spada v razvoju kulture. Zanimivo jo. da ga Kobenhavsko vseučilišče ni imenovalo za profesorja zgodovine literature, ko se je bila svojčas ta ptolica izpraznila; bil je pač šolski znanosti preveč revolucionaren, preogromeu za šo-mastrsko modrost. Med pisatelji, ki jih je edeii izmed prvih prav ocenil, so Lev Tolstoj, Flaubert, Zola Sien-luewicz. Reymont, d' Annunz:o, Hauptmann, Wilde, Sliaw itd. itd., njegovo največje, najbolj znano in tudi najbolj učinkovito delo, ki bo ostalo med klasičnimi deli te vrste za vedno, je : Glavne smeri literature 19. stoletja« v G zvezkih. Izmed pisateljev prejšnjih dob je Brandes najboljše obdelal Sl'.akesnoara in Voltaira; zlasti prvo je nedosegljivo. Brandes je imel vpliv ludi na politično ori- entacijo sodobnikov kot navdušen demokrat; njegovi nazori na verskem polju pa niso segali čez običajni plitvi horicont tako zvanega »svobodoum-nštva« — v tem pogledu Brandes ni bi! velik. Nezmanjšane pa so njegove zasluge na polju literarne kritike; tu je bil in v marsikaterem oziru še vedno bo mojstei. X. • » • 250 letnica Benedikta Spinoze. Dne 21 t. m. je preteklo 250 let, kar je umrl v Haagu Benedikt ali Baruch Spinoza, potomec judovske rodbine d'Espinoza iz Portugal«, .ki je bila pregnana na Nizozemsko. Spinoza, rojen leta 1032., ie živel samo 45 let in je umrl na jetiki. Spisal ie zelo malo, tudi njegovo glavno delo: Kthi<"i online geomotri-co demonstrata, je skromno po obsegu in je bilo •/.dano po prijateljih šele po niegovi smrti. Spi 'oza je prišel do velj'ive zelo poz.no in sicer po I ako zvanih nemških idealistih v zdnjih dveh dece-nijih 18 stoletja S;>ino7,:i je bil skrajen raciona-list ontolog čno mmerjen v nasprotju z modernim šubjektivizmom, teda panteist, detehninist in avto-nomist v etiki V tem je silno vplival na razvoj moderne filozofije; danes seveda ie tudi njegov I s'steni v glavnem premagano stališče. Znano je, i da je bila judovska občina Soinozn izobčila, ker je | tajil bogonavdahn'oaost Sv. pisma, katero je čisto l plitvo — racionalistično razi igal Osebno je bil Spiuoz,a Čistega značaja, skoz nskoz poduhovljeni osebnost, neumoren iskavec resnice in poln ljubezni: vsi viri govore o njem kot osebi z največjim občudovanjem Bil je svoje vrste asket, ki je živel zgolj filozofiji. in sune jo v silnih kretnjah. Deklica, topla, prisrčna, odkrije dobro, usmiljene dušo; deklica je sestrica vsem bednim in žalostnim ... Bajke sem gledal, ki jih znajo izpolniti le deklice. Oživele so tiste daljne, slutene osebe, ki sem jih videl v knjigah pravljic in sem jih ljubil, ker sem vanje verjel, še zdaj, ko nisem več dečko, so ml drage, ker so iz one čiste, resnične dobe: Snegulfilca nima življenja: spi in nihče je ne vzdrami. Zovejo jo vile, naj odstre temne trepalnice, ki leže kol žalosten mrak na bledem licu, naj i poje z njimi A Snegulčlca spi, klic in pesem sestric j nista tako vroča, da bi ju čula. šele ko pride kra- ', ljevič, mlad in lep, ee predrami, vstane in gre z njim: zarajala je svatba... V gaju cveto bele rože. Veter šušlja in jih j ziblje, krog njih poletavajo metuljci in iščejo, kje i bi počili, pri kateri roži bi potrkali, povasovali. Solnce gre na zaton: poprosijo: utonejo v bel cvet in zaspe. Kraj njih samuje drevo. Prav polalmo igrajo deklice kolo kiog njega in pojo sladko pesem uspa- i vanlco... In še mali general, ki je segel svojim junakom | komaj do kolena . . In peričke, kot bi jih videl ob potoku ... In dečko, ki je v deklamacijl povedal, da | je doma v kuhinji telovadil, zadel v lonec: lonec | na kosce, oče po palico. In potem: in tako dalje... j Vstopila je deklica na oder, majcena kot | tutka in ljubka kot marjetica na vrtu. Bratom je čebljala, tistim, ki so onkraj meje; oni deklici je govorila, si slrici, ki jo morala poslušati tujo be-s lo v šoli; ker ni nzunrla, jo je učiteljica tepla. Primorski zemlji je govorila: Naše so hišice, mi зто jih zidali, naše so njivice, mi jih orali... Tebi, dete, sem verjel, ker imaš čiste, naivne oči. skončane partije. Igra se od 14 do 21, in sicer po 40 potez na prvi 2 in pol uri. Potem pa po 16 potez na vsako nadaljnjo uro. Ce ponudi kdo remis, mora to najprej prijaviti sodniku. Igralec, kateremu je bila ponudba na rends odklonjena, ne sme v isti partiji ponoviti te ponudbe. Turnirski ravnatelj je Mr. Lederer, sodnik in vodja pa Mr. Geza Maroczy. Izžrebanje udeležencev je izvršil dne 19. t. nt. velemojster Maroczy kot turnirski vodja z ia-idom, da je vrsta sledeča: 1. Dr. A, Aljehin. 2. 1. R. Capablanca. 3. F. I. Marshall. 4. A. Niemcovič. 5. R. Spielmann, 6, dr. M. Vidmar. — O poteku turnirja bomo naše čitatelje sproti obveščali. Dopisi Pevski konce?:; „Uubllane" v Trbovl ah. Sv. Lovrenc na dracekem polju. Izkaz darov za pogorelce v Apačah: nar. posl. g. Iv. Vescnjnk 1000 Din, 1. I. 70 Din, č. g. Fr. Ogrizek 10 Din, Hranilnica in posojilnica v Ptuju 1000 Din, Kreditna banka v Ptuju 300 Din (oboje po okr. glavarju dr. Vončini), č. g. Jan. Goričan 100 Djn. Štaj. hranilnica v Gradcu po posredovanju g. ravnatelja Majcena 4000 Din (potom okr. glavarja) Posojilnica v Mariboru, Nar dom 1000 Din, g. Iv Tram 200 Din, Južnoštajerska hranilnica v Celji 500 Din, Ljudska posojilnica v Celju 200 Din, Trg zadruga, Ptuj 1000 Din. Posojilno društvo v Ptuj« 2.500 Din, Kmečka hranilnica in posojilnica v ! Ptuju 1000 Din, škofijska zbirka lavant, škofije 25.000 Din. Vse te navadene vsote je prejel in razdelil podpisani odbor. Razen tega so pogorelci prejeli: od g. vel. župana v Mariboru 4 OOO Din, tçi po neutrudljivem prizadevanju g. nar. poslane« Ivana Vesenjaka državno podporo pri lesu iz gozdov, ki so pod agrarno reformo. Vse.n in vsakemu, zlasti pa prečast. škofijstvu in g. nar. poslancu Vesenjaku, izreka v imenu pogorelcev s tem iskreno zahvalo: Pomožni odbor za pogorelce v Apačah, dne 31. decembra 1926. To in ono KRVAVI IZGREDI V BOMBA.TU. v Bombay, 21. febr. (Izv.) Sinoči so se Ljubljana po pravici zasluži ime prestolice Slovenije. Ni samo prestolica po številu, temveč še bolj po svojem kulturnem bogastvu. To je pokazal tudi nedeljski koncert glasbenega društva »Ljubljane« v Trbovljah. Posebno polivalo zasluži še tembolj, ker je pevsko društvo komaj pred dvema mesecema začelo zopet z živahnejšim delom. Zbor j s nam podal prav za prav si ko slovenske pesmi. Zato se ne smemo čuditi, če so poslušalci pri nekaterih modernih pesmih rekli, da jih ne razumejo. Res da so novejše skladbe splošno še nedostopne ljudski duši, toda ravno pri takih pesmih z,bor pokaže svojo kvalitativno moč. In priznati moramo, da je . Ljubljana« prešla vse težkoče z lahkoto Gotovo so imeli nekateri občutek, da glasovi niso sigurni in da padajo, vendar ko so se proti koncu pesmi glasovi pretili v lepo našim ušesom prikladno harmonijo, smo zaznali, da so nas občutki varali. Pri pesmili kakor »Ljubica r, »Oj poglejte ptičke:, koroških narodnih n deloma pri ruskih se je pa opazilo, kako poslušalci uživajo, ker so pesmi zgrajene na ljudstvu znanih, sorodnih melodijah. Pri eni bi človek zraven vr skal. Koncert je jako dobro uspel. V začetku se je sicer čutilo, da zbor ni vajea prostoru, vsled česar glasovi niso mogli do pravega razmaha. Pa po par točkah je ta negotovost zginila in zbor je pokazal lepo glasovno harmonijo zlasti s pri ff in nasprotno še lepše pri pp Občudovali ■ mo tudi lepo nnglašanjo važnejših besed in zlogov, skoro nečuteno naraščanje in lepo izgovorjavo s par izjemami (ii mesto i) Da je pa zbor mogel pokazati toliko vrlin, gre največja zasluga izvrstnemu pevovodji. Moramo reči, da je čisto originalen kot dir gent, Ce si ga natančno opazoval, si spoznal, kako je vsak najmanjši mig roke povedal oziroma ukazal pevcu nekaj čisto določenega. Pevovodja je tako rekoč sugeriral zbor in zbor mu je moral slediti. Da pri j i no ie sodelovati pri zboru, ki ima tako dobrega pevovodjol Žeiimo, da bi po tej poti vodil zbor naprej; zbor pa n.:ij vztraja v rednem delu, da bo še v bodoče rastel in delal čast slovenski pesmi in prestolici Slovenije, katere ime nosi. R.— * * * Anketa o slovenski glasbi. V zagrebškem tedniku Narodno djelo« je izšel dne G. t. m. iz peresa Onysi (psevdonim) uničujoč članek o slovenski glasbi. Uredništvo Zborov« je razpisalo o Onysovih izvajanjih anketo in se je obrnilo so slovenskih glasbenikov, skladateljev in kritikov za njihovo to:', devno mnenje iu izjavo. Onysova izvajanja in odgovori bodo priobčeni v prihodnji književni prilogi »Zborov«. Kapelnik Lovro Matačič. Po7,na ga vsak obiskovalec ljubljanske opere, saj je deloval v naši operi polni dve sezoni in to z jako lepimi uspehi. l!il je izredno muzikalen in temperamenten dirigent, ki je prav umetniško dirigiral več naš h opernih premijer kakor tudi del starejše operne literature. Kapelnik Matačič je odšel iz Ljubljano k belgrajski operi, kjer nadaljuje svoje delo z največjo vnemo Ves svoj prosti čas pa posveča akademskemu društvu -Obil c«, ki so je povzdignil pod njegovim vodstvom na jako ugledno umetniško višino 1er je danes eden najboljših pa tudi najštevilnejših belgrajskih • zborov. Z »Obiličeni' pride Matačič zopet v Ljubljano, kjer dirigera njegov koncert x petek, dne 25. t. m., v Ùnionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. In še eno Prišla je miška Zarja je rdela iu v t op1 i zardeli barvi se je vikala v belo obleko deklic; dečki kol njiva rdeče detelje in zraven še fantiči, ki stoje na prrgu iz brezskrbne dežele v deželo boja in laži, kot na straži sloje, da sunejo od sobe, kar ni odkrito, resnično in lepo. •Otroci pojo-% Otroci na vasi«, bi napisal pesnik, če bi videt to sliko. Družinica je bila, ki . jo eno, ki se ljubi, kot se ljubijo otroci iz enega «popadli Indi in mohamedanci. Pretep je tra očela in ene matere... Tisti, ki je dal to pesem srečni družinici, je skrival svoje obličje — in vendar bi ga-tako rad videl v obraz, kdo je, ki je že velik, pa je dete, pa zna iti z besedo prav v zadnji predalček srca. Brat, kdor si, hvala ti, da si našim majcenim bratec iu sestrica — in hvala ti, da si nam dušo razgrel ... In še sladka muzika ob odru: in polja in cerkvico in vode in lože na odru — vse v skladu. ■V Orel Lojze Oolobič: X -m", . lînski акзеЈетШ. želi. •ol kol i JC dn . I1 D nlgo kjer dečk , ki .-č n: i m o grd ž - nisem videl srečnih otroških oči. V sem bil, na Primorskem, aekltce no i ne žive brezskrbnih dni. Videl sem i i ■. božiča, prihitela iz šole: Mama, ne / j. nisem umela gospodične, pa me jo, je. Drugače govori kot vi, mamVi, grdo grda... I jo pa mi je bilo v mi je odslrhi zavesa . i'i dni.' n ' se sem gledal, ki je mlndosli. Semena na d njo / ' I nli moč nnd seboj, toj. Iz dečkov suje j; ljudskem domu«, v čudežno deželo v njih zdravja in v plodne brazdo; fantovska zavist, kost in volja: lio- upotfiie se luast, ki je s'.il lisuè let... Za tiste silne dni jim zori duša, ko bodo odhajali iz le čudežno poljane brezskrbne mladosti: da se ne bodo uklnnjali kol morje pšenice, ki za-valuje od obrežja do obrežia. ko se komaj nad njim sprehajajo vetriči, Za tisle bojno dni si brusijo orožje. V deklicah je vonjala mehka dekliška pesem ■ pesem jo bila v njih rokah, pesem v očeh, pesem so bilo one same. Srce so na dlan položile, da ga vidimo: Le naših deklic je tako, slovenskih deklic, belili ncveslic 7. venci ( Venček na glavi ): Cisto kot solzica, vdano in dobro kol kruhek in resnično, brez laži. In ljubi domovino, ljubi našo zemljo, naše gore. nnše Cerkvice ki an posejane po gričih, bele it o! porot goloba. Vsak gibljaj, pa če ga komaj vidiš, pove, dn |e deklica, ki ga je napravila. Noben deček, pa naj bo le bolj prožen, ga ne bo ponovil, ker v gibih so kaže duša. Fantovska duša na ie močna. bojna VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEW Y0RKU. Oči vsega šahovskega in, odkar je plemenita igra zavzeta sedanje visoko mesto v kulturi narodov, lahko rečemo: vsega kulturnega sveta sploh, so danes obrnjene v Ameriko, kjer se vrši gigantska duhovna borba, kakršnih le malo pozna šahovska zgodovina. V soboto, dne 19. t. m. se je v Newyorku pričel turnir šestih velemojstrov, čegar p »toi bodo 7. napeto pozornostjo zasledovali ša-itovci vseli narodov in zemlja vse šliri ledne do nestrpno pričakovnega končnega izida Udeležujejo se ga: sedanji svetovni prvak J o se Raul Capablanca (Havana), dr. Aleksander Aljehin (Pariz), Ar on Niemcovič (Ko-danj), Rudolf Spielmann (Dunaj), Frank Marshall (Newyork) in naš slavni prvak univ. prof. dr. inž. Milan Vid m a r. Turnir naj bi pomenjal tekmo kandidatov za svetovno prvenstvo — žal,-končna lista ni popolna, ker pogrešamo v njej predvsem blesleči se imeni velemojstrov dr. Emanuela Les ■ rja in Evfemija Bogoljubova, poleg njiju pa še poljskega velikana Akibe Rubinsleina. Dokaj piozorno je, da jç udeležbo dr. Laskerja preprečila ameriška telesna straža svetovnega prvaka Capablance, moskovski zmagalec pa je zahteval enako Capablanci, za udeležbo separatni honorar, samo da je Capablanca dobil tak honorar, dočim se je Bogoljubovu iz »načelnih razlogov« odklonil. Tako je svetovni prvak za enkrat rešen vsaj dveh, in sicer dveh silno nevarnih tekmecev, z m govalcev v dveh najznamenitejših in najtežavnejši! turnirjih poslednjega časa. V NewyorSkem I. 1924. je bil namreč prvi zmagovalec dr. l.asker, v moskovskem 1. 1925. pa Bogoljubov, dočim je Capablanca dosegel v Newyorku šele drugo mesto (zn dr. Lasi.'rjem), v Moskvi pa celo samo tretje (za Bogoljubovom in dr, Laskerjem). Vsekako je dr. Lasker s tema uspehoma nekako izravnal svoj neuspeli v matehu s Cnpablanco v Havani od leta 1921., bodisi da je tedaj podlegel v resnici nadnioči nasprotnikovi, ali pa klimatičnim razmeram. Šahovski svet torej na vsak način težko pogreša dr. Laskerja-in Bogoljubova med newyorškimi tekmeci za prvenstvo. V vsakem drugem oziru pa je new-yorška prireditev prvovrstna in turnir eden najznamenitejših vseh časov, s katerim se v gotovem pogledu da morda primerjati samo še petrograjski štiri mojstrski od 1. 1896 (udeleženci: dr. Lasker I., Steinitz IT., 1'illsburg lil., č'igorin IV.). In kdo bo zmagovalec v Newyorku? Prerokovali je tu silno težko, kajti prav za prav imajo vsi, ali vsaj skoraj vsi udeleženci v sebi svojstva, ki jih usposabljajo za zmagovalce. So poznnvatelji šaha, ki se absolutno zanašajo na Cnpablanco. Kubanski velemojster ,je morila ri s še močnejši in hujši v matehih, nego v turnirski igri. V newyorškem turnirju ima vsak mojster igrati z vsakim po 4 igre, tako da sestoji turnir tako rekoč iz 5 matehov. Potem takem bi imel največ šans res Capablanca. Drugi zopet dajejo prednost dr. Aljehinu, ki ga nazivljajo v šahu praeceptorem mundi« (ne samo, kakor svoj-' čas dr. Tarraschn praeceptorem Germaniae«), No, pisec teh vislic globoko spoštuje Capablnnco in dr. Aljehinn, njuno silne moči in ogromno znanje in zmožnosti, smatra pa enako kakor že >Deutsehe Schachzeitung od 1. 1921 (pag. 141.) kot svetovnemu mojstru najnevarnejšega nasprotnika našega dr. Vidmarja, ker temeljito poznam ludi njegove vrline, predvsem tudi absolutno zanesljivost njegovih živcev, njegov temperament sploh. Bomo videli 11 — vsako ugibanje bi bilo danes čisto neuspešno, predčasno, sicer pa vpliva na uspehe v igri predvsem razpoloženje igralčevo in dostikrat odloči tudi •jlepi slučaj. — Kar se Iiče turnirekega programa, so poglavitne točke naslednje: Vrši se turnir v Manhattan Square Hotel-: 50, West, 77 tli Street, Newyork City. Vsak igra г vsakim po šliri partije. T roški turnirja so proračunjeni skupno nn 12 500 dolarjev, in sicer a) 45i4) Dolarjev za nagrade (I. 2ШЧ), II. 1500, III. 1<"!0), b) nenagra-jonci dobe po 50 dolarjev za vsako dobljeno, po .:5 dolarjev /a vsako n odločeno partijo — skupaj za nenagrajence 15 ■> dolarjev, c) potne odškodnine 11(>0 dolarjev, d) bivanje v Newyorku 1200 •lolnrjev. e) za druge t roške Igralcev 12(;0 dolarjev, f) rnzni izdnlki 2700 dolarjev. — Nagrade se ob enakem številu vStevnlh točk rnzdele po Rorger-Sonnebornoveni sistemu. Pesebnl honorar dobi samo prvak- sveta. — Lrra se 5 kol (rund) na teden. Oslla dva dnevu sia odločena, du so zavišiio ue- jal celo noč in je morala intervenirati policija z orožjem. Tri osebe so mrtve, 23 pa težko ranjenih, med temi 6 stražnikov. PLINSKO ZASTRUPLJENJE NA MOTORNEM ČOLNU. v Wiesbaden, 21. febr. (Izv.) Na dosedaj še ne pojasnjen način se je dogod.la težka zastrupitev s plinom na motornem čolnu, ki je vozil po Renu. Umrlo je pet oseb, sedem pa je smrtno nevarno zastrupljenih. Mislijo, da je plin uhajal iz strojnice v potniško ka-I bino. i v Newyork, 21. febr. (Izv.) Na obali v okolici Newyersey je silen vihar napravil ogromno škodo. v Bolcan, 21. febr. (Izv.) Policija je areti-I rala 17 oseb, ki so ohdolžene, da so odbile glavo kipu bivše cesarice Elizabete, katero so našli ležati v bližnjem potoku. Aretiranci eo bili izročeni sodišču. v Pisa, 21. febr. (Izv.) Včeraj ob 9.55 sta se dvignila iz Marina d i Pisa dva uruguayska letalca s hidroplanom, ki sta se že 3 mesece i pripravljala na pot okoli sveta. Odpeljala sta se v Malago, odkoder se odpeljeta г ladjo v Montevideo, kjer se pravzaprav prične pravi ; polet. PRAZNOVERJE AVIJATIKOV. Ako letalec vidi pri poletu svoje letalo kot senco na oblaku pod seboj ali pa ako je to še z mavrico obdano, pomeni zanj srečo ; in trdno veruje, da ga dolgo časa ne bo nič ] nepri etnega doletelo. Malokateri pilot bo dovolil, da ga fotografirajo v letalu neposredno pred poletom, mnogo je slučajev, da so baš taki ponesrečili, j Letalci so tudi uverjeni, da pri zadnjem po-; letu s kakim letalom, ali predno gredo na dopust, gotovo na ta ali oni način ponesrečijo. Neki pilot ne vzleti, ne da bi imel pri sobi sicer tako osovraženo številko 13, ki je vde-; lana na zlati ploščici, potem obesek z lasmi, katerega pa nikdar ne odpre. Tretji predmet, ki ga vedno pri sebi nosi, kadar vzleti, je košček robca, ki pa ne pove, kje ga je ikI-trgal in pa nekak kovani predmet, ki je zašit v žep. Ta pilot je bil v zadnji vojni od Nemcev obstreljen in je prebil dalj časa v ujetništvu. Ko je pobegnil, je zopet poletel nad Nemce, pa so ga sestrelili na Poljskem. Ujeli so ga ko-zaki, a tudi tem je ušel. Hodil je peš skozi Rusijo,- a vedno skrbno varoval predmete, ki smo jih navedli in kateri so mu bili srečo-nosni. O nekem angleškem pilotu pripovedujejo, da mu je nekoč neka dama v vlaku, ko se je vozil iz dopusta, podarila zlato podkev. Ko je letal nad sovražnimi postojankami, je bil obstreljevan z vsemi mogočimi izstrelki, a nikoli ga ni zadelo kakor tudi njegov aeroplan ne, skozi in skozj je imel srečo. Nekega dne pa je opazil, da je podkev prelomljena in pol ure za tem je dobil strel v nogo in je pri padcu iz letala le slučajno še ostal živ. Ko je ozdravil, je šel zopet na fronto, a odslej ga nesreča ni več zapustila. Neki letalec, ki pa je že pt>-nesrečil, je imel kraj sebe postavljeno kletko, v kateri je imel grlico, ki ga je povsod sprem-Ijevala. A neki drugi ni nikdar »letel«, ne da bi imel v letalu sprehajalno palico. Med vojno so angleški letalci zelo radi jemali seboj vrečice opeke. Eden pa je imel vedno pri sebi neki humoristični londonski časopis češ, ako pride v ujetništvo, bo imel vsaj nekaj časa zabavo, potem ga bo pa še angleškim tovarišem oddal naprej za cigareto ali dve._ Ing. Ovidon Gulič : Parni stroi in parna turbina. Navodilo ze slroinike in obrotovodie pamil obmlcv — Vc7ono knjiga stonc 80 Din lugoslovanska knjigarna v Ljubljani 4 o povejte sedaj, ali ste vzeli vri čo iz avtomobi'a?« — Obt.: Pr'ss-ž^m, da ne! — Pred.: Tola čuli s>e, da trd:'o vse priče, da je nemogrče. da bi prdla vreča iz voza na lia. — Obt.: Padla je in jaz s m io pobral. — Diž. pravd.: Pustmo to, če nrče priznati, saj je vse "no, kje jo je pobral. Ukradel jo je. pa je. — Tatvina je pojasnjena, dokazana in priznana. Vprašanje in sodba. Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje. in sicer glede tatvine. Državni pravdnik je predlagal potrditev vprašanja, zagovornik pa je poudarjal, da v tem slučaju ne gre za po' v.arjenega človeka in zakrknjenega I udodelca, ampak je mladi mož pač porabil z 'o zape1'ivo priložnost. Po kratkem resumeju so porotniki vprašanje (alvinc notri! li z enajstimi glasavi. nakar jc bil obsojen Mandelj na 18 mesecev težke ječe. Vlom pri gerentu in pnsesdi'iku Kofbarjti v Z n por j II ob Savi, Druga obravnava s;: je vršila nato proti komaj dvajsetletnemu fantu Francetu Klausu, doma iz Veternika pri Božanju. Ta je bil obložen, da je vlomil v noči o I 29 na 3(1. oktobra v Zagorju v gostilniške prostore obč is' fg.a gercnla in pc-sestnika Dragotina Korbarja in mu ukradel iz zaklenjenega predala pisalne mize IGO.OOO Din gotovine. 3 klobase in nekaj k u' a, pa'akarlri Franci Kotarjevi pa je ukradel skupiček 500 Din, torej skupaj 160.524 Din. Dne 29. oklobra je dvignil Koibar kot občinski gerent v »Mestni h ranllnici Ijub'jansklt znesek 220 OOO Din, in sicer na ček štev. 9 )61. Ta denar je bil namenjen za zgradbo vodovoda v Zagorju Korbar je plačal še isti dan stavbni Ivrdki »Slogradt 6(1.000 Din, oslanek 1G0C00 Din. in srer v samih liaočdinarsklh bankovcih, je zaklenil v svojo p salno mizo. ki se na' .ajn v gostilniški sobi. — OUoženec je prijel v gosf""'S'p prrs'nr- s' ozi kuhinjsko okno, na katerem ie iztraal z železno I klamfo železno omrežje. Tudi predal omare je : odprl s to klamfo, katero je pustil v sobi. Domačini so Irdno spali in lopov je delal prav brezskrbno. Po izvršeni tatvini je odšel Klaus v Ljubljano. Tu se je malo pokrepčal in se je odpeljal z dolenjskim vlakom v Karlovec. Tam se je zabaval po raznih gostilnaii in javnih hišah, nakar se je odpeljal v Zagreb, kjer je zopet poveseljačil. Odtod pa je šel zračit zagrebškega mačka v Pod-susad, odkoder je krenil v Sombor. Tu pa je tako popival in razmetaval denar v raznih družba i sumljivih žersk, da so postali nanj pozorni policijski organi, ki so ga kor.čno 9. novembra aretirali. Pri aretaciji so našli pri njem še 113.000. Din. — Toda tega denarja Korbar ni dobil vsega nazaj. Od zaplenjenega denarja je poneveril namreč somborski orož lik Julio Bontak 5G57 Din, katere je zapravil in je estalo Korbarju od 160.0C0 Din le še 107 495 dinarjev. Orožiik Bontak se bo zagovarjal radi te poneverbe pred vojaškim sodiščem. — Obtoženec pove, da je svoječrsno s'užil pri Korbarju, ki pa ga je spodil iz s'už' e. češ, da je bil malovreden in delomržen človek. Potikal se je nato po Hrvaškem in se je končno zopet vrnil v Zagorje. Prišel je pred Korbarjevo grstilno in gledal je lačen, utrujen in premočen od dežja skozi okno v gostilniško sobo Korbarjevo, kjer so gosii pili, jedli in peli 1er se dobro imeli. In takrat se je odločil, da si bo pomagal s Korbarjevim denarjem. Pravi pa, da ni vedel, koPko je imel Korbar denarja. Ustrašil sem se, pravi, to'iko je bilo, ko sem začel m-Siti sr.ope tisočakov po ž pp\ — Preds.: Tisočakov j sp!o'i šteli niste, ste bili kar zadovoljni. — Obt.: Zadovoljen sem bil sïveda in sem tudi bitro od-kuril, ker sem sa bal, da bi me ne pre' itel dan in nisem I otel. da bi me sp'oh kdo videl v tem kraju. Denarja je bilo pa toliko, da sem se r s kar ustrašil, ko sem ga šlel. — Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje glede tatvine. Porotniki so po kratkem posvetovanju to vprašanje soglasno potrdili nakar je bil obsojen France Klaus un pot let težke iefo. poostrene s posti, temnicami in trdimi ležišči. Klaus je izjavil, da je s kaznijo zadovoljen in jo bo h'--oj nastopil. Danes se vrši okravnava pro'i samskemu pekovskemu pomočniku Ivanu Svetini iz Mli-nega pri B'edu, in sicer radi hudodelstva uboja po ? 140., ker je na Bo'in'ski Beli dne 31. oklobra z nožrm zaklal Franceta Simnica. PROGRAMI: Zagreb 310. Rreslau 32? 0 Praga 348 9. Frankfurl a M. 128 0. Brno 441?. Rim 419 Lan-; genterg 468.8. Berlin 483 9. Dunai 517.2. Varšava ! 960. Sreda, 23. februarja: Zrgrrb: 17 popoldanski koncert, 20 francoščina, 20.80 tomburaški koncert. — Hrcslau: 10.30 Strauss - Millcker - Suppć, 20.05 klavirski večer. — Praga: 1 G.3:» popoldanski koncert, 20 koncert Be-eti.oven-.\iendelssoim-S metana, 21.30 zabavna godba. — Frankfurt: lli.30 C! opinov koncert, 18.45 šah, 20.15 operni večer, 21.15 groteska z godbo * D as fatale lik — Rim: 20.45 Concerto vocale e strumentale s sodelovanjem madžarske virtuozinje Marije 'Г, oman. — Langenberg: 13.30 pesmi in zboii, 17 čajna godba, 20.30 >Bunbury , komedija Oskarja Wildeja, 22.15 godba. — Kerlin: 16 Lessin-gova žaloigra PHIolas\ 20.311 Mozartov koncert, 21.15 Hugo von Hofmannst ial Der Tor und riei Tod c. — Dunaj: 16.15 koncert, 19 koncert dunajskega Konzertvereina, 21.15 lak ka'večerna glasba, sodeluje koncrrlna pevka Adela Hausenbichl. — Varšava: 17.15 koncert or estra Polskie Radio«, 20.30 večerni koncert, 22 3(1 Jazz-band. Četrtek, 24. februarja. Zagreb: 17. klavirski koncert, 20 ruščina, 20.80 večer jugos'ovanske glasbe. — Brcslau: 18.30 C rista Nfesel-Lessenl in: potovanje po Dalmaciji, 19 predavanje: prel rana in prebavljanje, 19.30 predavanje; nemška klrsika, 20.30 opera sLeono-ra«. — Praga: 16.30 koncert, 20 koncert iz velike dvorane radio-palače na Kraljevi ) Vino' radih. —• Frankfurt: 16 30 koncert domačega orkestra,, 21.13 ruske pesmi, 21.'5 vesel večer. — Rim: 17.15 Concerto diurno, 21 prenos iz gledališča. — Langenberg: 13 30 opoldanska godba, 10.30 predavanje: Atlant's, 20.15 sinfoničen koncert, 52 godba. — Berlin: 17 kapela Steiner, 18.50 predavanje: elektrika kot zdravilno sredstvo, 19.15 španščina, 20.30 200 let or' estralne glasbe, v spomin Bect' ovna (1770—1827), koncert, 22.30 plesna godba. — Dunaj: 1615 koncert, sodeluje koncertni pevec Helmut Gunt' mar, 19 1 igi jena, 2015 opera »Tosca«.— Varšava: 18 Jazz-band, 20.30 orkestralni koncert. Cjublsanslfo gîedfrs če DRAMA Začetek ob 20 uri zvečer. Torek 22. februarja: Zaprto Siedn, 23. felruaija: Zaprto. Četrtek, 24 februarja: 110?,II ČLOVEK Pre'»!je-ra. Proslrva 25 letnice knjizevr.ega delovanja M. Begoviča. lied C. OPIRA Zadetek ob pol yo uri zvečer Torek 22. februarja: PLES V MASK Al' Red B. Sreda. 23. februarja: SKVILSK1 BRIVEC. Gostuje g Vesel-1'ola. Red D. Aîarîhorslso glcrtišće Torek, 22. februarja ob 20: ORLOV. Gostovanje ge. Miirovičeve. Sreda, 23 februoija ob 20: TOVARIŠI Ab. C. Kuponi Ж ТГВЖС1) potreljsefne mm ЈГЧ&. ЖЖ Ж V v na|veC|s M ri steino V zakg pri I 1ГНЛЛС BAR. Lîubliana. Cankarjevo nabr.5 Telet. 407 K polomu portugalske revolucij«.-; voditelja vstašev peljejo po kapitulaciji v glavni slan vladnih čet. Nemški zunanji minister Stresemann na odpočitku v kopališču San Remo, kjer se je sestal baje tudi z Mussolini jem. Slika nam kaže ovacije italijanskih dijakov Stresemaimu. Vdova ustvaritelja kitajske nacionalističnega gibanja, Sun Jat Sena, ki je ustanovila v Kantonu posebno politično šolo v svri o nacionalistične propagande. Gospoda rsîv d Zanimanje inozemstva za naše državne papirje. V zadnjem Času se ponovno opaža veliko zanimanje za naše državne papirje s st*ani inozemstva. Kupni nalogi prihajajo predvsem iz Češkoslovaške in Dunaja in to za obligae je vojne odškodnine kakor tudi za 7', investicijsko posojilo in agrarne obveznice. To dejstvo nam potrjuje, da so inozemski finančni krog našli popolno zaupanje v trdnost našega državnega organizma in napredujočo konsolidacijo naših držav -.'.h financ. Ta pojav pa je tudi važen zn presojo kri dita naše dr/.: e v inozemstvu. — Vojna odškodnina notira sedaj 830—337 Din; ta kura je razmeroma visok če s" vpoSteva, da je bil pred kratkim izplačan letošnji kupon v znesku 25 Din, da je izvršimo ; e-banjc za amortizacijo, kakor tudi žrebanje au dobitke, vsled česar se je kurz avtomatično zn žal. 7% investicijsko posojilo se je dvignilo na 87. agrarne obveznice pa na 55. Slanjo Narodne banke z dne 15. februarja I. t. (Vse v m lij. Din, v oklepaju razlika napram stanju z dne 8. t. m ) Aktiva: kovinska podlaga 422 2 (-2.1), posojila 1372.2 (—17,5) in si;er ra menice 1138.2, na vrednostne papirje 2 >4 0, saldo; raznih računov 030.3 (+0.4); .pasiva: bankovci v obtoku 5144.0 (—130.0), državne terjatve po raznih računih 210.9 (+35.1), razne obveznosti 730 2 ( + 75 7) in sicer po žiru 470.5, po razli ti računih 259.7. Ostale postavke so ostale ueizpre-nienjene. Francoska družba borskih rudnikov izdaja nove đćlniee г večkratno glasovalno pravico. Francoska družba borskih rudni! v. ki ima svoj sede/, v Parizu, je sklicala na dan 28. .ebruarja 'zredili občni zbor, na katerem so bo sklepalo o izdaji novih delnic z večkratno glasovalno pravico in to le onim delničarjem, ki morejo dok /.iti da so bili lastniki teh delnic prod 12. februarjem t. 1 ; ostali delničarji pa naj bi dobili običajne delnice. Delnice z večkratno pravico glasovanja bi se glasile na ime in bi'bile prenosljive le po odobren ju upravnega odbora. Delniška glavnica se nanieravv povišati od 14 na 15 milij. fraye, frankov — kakor je lz načina tega povišanja delniško glavnice razv dno, namerava sedanja uprava te družbe, ki eksploatira največji rudnik bakra v naši državi, preprečili, da bi družba prišla v tuje reke Zaenkrat ni znano, s katere strani preti seda.ijemu majoritetnemu sindikatu nevarnost, vsekakor pa ta korak družbo ni v interesu n -ода narodne;.:a gospodarstva, ker bo nn ta način več ali manj onemogočeno, da pride to prvovrstno | od jet je enkrat v reke domačinov. Vpisi v trgovinski remisier Vp:- le iè nastopne tvrdke: Bančna por-'ova'nï • P»zj.nV Maribor; Aleksije tlirschler, lesna ti-.: vina. Mar bor; Albin Wesiak, trgovina z vi:.:..m ui dež. prid-dki. Pragerôko; Andrej llribernik, sedlarstvo iu trgo-vina z U -m jem. 1'revalje; Ivan -ekoranja, .trgovina 7. v nom na debelo. Spodnja S ■ I / ;:*ko I. Bajcar, trgovina z usnjem in surovimi ! nami, Toplico pri Zagorju; Ing. Ignac Pelhan, lesna industrija in trgovina, '/Ari. Likvidacija zadvugo V likvidacijo pri ja Tiskovna zadruga r. z. z o z. v (.1er i 1! ' ' i Pogajanja za najetje romir. ■ ■ • v Nemčiji. Komun?'.i listi poroč. / \ «t.i je ,-ava d.-lju Romunske kreditne banke uspelo skleniti v Ler-linu državno posOj lo v znesku 200 milijonov zl. franke v. Obrestna mera tega pt-sojila bo dejansko znašala le 5% mesto 8",;, ker se bo 3odstotna razlika pri obrestni 'meri Odbita za povračilo škode, povzročene za časa vojne potoni izd je novih bankovcev s strani nemških okupacijskih oblasti. Od celokupne vsote naj bi se 10 m lijonov deponiralo v Nemčiji v svrho stabilizacije leja. o ;anelc 110 milijonov pa bi se porabil za dobavo železniškega in drugega initerijala. Z nemške strani se ta vest v toliko potrjuje, da se dejansko v '.'o tozadevna pogajanja, ki pa še niso zaključena Romunska trgovinska bilanca aktivna. \ letu 1920 je Romunija izvozila za 34.01! milijonov lejev (1925 29.025), a uvozila pa za 31.101 milij. lejov (1925 30.09S) iz česar sledi, da je bila trgovinska bilanca v tem leiu akt vna za 3910 milijonov le v, medtem ko je bila v letu 1925 pasivna za 1073 milijonov lejev. Prostori in najemne ceno na VII. mednarodnem vzorčnem velesejmu od 2. do 11 jcîi.ia 1927. v Ljubljani. Razstavni prostori se dele v: I. prostor po 100 Din za kvadratni meter. Celice so globoke po 4 m, izjemno po 2 m. Prostor se nahaja v popolnoma zaprtih pavljonskih zgradbah in se dodeljuje v izmeri od 8. 12, 10, 20, 24 kvadratnih metrov itd. Stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 kvadratnih nintrov prostora, morejo prostovoljno z drugimi najeti eno tako celico ali jih pa združi sejmski urad, če so ste stroi e. vendar se takim posameznim strankam manj kot 1 kvadratno nv ' e tega prostora ne oddaja. II. prostor ob zunanjih stenah paviljonov, pokrit in polzapr, po 70 Din za kvadratni meter Celice so globoke 3.40 ni. Prostor se dodeljuje v izmeri od 5, 10, 15, 20 kvadrat- nih metrov itd. 111 prostor na prostem, nepokrit,, po 40 Din za kvadratni meter IV, prostor za zgradbo pr vatnih paviljonov po 40 Din za kvadratni meter. Do vključno zas denih 12 kvadratnih metrov se plaža polna i.-tiein linii.' Pri večjem najemu razstavnega prostora pa dovoljuje uprava Ljubljanskega velesejma šo sledove popuste: do vštevši 20 ni * .V,', preko 20 kvadratnih metrov tO",; popusta Sejmski urad si pridržuje pravico, v primeru potrebe, od stranke prijavljeno talne ploskev prostora tudi zmanjšali ali p i di del ti drugo kategorijo prost n a Koliko prostora p.1 je končno dodelilo, se vsaka stranka po sklepu prijavnega roka obvesti. C' lotili račun morn vsak prijavljeni razstavljalec poravnati najmanj 14 dni .'pred otvoritvijo velesejmu, t. i. do 15. junija t. 1. V nasprotnem primeru si sejmski urad pridržuje praviroi dît ga od sodelovanja na velesejmti i"-ključ-i. Za gasilstvo, varnostne prizrave, splošno, . rozsyqHhvo se ne računa posebni]) p.r.i?tojliin. l'a? pa se zaračuna uporaba električnega toka, tnsta-I lacija vodovoda, oziroma električna napeljava, ako ; jo nuwtavljalec v prijavnici želi Bol Dne 22. februarja. DFNAIt Za-rrob Berlin 13.40 13.52 (13.00). Italija 251.55- '253.55 Lond n 275.971 2,0 770 (270 rti), Newyork 50.75 50.95 (56.85), P: riz 223—' 24 (221), Praga 108.30 1П.'-10 (1C8.70) Dona i 8.01 — 8.04 (8.025), Curih 10.94 10.97 (10.955) Curih. Belgrad 9.125 (9.13). Berlin 123 20 (123.20), Italija 23 (22.65), London 25 22 denar (25.22), Newyork 519.94 :520), Pariz 20.30 blago 20.39), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.25 (78.20)', Varšava 53. Bruse!) 73.30 don. (78.Г0) Dnnaj. Devi/e: Belci ad 12.-15. 1 odanj 188.80, London 34.38. Milan 31.38, Newyork 708.85, Pariz 27.75. Varšava 78.82. Valute: dolarji 700 francoski frank 27.22, lira 31.42, lirar 12.42, češkoslovaška krona 20 97. Ргазд. llevize: Lira 149.175, Zagreb 59.195, Pariz 132.025, London 103.225, Newyork 33.01. VREDNOSTNI l'APIIMI 1 jabl ana. 7% invest. pes i. 87 bl.. vojna odškodnini 335 bl.. zas avni listi 20- 22, kom zadolž-liico 20- 22, Celjska 195-197, Ljublj kreditna 150 - 150 zaklj 150, Merk: e i na 98 ICO, PraSIcdi-na 025 i on. K ved. zavod 170 1,;0. Stroine 85 den., Trbovlje 390 bl„ Vevče KO deti.. Spiil 725 den.. Stavbna, j"— 05, Šesir 104 de». Blago. Ten enoa za les' čvrsta, za deželne pri lelke nespremenjena; zaključki- les 4 vagone. ZaVrfb. 7'/r invest. p<. :jj. 80.75T 87. ."grari j 55—55.50, vojna odškodnina 335—330 Hrv. odi. I 104.ГД fflnijbiinlia 01. 0, Jug'ibfiitka 103 101. Pra-šted'cna 927.50 932,50. Ljublj, kreditna 150 -1. 3, ! f-'ećei ana 190- 198, Slavonija 32.50 32.75. Trbovlje ! 410- 420,. Vevče 132—150. Dunaj, Fodor-snvska-jadran. Г0.75. Alpine •i 1.40. Ki anjsl: iiyh s ri s'.a 53.~!0 Trbovlje 5°. '0, ; Hrv. esk. 1400, loj kam 13.01, Hip banka .43, Vv-1 slrijskp tvornico za dušik 28.50, Gutmann 41- Slave?: 10, Slavonija 42 in Zagrelcm, rezultat 2:0 Končno s'anje jesenskega prvenstva v oni razredu je: Slaven 10 točk. Sokol 9. Poštarji 7, dalje Slavija, Sava. Zagreb, Zmaj. C rad jan -ki je med gostovanjem nn Malti sklenil vrsto lokom v Knip'u in estai:« še tri ledne na poiin. 'iiiju. Rezultati .f.radjanskega na Malti so: proti l'C Plorinna t: I. proti St. Georges 3:3, proti Slieina W'anderers (prvak Mal e) 4: t. proti tno-šivu "ni;1 . ho kopno vojske na Malti poraz 1:711, re vanš 1:0. prati reprezi ntaroi Malo 2:0 V splo-šoeui so rezultati Gradjanskega nekoliko boljši od nsfiéhov Hajduka ha miniti p> " leto, ako odra-čunanio i.-.id 1:7 prolà angle: ki vujski, ki pa je bil nožash nen, kri't Gradjan ki je moral igrati skoro eelo igto le ž 9 igralci. ' giptovska no; i mo na zveza se pogaja te dni za y <■ Iržavno teki; o z Jugoslavijo, ki naj bi se yr ' 3. marca v"Kfdru povodom gostovanja Gradjan'koga v l gtptu. Ako pristane Egipt na lo, da odpošlje jugosl. zveza v Kairo na stroške Egipta zii ti rad jan.-kim 5 Xe hvali dneva prid večerom!« Če a je v Berlinu Victoria iz M on renia po l udi in srditi»bitki premogla 8:0. Vsi se • čud iie. da si Če i sploh šo toliko zmogli.--— (Jut n ca* o ne'ali V nedeljo smo pisali, da je ; s1- (vč i i ob p: : i i 4.14 m visoko; danes beremo, da i' ' ž 419S ni vi »ko, in lo v lialli! Iloffov ■ svetovni rekord je 4.252 m, na prostem, i ni c n itzel je plaval 500 m v 0:49.9, ov m i: š i r nord; doslej lleinricli 6:50.4. I roti , i ikovanju s • je boj Jacka Delava in Jima M u I o n c y a končal z zmago i'.iaîoneya; slavo so bile 13:5 za Delaneya. Seveda ! ni bilo nobenega k. o., samo po točkah, a vseeno. ; Malonevu je zelo pomagala njegova loža. 182 fun-lov, dočim jih jo imel Dolaney samo 150. Sodba j, t roti sodnikov je bila soglasna. Ob osmil' zjutraj |,.„ j0 /M,--,.) boj za 82Г0 pred -rezerviranih sode-ž \, ob štirih popoldne so iilagajno odprli, ob petih je bilo vse razprodano. Sedeže, ki so stali sicer 7 do 8 dolarjev, so prodajali prekupci po 50 dolarjev. Skupiček blagajne 201MIIIII iliilurjo pomeni za aallo rekord. Gledalcev 20.00U. Pravijo, da so bili s prekupci vstopnic v zvozi tudi vprizorilelji boja, in beremo, du se bo prodaja vstopnic vršila odslej naprej pod državnim nadzorstvom. KRASEN USPEH SANKAŠKIH TKKF.M NA* POHORJU. V nedeljo dne 20. t. m. je priredil 1. SSK Maribor skupno s podravsko podružnico SPI» prvo sankaško tekmo na Pohorju. Zanimanje s t rani tekmovalcev kakor glodalcev je pričalo, dn pemend nedeljska tekma velik korak v razvoju zivikega sporla na Pohorju naprej. Proga, ki nieri okoli 8 km, je bila v zelo ugodnem stanju za kar gre hvala neumornim članom SPI) v Rušah, ki № v soboto še do pozne ure popravljali dirkalno progo. Glavna zasluga za brezhiben potek iekmovanj gre zlasti načelniku zimskosportnega odseka I. SSK Maribor g. Goluboviču ter vrlim sodnikom gg. Šu-puku, dr. Orožnu, Videmšku, Balohu. Ilaiiču in odbornikom SPD v Rušah gg. LesjaUu in Pišeku. Slednjič še posebno vojaški komandi, ki je na ini-cijativo g. generala Koriča in g. pukovnika Spasiča omogočila z dostavitvijo telefonske zveze ter sani-tetenega oddelka tako gladek in varen potek. V naslednjem podajamo rezultate posameznih kategorij: Itanio posamezno: 1. Ga. Gnjškova (I SSK Maribor) 10:30. 2. Ci I user Vida (SPD Ruše) 11:14. Damo v dvojo: 1. Starc-Krošelj (I. SSK Maribor) tO: 18. 2. Rojc-Monjac 17- li. Mešani pari: 1. Kukovec-Soštarič (Napredek) 9:45. 2. Voglar-llribar (I. SSK Maribor) 10:40. 3. Cizel-Starc 11:31. Gospodje posamezno: 1. Hubert Dolinšek (SPD Ruše) 8:54. 2. Korntan (I.Skala) 9:1 3. Giler (Merkur) 9:4. Gospodje v dvoje. 1. Kovačič-Žgur (I SSK Maribor) 11:''6. 2. Fišer-Venkebach 19:8 Po teli rezultatih in udeležbi obetajo |Kistati sankaške tekme na Pohorju vsakoletna najzanimivejša Ziimekosport. prireditev v mariborski oblasti » • • Smuško tekmo na Semmeringti. V no/<> Marija v senci naših ilni. Smarnlre za 1. 1927. Spisal duhovnik goriške nadškofije Te Šmarnice obravnavajo v 31. poglavjih seitniero poglavitnih grehov in sedmero čednosti ter najvažnejše probleme družinskega življenja. Knjiga izide koncem marca in bo stuln 20 Din. Naroča se na naslov: Katoliško tiskovno društvo, Gorizin. Riva Piozutta št. 18. Italija. Poštno-čekovni račun Ljubljana šl. 20.441. P ofe veđo va nfa Našla se je srebrna ženska ura Dobi so pH Kavčič, Rožna ulica 27, dvorišče. ŠPORTNA NEDELJA Zimski sport. V naših krajih se v nedeljo niso višPe nikalto tekme ra '.on sniuškib io' i m carinikov v Bohinjski I is: ii i, katerih so e izven konkurence udeležili tudi nekaleri drugi športniki. Klubi so priredili razne izlete, deloma družabne, deloma za trening. Na smu ki skakalnici v Kranjski gori so trenirali tekmeci /a državno orvenstvo v smuških skokih, ki ne vrši prihodnjo nedeljo. Spomr.o drsališče SK Ilirije v Ljubljani je zadnje dni zopet v izvrstnem .-t. in ju; kljub temu Ilirija tudi v no ."djo ni izvedla obetnnih dv-.dnih tekem. V Oslu so se vr i'e v nedeljo tekme dam v umetnem drsanju za sveto no prvens vo. Svetovno prvens vo si je priborila jr va 17 letna c vo nja Sonja llenie. Dunajčanka Jaros-Szabo, ki ie n :ila sedaj nekoliko lel zaporedoma Bazi» svelovne prvakinje. je ostala na drugem meslitretje mesto je zavzela Berlinčanka Bn cklofova. Nog: mol. Vsled zelo mrzlega vremena in deloma še zasneženih igrišč nogomet pri nas e popolnoma počiva. Naspro no se v Zagrebu in Beigradu že več tednov redno igra V Zagrebu e e vršila v redčijo tekma med Belgr. SI- in Coni -dijo. rezultat 1:0 ob temper: lin i 3°. V Cone r-ddjl igia Buljevič, lanski centerhaif ljubljanski a Priieorja. - Dan prejei.ie igral BSK s I Asko a, ka'eremu je podlegel z 1:2. — Prijateljsko tekmo med Vikiorijo in Cin.atijo je dobila nrva s 4:2. Viktorija velja trenolno za eno nai olj-ih zagrebških moštev. — V 11. a razredu Zagreba se ie vi-šila še ena zamudna prvenstvena tekma mo S vo Vremensko porociSo Meteorološki 7nvori v Ljubljars dne 21. februarja 1927. Višina barometru 108'8 m Opazovanja meiei I . uploltt « C' Url. viti liti ,-lei In brzlnn Ohleč nosi Vrsta padavin = . S Ob opainvan|u v m m do 7h LJubljana (dvorec) ; Mar bor Zaijreb Belgrad Sarajevo SKopi.e Dubrovnik Split 1'raga 7fi6'0 766'1 702-8 762-3 765-8 765-8 7 6-4 765-7 704-0 '5У2 I 700-8 762 4 -9-0 -8-9 -20 -2-1 -84) -7-0 -7-0 -9-0 -6-0 -2"0 -4-0 -9-0 67 68 49 50 70 83 62 86 78 28 35 mirno S\V 1-5 VV I miruo mirno SE 3 NN\V 3 W I'5 W 3 E 7 NE 9 SSE t-5 9 10 8 10 0 6 g io 10 o o o -1-2 -H) megla po snegu in. zmerno 0-3 -3 -2 1 1 -I 3 2 0 -K) -7 -9 -9 -6 -3 -4 -9 4 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer jo m uciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) m n.n n navadno lepo, nizki (pod 755 nun) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za torek. 22. februarja: Mraz bo prenehal, pričakovati je padavin, v južnih delili oblačno; pričakovati je novega snega. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 3.8 mm. Sir 11. Rider Haggard: Hcs ces ara s ВУ? ; 8 BSÇ'^/a \je naposled bilo k mi cnno, koncem koncev je bilo tenoktitkuisk: - lest 1er razvalin in moj sorodnik in cesar, slavnj Guaten >k, je bil ujetnik v rokah Malima in v njim moj s< prog Tjule. moja sestra, jaz in več drugih. Maline je priso-' n -1, da bo z vsemi častmi ravnal v. Guat riol.nm in n."ogo\ iin spr: mstvom. Ali veste, kako ie držal prisego, kako je ravnal ž njim? Čez nekoliko dni Guntomok sedel na mučilnem stolu in sužnji o ga žgal i z raz-bel'enim železom, da bi ga pripravili do tega, da bi jim poved-d. kje je skrit Mont zttmov zakladi Ha. lahko v. i'•(•!(»: Sramota!' Še bolj na glas boste vpili preden končam; vedite namreč, da Guatemok ni trpel •u ' f j nekdo, ki jo ž njim enako trpel in ni inil 1 S'- :;c , jr jlKj; jaZ) Vfl|a kneginja, sem bila ob :. ' :i d-, bi me mučili. Hešila sva se in im ušla, ko : ' ni." m na ina vrata, kajti povedala sem svo-;. -1. i г' ;'11. da iina ljudstvo Olomi zvesto srce in dn n;•'• in zabavah. Klju-I bujte Malinču. Peščica našega li dstva je mrtva, am-I pak na tisoče jih še živi. Tukaj v vašem gorskem I gnezdu lahko odbiiete vse Tjule, kar jih je v Ana-i huaku, ! akor so v minulih letih verolomni Tlaska-! lanci odbili Azteke. Takrat o Tlaskalanci bili svobodno ljudstvo, ampak danes o rod suženjskih pod-ložnikov. Povejte, ali hočete tudi '.i biti deležni suženjstva? Moje ljudstvo, moje ljudstvo! Ne mislite, da govorim in prosim za sebe ali mor: biti za soproga, ki mi ie dražji kot vse drugo na svetu razen moja čast. inr res mi: lite, da bova pripustila, da naju izročit« živa tem tlaskalanskim psom s katerimi vas Malinč žali, ko jih pošilja semkaj kot poslance? Poglejte,«-tako rel.O( je stopila tja, kjer jc ra tieli ležala sulica, katero je bil reledo vrgel vanj . in o pobrala, tukaj imam smrtno orodje, ki mi ia je pos al neznan prijatelj, in ako ne boste uslišaH ' r-'" prošnje, boste na lastne oèi videli, kako ga znam rabiti. Najini trupli potem lahko pošljele aiinču I ot znamenje miru ako vas je volja. Ampak, jaz vas prosim zavoljo vas. Postavite so Malinču po robu in ur rite navsezadnje, ako morate, umrite kot svob dni ljudje in ne kot užnji Tjulov. Poglejte, kako je on dober in usmiljen, "«"^'te usodo, ki vas čaka. ako se boste ravnali po t besedah, po besedah Mahtle in Otomi jo korakov stopila do nosilnice. na kateri som lo i vila ovoje z ranjene no .e in me vzdignila tako, u se oprl na zdravo nogo. Poglejte!« je zaklicala z o trim gla oni i'i po i na brazgotine in nrzaoeljono mue na oLm ni aj; »poglejle delo Tjulov in i laskaiancev; po- glejte, kako ravnajo s sovražnikom, ki se jim uda. Le izrc ite se jim, ako vas je volja, zapustiti naju, ako hočete, ampak povem vam, da bodo potem vaša telesa na enak način zaznamovana, dokler ne bo poslednje zrno vašega zlata izginilo v brezdanjem žrelu pohlepnih Tjulov, dokler ne bo odšel v sužnost sleherni mladenič in sleherno dekle, ki more delati, da bi zadostili njihovi lenobi.« Nato je umolknila, me spustila narahlo na tla, kajti samemu mi ni bilo mogoče stati, in stala nad menoj s ulico v roki, kakor da bi čakala, da mi jo zadere v srce, ako bi ljudstvo še dalje zahtevalo, da naju izroče Kortezovim poslancem. Za trenutek je vladala popolna tišina, nato pa se je iznova vzdignil hrušč in trušč, ki je bil desetkrat večji kakor izpočetka. Ampak ta hrušč ni bil več obrnjen proti nama. Olomi je zmagala. Njene plemenit besede, njena lepota, zgodba našega trpljenja in ponlod na rane mojega mučenja, vse to je doseglo svoj.učinek in rce ljudstva je bilo polno srda zoper Tjule, ki so uničili njihovo vojsko, in zoper Tlaska-lance, ki so jim pomagali. Redkokdaj se je zgodilo, Ia bi um in zgovornost ženske povzročiia hitrejšo izpremembo. Vpili so, tr-;ali oblačila in vihteli orožje po /raku. Mahtla je skušal govoriti, a potegnili so ga s stopnic, da je nevtegoma zbežal, da bi si rajši življenje. Nato se jo ljudstvo obrnilo zoper tlaskalanske poslance ter jili tolklo s palioami rekoč: Evo ne , ;a odgovora Malinču. Tecite, psi in nosite eboj ta odgovor!« Tako so vpili in jih pregnali iz mesta. Napo lod so jo hrup polegel in nekoliko velika-šov jn stopilo napioj; polji bili so Otomiji roko in telili • S 2 s ° n) r» f t * 0 o C ~ S S 1 f K » « ? o 0 e г 0 ! « Q. - 7! * t 5 ^ £. T. л« "o 5 S 7 S- - a r >r c u Si VA) -' —■ m n w p tO S 2 S- ° B 7Г 7- ? 33 ?= P 1 « 3. џ S. a jo. —- jt. t o r- O «I P ti O n g s. e p 5 r c s. 6 ~r L- t i s s iiiaiiaiiaiiiiiiHiniiiBD MALI OGLASI Vaaha drobne vrs> ra 1-30 lin nll vsaka bord. SO nor Na|mnctj£l «o a* 3 a'I S i In. i tllaal ita< devet vrstic se računi. |o vile. Zn odgov. r fin c Na vproSanJa hrcs znnm' e ne otlj;ov:'rf." rao 1 ■■■iiBaiaBiiiiiHosnBBiiir EIIIEIIIEIIIEIIIEIMEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE Sedmi natis velike izdaje [ cSlužbe tšceio ] i PLETILJA t strojem 8.60, sprejme delo na dom - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Gorenjka« St. 1079. prodajalka" dobra moč, vešča knjigovodstva, želi prem niti službo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: »Pridnost« št. 1278. I Proste siu&be^ Urarskega vajenca spreime takoj D MA-FINKO, urar, Ljublara Sv. Florijana ulica št. 31. KUHA RICA- gospodinja, katera zna dobro kuhati in je vajena vsakega dela, se sprejme tekoj v đostilno na Dolenjskem. Pogoji: poštena, z dobrimi spričevali. Naslov pove uprava lista pod številko 1153. GOSPODIČNO pridno in pošteno, z Din 20.000.—, sprejmem za natakarico. Dam delež na dobičku. Imela bo priliko priučiti se kuhanju. Nastop čimprej. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Prometna gostilna« 1247 UlonflP starejši samec, nidliOl' zdrav, priden in pošten, popoln, trezen in zanesljiv, z let. spričevali, se išče s t. marcem za malo posestvo v neposredni bližini Maribora. Razumeti se mora prav dobro na kočijaške in vse druge gosp. posle. Dobra plača in oskrba zajamčena. _ Naslov v upravi lista v Mariboru. 1158 ! 9(do kuvt? Papir za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugo3lov. li-k?rr.a — Ljubljana. Priredila S. M. Félicita Kallnšelc Vsestransko spopolnjena izdaja г mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 borvanih slik). Ele^antuo ve/.anu 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. KI AVIR dobro ohranjen prodam za 3500 Din. — L'ublr?ra, Cosposvetfka cesta št. 12/1. 1293 1Е111ЕШЕ111Е111Е111Е!11ЕШЕШЕ111ЕШЕШЕ111ЕШЕШЕ111ЕШ MOTOR na ben-in 5—5 KS, močan, dobro ohranjen, s'^moreznici in c'"-kularra žaga naprodaj. - Kje, pove unrava »S'o-venca« pod štev. 1208. IJgen z gospod, oos'op-ПЈба jem, približno 10 oralov zemljišča (gozd in njiva), v Me gšu, se oro-da. - Poizve se pri J. in M. Zabrct, Mali Mengeš. Več ptičjih KLETK ugodno proda-n. - Franc Vrhovrc, Židovska steza št. 6/II., Ljubljana, 1185 NOVOSTI svilenih KL03UK0V od Din 110,— naprej priporoča MODNI SALON Stuchly-Maske Ljubljana, Židovska ul. 3 [ Oido proda ? i la^en*1 ironine in druga krmba nudi nalpp'4'Jp 1. YQIH. LJVBLMIVA Reslieva cesla 24. vpletrc v nn li л in mlov fklti Iztlf'kov. KUPUJEM vsakovrst. ZNAVKE, tudi najpriprostejše jugoslovanske v večjih množinah. - Fi han, Mari 'or, Gregorčičeva. 1112 nseršraite v „Slovencu "! Poslovodia an poslovodkinja mešane stroke z večletno prakso in dobrimi priporočili pri dobi službo I. delavskem konzumnem društvu, Liubljana, Kongresni trg 2 MATEMATIKO in francoščino poučuje poccni akademik. - Nas'ov pove uprava lista pod št. 1291. Stanovanja STANOVANJE lepo, pritlično, v bližini »Zvezde«, zimenjam za enako v I. ali II. nadstr. . Pismene ponudbe pod: »Zamenjava stanovanja« na upravo »Slovenca«. "n^Tstanovanie ]n HRANO se sprejmejo 3 gospodične ali gospodje, v sredi mesta, mesečno od 650 do 7C0 Din. -Naslov v upravi it. 1277. "~~Sobo išče goliden gospod v sredini mesta. Ponudbe pod šifro »Odvetn. koncipije-t« na upravo »Slovenca«. 2~opremlj, sobi lepi, s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo, pritlično, se tekoj odda-sta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1292. KRASNO * stanovanje Iz 6 sob in vseh pritiklin, elektrika, plin, solnčnata lega, s krasni n razgledom, se v bližini velikega županstva takoj odda. Najemnina nizka. - Vprašati v Prometni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubliani, Salen-drova ulica 6. 1281 ; : fr Ш~*111 1 vagon suhih hrastov, plohov proda GAŠPER ŠTUFM, Selca nad $koi|o Loko. Lečo in grah engro in detajlno — se proda v špecerijski trgovini VID MURKO, Maribor, Meljska cesta 24. Sodna dražba koUnske vode in parfumov konkurznega sklada E. MALHAPE se vrši dne 24. februarja ob 2 pop. v lokalu v šubiševi ul ci 6t. 3, poleg policijc. Prodaja se na drobno in na debelo ter tudi v ccloti. Naprodaj so tudi razne stcklcnice, omare, ste-laže itd. 1259 Dražba kmetijskih strojsv gospodar, orodja itd. Dne 23. febr. 1927 ob 2 popoldne se bo na Martinovi cesti 2 in z nadaljevanjem na Ahacljevi cesti 10 na javni dražbi prodajalo večje število kmetijskih strojev in gospodarskega orodja, en pisalni stroj in druga oprava. Kapci se vabijo. Hrporoi'» se tvrdka Д. SUŠNIM, železnimi L'tibljann. Zaloška ceota. Foto M Japelj Maribor Aleksandrova c. št. 25 III. nudi lepe slike in zelo ' poceni. "ЧВС Splavarjj! Pozor ! Pozor Î Ob priliki splavarenja opozarjam cenj. gospodarje, da dobijo dobro VINO od 4 Din naprej pri Anlcnu Zavolovšek, Dubravčak — Hrvatsko. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Metod kačič dne 20. februarja t 1. ob 4. uri popoldne preminul — Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek dne 22. februarja ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 67, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. februarja 1927. FRAN J A KAČIČ, soproga. METOD, MILAN in MILKA, otroci. V najem oddam event. tudi proiam, pod ugodnimi pogoji POSESTVO na Gorenjskem z vsem inventarjem. Posestvo je obdelano, v dobrem stanju, zraven na razpolago ŽAGA za lesno obrt. - Ponudbe in naslov v upravi št. 1193. j......maša obrT^ TRTE! Vse amerikanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Telekijeve selekcije, cepiči na Berlanc'ieri. »Prvi Jugoslovarrki Lo7rjaci -Daruvar, H.va'.sko. Zahtevajte ceniki 1076 Gosji puh ima vedno v zalogi tvrdka V. KMET, Sp. Šiška, poleg mitnice. Tel. 375. Ob bo' o žalostni naznanjamo da je umrl naš iskrenol jubljeni, dobri popa go.-pod Urban inpencc posestnik iu upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke D ngega pokojnika po'ožinio v rodbinsko grobnico k Sv. Križu Po :reb se vrši v torek dne 22. t. m. ob pol 3. uri popoldne i/. Kri-ževn Ske ul cr št. K Sv. n a e /adušnice se berejo v sredo 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v Križankah. Ljubljana, dne 21. februarja 19 7. Ana Zn pano c roj. Brdnke. soproga. Anica Sodnik, dr. A Ima Sodnik, Prof. A Vri.i Soilnik, E!kn Koder, dentist Ernee' Koder, hčere. Josip Soilnk. uradnik Ana Mi.ria Sodnik, vnukinja. Trboveljske prem. družbe, zeti. Inserirajte v »Slovencu1! i'ïh:hi=iii=iiih" goved in ovac, garantir. pop:> mma ozdravi najcenejše zdravilo »Fužeržinju«. Dobi sc v vseh 1 kimali, kjer ga pa ne bi dobili, ga naročite v lekarni BAHOVEC, LJUBLJANA (Kongresni trg). 1295 Javljamo tužno vest, da je včeraj preminul član upravnega sveta našega zavoda, gospod Urban Zuparvec zasebnik v Ljubljani Blagemu pokojniku, ki si je kot soustanovitelj in mnogoletni upravni svetnik našega zavoda pridobil nepozabnih zaslug, ohranili bodemo hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 21. februarja 1927. Uprava Ljubljanske kreditne banke. PREČAST. DUHOVŠČINI priporoča svojo bogato zalogo sukna, kamgarnov, drapé in satinov za obleko, talarje in površnike specialna tovarna za samostansko sukno GEBR. MEHLER, St. Josephs - Weberei Tirschenreuth, Bayera. Tvrdka šteje že precej, šlevilo odjemalcev v lavant škofiji. Vzorci se vpošljejo na zahLvo. Iščemo zanesliivega in veščega šoferja ki je obenem elektrojnonter. Imeti mora Oba Izpita. Naslov pove imrava »Slovenca« pod Št. 1242. Razglas. V sredo dne 23. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo prodalo na JAVNI DRAŽBI v skladišču Ljubljana, glav. kolodvor, 1 vagon 14.730 kg Kromoina. Skladiščno vodstvo, Ljubljana, glav. kolodv. NAJUGODNEJŠI NAKUP II lil vse velikosti Vam nudi prva Lutbljanska i'd-lo-valrica žičnih vložkov ANDLOVIC & STRGULEC, LJUBLJANA, Hrenova ulica štev. 16. 1295 «Î.51 O m C 0J > c c iT- ■— O 5= a -n u « > v 'C a « a '■S »СЛ -o 4» u «t^ O a « «9 0> trt li rs л: "hi ■ ■ а o 8» Z o rz -X u <•«> . > »— o <л u Ш > " -o r» -- Z « Z -C 3 u Q ^ V < s «t WIENER - MESSE« A. G., WIEN VII. kakor tudi pri častnih zastopstvih y Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova 8 Josip Zidar, Du;.a,'ska cesta 31. Hszglas. Razpisuje se ponovna USTMENA D3AŽBA hrastovega lesa v MESTNEM LOGU na dan 27. februarja ob 2. nri popoldne v oičl cki pisarni — Izklicna cena 357.000 Din. Pravico do dražbe imajo one osebe, katere položijo vadiia 50000 Din. Plačilni pogoji isti kakor že prvič navedeni, k! |ih lahko vsak pogleda med uradnimi urami v občinski pisarni. 1228 Gospodarski odbor za mestni imetek v Metliki. Z« Jugoslovansko tiskarno v Liubli&ni. Karol teč. Izdaiateli fi. Kulotec. Uiednik. Fiuc ГсгвеШа*.