13^7-- 4:9. List slovenskih delavcev v Amer iki. OSI o-w- YcxrOs:, 20, jn -n i je, 1900 Leto VTTT Ljudsko štetje. Skoraj 79 milijonov. Ljudsko štetj«* seje dne 15 junija nvfvr ■ ficij«duo zaključil«!, t da mnogo agentov, k ter i i maja velike (tkr;tjc niso in■ 1 i zmagati svoj g; dela in ao t«>raj še vedno j>ri delu. I2 dosedn jnega števi! jen j® računajo prebivalstvo N» \v V ithii nn o.7(w.-"»41 »luš in H'e -r na Manhatt n in Bronx 2,2<>:i 127, P.moklyn 1,27».->!'.), (^ i j i**in s 1 .")•_», 9.'»4 in II ohnnunl Ii« 'T' ugh 7l.;»J 1. Preiti valut, vo teh kr;»jev K' je t' r«j v »»in« lih 10 le 11 h pomnožilo /a 1. 1ŠI »lit*. Prebivalstvo vwe Hi žele hode znašalo približno 7S,0f»4 721, ali kakih 18,;tOO,UOO več Iiego 1. 1*90. Posamezna veiik:i mesta imajo pocenit vi *l* rW'<> prebivalstvo: Chicago 1,84.'),678; Philadelphia 1 200 0(0; Sr L um »>87,r>i»5; Baltimore GiH).-IHMI; II ston r».r>5 057: Cincinnati 40U.CN 10: Buffalo, N. Y., 400.000; Cleveland 490 0(N); San Francisco M40 000; PittKhiirg.ru., 325 O Hi: Detroit, Mich., M15.000; N. \v Orle auH ?u0 000; Washington 294 <>74 : Milwaukee, Wis., 292.000; Newark. N..I . 275.000; L* ursvill, Ky,232.-OtHI; Minneap -lis, Mi: n , 200 000; Jers* y ('it V, N.'.l., 200 000 ; Denver, C d 100.000; II chf eter, N. .1 . iSOOOO; Indianapolis, Iud., ls(\-v, RulVtli in Hrooklynu 57,St. L« uisi in Detroitu N> warku 54, Cleveland u 49, Louisville, K v.. 45, Milwaukee 4H. Baltimore ;J8, 11 cheste in Cincinnati i)5. Pitt.«l»urg 34 W ashington 2S, N. \v Y»»rk 2('» ii lioHtou 24 odstotkov. Vrednost olirtuijskih podjetij \ dež li je baje »)d £t) 372 378 slo narasti* na 812.r>98,403 (H>0 ali zi 3(i »»dat d kov. V redi); st obdelovani h Car merski h zemlji&č jta |ja. ranila od Slo 279 952 G 10 na $17.-SG5.2U0.S3I. ali ia 35 odstotkov. Najbolj obljudene so države New York, Pennpv Iva iia, Illinois, Oh k in Missouri; v alednji seje prebi valstvo najbolj pomnožilo. Kaj bodo postrelili cine 4. julija Izdelovalci u metal nega "gnjj' pravijo, da s ■ bolj nego kdaj po. preje preobloženi z naročili za 4. dan julija. V vs- h tovarnah za i z-delovanje um' talnega ognja delaji ftez čas. Samo v N* w Yorku ii Hrooklynu znašajo naročila od prodajalcev in zasolinih o«..h nad S2,-000.000. Oviran izlet. S k-.kimi L'OO izletniki na krovu je zapustil dne 17. junija Coney I s I a mi paru i k ».Cyguns** družbi lr<osreč;Ii, vjeti. Isti je poiiciji poc imenom „Kispa L »na Ram'a u-e vsled pušk .»iovarij, re je .1 bila pri skoku raz v< v. poulične 7 leznice. V sob »to p< juf-i s« je r Ratidhare s so»ro g -m udeležila piknika v Moute-verd- vem parku v (Jat-ens. Po polunoči - ta «e s p ulično železnico p diula «i< ulov. Gospa Raudhare j<» iaš.a \ vo/u še presti sedež, med tem ko je jen mož moral stati na platfV run. Med v žnjo je Radhare nakrat zgubil ravnotežji in padel dolu. Njegova žena ji Bkočila za njim, tod s tak»> silo butnila ob riak, da si je razbila glav«). Oba so našli poz i i je 100 yardov narazen nezavestna ležati na cesti. Odpelja ii so ju v bolnišnico, -ker je žena Kmalu p i m umria. Njen možje tudi tako hudo poškodr»ig, stanuje na II »mewood in Lexington Ave. tik poleg A. K. Peac< cka, bivšega p< dpredsedcika tvrdke Carnegie Steel Co. Frick in IV. c ck, že več let nista bila dobra prijatelja in prvi je 1-* pod p »gojeni ostal se sodrug ivrdke, ako 8h d je-g* odstranijo < d vodstva. P, c ck je nedavno pustil zgraditi kravji hlev, čigar ostrešje je molelo Raz brooklynski most. Raz most v smrt. Zopet je skočil nek mož raz brooklynski most, najbrže z namenom storiti konec svojemu življenju, kar je tudi dosegel. I)ue 16. junija ob 10. uri zvečer je skočil na sredi mosta nek mož, navidezno delavec, raz vi>7 poulične železnice in splezal na ograjo mosta. Nekoliko tre-notkov nato je skočil v globin»». Več. ljudi, med temi tudi nek policaj s o prihiteli na mesto, t"do bilo I« prepozno. Nihče pričujočih ga ni poznal. Bil je oblečen v črn»» obleko. Nesreče na železnicah. S P r i n g v i 1 1 e, N. Y , IG. junija. O sobna vlaka Buffalo, Ro-chester in Pittsburg železnice sta trčila na progi med West Falls in < >dden. Obe lokomotivi in vozova za prtljago sta razbita. Vodja vlaka \Vi I liam Keat i ng je bi 1 na mestu usmrten. V. dja druzega vlaka in dva potnika, oba iz Buffalo, sta hudo poškodovana, več druzih pa lahko. Nesreča se je pripetila vsled pomote sprevodnikov obeh vlakov. Pitt si) ur g, IG. junija. Na Panhandle železnici je danes zjutraj ponesrečil vlak Carnegie lokalm železnice, pet osob je bito hudo, 20 pa lahko poškodovanih. Nesreči je prouzročilo udrtje zemlje iz Mount Washingtona, nad 100 ton zemlje in kamenja se je vsulo na progo. Zaradi koz pozvali vojaštvo. Hudson, N. Y., 15. junija. Danes so pozva 1 i tukajšno, iz 8v »nož obstoječo sotnijo milice, k ten ooveljnik je kapitan Payne, da odkoraka v G milj od tod oddaljeni S t«-ck port. V tem mestu biva 500 zamorcev, med kteri m i ao se pokala hi koze m vojaštvo bode branilo, »la se nevarna bolezen ne razširi p« okolici. Zamorce so pripeljali iz juga, da zavzamejo mesta štrajku-jočih linijskih delavcev v Walchevi »pekarni. Ljudje žive v bornih kočah po več oseb skupaj, morajo delati od ranega jutra do večera in nimajo prilike, niti priprav se tak-očediti kakor delavci v boljših razmerah, zato tudi h žje postaneje žrtve nalezljivih boleznij. Ko so se pokazale koze v zamorski naselbini blizu opekarne, je zdravniška oblast v Stockportu takoj uredila osamljenje kolonije. T >da ker se zamorci niso brigal; za prepoved, vsled ktere ne bi srmh zapustiti svojih koč in priti v Stockport, in ker tamošnjo policijsko moštvo ne zadostuje ljudi radržati, pozvali so milico. Vojaki bodo okolo zamorske vasi napravili kordon, in straži 1 i noč in dan ter nikogar pustili vutt ne notri,dokler ne bode borzen zatrta. 11 palcev na Frickovo posestvo. Včeraj y dal Peacock ostrešje toli-Ito odrezati, vsled čegar se je Frick tako razjadil, da je sklenil zgraditi šest čevljev visok kameuit zid na meji obeh posestev. Osemurni delavni^dan za^2000 mož. M o u n t V e r n o n, N. JY., 17. junija. 2000 zidarjev i„ kameno-sekov, kteri so pri«*ieli dne 1. maja štraik v W»?stchester countyu, hoče iti jutri zopet na delo. Ii»>si so jim dovolili osemurni delavni dan in sklenili so dotično, do 1. maja 1902 veljavno pogodbo. Staro ženo oropali. Chicago, IG. junija. 76 let staro gospo Henrieto Schroeder so včeraj zvečer na dvorišču njenega stanovanja napadi i trije moški in dve ženski, jej iztrgali obleko raz život, da bi se polastili 812, kteie je imela na životu skrite. Od roparjev so zaprli Anton Langa, Stanley Bouagolo in A. Schweitzer-ja. Druga dva Matevž Berg in njegova žena sta všla. Ustrelil očeta. Prijaznost uzrok. V hiši Št. 38 na Joues cesti v Newarku, N. .T., se je dne 17. junija zjutraj dogodila strašna žaloigra. Louis Kolke 20 let star, je ustrelil svojega Očeta .T»»žef Kolka in potem tudi sam sebe pognal kroglo v glavo. Stari Kolke je prišel omenjenega dne ob 1. uri zjutraj pijan donrmv in uro pozneje je prišel sin tudi hudo pijati M -d pijančema je nastal prepir; oče je očital sinu, da je ves ted'-nski zaslužek pognal p° grlu, namesto bi podpiral svoje stariše. Gospa Kolke je Bkočila iz postelje, da bi pomirila prepirajoča, a hitr > zbežala, ko j<» videla revolver v roki sina. Ko je prišla policija, ležal je stari Kolke mrtev na postelji, sin pa je ležal nezavesten na tleh. Slednjega, kteri je imel na glavi hudo rano, s 3. junija zaprli, bodo baje jutri zopet odprli in od 300 mož, kteri so takrat pričeli praznovati, bode približno 120 mož šlo zopet nadelo. Tudi v drugdi od delkih bodo v uekterih dnevih pričeli zopet deiati. Ustrelil ženo in prijatelja. Louisville, 111, 1(». junija. Gostilničar Edvard A. M od lev 17 Flore, III., se je vrnil včeraj večer nepričakovano iz pot»>vanja domov in našel svojo ženo skupaj s hišnim prijateljem Kiunamauom. Ne da bi govoril besedico, ustrelil je Kin uamaua na mestu in z drugim strelom nevarno ranil ženo v desno ledje. 0 štrajku v St Louisu. St. Louis, Mo., 17, junija. Da-.u»-8 je bil 41. dan odkar se je pričel veliki štrajk. Nekdo izmed depu-lijev je ustrelil neki ga moža. vozova s-j z dii.amitom deloma razdjali in jedut ga skaba so po zaslugi dobro pretepli. Ko se je pripetila prva razstrelba dinamita in voz ležal razbit na tlaku, je priteklo skupaj več bto oseb, obkolili skaha uiot(jrmena in sprevodnika m ju pretepla. Nek deputy, kteri je h«)tel braniti skaba, je ustrelil s svojo puške med množico in delavca Henry Mohra smrtno ranil. Razstrelba dinamita pri drugem vozu je prednji del istega popolnoma zdrobila. V vozu so sedeli trije potniki, kteri so ostali nepoškodovani. Morilca usmrtili. Liberty, Mo., IG. junija. 25 lut stari Ernest Klevmger je danes zadostil posyetuej pravici na ve-šalih. Usmrtenje se je izvršilo v tukajšnjej jetnišnici. Klevinger je prod letom dni ustrelil svojo sestričino Dello Klevinger, v ktero je bil zaljubljen in ga ni marala. Indijani trpe glad. Phoenix, Ariz., 18. junija. Na Gila rezervaciji trpi glad GOOO Indijancev, kak»»r portjča S. M. Mc-Gowan, ravnatelj tukajšne obrtniške šole za Indijance. Njegovo poročilo so brzojavili v Washington. To poročilo nam podaja zeložalost-110 sliko položaja med tem rodom, v kterega se ni nikdar primešal kak belopolten človok. Ravnatelj je našel dvajset odraslih osob natla čenih v mali koči, v kteri bi bilo le za tri osobe dovolj prostora. Kongres je dovolil $30,000 za stradajoče Indijance, toda pozabil določiti ka ko naj se denar razdeli. Denar se sedaj ne more podeliti Indijancem, akoravno so v velikih stiskah radi lakote. n d. »Iržav so up posVdnje tedne bojevali v dveh bitka! Oddelek pod general« 'tr Fu stonii' Grautom seje organiziral kot prednja straža in imel sotnije od petih polkov z dvema tepovama, ter nn padel "»00 vstašev. kteri so t»iii v hribih dobro utrjeni, in so haje mislih, da imajo tam vjetega kapitana R »bertsa od 35. polka, kterega so m- ^ca maja vjeli pri San M quel »le Mayumo Amen kanci so se l>orili z velikimi težavami po zelo strmih, skalnatih potih. Vstaši 30 po kratkem uporu bežali, nakar so amerikanski vojaki utrdbe razdejali. Vspeh rek gne.sciranjT minolih tednov je, da s - Amerik: ci usmr tili 60 Filipinov in 200 v: V plenili so 300 1 ušk in 23.00u nabojev. Trije Amerikanci so bili usmrteni. V pokrajini Cavite in Batanga«, kjer sta nastanjena 4f». i i 30. p dk razsaja malaria mrzbca. 30- dst t kov vojakov « »1 v^ficega p dka je bolnih (>»I dveh bataljonov v pokrajini B: tangas je od j»-ln«-ga 150 mož bolnih, < »! »lruz g;» 100. Klanje še vedno traja. Manila, 17. junija. V bojih min« >iega t* dna so b li 4 V meri kanci usmrteni in 20 ranj 'dp. _pi[j. pincev je tnlo 1^0 usmriemn n G3 vjetih. 130 vstašev seje podalo; isti st izročili Amerikaucem natl 150 pušk. Hu lo deževanje ovir^ vojskovanje p osebno v severnem in 03 redu jem Luzonu. Reke so hudo narastle in na mnogih krajih pod-kopalu železnico. Nacijoualisti zmagali. Havana, 17. junija. Pri vče rajšnjih volitvah je odločno zmagala za neodvisnost potegujoča s stranka nacijoualistov. General R »dnguez, kandidat nacionalist v je t»il izvoljen županom s 13.073 glasovi izuied 10,G07 skupno odaa uih glas jv. Nacijoualisti so izvolili vse kandididate na sv jem tiketu. Toda ne samo to, s prekanjenim delovati jem so si pridobili tudi od republikanske manjšine še dva sedeža v mestnem s jvetu. Iz M a 11: 1 e na K 1 t a j b k e m. M a n 1 1 a, 1». junija. Peflpolk št. 9, pod polkovnikom Lisoulu, kteri je dobil včeraj povelje, kakor hitro mogoče odriniti na Kitajsko, šteje 14UU mož in j" jt.-den najmočnejših polkov 11a Fiiipmah. Njegovi izvanredni gibčnosti je pripisovati, da so osrednje doline tako hl-tro podjarmili. Prodno bode ve« Kruta obsodba. Sedemnajstletnega bodo obesili. •' —— \V* e t h e r s f i e 1 d, Conn., 17. junija. Smrtna obsodba 17letuega Charles Crossa, kteri je umoril svojo dobrotuico gospo King na meni farmi v Greenwichu, kjer je delal, je razburila vse prebivalstvo države! 1 m-»rje izvršil po ali med zločinskim napadom na ženo. Zaman se je trudil odvetnik morilca, da bi mu zadobil pomiloščenje in bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Ne samo oni del prebivalstva, kteri je principijeluo proti smrtni kazni, ampak tudi njeni zagovorniki so povzdignili sv«.j glas proti izvršenju smrtue obsodbe nad d. čk »m, kteri navidezno m pri pravi pameti, razun tega pa je še premlad. Se enkrat bodo poskusili rešiti menica pred vešali. I)r. Charles hi. Rowell iz Stamforda je pisatelj *pisA o tej zadevi, kteri jH vzbudil veliko pozornost. Pisatelj je po skrbni preiskavi prišel do prepričanja, da je Cross b pregrešnimi nagneuji in strastinn prišel na svet 1» bil toraj pri zdravi pameti, ko je izvršil krvavi čin. Ta spis bodo z drugo peticijo predložili pomilo-ščevalnemu dvoru. p(»lk dospel v Mani h» hode najbrže preteklo še teden dni nt tudi vkrcanje se radi sedaj razsajočih vihar-iev lahko zakasni za nekaj doi. Požari. E a r 1 v i 1 1 e, N. V., IG. junija. Velik požar je obiskal raeshc« Smyrna ob Ontario m Western železnici, vpepeljene 8o vse proda-jalnice in šestero stanovalnib hiš, vpepeljeno je tudi poštno poslopje, meBuo tržišče in Messenger Hotel. Gasilci iz našega mesta so odšli na požarišče. East Pembroke, N. H., 16. junija. Danes je tukaj požar uničil tri tovarne in sicer: tovarno za zaboje, mlin in tovarno za ročaje za sekire iu dru.iih lesnih izdelkov. Škodo cenijo 832.000. Vnel se je tudi most in par hiš, a so te pogasili še pr&vočasuo. Priporočilo. Rojakom daspevsim v New York top I o prip »ročamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed 111 čedno stano vanje je po nizkej ceni. - Potujoči •Slovenci se tam shajajo. Ako bi »uhi po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gred«^. Ta hotel je par hiš od naše pisarneA Kaj Parižani pijo~prer]e^ Ravnokar je odbila ura pet popoluune in pisarne sole in prodajaInice se hitro i/prai-ni^o. Ljudstvo na|H>lni boulevarde, ter seia pred )e»ljo oh «». uri in jx.tem pije v kaki elegantni kavarni kupico abslntha. Pri malih iiii/.ah ob širokem hodnika se»Ie lini gospodje ... kntikujejo lepši spol, kteri Seta mimo v nepretrganih vrstah in pijejo u višjih kupic rumenkasto zeleno tekočino ■ absinth / v.mJ,,. jioveca tek pravijo pivci, zdravniki pa so druzega mnenja, ter imenujejo pijačo pravim imenom strup.' Ta pijača ima ,h, dalj« rabi /elti slabe p»«ledice, ker ne samo otrpne delovanje notnijnih organov, ampak ima tudi umcevaln. vpljiv na možgane, temni pamet, ume. spomin m bolj s,rastni pivci p.^tunejo kmalu idioti al, blazni. Kolik,, teh ljubi bi V.' oo"', zdrav'ie '» pan.et, ako bi pili TKI- vi\v r ° amewkaxsku grenko I .M > ( I rnier American P:iixirof Hitter Wine) ktero p.veča tek veliko U.ljše in nima tako slabih kakovosti kakor absinth ampak samo dobrodelne . Pomaga prebayati, Čisti jetra, ledvice m v istini vse »»rgane. naredi novo kri m istočasno čisti pamet. Njegov okus je veli-ko prijetnejši m finejsi nego al*>irith. Radi tega p.j 1 rinerjevo amerikansk«. grenko vino, JOSEPH TKI NEK 417 fVi i^'- ^'OCAGO, 11, L., in ktere ga lahko dobiš naravnost >h1 njega ali pa v lekarnah. Daje .se tudi lahko otrokom seveda le po malem m p»«ebno v poletnem času ie dragoceno zdravilo za vsacega. ktero naj bi 'meh pri rokah pri vsaki hiši. Isto j,rip»»-n ca mnogo i/kuienih j»ostenih zdravnikov, sinthi^ k:lk"r VS' JrUt>r' "^Protniki ab- JOS. triner, 437 iS .Street, Chicago, Illinois. 0 Seveda... ^/-jtMnališ vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem ved da je boljfie nego dobro. — lito je NAJ. BOLJŠE . • • • • . Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - . - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE- J NICAH. at nj< „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in oredniic: Published by F SAKSER 109 Greenwich 8t. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, L% Evropo za vse leto . .. gld. 7.—, „ „ „ pol leta ... . „ 3.50, ( „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve dtevilki Entered as second class matter at 1 nje potnikov itd. —„prav" ali „ue the New Yobk, N. Y. Post office prav", se ne moremo baviti. ,,A la October 2. 1893. (guerre, comme a la gaerre" — tako je enkrat v vojni, saj veudar nič druzega nego vojna, tak štrajk veudar ni. Cesa naj se delavci boj6? Kapi talisti so se že mnogokrat poprijeli pravice in to tudi brez v&acega povoda, da so poslali briče proti delavci, da bi te vstrahovali. • Drugo vprašanje je seveda, ako se v najboljšem slučaju — to se pravi popolnoma ne glede, da ti veduo „ta kratko vlečejo" — za delavce splača pri taki igri luč prižgati? V kakej razmeri je veB napor solidarnosti, požrtvovalnosti denarnih pod por in prelivanje krvi, kar je pri t*m v zvezi, z največjo dosego? Na tako vprašanje odgovarjamo zavedni delavci: Ničev! Taka odločnost in vstrajnost v boju je v i š j i h cilov vredna. Ako se delavci kedaj podajo v srditi boj za košček ui' sa poleg kruha, najdejo gotovo nas na njihovi strani in do konca njih borbe. Pri tem pa ____ pridemo do opomina: Kako vse Za oglase do 10 vrstic se plača j drugače pouosno I »i stalo na pozo-30 centov. rišču ameriško delavstvo, ako bi le Dopisi brez podpisa in osobnoeti Polovico tako celokupno .in soli p^ludne. Glavni predmet obravnave je bilo samoumevno kitajsko vprašanje. t,Glas Naroda" izhaja v«ako s^edo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon «y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite j naslovom: (,Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 37(J5 Cortland. darno na dan volitve oddalo svoje glasove za delavsko &tranko, namesto da bi le rabili svojo moč le za štrajk^, kt*jri se 1h redkokedaj končajo na nj hoyo korist? Vzbudile bi se start' stranke in pričele z nami računati! v Strajk v St. Louis. Štrajk služabnikov poulične že lezoice smemo smatrati — zgublje mm. Da bode zaključek tegaštrajka tak, smo že vnaprej v.'deli; reči pa moremo, da so se ti služabniki nepričakovano dolgo držali. Temu izidu je pripisovati razne naravnostne in postranske razmere, v prvej vrsti pa huda rzkačenost, s ktero so se na obeh straneh borili, bodisi delavci, kakor tudi železniška družba. Razkačenost, o kterej bi ee dalo napisati debel zvezek, ki vlada v obeh razredih. Kapitalisti cestne železnice v St. Louisu so morali imeti velikanske sgube v vseh tednih štrajka, ker niso imeli skoraj nikakih dohodkov Akoravno so tako dolgo zdržali, dokazuje to vnovič, da je veliki kapital včasih pripravljen raje prenašati velike zgube, nego da bi organiziranim delavcem dovolili zadoščenje zmage. Veliki kapital se ob takej priliki zelo euergičuo poteguje za načelo, ktero včasih postaja toliko večja potreba, koli kor bolj solidarno in tem bolj dolgo ko se jim delavci postavljajo po robu. Načelo ,,podati se za nikako ceno", kapitalistom ni novo; toda sedaj so bili z njih vstrajnostjo razpostavljeni hudi skušnji. Ako kapitalisti v kakem slučaju ve Nekakega gotovega trgovskega pove 'a kažejo odnehanje, potem se nikakor ne spustč v boj; ako pa poberejc njim pod uego vrženo rokovico. potem ao gotovo do skrajne sile trmoglavi. V ostalem je pa štrajk mino', kakor je bilo naprej videti. Najprvo ao bili štrajkujoči delavci zelo zložni proti poulični železnični družbi, ž njimi je splošno simpatiziralo občinstvo, posebno delavci raznih obrtnij. Toda koncem prvega tedna ae je zadeva zasukala, kakor se je morala: Obrtnijska rezerva je oda la svoje odalke sovražnikom delavcev in to seveda dalo drugim delavcem poziv — otvorjenje prometa na poulični železnici ovirati. Nam niti na um ne pride kaj prikriti ali zanikati kar je res. Taki dogodki so na dnevnem redu pri aedanjem delavskem gibanju, pri velikih štrajkih je vedno neka neizogibna doklada, naravni zaključek istine, da so gospodarske raz-mera proti delavcem in ti potrebujejo zato na kak način poravnavo. Ako je to, kar delavci v takem slučaju storč namreč — razdejanje voaov, pretepanje skabovf napada- Homatije na Kitajskem. Inozemski pomorščaki obkolili Peking. London, IG. junija. Novice iz Kitaja so zelo vznemirljive. Kaj je prav za prav z mednarodnim pomožnim vojaštvom pod admira-l m S^ymourom jn težko spoznati Slednja poročila o inozemskem vojaštvu prihajajo iz Tien Tsina, p kterih je isto biizu Lang Fanga kjer bode morda več tednov čakalo, predno bode železnica po pravljena. Včerajšna v^st, da se bode 10.000 mož kitajskih vojakov pred vratni Pekinga postavilo v bran inozemski armadi, je prava malenkost proti novejšemu poročilu da 100 000 kitajskih vojakov straži ob Peiho. Od cesarice poučeni princ Tung jh rekel, da nobenemu iuo-zeracu ne hode več dovoljeno stopiti v mesto. Dvakrat so zahtevali zunajui poslanci, da se mestna vrata od pro, toda niso dobi i i od Tsung li Vamena nikakega odgovora. Več Rusov je baje dospelo blizu Pekinga. Angleška viada bode morda poalala v Peking del vojaštva, kt roga zamore Roberte utrpoti v južni Afriki. Baron Ketteler umorjen? Hongkong, 16. junija. Brzc-javi iz Tien Tsiua poročajo, da so vsa poslanstva v Pekingu razdjana in nemški poslanec baron Ketteler umorjen. Admiral Seymourove zveze so pretrgane. Poslali so za njim vlak s provijautom, toda vrniti se je moral nazaj, ker ni mogel dalje. Poročnik George Gribble je odjadral danes zjutraj s 400 možm'i proti Tien Tsinu; isto-tako britiška križarka 1. reda „Terrible" v Taku (pristanišče Tien Tsina), pustila pa je Bvoje ladijne topove za vporabo na kopnem. Križarko 1. reda ,,Undaunted" s<> pod zapečatenimi povelji takoj poslali proti Beveru. Blizu West River in Bun Chow so izbruhnili nemiri ko je dne 12. junija dospelo tja nad 100 begunov. Kakih 5000 upornikov se je zbralo v K\vei-Li-Sienn. Oddelki kanton-skih vojakov so korakali dne 11. junija skozi Wood Chow upornikom nasproti. Shanghai, 16. junija. Vsled tieiitsinskih poročil od včerajšn* ga večera seje vršilo veliko požiganja v istočnem delu mesta, kjer so bile vpepeljene tri angleške in ameri-kanske cerkve kakor tudi stano-valne hiše mnogoštevilnih tuje-zemcev. Telegraiična zv^za jo razdjana in le malo je upanja, da bodo škodo kmalu popravili. Vojni ples se je že pričel. C h e - F n, 18. junija. Mednarodno brodovje je osvojilo trdnjave v Taku. Topničarke in vojno brodov je vozi po reki Peiho navzgor in vojaki se bodo po železnici pomaknili iz T t ugbu v Tien Tsin Japonska topuičarka je prinesla to novico kakor tudi poročilo, daj^ Kitajska druhal naskočila poslanstva v Pwkingu. Vir slednje vesti ni znan Ko je mednarodno brodovje v Taku izvedelo o mnogih umorih v Pekingu in Tien Tsinu, so poveljniki mornarice zahtevali dovoljenje, da Hmejo izkrcati moštvo in odkorakati mimo trdnjav. V odgovor so pričele trdnjave na evropejske vojne ladije streljati, ktere so nemudoma odgovarjale. Trdnjave so k malu obmolknile in pomorščaki so iste zasedli. Sedaj zaseda mednarodno vojaštvo trdnjave na obeh straneh Peiho reke. Kitkor se poroča so bile britiška vojna ladija ,,Algerine", nemška topničarka ,,litis" in neka ruska topničarka hudo poškodovane. Rusi so zgubili 16 mrtvih in 45 rauj-nih ; Nemci 3 mrtve in ranj -iuh; Angleži 1 mrtvega in -1 ranj«n»\ in Francozi 1 mrtvega in Goodnowa v Shanghaju je bila vlada primorana k resnimi koraki glede kitajskega vprašanja. Najprvo so dali povelje, da vojna ladija „Oregon", ponos amerikanske mornarice odrine proti kitajskemu obrežju. Kontre admiral Kempff je dobil navodila kako se ima ravnati nasproti mednarodnim zmešn;avam, kt*re bi znale nastati vsled streljanja na kitajske trdnjave v Taku. Bržkone mu bodo poslali na razpolago še dve drugi vojni ladiji, in ako potreba še več vojakov iz Filipin. Poveljuik topničarke ,Yorktowu' je brzojavil iz Che-Fu. Iz trdnjav v Taku so pričeli streljati danes zjutraj na vojne ladije tujezemskih oblastij in nekaj ur pozneje so Be iste podale, iiritiški admiral Seymour Be je povrnil v Tien-Tsin. Pozneje eo sledili jednaki brzojavi od kontre admirala Jl^meya in generala McArthura. KemptVu poslana navodila ee glase naj stori vse za varstvo unierikanskih interesov. Povelje glede vojne ladije pregon" so od poslali danes popoludne. Na krovu ladije je 500 mož, ktere bodo ranili večinoma za službovanje na kopnem. Britiška ladija potopila. Berlin, 18. junija. NemSki konsul v Chn Fu brzojavlja 7iii»aj-nemu uradu, da je dospela tja japonska torp^duvka iti prinesla poročilo, da so Kitajci v reki Taku položili torpede in v Shan-Hia-Kwanu zl>rali vojaštvo. Po konferenci na ladij; ruskega admirala s > poslali Kita cem ultimatum, v K tern m so tirjali, da vojaki izpraznijo trdnj* do 2. nr*' v nedeljo po-poludiiH. Ob 1. uri /jutraj t>o pričeli iz trdnjave streljati na rink britiške, franc< sk<-, nemške in japonske vojne ladije in slednje so odgovarjale streljanj*. Isto j~> tra-ja!a sedem ur in dve briti^ki ladiji ste se pr.topili. Telegraiična in žel-zuiška črta iz Taku v Tien-Tain je razdjana iu deloma tudi zvcza n.\ votli med imenovanima kra-J ma. Amerikanski vojaki na Kitajsko. W a s h i u g t o n, 15. junija lz Filipin bodo nekaj vojnih ddel-kov poslali na Kitajsko. Sprva je hotela vlada poslati samo pomorščake kot pomožno meštvo. Ta namen so predrugačili pri današnji seji kabineta in še sedaj vlada mnenje, da bi poslali le neobhodno število vojakov, ako ne zadostujejo pomorščaki. Od poslanca Congerja v Pekingu od minolega torka ni bilo nič čuti, radi čefear mis 1 ijo, da je v hudi zadregi. Čudno je, da tudi od konzula Zj'>d. držav v Chang-Kwaugu ni nič slišati odkar je prosil naj pošljejo tja vojno ladijo, najbrže je tudi os°.mljen. V boljšem položaju se nahaja konzul v Che-Fu. I ati je naznanil daueB oddelku mornarice prihod topničarke York-town v imenovanem pristanu. La dija je dan hoda od Taku oddaljena iu vsaki čas pripravljena odriniti, ako bi jo tam potrebovali. Admirai Remey je brzojavi 1 danes zjutraj oddelku mornarice iz Cavite: ,,Na Kempffovo prošnjo mu bodem okolo 20. t. m. poslal „Iris" s zalogo premoga in živil za 900 mož na tri mesece." Tri mesece — to hoče reči, da seje bati dolgotrajnih homatijna Kitajskem. Kakor amerikanski konzul v Tien Tsinu poroča danes popoludue, ima ljudska druhal mesto v rokah ; oblasti nimajo nikakega vpliva; iuozemci so v varnosti. Seja kabineta je trajala danes do 1. ure po- Bothovo armado. Boerci so ee trdovratno bojevali in dali obema kriloma angleSKe konjiče mnogo opraviti. Toda Angleži bo naskočili višino in potisuili sovražnika proti iztoku. Zgube so baje na obeh straneh le neznatne. Mest<> Klerksdorp se je podalo. Pretoria, 14. junija. Klerksdorp se j« podalo Angležem dne 9. junija. Kitchener poroča, da bo Boerci danes zjutraj malo miij severno od reke Rhenoster napadli popravljalni vlak. Ptslal je konji-ke, kteri so pregnali Bovražnika predno je zamogel napraviti škodo. Eden možje bilusmrten, dva Častnika in deset mož pa je bilo ranjenih. Iz Klerksdorpa poroča eel, da je tamošnji boerski poveljnik sklenil se podati, kakor hitro je bil siguren, da se je Pretoria podala. Njegovemu zgledu je sledilo več druzih poveljnikov v okolici. Soduijsko poslopje je baje polna orožja. Z mirovno osvojitvijo KlerkB-dorpa južnozapadno od Johannes-burga ao pridobili Angleži važuo strategičuo pozi ijo. Mesto ni samo ob železnici v Johannesburg, ampak od tu je tudi železnica Kronsstadt-Bierfontein lahko doseči. Boerski poveljnik, kteri se je tu podal, je sin na St. Heieni vjetega generala Cronja. Prvi se je pri obleganju Mafekiugaposebno odlikoval. Okol-uost, da lord Robertsov brzojav pride iz Pretorije, je dokaz, da je telegrafična črta zopet odprta. Med drugim Roberta tudi poroča, da so se Boerci od porazu, kterega jim je prizadel Methuen zopet opomogli. Zgube londonskih prostovoljcev v bojih dne 11 in 12. juuija istočno od Pretorije so vsled oficijelnega poročila, '2 mrtva in 24 ranjenih. Tudi general Hamilton je bil ra njen na rami, toda še vedno opravlja svoje zlužhene dolžnosti. Dopisi. fyjta asi Bosrci in Anglijo, Boerci si p r i s v o j a j o z m a g o. L o n d o n, 15. junija. O bojevanju pri Ilalherley Roberts še ni poslal nikakih podrobnosti, akoravno je vojnemu uradu drzno poročal, da so Boerci morali zapustiti svoje prvotne pozicije. Slednji se poslužujejo svoje etare taktike,namreč se umikajo po uoči in potem nadlegujejo Angleže i>a vse mogoče načine. Iz boerskega vira se po- 7 rec i ranjenega; skupaj 21 mrtvih in rjča v Machadodorpu, da so se 57 ranj -nili. Zjedinjeno mednarod- Boerci »edaj bojevali s trdn:m na-no brodovje je zaplenil i tri kitajske menom Atigl-že p et pni- Posrp-topničarke. J čilo se jim je tudi desno krilo Ro- London, 19. junija. ,,Times" j bertsove armade pognati p 't miij -e oaje iz i ficijrlnih virov brzojav- j nazaj. Naskočili so pozicij ) bri-Ija kratek popis boja pri Taku., tiških topov iu pr-stali junaški boj Inozemsko vojaštvo je naskočilo trdnjave i bodalom in usmrtilo 400 K.tajeev. Med streljanjem zadela granata skladišče ruske topničarke ..Mandshur" in ladija je zletela v zrak. II o n g k o n g, 18. junija. Velik del Ptkinga je v plamenu. Vsa nevarovana poslopja tujezemcev ao razdjana in na stotine spreobrnj^-nih domačinov umorjenih. O izidu boja med tujezemskim varstvenim vojaštvom iu Kitajci ni nič znano. Dva iudijska polka prideta sem za pomnoženje posadke. Shanghai, 17. juuija. Tan-Tal-Sheng, cesarski tiskovni censor je pobegnil. Bal seje, da bi ga tu-jezemske oblasti ne zaprle, ker j^ zatrl telegrafično službo. Razun b-ga pravijo, da je sokriv umora nemškega poslanca, 7000 ruskih vojakov s 24 topovi je baje na potu iz Tien Tsina v Peking. Okolo glavnega meBta se zbira množica večali manj oboroženega ljudstva, kterega cenijo ua 120.0* 0 iu med temi 75.000 kitajskih vojakov. Vojno ladijo „Oregon" odposlali. Washington, 18. junija. Vsled poročil od kontro admirala Reiueya v Manili, iu Kempffa v Taku kakor tudi poveljnika Taus-siga v Che Fu in glavnega konsula s konjič, ktera seje morala z velikimi zgubami umakniti. Vsled m kega druzega por, čila iz Machadodorpa je sicer general Buller pregnal Boerce iz Almonds Necka, t->da Angleži so imeli zgubt. Pivi polk pri napadu je bil skoraj popolnoma uničen. Iz Roberfsovih poročil je razvidno, da se ju mislila Bullerjeva armada z njegovo '/jedi-niti, kar bi bilo tem bolj mogoče ker predor pri Laiuga Necku ni tako hudo poškodovan, kakor po preje mislili. Tudi železnica rd Johannesburga preko Standertonu bode kmalu popravljena. Kakor Be iz Laurenzo Mar(pie7a poroča je predsednik Kriiger So vedno v Machadodorpu in stanuje v svojem želez ničnem vlaku pripravljen vsak čas odriniti. Na vlak u ima urejeno tiskarno in di;la papirnat denar. Botha se umika. Pretoria, 13. junija. Ponoči se je umaknil sovražnik iz močne pozicije in se umikal proti iztoku Bullerjeva in Robertseva armad;> sti se nasprotno podpirali. Methuen se je pomaknil včeraj v Honing-spruit m našel vge mirno, danes pa se j«1 vrnil k Rhenoster reki, kjer popravljajo železnico. Včeraj so ae Augltži veB dan bojevali z Se 1 i K r ii g e r pogaja? L o n d o n, 16. junija. Tu se širi vest, da se lord Roberts s predsednikom Ki (iverjem in generalom Botho po njihovih ženah, kteri sti ostali v Pretoriji, pogaia radi pogoje V o podaj i. Vojni urad je dobil od lord Ro-bertsa sledoči brzojitv: ,,P r e t o r i a, 10. junija. Baden-Powell je včeraj zasedel Rusteuburg, zapadno od Pretorije. Kolona se bode jutri napotila od tod, da se zjedini z Baden-P< weliom in po-prayi brzojav med Pretorijo in Ru8tenburgom. Hunter je odkorakal iz PotcheBtrooma in bode morda 19. junija dospel v Johannesburg. Heidelberg bodemood tu kmalu zasedli in potem bode Oranje River kolonija od Trausvaaia popolnoma osamljena. Baden-Powell poroča, da je v pokrajinah, skozi ktere se je pouiikal, že vse mirno, iu da so mu Boerci oddali mnogo orožja. Včeraj sta se mu morala podati Hans Elolf iu Piet Kriiger, predsednikov sin, ko so ju preje na njihovih farmah razorožili. Mislijo, da se je Bothova armada umaknila v Middelburg.li Danes se brzojavlja iz Laings Neka, da se bode general Christian Botha pri Paardedorpu postavil v bran. Nemško ambulauco, ktera je padla v roke Bullerju bodo poslali v Durban od koder jej dovolili se preko Delagao zaliva vrniti v Transvaal. Roberts iu Botha. L o n d o u, 19. junija. Razun Robertsovega brzojava, kteri poroča prihod Baden-Powella v Pretorijo, ni absolutno nikakega poročila iz južne Afrike. Iz Lourenzo Marquez Be je poročalo, da je angleška armada blizu Machadodorpa. Vsled neke druge vesti je Roberts dne 13. junija Bothu predlagal naj bi odložil orožje, češ to bi ne bila uikaka sramota ker sr se Burgherji dovolj dolgo iu hrabr« borili in sedaj bi si zamogli odvrniti mnogo britkoBtij. Kakor pra vijo je Botha zahteval šestdnevno premirje, da bi stvar uredil, toda Roberts mu je hotel samo pet dni dovoliti, vsled česar so se obravnave razdrle in sovražnosti na daljevale. Portersville, Cal., 10. junija. Kaj pa delata Slovenci v tietej zlati Californiji, tam kjer b li ce zahaja, kaj imate zmerom dau in v jdno delate, ali je obratno, noč in trdno spanje? Tako mi je | :<*il nek rojak od iztoka,.ki je mend>« ravnokar moral priti iz stare domovine. Dragi rojaki Glede dela, se ka-liforniški Slovenci pač nemoremo pritoževati letos, ker d--lo se lahko dobi, ako bi te že samo tlelo osrečilo. California s*'j- b-tos še dokaj povoljno obnesla. Pš- nična polja, zlasti severno od tukaj, kažejo najlepše. Tu pri nas imamo srednjo žetev. Zanjemo večjidel s ,,harve-starjem", to je stroj, ki obenem kosi in mlati, daje zrnje pripravno vele za v mlin, ali v žitnico. Za premikanje tega stroja rabimo po 15 parov konj, da zvršuje svoje delo. Sadjerejci se v srce ves -I ijo boga tega pridelka, breskve, oranže in sploh vse sadno drevje se kar šibi pod težo preobilo obložeueg;t sadja ; na več mestih smo morali sadje prepleti. Rano sadje, aprikoze in zgodnja bre&kve ao ravnokar dozorele. Ker pa pisatelj meni najbrž kaj druzega z svojim vprašanjem, ust režem mupoBVojih skromnih močeh, ako še ne ve, da bo tnal, kaj ga čaka bodisi že na vsln du ali na zlatem za padu. Kakor v drugih d<-želah, koder ima kapitalizem svojo neomejeno žetev v svrho nakupičenja ne- meje-nega bogastva, tako so ti tudi v Californiji dragi rojak, zaprta v*a pota do samostojnega življenja. <'-e človek premisli resno, na kak način si je bogataš ,,prih» ri!" \^liko bogastvo, ni' ra ti prešiniti sveta jeza. Ako pogledamo na zem!ru/ba ima velike ravnine zasejane z allal-fo, ima napeljano vodo po kanalih za namakanje ter dela < gromno denarjev 7. živinorejo. Toda ne samo zemljišča, ampak tudi voda, potoček zub< reči vali svoje valčke visoko v gorah na korist miljonarjem. Nebi li država imela veliko vef- koristi od 10.000 Kretanje parnikov. V N e w York <1 os p e I i : ,,K<.ttcr»laiii-', 17. junija i/ K>.*! .riiunw 744 JxrtTliki. ,,ba Champagne", 17. junija 1/ H j vre s 695 potniki. ,,Thingval!a", 17. junija w Stetliiri /212 potniki. ..Servia", 17. jmiija i/ I.i\vr|« »>la s ^Sj potniki. ,,Kuruesi.i", 17. junija i/ (»lasi;, .»a / 253 potniki. ,.Trojan Prince", 17. junija i/ l.iyorno «k1 f»ljul 23. maja, s 10S5 [»>tniki. ,,(ir potniki. ,,VV esternlantl", li). junija iz Antuerjiena s 444 potniki. ,,Karaniania'% 19. junija u I.ivorno i vozila 27 dni) i S54 p ruiki. Dospeti iz (ienove. imajo: „Werra' ,,Saale" i/ Kremena. ,,Germanic" i/ Leverpoola. „Kurst Bismarck" i/ flamliur^a. ,,ruiji, da ne z saiooni ne pečajo kakor po nekte-rih državah ua kvar mladih fantov kamor nosijo svoj deuar ,,obresto-nosuo" nalagati. Kedor že hoče piti, naj si naroči ua svoj dom Pijančevanje pa je strup za delavct v tej deželi. Velika napaka v našem ljudstvu je tudi ta; da kadar eden v kakem podjetju dobro napreduje, poprime se tistega cela vrsta. Večina ame-rikauskih Slovencev smo bili rojeni kmetski siuovi, veselilo nas bi enako življenje tudi v novem svetu, ali kako priti do last je farme se je že pisalo iu več govorilo, uspešno pa nič storilo. Pa zakaj ne? Zato ker: 1.) Zemljišča blizu ž«-lezuičnih postaj in trgov, s kterih se pridelek lahko razpečava iu zamore delati življenje so draga, in mi nimamo kapitala za nakup tietih. Na upanje jih kupiti uečemo, ker smo imeli že prilike opaževati izid na upanje ku[ -ljenega posestva. 2.) Nimamo bogatih stricev, sorodnikov, ali prijateljev, ki nas bi utegnili v mogočem propadu založiti. Nafti vojaki le preradi, uekteri vsak nikel, ki ga zaslužijo, sproti domov pošljejo, iu drugi, ki si je več prihranil ter je samec, jo naposled še sam domov vrežd iu posledica je, da se zopet vrne, in nima ne doma, ne tukaj nič. 3. ) Takih „honiesteadovu, ki bo po 20, a!i Se več milj od mesta od-daljeni nečemo. Ti bodeš delal, si priredil živino, tvoj BOBed pa lenuh, ti zavidal tvoj napredek in ko bo deš ti po opravkih kam prešel, ukradel ti bo dom, odgnal in „pre markal" živino, nekaj je tudi po v službi ste obe stranki in mi gpi-mo in se ne ganemo, na polja političnega delovanja. Kje fite prijatelji neustrašeni za-govorniki nesrečnega proletarizma? Ali je tudi Vas preside! den^Jni matnon? Ne nemirujemo predenj, dokler ne napoči lepša zarja, iz ktere se bo rodi beli dau. Takrat pa proletarci skupaj, velika miza pogrnjena je za vse enako, kajti hvala Bogu pridobili smo v s svet, ker vse je naše. .j. r. s (Prosimo Vas, posvetite Vaše pero še večkrat v lepi namen. V Vas vidimo naprednega Slovenca, ki daleč vidi in pravilno računa. Za take spis- so vedno odprti predali našega lista. Uredil.) Drobnosti. K glav u cm u z borova d. j n Jugoslovanske K atol. Jed note v Ely, Minn., gre tudi g. Fr. Sakser ter bode na potu < biskal nekaj slovenskih nase^oin. * * * Na parni L li „ Grosser Kuifiirst", kteri je iz New York i odpljul 24. maja je umrl dne 27. maja naš rojak Frank Po to kar, doapevši k nam iz Johnstowi a, Pa., in bil namenjen v Višnjo gore-. Mož je bil hudo bolan na jetiki iti naš«! svoj grob v morju. * • * Umrla je 31. maja V starosti 73 let mati ljubljanske meščanske rodbine gospa Ana Tambornino. N. v m. p. 1 * * * Umrla je dne 29. maja na Trebej. nem pri Mokronogu Mariji Lokar, stara 70b-t, bi vša gospodinja gostoljubne Brganove hiše v G >r. Karte-Ijevem in mati deželnega oliciala g. Fraua Lokarja. N. v m. p. 1 * * * Nezgoda. Na ljubljanskem državnem kolodvoru je 30. maja delavec A. Dovč šel ved rit pod vagone, ki so atali ua tiru. Vlegel se je pod vagon tako, da mu je noga molela čez tir. Med tem pa jo prišel po vagone stroj in jih premaknil. Dovču je šel vagon čez nogo in mu jo je zmečkal. * * Zaspan tat. Iz Pongračeve barake klal, no Bedaj ga pa išči in toži sto- na sv. Martina cesti v Ljubljani Bta bila v noči 30. maja ukradeni dve vreči češminjevega lubja. Tat se je priplazil na streho in splezal skozi okno v skladišče. 1. junija zjutraj je pmdal tat vrečo lubja pri Rohr-manu na sv. Petra cesti in šel potem v žganjarno pit. Policija gaj" zasledovala iu ga slednjič dobila v Auerjevi baraki, ko je spal na ukradeni vreči. Tat je Martin J. reb iz Police v litijpkem okraju, kteri je pred kratkim prišel iz Dunaja, pa seje kmalu seznanil z ljubljansko policijo. * * * Kdo je poslal podgane? Grapod X. v Šiški in posestnik Y. v Ljubljani sta dobila nedavno vsak po jeden zab >j, v kterom so bile mrtve — podgane. Na odpošiljalnih listih sta bila podpisani imeni X-a, oziroma Y-a. Gosp. X. je mislil, da mu je poslal podgane podpisani gosp Y., ta pa je zopet mislil, da mu je p 'slal mrhovino gosp. X. V svoji jezi je pisal X. namišljenemu odpr šiljat.ejju Y-u na odprti dopis niči več žaljivih besed, zato ga je V. t<žil. Pri obravnavi pa seje izkazalo, da sta oba žrtvi tretjega, a neznanega hudomušneža, ki je poslal hkratu obema jednak zaboj z jednako vsebino. X je bil radi žh Ijenja obsojen na 10 dnij zapora. Pri slednji vsklicni obravnavi pa mu )■■ kazen z.iižala na 10 kron. Vzlio temu pa je še vedno nerešeno vprašanje: kdo je poslal podgane? Baje imata . in Y. že nekoga na sumu. 4 * * Stiajk v Trlxuljali. Premrgarjiv Trbovljah so začeli štrajkati. Povod štrfijku je dalo to, da je bil odpuščan krnili kouBumiiega društva. Delavci zahtevajo, »la naj se odpuščeni komi zopet nastavi, odpusti pa nepriljubljeni poslovodja. Zdaj štrajka 27 porazu m I j nje mej delavci in vodstvom premog, kopa. 28. maja so delavci vsi prišli na delo. 1'.dožaj je bil postal že jako resen. 26. maja je šlo iz Trbovelj kak.h 2 H) premoga rje v v Zagorje, da bi ondotne tovariše pridobili za skupno postopanje. V Toplicah pri Zngorji so pregnali neke ženske od dela, pogasili svetilke in prevrnili dva s pr- mogom naložena vožička. V Kisovcu so ustavili neke stroje, potem pa s - vrnili v Trbovlje, ker AO izvedeli, da lil misliti na štrajk zagorskih premogarjev. * * * Toča. Dne 20. maja je na Raki in v bližnjih vas-h padala debela t ča, ki je po vinogradih in njivah napravila za 40 000 K. škode. * * * Vodovod v Polhovem graden je bil dne 27. maja slovesno otvorjen. Naprava vodovoda je stala 10 000 gld. * * * Po ceni se je hotel v Ljubljano pripeljati Franc Gračnar iz Loke pri Slavini na Štajerskem. Kupil si je vožni list v Laškem trgu do prve postaje, potem pa je prekanil sprevodnika in se pripeljal do Ljubljane, kjer pa so ga na kolodvoru zasačili, ko se je hotel od- t^guiti kontroli. * * * Vsled opeklin umrl. 391etni kur-j ič v Landstaetterjevi tovarni v Domžalah, Ivan Japelj, je pri gašenju ognja pod tovarniškim kotlom ravnal tako neprevidno, da se je vnela njegova z oljem zamazana obleka. Japelj se je tako opekel, da je umrl. * * * Mestna hranilnica ljubl janska Meseca maja 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 883 strank 5-j7 3S8 33 K, S20 strank pa dvignilo 505.108 45 K. * * * Mes'na hranilnica v Novem mestn V meseci maji 1900 je 164 strank vložilo 44 631 K01 vin., 127 strank vzdignilo 33 (-90 K 17 vin, tor. j več vložilo 11 540 K 80 vin, 13 strankam se je izplačalo posojil 7.950 K, stanje vlgg 1,453 873 K 92 vin., denarni promet 157,457 K 29 vin. Požar. Iz Novega mesta se piše: V noči od 31. maja na 1 juuija j pogorel blizo Kandije kozolec sod nijskega sluge Ž"ge. Ljudje so bili v velikem strahu, ker so mislili, d* gori v mestu. Ker je bil kozolec suh in s slamo krit, je bil nakrat v plamenu, in tako je bilo vse nebo razsvetljeno in va'ili so Be velikn oblaki dima nad mestom. Novo meščani so mislili, da je velika nevarnost za vse, zlasti k- r so bili \si še v p< 1 spanju. Kako je ogei j nastal, ni znano. * * * fionja proti Nahfrgojn. Italijani ne mirujejo, murve"-, kj»>r le ino-rejo, preganjajo vzornega slovenskega rodoljuba Iv. Nabr-rgoja ter ga tirajo celo pre! sodnijo. Nedavno je stal zopet pred sodnijo v Trstu glede na nekega dogodka pri zadnjih občinskih volitvah. Občinski redar Čuk (Ciuch) je glodal glasovnico nekega okoličana ter ga pohvalil, ker je bil napisal ime italijanskega kandidata. Nabergoj je to videl, in prijavil komisarju, kar je vice! redar, vsled česar je zagrozil Nabergoju, da ga poj le tožit. In res je šel toži t. Obravnava pa še ni končana, ker bodo zaslišali še eno pričo. * * * Slovenska sala v (iorici. Znano pritožbo goriškega magistrata j-rešila upravna sodnija na Dunaju tako, da je ugodila magistratu proti novi ministrski zahtevi, da mora preskrbeti za slovensko šolo drugo poslopje, kf-r Katinellijeva vojašnica ni sposobna za to. Lahi se vesele izida obravnave ter smatrajo s tem vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici za rešeno tako, da, če hočejo Slovenci imeti šolo, naj pošljejo svoje otroke doli v bivšo vojašnico, v nezdravo poslopje, oddaljeno od mesta. Lahi pač vee d 'S- žejo. I * * * Obesil fif* je v Gorici kavarnar v H11D STA.R LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz gledališki scIk iden. kavarni, Josip. Pad- Minn. Rojaki podpirajte raje rojaka negf) tujce, saj g. Zoretič je naše gore list. NIKAKOR ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR. |)| SAKSER, 109 Greenwich St., t N e w York Slovencem in Hrva-W; torn sleherni teden po 40 000 § do 50 000 kron v staro domovino, !Ž) in to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi. Tri.s"be3s:- Povestnik v sili. (Novelica. Spisala Pavlina Pajkova.) (Dalje.) A p redno Be Se Teodozij zavfe, vzdignejo ga krepke roke, in on je nenadoma sedel na mizi sredi sobe. „Tak6!" zakličejo veselo mla-denči. „Tu na visokem vas bodemo vsi dobro videli in čuli. Ve gospodične pa se le bližje pomaknite, ako Vam se ljubi!41 Gospodične, če tudi neradi, povzdignejo se z mehkih sedežev in se zberejo potem okoli Teodozija. Teodozij se s prva nekoliko brani svojega mirnega prestola, a na-p6sled se je videlo, da mu ui neljuba postrežljivost njegovih novih gospodarjev. Obriše si potno čelo z veliko pisano ruto, zapne suknjo, dokaSlja in začnja tak6-le: ,,Nič ni veselega, kar hočem povedati, in tudi nič posebnega. Vsakdanja je stvar, in žalibože, da se ODa le prepogostoma ponavlja! A mladostna je vendar, torej za Vas, kakor menim, navlašč stvarjenja. Dolgo je tudi že od tega, kar se je prigodila; torej odpustite, ako bode pri tem kaj nejasnega. Star postajam, in spomin me že nekoliko zapušča. A za silo, da namreč gospodi za kake pol urice pozornost drugam obrnem in da bi nekoliko manj občutil današnjo neprenosljivo vročino, bode moja povest menda tudi ugajala. Grofica Veronika," tako začne nato Teodozij z bolj krepkim gla-Bom pripovedovati, „grofica Vero. nika ni nikdar sprejemala gostov, da bi se dalje časa v gradu mudili. Prejšnji čas se je Se zdaj pa zdaj na grad u prikazal neki star vitez, naj-brže njeu sorodnik, oetal po eden ali k večjemu po dva dni pri nas, a potem zopet odpotoval. ŽenBkib gostov nisem uikdar videl. V zadnjih dvajsetih letih pa so tudi še ti redki moški gostje izostajali, ker so jeden za drugim pomrli. Samo grofica Veronika se je še veselila življenja, edina izmed svojih vrstnikov in vrstuic. DaBi mi je grofica vedno zaupala vse svoje zadeve, veucar ni svojih prednikov in sorodnikov nikdar niti z najmanjšo besedico omenjala. Jaz pa, daBi domač z njo, niseu je tudi nikdar po-praševal o tem. Neki večer, ko Bem ravno sedel pri večerji, pokliče me grofica k sebi. To me je nekoliko osupnolo. Z grofico sem se navaduo pogovarjal in posvetoval samo po jutrih ; o popoldnevih in večerih ni hotela nikogar, tudi domačinov ne sp?e jemati. Podvizam Be torej k njej. Teodozij ! kliče mi ona nasproti, brž ko vstopim. Ali imamo na zadnjem konci gradu par sobic, v kterih bi sedalo prebivati? Milostljiva grofica, odgovorim jaz in delam velike oči, vidfeč, da ima oua pred seboj odprto pismo. Bilo je tedaj sklepati, da je pismo samo prečitala, kar že ni davno več imela navade storiti. Dve prazni sobi ste še na onem konci gradu, n potrebovali bi majhuega popravka. Dež kaplja pri oknih v nje, in miši — Ne govorite mi več o teh sobah, pretrga mi grofica besedo. S tema dvena že vidim, da ne bode nič. Pri meni se ne bode več popravljalo. Morebiti pa veste za ktere druge, kojim ni treba popravkov. Gospa grcfiica, ko bi vedel, komu je stanovanje namenjeno, dejal sem bojazljivo, potem bi lažje našel primernih sobic. Vaša radovednost mi nič ne do pada. Teodozij! posvari me osor-no grofica. Preskrbi te prej dve sobi, kteri ste varni deža in mišij, potem zveste tudi, komu ste namenjeni. Nekoliko pomislivši pa odgovorim: V drugem nadstropji, kjer drnžina stanuje, ate dve prostorni ■obi; v jeseni shranjujemo v njih sadje. V teh bi bilo prijazno bivati, ker imate krasen razgled. Dobro, pristavi grofica zado-volna. Glejte, da spravite v vsako ■obo po eno postelj, eden stol in — umolknola je in jela nekaj premišljevati. Ena omara in ena miza boste zadostovali obema ženskima, nadaljuje potem govoreča bolj sama za-se. Saj menda ne boste jemali seboj muogo potne robe?! Ah! ženskim ima služiti stanovanje, zakličem jaz ^začudivši se. Potčm pa niste oni dve sobi pripravni ! Tla so vea pirava in lukna-sta, in st ue bo samo prosto pobeljene. Ba! odgovori brezčutno grofica; komte8sa Vanda išče na tem gradu čistega zdravega zraka in ga tudi najde, ali okusnega stanovanja ne išče. Komtessa Vanda? ponovim jaz ves zavzet. Na-te, čitajte! pravi nevoljno grofica ui vrž" pred me pismo, ktero je preje vedno v rokah obračala. Moj bratranec, general Lešineki, piši mi iz Lvova,— nadaljuje oua, nemirno se mencaje na stolu, med tem ko sem jaz prečitoval pisma,— da je njegova dvajsetletna hči Vanda nevarno na plučih zbolela. Zdravniki zahtevajo, naj nemudoma zapusti prašno mesto in nekaj časa živi na deželi. General me pri vsem, kar je svetega, prosi, da mu ne bi odrekala te prijaznosti. Kaj č-m storiti? V Lvova sem znana v vsakej plemičkej hiši. Ako bratrancu prošnjo odrečem, brusili si bodo jezike na moj račun. — Pride pa komteasa sama. Lečua priletna sluškiujajo bede spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko novo I jen ; celo desno krilo prvega nadstropja je prazno. Tu bi lahko izbrali dve sobi za bolno komtesso! Kaj? odgovori grofica, in pri tem me zadene eden njenih strogih, meni že znanih pogledov. Da bi jaz potom ce'i dan in ce o noč poslušala njeno votlo kašljaujel Da bi nekega dne zvedela, da leži v moje; hližini mrlič na parali?! — Ali so taki dražljivi prizori mojim letom primerni? — Kaj? Vi kratkoviden Teodozij ! — Zdaj pa leidite nadaljevala je z ukazovolnim glasom — ka žuč mi vrata, in izpolnite, kar som Vam ukazala! Vaša skrb pa naj tudi bode, da mi bolnica nikdar ne pride pred oči! Recite jej, da sem bolehufl, da s nu tumpasta od starosti. Izgovarjajte me, kakor se Vaui ljubi, samo daleč proč od mene z umirajočimi ljudmi!" „ A ha ! bala 6* jesinrti," opazi nekdo v krogu poslušalcev. Siutila je, da pride tudi ona kmalu na vrsto." Teodozij na to opazko ničesa ne odvrne in nadaljuje: „Komtessa Vanda in Liza, njena služkinja, ste prišli. (Dalje prihodnjič.) Smesnice. Opravičen srd. Gost (drža ie tujca, gostilničarju): ,,Glejte si lopova, ravnokar je nameraval odi ti z mojo suknjo." — Gostilničar : ..Kaj!.... in poleg t^ga je lopov vos popoludan sedel pri kozarcu pive I" O u d u a zahtev a. Orožnik : „Kje imate svetilnic .?"— Kol«, sar: Ravnokar se mi je ubila!" — Orožnik: ,,T> ni nikako opra vičsnje, ako ste tako nerodni, potem vzemite seboj več tVuLili.ic 1 Le zato. Korporal: „Enoletni prostovoljec K .s, čemu služi frtraž-na lopa?"—Enoletni prostovoljec : „Stražna lopa nam 8!uži. da vd> žju in nevihti v njej pribežališče iščemo." — Korp ral: „Kaj še! Straž ne lope namen je da Be c. kr. oblaka ne pokvari !u Toda.......Kaj ti je včeraj tvoja žena reki a, ko si tako pozno prišel domu iz gostilne?" — „Niti besedice, toda----"— ,,Ob, kako srečen človek si!" — ,,Toda poglej moje višnjeve maroge na čelu!" Srčno. Ž min : „Moji letni dohodki s i tri tisoč goldinarjev, ali bodeš s temi shajala? '— Nevesta: „Jaz že, ali zagouetka mi je kako bodeš ti živel." Dobro odgovoril. Policaj (dečku kopaječem se na prepovedanem prostoru): „Glej, da mi brzo iz vode prideš, da ti dam zaušui-co."— Deček: „Ako mi jih tudi pet daste ne prideml" Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi uovce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco. Cai. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje groeerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD^E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. - Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje va-d, okraj Črnomelj, preti petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal d Ižan $67 S(> to ga priporoča kot, dol>rega rojila Josip Smuk, Box2S4. Ely, Minn., St. Lous, Co., Izvrstne viržinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bedele, da za tako nizko ceno nist< I še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. lji_. ^"' A.. an.^gm-ailwA'—tfJr.- u^thKL Francoska parobrodna dražba 18 Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov m so zaznanih, ovaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim r« Jakom za dalji.a naro ročila. Cenik p.šljem poštnine prosto. Dalje prodaiam tudi ŽEPNE URE in VERI/ICE itd. po zelo nukih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko p šlje v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, P«. Oivorj e nj e. Podpisani priporočam Slovencem v La Sal le, 111., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. -*aja t 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo. fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in leznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega^v^zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. - VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bo on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je hol< olezen, bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA • VSAKEMU KATEREMU PRIDE V KOKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in 1-po se Vam zahvalim. Živeli Še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri sena Vas obrnejo. J. I.AVRIČ, Joliet, m. Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se. da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvalili za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. I). Spoštovani gosp*»d :— Trpel sem več let na notrajni K, .lezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. HANDL1.A, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vain dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil St>o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem sena koga obrniti. S spoštovanjem Vas M. LES1Č, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASM L SEN, Wain ego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in fmancijelnega stanja: ,, Dr. Pohek brez v^ake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Gko. TeoHT, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidi m, da bodem brzo |>opolnoma zdrav. \ aš Barač, Roslvn, N D Spoštovani gospnl: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila poinogla in sem popolnoma /drava- Štfkan Pei kašeK, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. V srečni hiši ljubuo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si !e malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaae. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno raz vesel jevan je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehfift nabojem T ju , : cv zna vred 16 funtov. I^pa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljem $3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko pr'Hla. Pošliite 2 n 1 cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St., New York, B. o. Bo* 2S53. Dept. Gl. N. _ [prejemu znanko za FRANC ČU HEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino |t LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA Priporočam rojakom Bvojo povsod i znano, bogat* p zalogo vsakovrstnih švicarskih stms u žepnih ur. ^ verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-tov po najni/jih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden iz golti, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastmij poštnine prosto. .^fes ^Mfii? ^r^iatfnii i^ 'triiri^^iis?»riiirt^^š^^iitii ^^s^• iti -,1 •; "i:«- : ^ii-: ^.. ■;:t, .,; - ^ ZEsZatxes Ljol StooIk:5, Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jedina sb>vanaka tvrdka, kt^ra potnike iz .Bremena v Ameriko samo 7. brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evr .po se oglasiti d< spevši v Bremen v našej pipami, kjer si deuar najl-olj- zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravlj.Mii. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko pob.vali, te.iaj jim pišit^. da naj se samo na nas obrnejo; pri nas hudo dobro p« inVni, kuj amerikanska postava zahteva, da ne iiodejo vrnjeni in h t^ni d.-nar 'astoiij -tavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo s« v va«h jezikih takoj, točno in veatno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 20. ■ r«a>- v Jacob Stgnich 89 E. Madison St., Chicago, 111. 0 - ^--0 I Slika predstavlja uro za dame 7. A. dvojnim pokrovom ( Bosh Cas» ) hi ? 80 najboljši pokrovi se zlat-m pr.^ f b-gnj'iiii (Goldfield) in jamčim za- 0 n|e 20 let; kol^sovje je Elgm ali $ Waltham ter velja samo ^ Damp, kt'-ro ž.;ie ur » i.upiti se i-im^m - ''ni Pouuia b*Pa priložnost, ^^^^ ja cena je le za nekaj časa. i _____________ _____ I Na zahtevan je pošljem ceuike poštnine pr-sto. Dobra 1 m t r^žl .a I in jamstvo za blago, je moje gesio. I Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem f Jacob Stonich, I 89 East Madison Htkeet, Chr-ago, 111. I1 f t i i * i s JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK 1 11 1 1 ■ . s . ® c. o o' o _o a <3%, i> o ,3 a » - > a c a e a ■ 000 »o a e o a a a ■ ce?a ^ 3 » . a o a ___f se })rip(.r