Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 48. Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.) 26. novembra 1922. Leto IX. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma. 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%. „Cela Slovenija je, paradižom; kvarijo jo samo številni pijanci, šterih nigdi ne viditi teliko kak tü.“ Te reči vsebüjejo sodbo. Pravo je pa té reči, spregovoro je to sodbo prvi Jugoslovan, naš veličastni krao Aleksander. Zaistino, raj, paradižom je celi slovenski orsag, a žalostna istina je tüdi, ka teliko pijancov na pova niedna zemlja, kak slovenska. Tü pije neredno moški, ženska, mladina pa ešče deca zapelana po zaslepljenih starišaj. Sam Krao je od nas sodbo i pravično sodbo spregovoro. Ve sami vidimo den za dnevom, kak ženja hüdi düh pijanosti düše! V kratkih par tjednaj je pijanost samo pri nas v Slov. krajini končala dvoje življenje. Od Kranjske i Štajarske pa niti ne gučimo! I zroki pijanstva? Sama oblast je obprvim i v najvekšoj meri kriva, da se ta strašna sodba vöpovedala. Dovoli več krčem kak je trebe i pri dovoljenih ne pazi na red i poštenost. To je prvi zrok. Na mesto „okrajno glavarstvo“ bi v vnogih mestaj moglo biti zapisano „Urad za, vzgojo pijancov i morilcov“. — Hvale vredno je, da mimoidoč omenimo, ka v mariborskom glavarstvi je dr. Lanjšič znižao število gostiln. — Drügi zroki so to. Gospoda se rada večkrat zapoji, to vidi prosti človek, ki nema zadostne kulture, ide za gospodom i ležita oba v grabi pijaniva. Popolna treznost bi mogla ladati pri gospodi. Zvün na poti, ne bi smeli v krčmo tüdi orožniki, financi, carinarniki. Vogrski žandar nikdar ne bio v krčmi zvün gda je to neobhodno bilo potrebno i ravnotak ne financ. To je imponiralo ljüdem, ugled državnoga slugo pa samo povekšavalo. Tretji zrok so vnoge prilike. Teliko veselic, prireditev, plesni zabav i drügih takših z pitjom zdrüženih nepotrebnih spravvišč se dnesden dovoljava, ka je človeki skoro ne mogoče biti treznomi. Ta dovolenja bi se tüdi mogla omejiti. Mi bi prosili g. okrajnoga glavara, ki znamo, ka na srci nosijo dobrobit našega ljüdstva, naj plesni zabav ob priliki cerkvenih proščenj, ne dovolijo, teh dovolitev sploj omejijo, krčme pa nadpazüjejo, ar te jako jako dosta mladoletne mladine obiskava, štera si tam pokvari düšo i telo. Uradna naznanila. Pravilnik za pobijanje dragoče. Vsi trgovci, skladišča, podjetja, šteri majo v zalogi življenske potrebščine, morajo do 10. dneva vsakoga meseca prijaviti policijskoj ali občinskoj oblasti, količine keliko majo življenski potrebščin. Ta oblastva smejo vsaki čas pregledati vse prostore i knjige podjetnikov. Oblasti pa ne smejo nikomi povedati, kaj i koliko so vsega vidili. V vsakoj trgovini morajo biti napisane na vsakšoj stvari cene. Nieden trgovec ne sme meti več kak 26% dobička. Kazen (kaštiga), štero mora plačati tisti, ki dela proti tem odredbam, se naj pošlje „Fondi za prehrano siromakov“ v Beograd. V občinaj, gde je to potrebno, se naj izvolijo za to aprovizacijski odbori, šteri bodo to stvar v redi meli. U. L. 99. Razglas: Što je dao lani podpisati državno 7% posojilo, lehko dobi izplačan drügi kupon pri davčni uradij. (U. L. št., 99). Razglas: Či što naredi kakšo prošnjo zavoljo doklad pri slüžbi, ne trebe na to prošnjo koleka. Če pa njemi nejde doklada, pa vloži prošnjo za njo, mora djati kolek na prošnjo i za odgovor. (U. L. 99). Zakon o uredbi sodstva v Slov. Krajini (Prekmurji). — Pod sobočko okrajno sodišče spadajo tiste občine, štere so bile prle v železnoj županiji (Vasmegye), pod lendavsko pa one zaladske županije (Zalamegye). Uradni jezik je slovenski (srbohrvatski), le što slovenski ne razmi, sme vlagati vse v svojem jeziki, od sodišča pa dobijo vse odgovore samo slovenski. (U. L. 102). Brez carine se smejo izvažati gostanovi količi debeli od 15 do 25 cm. i dugi od 7 do 19 m. Za mašinske i najvaj predelane goveje i telečje kože se pa mora plačati za vsaki 100 kg. 1000 dinarov. (U. L. 105). Potnikom, ki potüjejo v drüge države, se dovoli vzeti s sebov: či potüjejo v države, šteri penezi so več vredni kak naši, 3000 valutni edinic tiste države, na pr. 3000 Češki koron, 3000 francoski frankov, 3000 lir itd. či pa potüjejo v države, šteri penezi so menje vredni kak naši, 3000 dinarov. Poleg toga sme ešče vsaki vzeti 1000 dinarov v našij valuti. Deca mlajše od 15 let, či so ne s stariši, ne smejo jemati penez s sebov. — Či što šče več penez meti s sebov, mora meti dovoljenje od inspektorata ministrstva za finance v Beogradi. Penezi v drügi valutaj se dobijo v bankaj samo s potnim listom. (U. L. 106). Prepovedan je izvoz otrobov. (U. L. št. 106). Cene cigaretnomi papiri so: „Job“ 1 knjižica s 100 listki 2 Din, I. vrste 1 „ „ 70 „ 1 „ II. „ 1 „ „ 70 „ 75 par. III. „ 1 „ „ 70 „ 60 „ II. „ 1 „ „ 50 „ 50 „ III. „ 1 „ „ 50 „ 40 „ (U. L 106). Razglas: Vsi posestniki hiš v Slov. Krajini (Prekmurji) naj vložijo pri davčnoj oblastvi v Soboti do 30. novembra 1922. na listij izkaz vsej v hiši stanüjoči oseb, urejen po stanovanjij. Pri poslopjij, odani v najem (arendo) se mora povedati arenda i arendašje po zvanji (ka so). Listi se dobijo pri davčnom okr. oblastvi. Hišne prebivalce treba tak napisati, kak so bili 15. nov. toga leta. (U. L. št. 106). Odredbe gledoč na meščanske šole. 1. Vučenik, šteri dovrši 1., 2., 3. razred gimnazije, se lehko sprejme v 1., 2., 3. razred meščanski škol, tüdi či ma nezadostni red iz latinščine, grščine, francoščine i nemščine. Či je pa vučenec ne dovršil 1. razred srednji škol iz drügi predmetov i tüdi nema 5 razredov osnovne škole, nemre delati sprejemnoga izpita za meščansko školo. 2. Neobvezni predmeti se včijo, či se priglasi za nje najmenje 15 vučencov, iz glasbe 10. Či se je vučenec priglaso za neobvezni predmet, ga mora obiskovati, itak ne več kak 6 vür na tjeden. Neobvezni predmeti se včijo brezplačno. 3. Za vsaki izpit na meščanski šolaj se plača pristojbina 50 dinarov, za zasebni izpit na osnovni šolaj pa 25 dinarov, šteri se dajo ravnateli pred izpitom. (U. L. št. 107). Razglas: Za vse gostilne je do nadaljnoga policijska vüra 22, (10), za kavarne pa 23. (11). (U. L. 107). Razglas: Potne stroške za tiste, šteri potüjejo v Zagreb v Pasteurjeve zavode, či ji je besen pes vjo, mora plačati občina. V zavode se mora peljati v 24. vürah po zdravnikovom izkazi. Štera občina toga ne napravi, se kaštiga. (U. L. 107). Zakon o plači zvedencov i tumačov: Zvedenci pri sodiščij dobijo za oddajo svojega mnenja plačo, štero jim sodišče mora dati. Tumač dobi za tumačenje od 1 strani 2 koroni, či pa tumačenje piše, pa 8 koron za vsako stran (polo). Či pa je prestava žmetna, lahko prosi 12 koron. Či tumač mora iti k sodišči, dobi za vsako vüro ešče 5 koron, či tam dela sam zapisnik pa 6 koron. Či so pa tumači že stalno plačani za to, morajo vse zobston delati. (U. L. 108). Prost carine je uvoz petrolija za ribji lov i vse ribarske škeri. Živinsko Senje v D. Lendavi je prepovedano zavolo se ponavljajoče živenske küge v D. Lendavi i Čentibi. Marhe kaple od betega na sklezni (vranični prisad — lépfene). (Okr. glav. št. 7151/6). Glasi. Slovenska Krajina. Delavcom na znanje! Što šče iti na delo na državno imanje „Belje“ za celo zimo. Delo je doma na marofi v štalaj itd. Plača moškom na den 80 koron, Ženskam pa 72 koroni. Zvün toga strošek, kvartér pa vožnja. Več se pozve lejko pri Državnoj Borzi Dela v Murskoj Soboti. — Ki žele iti, naj se v tom tjedni t. j. naj kesnej do 27. novembra z glasi pri Borzi Dela kak je to zgoraj povedano! — Smrtna kosa. — Dne 27 septembra je mro v Rimi častiti g. Stefan Seršen, salezijanski klerik. Kak več naših prekmurskih mladencov, tak je tüdi on šo par let pred vojskov doli v Italijo ino tam začeo svoje včenje. Gda je v Italiji vojska zadivjala, je tüdi naš dragi Števek mogeo iti z drügimi vred doli v Sardinijo, v naš salezijanski zavod Lanuzaj. Tam, deleč od svoje rojstne hiže, je mirno in goreče delávao med bistrimi dečkeci. Gda je vojska henjala, so ga predstojniki poslali v Rim na Gregorijansko vseučelišče, da bi tam dovršo svoje včenje. Prišeo je tak deleč, ka bi zdaj na sprotoletje meo novo mešo, nego ljübi Bog ga je k sebi vzeo. Močno žalüjejo za njim vsi, ki so ga poznali posebno pa starišje, brat in sestre, ki so v Tropovcih poleg Tišine doma. Dragi Števek, nad zvezdami se najdemo! (Dobroj familiji pokojnoga vu velkoj žalosti naše globoko sožalje! Vr.) Dari Jugoslovenskoj Matici! Osobje kr. državne policije v M. Soboti zbirko iz meseca oktobra Din. 62.25, gdč. Milka Počkaj izročila zbirko 100 Din, štere je nebrala na bratvi v Mačkovcih; gdč. Lea Loparnikova darüvala 150 Din, štere je prejela od gospe Bergerove kak najdnino. Plemenitim darovalcom se podrüžnica v M. Soboti najtopleje zahvaljuje. Oglas. Tržka občina bo prodajala licitacijskim potom približno 250 hl pristnoga ljutomerškoga vina letošnjega pridelka. Prodajalo se bo dne 28. t. m. ob 13 h v občinski kleti v Ljutomeru; dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne pa v občinski kleti v Brebrovniku oziroma v Jeružalemu. Interesentje se opozarjajo na obče znan izredno dober pridelek občinskega vina ter se jih vabi h nakupu. — Županstvo občine Ljutomer (Lotmerk) dne 17. XI. 1922. Župan: BABNIK. Premog (štajnkul) so odkrili v Trdkovi, šteri je jako dober. Božni jeziki to tanačivajo, ka prej či ga ščemo vö zemlje spraviti, moremo ga prekdati agrarnoj reformi, ta razmi prej najbole „vövoziti“. 2 NOVINE 26. novembra 1922 Slavnemu uredništvu „Novin“ v Črensovcih. Na Vašo notico „Iz naše gimnazije v Soboti“ dne 29. oktobra t. l. je na prošnjo telovadnega učitelja podpirano ravnateljstvo vso zadevo preiskalo in ugotovilo, do ne odgovarja popolnoma resnici. Prosim Vas, da po § 19. tiskovnega zakona prinesete resnici na ljubo sledeči popravek: 1. da se ni zgodila nobenemu dijaku od strani učitelja nobena krivica. Vprašani so bili vsi dijaki, pa ni imel nobeden nikake pritožbe. 2. Učitelj je imel navado, da je po vsaki uri on pozdravil učence s „zdravo,“ kakor je pač kot Sokol navajen. 3. Da se omenjeni učitelj ne boji imenovati Boga, dokazuje dejstvo, da po telovadni uri tudi moli. 4. Omenjeni učitelj je res zaplenil dvema dijakoma orlovske znake in jih izročil ravnateljstvu. Dijaki vedo, da jim je nošenje kakršnihkoli znakov prepovedano. Prečitani so jim bili disciplirani predpisi in se jih je nato še ob drugih prilikah opominjalo. Ker niso ubogali jim jih je učitelj odvzel. 5. Glasom razpisov ministrstva se ima vršiti telovadba na vseh srednjih šolah po sokolskem telovadnem sestavu. Po naredbi se mora podučevati tudi zgodovina telovadbe, posebno sokolske, sokolsko idejo (ne pa kakor je v notici evangelij) prvo pomoč v sili itd. Z odličnim spoštovanjem RUD. PREGELJ zač. vodja. Istina je etak. Na popravek g. ravnatelja Preglja odgovarjamo: 1. Krivica se godi tistomi, koga potvarjajo pa je nej kriv. I to potvarjanje se je zgodilo. Če ravno mogoče „bona fide,“ a zgodilo se je. 2. Či vučiteo dijake pozdravla z zdravo, dokaže, da on tüdi te odgovor želej. Večina dijakov pa je nej za brezvörnoga Sokola. 3. To smo nej pisali, da se te vučiteo boji imenüvati Boga. 4. Či te vučiteo zapleni orlovske znake, te naj zapleni tüdi svojega sokolskoga i zvünaj šole, v privatnoj hiši nema juša to včiniti kak je včino nekomi dijaki, nekomi pa šteo, a te je energično protestirao. 5. Zadosta žalostno, ka brezvörski Sokol ma monopol v državi. To je krivica, štere nikdar ne pripoznamo. Či dijacje predavanja o sokolskoj zgodovini za sokolski evangelium držijo, majo čista prav, Sokoli najmre Kristosovoga evangelja poprek itak ne poslüšajo. Izjeme so redke. Cena papira za Novine je poskočila na 33 koron pri kili. V novom leti do zato ali menše ali dragše Novine. Širitelje dajte nam glas, ka želejo naročniki. Letos je kita papira koštala samo 16 koron. Ka se godi na severnoj meji. V Motvarjavci so g. financje i graničarje osumili več oseb, da so šverčale bicikle. Zato so pri štiraj vertaj te občine vršili hišno preiskavo in to brez občinskoga predstojnika in brez pokazanja zapovedi višje oblasti. Ne so pokazali dovolenja, da lehko vršijo hišno preiskavo. Tej financje pa tüdi y imenovano] občini nemajo nikaj zaopraviti, zato ka ta občina spada pod dobrovniški finac. krbg in ne pa pod Prosenjakovce, odkod so bili financje. Pa to ešče ne vse. Tej ljüdje so pokončanoj preiskavi zahtevali od ednoga verta sir, za 70 dkg. vrgli 10 K, kak nekše darilo. Omenjene štiri so spozaprli, jim grozili z orožjom, je dó krvavoga zbili. Zapisnik so zapisali v gostilni, v ednom slučaji so s silov silili stranko, da je morala gučati tüdi ne istino. Zaprte stranke so morale večerjati v gostilni, plačati piti i jesti tüdi financarom. Ovak so pa ne pozvali strank na razpravo. Zaplenjene bicikline so dotičnik! zodali, ne da bi naznanili stranke eli pa dali v javnöst, da bodo se kolesa odavala. To je zopet lepi dokaz za delo državnih organov. Na našoj severnoj meji, kde bi morali, zavolo itak že velke nezadovoljnosti, biti le v resnici najbogši ljüdje, šteri bi delali z ljüdmi, kak sé ž njimi mora ne pa, da nastopljejo z našimi ljüdmi, kak s kakšimi hajduki dol daleč v — Makedoniji.'Ali smo v resnici kakša Sibirska naselbina ? Cela zadeva je prek dana v Belgrad finančnomi ministri. D. Lendava. „Novine“ štev. 46. z dne 12. nov. so prinesle članek „Konsumenta“, šteri je ogovarjao specerijske trgovce, da previsoke cene prosijo za nešterne življenske stvari. Gremij prekmurskih trgovcov v D. Lendavi ugotavlja, da so trditve konsumenta o pretiranih cenah neresnične. Cene pred dvema tjednoma so bile v veljavi sledeče: Domača (ne amerikanska) mela 0 24 K. Domača „ „ mast 136 „ Amerikanska mast 120—124 „ Kristalni cuker 68 „ V kockaj „ 78 „ Amerikanske mele v D. Lendavi ne zadobiti. Ta je pa na kakovost gledoč dosta menje vredna od naše domače mele. Trgovci so bili vedno na tom, da cene življenskih potrebščin zmcnjšajo zmercma na dvigöjočo našo valuto. Zvün toga pa naše oblasti ostro pazijo na to, da če določene cene ne smejo predavati. Mogoče, da je g. konsument napačno bio Informiran od naših cen i zato če njemi ta papika. tüdi lehko odpüsti. Odbor, grem. .Prekm, trgovcov. Nega stanovanj. V M. Soboti je strašno velka sikešina za valo stanovanj. Včasi najbole potrebni ne dobijo stanovanja. Tak se glasi tüdi. pritožba večkrat, ka tisti, ki so liberalnoga mišljenja ležej dobijo stanovanje ali pa majo več sob, kak jim ide. Naj se pritdžbam konec napravi, so naš g. poslanec prošnjo vložili na Socialno ministrstvo, naj . to da za uradnike v M. Soboti stanovanja zidati. Z ednim so tüdi prosili za bivšega tešanovskoga g. vučitela, da bi mógli priti v lastno hišo na pokoj. Na vojno ministerstvo so naš g. poslanec vložili pritožbo za volo prepovedi gledoč na Štenje, Slov. „ Novin “, za volo Odnešena civilne obleke nešternij našij vojakov i za volo smrti našega slovenskoga vojaka, Marič Karola, koga je vojaški zdravnik nej püsto z 41 stopinj vročine v špitao. Za pokojnoga domače so tüdi prosili nekšo oškodnino. Dr. Ninčič, naš minister za zvünešnje zadeve so v parlamenti, kak smo dnes tjeden objavili, izjavo dali, ka naše meje ostanejo tak, kak so vözmerjene. Tistih 28 občin, štere so Madžari zahtevali, so jih oni nej dobili, nego so ostale pri nas za stalno. Pred kratkim so te minister našega g. poslanca brzojavno obvestili, da se s celim srcom potegüjejo za Prekmurje, tak kak za celo državo. Naj to pot sprejmejo g. minister našo zahvalo. Zdaj vsi znamo pri kom smo. Meje so stalno določene, Jugoslovani smo vsi i dužnost nam je delati vsem na to, da postanemo srečni, za dovoljni i blaženi Jugoslovani. Višjemi šolskomi sveti se srčno zahvali šolski stolec pri Sv. Jürji, ka je kantora Černy Viktora na mesti nihao. Misijonišče v Grobljah p. Domžale se toplo zahvali g. Jerič Ivani bogoslovci, ka je odao 200 izvodov: „Rožice s Krasa“ i ešče 100 Din od küpcov pridobo za misijone. Vsem darovnikom: Bog plati, veli misijonišče. Knjigica se ešče dobi na gornji naslov za 10 K. Poštnina se posebi plača. Na kmetijsko ministerstvo so naš g. poslanec prošnjo vložili: 1.) da se Müra regulira kem prle, ár se nevarno bliža občinam Hotizi i Kot. 2.) da se tüdi našim malim mesarom dovoli klavnice odpirati i meso vö voziti posebno v zimskom časi. Slovenski vojaki 44. p. p. iz Četinje se po Ivani Čiček z lepov domoljübnov pesmov obračajo k svojemi rojstnomi kraji i pozdravljajo vse svoje domače i poznane. Rakičan. Pri nas se tüdi začenja oslobodjenje. Po sili nam rivlejo na šinjek nižjo kmetijsko Šolo tisti gospodje, ki se telko razmijo k pravičnomi kmetijstva kak maček h kalendar!, Profesorje bi radi bili, Prignali bi iz Preka liberalno i samostojne lüdi, mi pa naj bi skoz prstov gledali na tisti, skoro. 500 plügov zemlje, Štero so grofici vkraj vzeli za svoje gospodárstvo. Kak lepo krščansko delo vršijo tej gospodje, ka staro, 70 let staro grofico iz lastne hiše na cesto vržejo i oni sami se v njeni grad spravlajo. Ona si prej naj hišo zida, če si šče, so njoj pismeno naznanili. Sramota, ka lei ljüdje delajo. Kak krvavo bi trbelo Sobočancom, Lipovčarom to zemljo, Štero posili vkraj jemljejo. — (Pri Sv. Jürji na Stajarskom že tüdi je takša šola i kak ravnatelj Belic naznanja, do jo mogli zapreti, ar nieden kmet ne dava v njo svoje decé. Pri nas tüdi níšče na da v njo svoje decé. V tej Šolaj se po dobroti ministra Puclja nesme včiti katekizmuš. Vr.) Petanjci. Ka je ne vredno pomiloščenja prositi dnes den, nam kaže Zgodba Činč Jožefa. Ar je njegov mladi pes ne meo metalje (znamke) so ga obsodili na 10 Din plače. Za volo siromaštva je proso znižanje kaštige. I rečam 5 Din so njemi püstili. Ali kda so njemi to pomilostitev dostavi, so njemi naznanili, ka mora plačati: 1.) 5 Din, kak takšo za prvo inštanco i 2.) 10 Din za štempl za rešitev drüge inštance. Tak je siromak na pomilostitev” gorplačao 10 Din. „Na treseti let ste mi vničili loge“, je pravo grof Szapari gospodom pri agr. reformi. I dostavo je ..Meni sé to toti povrné, ali ka de vam za to delo vaša vláda zahvalna, zaistino nevem. Več ne potrebno dostaviti. Sv. Sebeštjan. Pri nas se g. plebanoš močno potegüjejo za sv. misijon. Že so oprosili g. Lazariste v Celji. Z veseljom je Čakamo. Angleški kraljevič pride k leti na imanje grofa Szapárija na obisk v M. Soboto. Zbirka za sirmaško deco v D. Lendavi poteka, kak se nam odverodos-tojne strani poroča, cilo povoljno. Lendavčarje so ob tej priliki ponovno pokazali, da imajo srce i čüt od sirot. Imena darovalcov i daril se objavi v enoj prihodnjoj številki ..Novin”. Popravek. V notico pod naslovom „Naše pošte" v predzadnjoj šte diki se nam je vrinila neljuba pomota, štero moramo popraviti. Pismonoša v Bogojini ne dobiva 1200 K- mesečne plače, nego samo 120 K-To v pojasnilo! I ■ . Miklošov večer. Podružnica Jugoslovenske Matice v M. Soboti priredi v tork dne 5. decembra t. 1. v prostorih gostilne Dobray svoj I. Miklošov večer. Popoldne ob 6. vüri bo Mikloš obdano deco, zvečer ob 8. vüri pá obišče Mikloš s svojim spremstvom tüdi odraštle, kje so deca Iz-kljüčena. Prireditev za deco je brez vstopnine, a k večernoj prireditvi znaša Vstopnina 3 dinare za osebo, darila za deco kak tüdi za odraštle bo sprejemao tisti den od 3. vüre popoldne dalje g. nadoficijal Novak v gostilni Dobray. Vabi se k obilni udeležbi! Odbor. Država. Vlada pobija z naredbami dragočo po istini pa jo sama dela. Posebno pri stvarij, štere so pod monopolom, i štere ravno siromak nüca, vsakši den . cene vekše. Tak se je cena duhana spic, soli posebno pa zadnjič jako povišala. ... x Na poštnoj nakaznici (utalvány) se sme odsehmao 5000 (pét jez.) Din. pošiljati. Vojvoda Jurij, brat našega kralja je v pismi proso odpüščenje od králja i se podvrgo hišnomi kraljevskomi redi, šteroga je podpisao. Dositej, srbski patriarh, je ná državne stroške razširjavao pravoslavno vöro med Čehi i Šteo zdrüžiti Češko narodno cerkev z pravoslavnov. Zgodilo se je pa nasprotno. Čehi so njemi Ščista pametno dveri pokazali i ga vözaprli iz svoje cerkve. Na ljubljanski sokolski izlet je vlada odobrila milijon koron. — Za to so penezi, za odplačitev carine naših delavcov, za ovode itd. itd. nega. Za dovršitev kraljevske palače je dovolo minister za javna dela 22 milijonov koron. Kralj je darüvao ob priliki kumanovske slavnosti sirotam v Skopljaj 50,000 dinarov, cerkvi pa edno srebrno kadilo. Fabriko za čokolado postavlja gor v Novom Sadi edna bečka drüžba. Ta de najvekša v celoj državi, dnevno napravi do deset metrov čokolade. Minister Pucelj (samostojni) je vödao „Pravilnik za srednje kmetijske šole.“ V tom pravilniki je vöpüščeno včenje vere na tej šolaj. Pa so samostojni prej li nej proti veri. Vidite kak lažejo. 26. novembra 1922. NOVINE 3 Svet. Poštne tarife v Austriji. Od 1. novembra je vlade povišala poštne tarife. Zdaj se mora na navadno pismo plačati 320 K, za Nemčijo 400 K, v Italijo, Jugoslavijo, Rumunijo in Češko pa 1200, v drüge države pa 1500 a. koron. Austrija je reducirala uradništvo; odpüstila je 40 jezero uradnikov. Vlada Šče odati tüdi telefonsko centralo, guči se, da jo küpijo Francozi ali Angleži. V Beči so pa zvišali cene krühi in to od 600 do 700 K. pri kg. Junaška deklica. V Niši so zako- pali deklico, štero je zbesneli vuk zgrizeo. Deklica se je branila tak, da je vuka zadavila. Itak je pa vmrla poleg griza. Na Japonskom je edna komunistična ves. V toj občini živi 35 drüžin z 320 peršonami. Vsi delajo sküpno zemljo in hasek si razdelijo. Tüjec v to ves ne sme. Casar Vilmoš, šteri je bio pregnan iz prestola, se je oženo. On je star 63 leta, nova žena pa 34 leta. V Košicaj (Kaša) so nekši madjarski agenti večkrat strelili iz vojaške puške na češkoga ministra i generala, k sreči so slabo cilali. Italjani so proglasili 28. oktober za narodni svetek. Te den so namre fašisti prevzeli vlado. Celi den so bile velke manifestacije i demonstracije. Nesrečna usoda ruskij umetnikov. „Ruskulta“ piše način življenja i smrti ruskij umetnikov. Pravi, da je prof. Vladimir Makovskí vmro od zime, njegov širi, tüdi prof. slikarske akademije, živi, da više slike komisarov, od honorara v živeli: krűh, krompl. Novoskoljcev je vmro od glada osamlen, njegovi učenci so ga našli, kda so ga že Čryi mesarih. Ömetnik Gra-bovski se je sam vmoro itd. Tak majo v svojetskoj Rusiji umetniki grozno siromaško Življenje. Domača politika. Hrvaški blok, to je Hrvati, se pripravljajo v Zagrebi, da idejo t Belgrad I začnejo v parlamenti aktivno politiko. Hrvatje želejo, da se zrüši danešnji režim i razpišejo nove volitve, od Šteri pričaküjeje sporazumljenje s Srbi. Pašiči i Pribičevič! pa nega vekšega strelila, kak to, da Hrvatje prideje v parlament. Se zna, da bi oni še radi duže nemoteno kraJjüvali, zato ščejo na vsaki način preprečiti prihed hrvaški poslancov v parlament. V pomorsko komisijo smo dobili edno kotrigo. Stem se naša držáva priznava kak po-morska držáva. Komisija ma osem kotrig. Občni zbor kmečke zveze se je vršo v Ljubljani Preminoči ‘tjeden. Na njeni je poročao dr. Korošec od našega notrašnjega i zvünešnjega političnoga položaja. Obsodo je vladno politiko, štera v propast sili državo i-izjavo se za mir i nej vojsko. Zato je naša stranka proti glasüvala v Belgradi, kda je vojni minister zahtevao 800 milijonov za orožje. Večina je pa zglasati páli té terh, to je liberalci samostojni i radikali. Madjari v Jugoslaviji so ustanovili svojo stranko. Strankino ime je: .Madjarska stranka kraljevine SHS". Na zborovanji v Velkom Beč-kereki so zmenili, da morajo stopiti v stiko z parlamentamiml klubi ino kem prlé izvojüvati volil no pravico sa narodne menjšine v državi SHS. Dr. Vošnjak naš poslanik v Pragi je odzvan. Odzvao ga je g. Pašič. Pašič ga je nekda imenüvao za poslanika v Pragi, ka je zvedo, da ma té gospod ženo Srbkinjo i ka je šteo-slabostojnim po voli(Vošnjak je samostojne stranke poslanec) včiniti, zdaj pa je na Pritisk nekdi ljüdi morao Vošnjaka zvati iz Prage, zato ka se je prej te gospod več bavo z trgovinov, kak pa z diplomatičnim! posli, ka je pri trgovini, posebno, če što ma tak fino priliko, kak je meo te gospod, dosta bouši — šefi. Tak pravijo, ka je prej te dr. Vošnjak tüdi poleg bio pri tistom kšeft!, z šterim je minister Püci) dovolo svojoj ženi 20 jezero svinj vövoziti. Listi tak poročajo. Brez zroka je gotovo ne odzvani. Novi vojni minister general Pešič Peter je zapriséžen. Grčki zvünešnji minister Politis je obiskao Belgrad itü mes razgovora z našim ministrom dr. Ninčičom v zadevi Macedonije, štera pripada Grčkoj. Naš minister je zahtevao pravice za Jugoslovane, šteri tű prebivajo. Svetovna politika. Vzhodna konferenca se je otvorila dneva 21. t. m. v Lausanni. Našo vlado zastopa Dr. Ninčič, zvünešnji minister. Na prvoj seji so bili samo razni pozdravni govori, kmet pasa, zastopnik törske vlade, je naglašao, da je dnes Törska moderna držáva, moderna kak Švica I zato zahteva, da se kak takša vpošteva. Svetovnoga mirü ne bo, dokeč se narodom ne prizna enakopravnost. Med Vogrskov i Češkov se je sklenila trgovinska pogodba. Pogodba je že podpisana, samo se še mora predložiti vladam, da jo rati-flcirajo, t. j. odobrio. Poljska vlada je Ruskoj naznanila, ka Če bi ta napadnola Besarabijo, štero so zasedli Rumuni, bi ona to smatrala za zrok boja, Poljska i Rumunija mate najmre vojaško pogodbe. Pri volitvaj je Zmagala krsčanska stranka, štera je dobila 117 poslancov. Nemčija. Vlada je odstopila. Vu Kölni so bili veliki nemiri Delavstvo je trgovine oropalo. — Na Bavarskom se je tüdi spremenila Vlada. Italija. Mussolini, min. , predsednik je v svojem jako lepom i zaistino pametnom govori naznáno, da Šče meti red v državi, pogodbe podpisane šče držati, z Jugoslavijov má Italija dobre odnošaje i ka šče Italijo gospodarsko pozdignola — Nemiri, šteri so prle ladali v orsag" so henjali. Bolgarska. Bolgarski minister Stambulovski je obiskao v Belgradi Pašiča i ga oproso na to, naj nato vlada podpira Bolgare na vshodnoj konferenci, ka bi dobili pristanišče pri Egejskom morji Dedeagač. Če to bo, oni do nas podpirali, ka mi dobimo Solun i je mogoča tüdi vojaška zveza med obema državama. Nemčija. Napadnoli so v Passovi nemški vojaki komisijo za razoroženje. Francuski major je dobo kruglo. Gospodarstvo. Cene silja. V Novem Sadi (Ujvidék) so bile sledeče cene: pšenica 1560—1580 K. oves 1030 K, ječmen 1050 K. kukorice 1180 K. Na Vogrskom meter pšenice 10.000 kron. Cena živine. V Zagrebi se se odavali: jünci, bikovje prve vrste 36 K za kilo, drüge vrste po 28 K, tretje vrste po 20 K. na živa vago. Cena mesa v D. Lendavi: govedina 44 K, teletina 60 K, svinsko 72 K, mast 140 K, šunke 120 K. Vrednost penez: 1 dolar 240—244 kron, 1 lira 11.36 kron, češka krona 8 naših kron. Za 1 din. se dobi 35—36 vogrskih kron. Vrednost naše krone v Cürihi vedno spada. 18. nov. je notirala 2.18, 23. nov. samo že 2.05. Pomali ali stalno idemo — nazaj. Ka je sokol? Narodnjaštvo. Sokol je narodno drüštvo. S slovenskov zastavov se (tiči. Pri narodnijslavnostaj nastopa. Narodnoga vladara Sprejma i sprevaja. —Istina je. Naročen je Sokol. Proti pá moremo stati tomi, da Sokol pravi, da je samo on naročen. Kak či drügi ne bi bili narodni! Kak či tisti ne bi mogli Ijübiti domovine, šterim je ta žemlja ne vse: kak či tej ne bi bili pripravljeni ravno tak za domovino delati i se žrtvovali, (aldüvati). Naroden je Sokol. Ka pa je napravo za domovino? Mogoče jij je bilo nekaj med legionari. Ali bili so drűgi tüdi. G je Sokolov resan 20.000 kak sami pravijo, naj ,bi šli 1919 leto na KoroškoI Telko junakov bi gotovo nabito Nemce. Ali ne smo dosta čüli od Sokolskoga junaštva na Koroškoml... No či so pa na Koroškom zamüdili pokazati svoje jimaltvó 1 narodnjaštvo, ešče izda majo priliko pokazati to zdaj na Primorskom. Na noge zato, Sokoli — junaki 1 Pokažite, kak znate braniti domovino, nedužne kmečke dečke biti, to je ne tak žmetno, nad Italjana se Spravite! On nam je dao edno, dajte njemi ví — po našij pravilij — tri nazaj I Dajte njemi tak da bo Rim vido! 20000 vas je, Italjani pa so se že navoHlf vojske, ne 'mogoče, da ga ne bi nabili f I mi vas bomo hvalili. Na same vaše guče pa ne damo dosta. Naroden je Sokol, či pá trbe pa tüdi zai-mirf (zadremlje), Oda sol. 1920. čehi pozvali v Prago naše Sokole 1 svoje > prijatele Italjane, bi Sokoli mogli odgovoriti; Ali Italjani naj nej-dejó v Prago, ali pa mi ne bomo Šli! No, pravili so tak, samo delali so nači. Gda so zvedili, da so Čehi pozvali tüdi Italjane, so primorskl begunci poslali »Slovenci* to pismo. Odprto pitanje Jugoslovanskomi sokolskomi savezi! »Slovenski Narod" od lS. juaija, 1920. poroča: .Italijanska delegacija na vsesokolskom zleti v Pragi je scstatlena tak: za vlad* senator Ruflni, zastopnik zvünešnjega ministerstva, 1 general s 4 častniki za narodno obrambo, državni zakladni tajnik AngelH, 4 delcgatje za senat i lastna delegacija naučnoga ministerstva Rim zastopa tajnik oddelka za unrttnost Rossedi, 1 zastopnik novin, literarne kroge Puzzoiini i Za-notti, pride tüdi bivši minister Bazzilai." — Ta novica bo prijela Jugoslovanske kroge jáke teško pri srci. I toga zleta se bo udelcžs tüdi Jugoslovanski Sokol, da bo navzoči, gda se Italija i češki narod bratja. Gde je svetost vaši]' načel? Gde je narodno mišlenje Sokola? da se droži z našim najvekšim sovražnikom? Na Jugoslovansko sokolstvo spadne zamazek narodnoga greha, šteri se ne da zbrisati. Itd. Nato je .Slovenski Narod" odgovoro: Sokolski zlct v Pragi i odgovori Ar čüjemo, da se Sokolskoga zleta v Pragi vdeležijo ledi Italijani, je starešinstvo Sokolskoga Saveza SHS zahtevalo že v meseci marci 1920. od poslanca Češke Obče Sokolske, naj pove, ka je istine na ten. Poslance Č.O.S. brat Štepanek je svetlo povedao, da je dobo zapoved od Č.O.S., naj napravijo češki Sokoli vse to, ka želijo Jugoslovani. Naš odgovor je bio razumijo i sme zahtevali, da [taljanov ne smejo 'pozvati, ar nüči Jugoslovansko sokolstvo pri izleti ne bo. Ar je Je do odhoda v Prago šumo ešče dva dni i či v tom časi ne pride odgovor Č.O.S, se nešterni Jugoslovanski Sokoli odpelajo v Prago, — ar je mogoče, da to ne vse istina — more pa včasi zapüstiti Prago i se le ene udeloliti, či Si Italjani tüdi tam bili. Vsim povem«, da oi toga niti najmenje ne odstopimo i da mislimo, da bi bio to, či bi Sokoli nastopil! pred Italjani, najvekši norodnl grehi — Starelisetve Sokolskoga Saveza SHS. Te guč Sokol ev ee jako lepo Čij*. lei: pa so Sokoli bili v Pragi a temi nülimi najvekšim! sovražniki pri sküpnoj slavnostnoj večerji, čiprav so pred eelim svetom povedali, da toga se bodo napravili. Kak bi kričali i bi so z nas norca delali, da smo Izdajala! naroda, či bi mi napravili takšo narodno spako! Naroden je Sokol. Poleg toga pa se ves aadflt pogaija v tiste,literi so iobrl ntredajski a se vüpajo elée pokárati, de se kristjani. Svoje peroti pa ponižno povest pred tistini, šterim je narodnost i vlra deveta briga, same či so slobodnosiislesi! Poleg Sokolov i Orlov majo najme tüdi demokratje avojo telovadno orgaaizacijo »Slobodo.* človek bi isto priča-kavao, da Sokoli ne bodo mogli gledati tüdi te socialdemokratske organizaeije, kak ne morejo prenašati Orlov, nego njim bodo napovedali boj kak Orlom: „Mi Sokoli vodimo z njimi bojí Mi smo ž njimi ne meli, ne smemo meti i neščemo meti nikše zveze." Tü bi bilo nasprotstva iz narodne strani resan na mesti. Sokoli pravijo, da oni najrajli majo svoj samá, socialisti so pa za Jugoslavijo niti ednoga podpisa ne šteli dati i so na Koroškom glasovali sa Avstrijo — so late resan pravi izdajalci domovine! Človek bi zato mislo, da kak sovražijo Orla, bede Sokoli tüdi i še bole sovražili to socialdemok-ratsko organizacijo, i de mogli praviti: »Vsaki Sokol dela velko Izdajstvo tak proti Sokoli kak proti narodnoj reči, Či ne odbije soeialdemok-ratskij telovadcov 1“ Ali či tak mislite, Prekmurci, te ne poznate tej sokolska ftlčkovl čtite 1 se čüdite I Najoprvim: »Sokolska drüžtva ne sprejmejo za svoje kotriga tistij, šteri so v krščanski! drüštvij. Potem pa date: »Delavska telovadna drűitva (soeijal-demokratska) nasprotüje]!) sokolskim drüštvom'. Tisti pa, šteri so v kakšij socijaldemokratsklj vrstaj pa se itak tak lehko sprejeti v naše (sokolske) vrste, kak vsakši drügi, ki po mišlenji k nam spada. Mi/mamo, da se sokolska i delavska telovadia drüitva ronreje prijateljske razmiti eden drűgoga i priporočamo vsem članom, naj se spoítüjejo v svojem delovanji t naj eden drűgoga branijo pred napadi od skali nasprotna drüštev. Vsi mamo vednake praviee, da slobodno razglašam# evejc navuke, da zavüpamo vsakšo probo, da bi Ite šteo drügomi kratiti pravico slobodnoga mišlenja i dclanjs. Neščemo se pobijati, ščemo pa delati eden poleg drügoga v misli, da v deli za obstoj republike i v deli za telovne i naturno vzgojo mamo vednake cile. .Sokol (Glasilo Slov. Sok. Zveze.) L letnik stran 125.” »Sokolsko stališče de de-lavokij (eocisldemokratskij) drüštev nej ne be niti dopadajöče niti sovražno, zato sr drtge misli i inačiši sili se dnesdén ne morejo Odpraviti več s polenom (prenoljov) i silov'* (»Slovenski Sokol VI. Str. 35.) Što ne občüdüje tű kak malo Sokol zna 1 kak jako je gizdavi Gledajte: Vsaki Sokol napravi velko Izdajstvo proti narodi, či se odbije narodnoga Orla. Nikaj pa ne greši proti narodni stvári, -či Se pajdaši z nenarodnimi narodno ~- izdajalskim socialistomI — 4 NOVINE 26. novembra 1922. Dale: Inačiše misli, nasprotne navuke i cile proti nenarodnim socialistom ne zatira s poleni (prekoli) I Silov, nego so njemi ešče tei nena-rodni socijalisti jako „na veselje;" pri narodnoj Orli} pa načiše misli i cilo, kak je on' ma, s polom j silov pobija! .** 1 Ste ga vidili, kakši narodni junak je Sokol ? Znate ka se to pravi? Stem je Sokol pokazao, da je njemi narod deveta briga, ti trbe le kaj proti vöri napraviti! Z drügimi rečmi: Sokol bole sovraži krščanstvo, kak po ljübi svoj narod. Krlčanskomi drűštvi iti proti, či tüdi je narodna z nolom — z izdajalci domovine se pa pajdaši I Stem je Sokol pokazao, daje njemi najvekši cio: sovražiti krščanstvo, človeka oropati dole, vöre i nebes, obolevati meso, človeka pomisli do name stvari. Vse drügo, tüdi narod je deleč Odzaja pred Sokolom. Povejte, Sokoli, či to ne istine! Ali Sokol je Itak naroden, toga njemi níšče ncmrc tajiti.-Ali ka je to njegovo narodno delo? Kelko je nam znano, same telko dela za narod, da napravi včasi kakšo narodno veselico. Tej veselic pa le mamo Slovenci telko, da se bomo skoro v njij zadtišili. Naša domovina ma samo več sovražtva i kreganja kak veselic. To pravijo valati šli, šteri zaistino ljübijo slovenski narod, kakšešte stranke sol —Kakše pa je narodno delo Sokolov na tej veselicaj? Poleg telovadbe pijejo i Plešejo celo noč do zajtra. 18. julija so meli veselico v Št. Vidi pri Ljubljani. Ráno zjütraj na drügi den so vsi pijani se prsmetcvaji po ljubljanskij vulicaj domo. Što je zato čuk, či ne tisti, Štori kriči cele noči!?.,. Sküp pravijo vse: dečke, dekle 1 deco — na-ralčaj, da je prle navčijo na njüvo narodno delo: piti i jesti. Na tej veselicaj itak nega nikaj drügoga narodnoga kak zastave. To so ne narodne, nego nenarodne (neprilične) veselice I Na takšoj narodnoj veselici 11. julija 1920. 1. v R. so se dečki tak zbili, 'da bi eden skoro vmro. Drügi den po veselici so žandarje hodili po vesi i okolici i so iskali raibijačs. Zbrali so se vjtfip lahkošiví ljüdje ii bliinje i daljne ekolice vsake vrste socialisti i komunlsti i drügi, šterim je za narod nikša briga ne. Samo da je pijača i ples. Tek so bili shrani vsi vkflp pri vini. Ráčunalo se je, da so te zapili 22.000 koron. Či se bo za narod tak delalo, bo narodi hitro — konce. Ostalo bo samo same nekaj bogati} krčmarov i nekaj mužikašov, šteri do Igrali mrtvečo pesem — mrtvom! narodi. 15. avgusta 1920. smo meli lepo priliko viditi sokolsko veselico v T.., Igra, krpanje je bilo celo noč. Lepi pari so ar držali eden drügoga za roko ali okoli pasa, i so tožili na vse strani j,*1'.*. Zütra okoli 6 vöre so se vračali dekle v národnoj nosi proti domi, vse mršave. Na štacijoni so biti takši kak pijanci: Z kantami i kupicami so hodili po cesti i pijani šo ešče ponüvali pijačo, mužikaši so sedeli nstli i so tak igrali. Kak se vidi, so vse sokolske veselice vednake: cele noči »delajo sa narod." Pitanje je, što da tem ljüdem pravico cele noši kričati i piti 1 Žandarje, Istina preganjajo pijance i po-nočnjake. Ali trbej si mati pomagati. Oblači se v sokolsko Uniforme i vsakša' Okrajna oblast ti bo z. velkov ponižnostjov dovolila celo noč pijančivali, ar Sokoli — delajo za narcd. Ar.se pa veselice ponavljajo vsako npdejo, ao bo napravilo za narod jako-jakö dosta nerednosti. Za .narodno" pijanstvo sí bo Sokol dosta zaslüžo. Ali piti i plesati — takše neredno delo so znali Slovenci že davno, davno pred Sokoli. Kak či na Slavonskom, ne bi bil® pljanstva še zadosta, se je moglo ustanoviti ešče posebno drüžtvo, najti si lepo Ime i uniformo. Pri vsej pametni) IjÜdej, šteri narod zaistino ljübijo, se zove taki« narodno delo: narod kvariti 1 mladino zapelavati. Dečki i dekle, štere se dajo pijači i plesi, so več ne za nikše dobro delo. Za takše »národno" delo se vam domovina lepo zahvali, .Sokoli. Drügoga domovina nema od vas, kak samo nekaj naraičaja — pijancov — to pa ne Čüdno, Vej je pa tak lepa rprilika t... Modri liberalci sami pravijo, da bodo Sokoli mladino pokvarili. . v Ka se tiče Sokolic, moremo povedati, da je njüva obleka ne samo, preveč kratka, da se je ne spodobi nositi, nego ka je gladno,.; dekle v takšoj drüžbi zgübi to, ka 1 jo najbolj diči: Žensko nežnost I sramcŽljivost.. (Dale) Na odajo nova, popolnoma nova HARMONIKA na tri vrste, dvakrat glašena z Helikonbasi. Trpežno ino solidno vönapravljena v najlepšoj izpeljavi z šikom. Vse falinge čista. Franc Škerlec posestnik v Vičancih pošta Velika Nedelja. (Slovenija) Singer-mašini za šivanje. Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje v trgovini BRATA BRUMEN MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije) Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York. Velika zaloga gotovih kufrnih KOTLOV za žganje žganice zdelani v lastnoj delavnici po najpopolnešoj minti V. WEISS Varaždin Uska ulica 5. ali Gajeva ulica 6. Podpirajte Novine! Proda se posestvo obstoječe iz 2 i pol plüga gošče, 3 plüge drüge zemlje z delnim gospodarskim poslopjom. Cena cilo nizka. Pojasnila dá Slovenska banka podrüžnica Dolnja Lendava, gde se dobi lehko tüdi posojilo na küpčijo. Dr. Sedlaček okrožni zdravnik se je stalno naselo v Radincih in ordinira dnevno v hiši g. Jurkoviča. Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET Maribor, Aleksandrova cesta 57. Telefon štev 88. Oda se krasno posestvo obstoječe iz 6 starih plügov, lepih goric, loga, polja pa z vsemi premičninami. Zglasiti se takoj pri trgovci g. ŠTIMEC na Sr. Bistrici. Gosposko posestvo. Na Spodnjem Štajarskom, približno 56 ha. gošče, 48ha. njiv in travnikov se proda. Na posestvi, štero leži poleg okrajne ceste, pet minut od maloga mesta i deset minut od kolodvora, stoji lepo gosposko poslopje z gospodarskimi poslopji, z ogradom i sadonosnikom, z tremi najemniškimi poslopji i gostilnov. Zemljišče je prvovrstno, del gošče dober za sekanje, na razpolago je tüdi vodna moč, približno 20 konjskih sil, ki se dá lehko izrabiti. Morebitni interesenti se blagovolijo obrniti na drja. E. SCHWARZA, lekarnarja v LOTMERKI. Naznanilo! Vsem cenj. odjemalcom dava na znanje, da se preseliva s 1. decembrom t. l. iz dozdajšnje trgovine v novo hišo pri cerkvi v Dol. Lendavi i prosiva cenj. občinstvo tüdi nadalje ešče za zavüpanje, štero sva dozdaj vživala v najinoj trgovini (v hiši klobučara Eckera). — Potrüdila se bodeva tüdi v novoj trgovini podvoriti najbolje i po najnišiših dnevnih cenah z vsem manufakturnim blagom kak: štofe za moške i ženske obleke, obleke za snehe, moške cajge, cefire, belo i žuto platno, barhente, robce i sploh vso manufakturno in drobno blago. Se priporočata prle FRANC BEDIČ i DR. BEDIČ & KAC trgovina z manofakturo v Dolnji Lendavi. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava