Zakaj moramo delati za enotno organizacijo vsega dri. uradniitva? Spomenica UJU, poitne organizecije In sekcije flnanč«e kontrole, iznešena na obinem zboru Zveze dri. nameštencev v Sioveniji dne 25. septembra 1927. Opredelitev stališča napram javnosti. Odbor Zveze, ki bo sestavljen na teh principih 'in na zavesti poedinih skupin, da so le del velike enotne stroke, bo resnični predstavnik vseh državnih uslužbcncev in nosilec ideje vzajemnosti vsega državnega uslužbenstva na trdni bazi najtesnejše in najširše solidarnosti. Zavedati se mora velike vloge in na* loge, ki jo ima do javnega življenja sploh, ker stojimo pred velikimi cilji ozdravljenja naših javnih razmer, pri katerih pripada organizaciji državnih uslužbencev velika in važnu naloga. Zavedati se moramo, da nas vodi k ozdravljenju današnjih razmer edino pravo staVšče moderne demokracije, ki bo poleg političnega parlamentarizma !' upoštevala tudi mišljenje strokovnih korporacij in ors ganizacij in da nas vsaka druga pot vodi v nadaljnjo neizbežno pogubo. iz tega vidika se dobro zavedamo, da sc- zdiave organizacije vseh strok držav^ r.ega uslužbenstva pravi blagoslov za narod in državo, zato jih mora vsa poštena javs nctst r.aiavnost pozdravljati: in podpiratj. Iz tv. notranje zavesti 'in p.otrebe hočemo pospešiti utrditev strokovndh organizacij državnega uslužbenstva, ne samo v svrho maiterialne borbe, ampak tudi v svrho po* vzdige poedinih strok državne uprave in stpokovnega dela v prid celokuprii družbi. Ta idejni temelj daje vsem strakovnira organizacijam visoko vrednost za javno življenje, narod in državo, tako da jim rav.no zaradi tega idejnega temelja nihče ne more oporekati nadonalnega in držav« nega pomena. Edino nestrankarske stanov« sko strokovne organazacije so sposabne s svojo privatno iniciativo in notranjo silo iztrebiti tudi vso korupcijo in partizanstvo iz posameznih strok državne uprave in ozdraviti današnje razmere tega zla. K skupnosti in v enotno fronto nas pa silijo tudi druge okolščine. Ne smemo namreč prezreti in si prikrivati specialno v naši agrarni državi seljaškega pokreta, ki se danes pojavlja še v tej ali oni .obliki in ki mu ne odrekamo upravičenosti in tudi ne bodočnosti. Ne moremo pa prezreti ravno njegove nenaklonjenosti do uradniških vprašanj in moramo s tem dejstvom raču* nati. Zato smatramo za nujno potrebno enotno organizacijo vsega državnega uslužs benstva v državi, in sicer ne zato, da bi se spusljlla v borbo s seljaškim pokretom, ker je to nepotrebno marveč zato, da mu bo tvorila le protiutež glede upravičenih zas htev uradniškega vprašanja ter s svojim delom dokazala, da so naša stremljenja in naše delo v tesnem skladu z interesi naro« da in vseh njegavih slojev. Zato hočemo delovati tudi proti vsem silam, ki odtegu* jejo danes državnega uslužbenca od te smeri !in z vso silo delovati za njega osa= mosvojitev glede pravcev v javnem živ* ljenju. Strokovno in stanorvsko organlzovanje vseh strok državnega uslužbenstva je torej nujna potreba glede na perspektive in na* loge, ki nas čakajo v bodočnosti; ravno tako je pa nujno potrebna enotna organis zacija vseh strok državnega uslužbenstva v državi v svrho obrambe pravnih in ma« terialno > eksistenčnih zahtev državnega uslužbenstva ter drugih ciljev, ki jih ima* mo in ki nas nujno silijo k vzajemnemu "tielu. Istotako smatramo za nujno potrebno, da pripravijo na teh osnovah konsolidliras ne organizacije tla za kootperacijo držav« nega uslužbenstva s privatnimi javnimi nas meščenci ter s sloji istega socialnega razs reda v svrho obrambe skupnih socialnih interesov. Opredelitev stališča do Glavnega Saveza. Pozivamo Glavni Savez državnih nas meščencev kraljevine SHS v Beogradu, da čvrsta in sistematično nadaljuje na okre« pitv.i centralne organizacije državnih (na= meščcncev na osnovi zaključkov in statu* tov, sprejetih ,na kongresu v Zagrebu me* scca decembra 1926. Vodstvo Glavnega Saveza naj polaga osobito pažnjo na to, da se 'vse določbe Saveznih statutov striktno izvajajo in pod nobenim pogojem ne kršijo ali obideja. Glavni Savez mora biti kulminacija vseh moralnih sil državnih nameščencev v naši državi, odkoder mora izhajati neusah* Ijtiva inidiativa vsemu >)rganizačnemu po= kretu. Ta pokret pa mora obvladati glavne elemente, ki dajejo življensko zmožnost, upravičenost in sposobnost vsakemu jav« nemu udejstvovanju, zlasti v demokratični 'in parlamentarni državi. Kot take elemente smatramo: 1. Stas navsko=strokovno borbo, kti naj združuje na temelju s*tanovsko=razredne ideologije, zavesti in solidarnosti vse državne name« ščence v enotno in sistematično urejenih ter upravljanih organizačnih edinlcah, a pri tem naj izloča iz svojega in državnoeuprava nega telesa vse, kar je gnilo, sebično, ne< moralno, koruptno in brez čuta za kolek=> tivnost. 2. Socialnoaekonomsko borbo, ki naj iz« vede gospodarsko osamosvojitev državnih nameščencev potom lastnih socialnosekoa nomskih ustanov, zadrug itd., ki jih je isto» tako treba postaviti na enotni sistem, zdrus žiti vso njihovo moč čn jo zavestno ter smotreno podrediti svrham skupne organi« zacije. 3. Politično udejstvovanje, ki naj iz« vede emancipacijo državnih nameščencev v tej smeri, da jih kot stan, ki ima služiti edinole narodu in državi imajoč pred očmi samo objektivnost zakonov, osvobodi in dvigne nad vse zablode dnevnih političnos strankarskih trenj in strast.. Disciplinirano organizirani državni nameščenci naj naslo« ne svoje intelektualne, moralne in materi« alne sile tudi v političnem pogledu na ides ologijo svoje stanavskodstrokovne organis zacije, da bo mogla uveljaviti svoje sile tudi na političnih 'in parlamentarnih tleh, ki so v parlamentarnih državah edino tori« šče, kjer morejo posamezni sloji naroda uspešno uveljavljati svoje moči in zahteve. Opredelitev stališča napram Zvezi državnih uslužbencev v Sloveniji. Zvezi državnih nameščencev za Slove*' nijo je uspelo dvigniti v tem kratkem času' od njenega zadnjega občnega zbara število svojega članstva na tako dostojno število, da si izdela danes lahko že tudi delovni program v gorenjih pravcih, ker ima za ta* ko delo že primerno armado za seboj. Za nujno potrebno pa smatramo, da izvede tudi ostali delovni program, ki si ga je začrtalo že za prošlo poslovno dobo, to je, da s svojim vplivom izvede predvsem zedinjenje različnih majhnih in razčlenje* nih organizacij istih ali sorodnih strok v večje celote (kakor smo to naznačili z gru^ pacijo organizacij in društev v I. točki te spomenice); da takoj osnuje in organiizira svojo stalno pisarno; da izvede reoTganiza* cijo organizačnega tiska ter stavi v svoj delovni program tudi pospeševanje social= nosgospodarskih ustanov pri poedinih stro^ kah, oziroma jih osnuje sama za one stroke in društva, ki takih ustanov še (nimajo. To spomenico, ki naj bi bila osnova za delovanje bodočega odbora Zveze, ka^ terega bodo v tem pravcu podpirale podpU sane dn v to svrho koalirane organizacije tudi z detajliranimi predlogi in z vsemi svojimi močmi, stavljamo današnjemu ob= čnemu zboru v osvojitev, ker smo uverjeni, da služi naša Zveza le na osnovi teh smers riic koristim svojega celokupnega članstva ter narodnega državnega in javnega žrvlje* nja sploh. V Ljubljani, dne 25. septembra 1927. Za Udruženje jugoslovenskih učiteljev — Poverjeništvo Ljubljana: A. Skulj s. r., t. č. predsednik. Kobal s. r., t. č. tajnik. Za Oblastno organizacijo poštnih, telegrafskh in telefonskih uslužbencev v Ljubljani: Jos. Čampa s. r., t. č. predsednik. J. Ferluga s. r., t. č. tajnik. Za Sekcijo Saveza finančne kontrole v Ljubljani: D. Ozimič s. r., t. č. predsednik. Marinko s. r., t. č. tajnik.