"PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
ST. — NO. 1594. I"*w «	«•"«. «. im. « «. mi m. « umu, i« . .u> n. «« ■> mp. « hm
wra
CHICAGO, ILL., 30. MA1CA (March 30), 1938.
'm
LETO—VOL. XXXIII.
ŠPANIJA ŽRTEV RAZREDNIH INTERESOV
REAKCIJA FRANCIJI V ZVEZI
V ANGLIJI IN BOLJ IN BOLJ S FAŠIZMOM
Katoliška cerkev ponuja svoj vpliv in moč Hitlerju in Mussoliniju
Nemčija in Italija smeta intervenirati v Španiji — ampak Francija — bognedaj!
AnglpSki premier Cha m her-i reakcija v Franeiji, ki je vzlic
lain se hoče pobotati s fašističnimi deželami. Igra mu uspeva — v korist fašizma kajpada. Anglija ne bo koncem konca z njegovo politiko ničesar pridobila. Angleži (to-riji) so kramarji in "glihajo". Naj propade demokratična španska republika, naj gre Čehoslovaška k vragu — samo da angleški kramarji nič ne izgube. A se motijo kot še nikoli v Zgodovini angleških imperialističnih mešetarjev. Anglija pada in pada zato, ker je njen imperializem zastaran in ga hoče nadomestiti ^modeTtni" Mussolinijev - Hitlerjev imperializem v Evropi in v Afriki in japonski v Aziji.
Demokracija in privatni interesi
Anglija je demokratična dežela. Ni pa v večini naklonjena delavski demokraciji. Njena sedanja vlada je ena najbolj reakcionarnih — to je — najbolj kapitalističnih v zgodovini Velike Britanije.
Angleška delavska stranka je sicer mogočna sila, toda do-zdaj še ni bila kos lisjakom, ki varajo angleško ljudstvo pod eno ali drugo masko. Tpriji so mojstri v mešetarenju in vrh-tega so tradicionalni gospodarji bogastev dežel, ki jih na zemljevidu označujemo za Veliko Britanijo. Anglija je danes pod absoiutno vlado re-akcionarjev, katerim je vsako delavsko gibanje, pa naj bo še tako demokratično, zoprno.
Anglija izdala Španijo
Prav zato je mogel general Franco podvzeti "zmagovito" ofenzivo proti loja listom. Toda zmagala je An!?lija — n«
ljudski fronti vrhovna sila v republiki, nočeta demokracije, ako se demokracija suka v korist ljudstvu in proti kapitalizmu! Zato so toriji v Angliji in francoske konservativne stranke za sprijaznjenje s fašizmom pod kakršno koli firmo.
44
MOTORIZIRANE" ZMAGE V ŠPANIJI
Muatolini j« »a urgiranj« •ngUik« »Ur« n«Javno is j« vil. kako in kaj o Italijan.kik "prostovoljcih" ▼ Španiji. Pozval bo nazaj vi« svoje vojak« ("proatavljc«') — toda a« praj dokl«r Fraaco na zma«a Premier Neville Chamberlain je baje pristal v ta pogoj in tako je ipanska republika irlvo-— * Pri<J angleškemu imperializmu, ki se noi in dan ponaša s demokracijo
vržene v
* * nic
ska Anglija je dopustila, da so Italijani in Nemci vršili njen boj, ona 'pa bo žela sadove. In če jih ne bo, ne bo to krivda torijev, ampak zgodovinskega razvoja, ki gre in bo Sel preko njih. Angleška torijska vlada je skozi dvajset mesecev civilne vojne v Španiji dopuščala in insistirala taktiko "ne-vmešavanja". Kar je pomenilo: demokratične države ne smejo pomagati demokratični španski vladi. Ampak fašistom v Španiji naj pomagata Italija in Nemčija kolikor hočeta. Ne angleška torijska vlada, ne
Obljube,
Dokler je bila Francija vladarica Evrope, je obljubljala kar je kdo hotel. Na primer, čehoslovaški neodvisnost in o-brambo. Zdaj pa, ko bi češka res rabila pomoč, so proti vstopu Francije v obrambo Če-hoslovaške celo mnoge fran-delavske organizacije. Naravno, vsakdo ljubi svoje življenje.
V Angliji je premier Chamberlain izjavil, da mu ne bo ljubo, ako si Hitler kmalu ne nasiti, ampak če bo njegov a-petit tolikšen, da poseže tudi po čehoslovaški, bo Angttja stala ob strani. Zdaj so pač drugi časi, je dejal.
Z AMERIŠKE DELAVSKE FRONTE
Francija '
Edina velesila
krizi
Socialistična stranka v Illi^vom omenili, da so boji med noisu sodeluje z unijami ka- AFL in CIO pojenjali. Prego-tere so v akciji za ustanovitev ivor pravi: "Ne hvali dneva delavske stranke. Na dne 4. pred večerom". V tej rubriki aprila sklicuje v Chicagu ve- smo ga hvalili predčasno, lik shod. (Podrobnosti so v do- Boj med CIO in AFL se nada-P®u.)	Ijuje na vseh mogočih fron-
--|tah, dasi no tako ostro kakor
Unija klobučan<kih delav- lansko jesen. Ampak je ljut cev in delavk, v kateri je par boj in mu bo delavstvo mora-tisoč Slovencev, je pričela le- lo storiti konec.
tos izdajati svoje glasilo "The j	-
Hat Worker". Uradno ime te unije je United Hatters, Cap and Mil!inery Workers International Union. Njen glavni predsednik je Max Zaritsky.
Amprttkf "toriji" so
Delavski posredovalni od bor zvezne vlade je danes \ew Yorku
glavna tarča napadov deloda-	_
jalcev. Na kongres so bogataši storili tako mogočen pritisk, da bo čudež, če bo takozvana pod-1 Wagnerjeva postava
Gmotna pomoč španskemu delavstvu nujno potrebna
Odbor intemacionaie strokovnih unij apelira na delavstvo vsega sveta, da naj v sedanji težki krizi znova prisko^ či na pomoč ljudstvu v Španiji. Dve tretjini Španije je uničene. Bolnišnice so polne. Primanjkuje zdravil, hrane in obleke. V Zed. dr'avah zbira prispevke v »pomoč lojalistom Trade Union Relief for Spain, čigar blagajnik je David Du-binsky. Dubinskijev odbor se je apelu intemacionaie takoj odzval in se pismeno obrnil na vse unije in delavsko časopisje za sodelovanje, kajti treba je zbrati kolikor največ mogoče v čim krajšem času. Namen o-menjenega odbora je spraviti v Zed. državah skupaj najmanj 50,000 dolarjev.
Pomoč španskim delavcem bo potrebna še dolgo neglede kakšen bo končni izid civilne vojne. Treba bo skrbeti za tisoče sirot, pomagati političnim beguncem iz fašističnega dela ftnanije in ob enem financirati borbo proti fašizmu, ki se bo nadaljevala v vsakem slučiju.
Pošljite prispevke na urad JSZ, 2301 So. LawndaV Ave. Tajnik Chas. Pogorel jih izkazuje v Proletarcu. Vse poslane vsote so oddane do centa Dubinskijevemu odboru v
deportiranje vseh delavskih a-r ... gitatorjev; ki , niso ameriški . . i , . , . * Evropi, ki državljani. Večinoma so pri-bi lahko res kaj storila za de- zadet[ Angleži iz Kanade in
mokracijo, je Francija. Toda je na znotraj tako razdvojena, da meji na civilno vojno, kakršno preživlja nad dvajset mesecev Španija. Vse reakcionarne stranke v Franciji, in torijska stranka v Angliji podpirajo Hitlerja, MussOlinija in
Armada španskih lojalistov
„„ .. .. ..	, , - ---------- -------- koncem je $tela ob zadnji fašistični o-
vzeli silovito propagando za konca za delavce imela sploh fenzm 650,000 mož. Fašisti-
kako vrednost.	£na je bila ob pričetku velike
ofenzive nekoliko manjša, to-V nedeljo 10. aprila bo v da ima prednost vsled najno-dvorani SNPJ v Chicagu pri- vejših tehničnih pripomočkov, reditev pevskega zbora "Sa- dobrega topništva in velikega va". Polovica prebitka jrre v števila vojnih aeroplanov,
"Klero-fašizem" v Avstriji izkopa
grob samemu sebi
_ •
Atentator Dollfussa proglašen za nacijskega svetnika.—Morilci socialističnih delavcev si pomagajo "na drugi svet" s samomori. — "Božji
mlini meljejo..
Februarja 1934 so avstrijski klerikalci na pobudo Mus-solinija in svete stolice z oboroženo močjo strmoglavili avstrijsko republiko in pobili ter ranili tisoče socialistov, ki so jo branili
Mussolini je zmagal nad avstrijskimi socialisti in tudi papež se je neizmerno veselil odločno katoliške države z odločno katoliško vlado ... •
Socialni teoretičar Otto Bauer je takrat prerokoval, da si je avstrijski klerikalizem svojim brutalnim napadom na socialistično delavstvo izkopal grob samemu sebi.
Komaj štiri leta je tega — m avstrijski klerikalni-Musso-linijev fašizem je zagreben. Nadomestil ga je Hitlerjev na-cijski fašizem. Morilci, ki so
- 9 #	_ leta 1934 s tako ognjevitostjo
Lojahstična armada	ln metali
. J .......... njihove voditelje v
Avstralije. Njihov edini zločin je, da so izvežbani organizatorji za unije.
Zadnjič smo pod tem naslo-
bi pokazala vsaj malo odpo-
in
pa Mussolini in Hitler. Torij-4zahtevalo, da se naj s to farso
generala Franca. Ne direktno,'ra, da bi dala svojim katoliškim bratom in sestram v tretjem rajhu nekoliko poguma, je kapitulirala na celi črti. Nam pri Proletarcu kajpada ni žal radi tega. Od cerkve nič ne pričakujemo in ji nič ne zaupamo. Bila je dekla gospo-dujočim in jim hlapčuje danes še celo bolj kakor nekoč. Avstrija je priča.
ampak tako, da Italija Nemčija lahko nemoteno počneta kar hočeta. Italija ima v Španiji veliko armado. Francija pa vztraja pri taktiki ne-vmešavanja. Zdaj, ko. je delavstvo v Franciji na vso moč
V nedeljo 10. aprila
KONCERT
a vir
in prireditev v korist
delavskih borcev v Španiji
Kje? V Chicagu, v dvorani SNPJ.
neha, pa je zaipretil Mussolini: "Samo poskusite, pa boste v vojni!" Francija se je ustrašila, ker ji Anglija v takem boju ne bi hotela pomagati, sama pa se zaveda, da ni kos italijansko-nemški premoči. A to ni vse: Francija je razdvojena, kot že omenjeno. Ves njen kapitalizem je za zavezništvo s Hitlerjem rajše kot s sovjetsko Unijo. In slednja je tudi v notranji krizi.
Tragična vloga katoliške cerkve
V tem metežu je vrgla naj-tragičnejšo karto katoliška cerkev v Avstriji. Namesto da več ne boji.
In delavsko gibanje?
Da, ako se cerkev ne brani, kaj pa delavsko gibanje?
V Avstriji, v Nemčiji in v Italiji je cerkev pomagala streti delavsko gibanje in je v ta namen odobrila najbrutal-
prid lojalistom v Španiji.
Okrožna organizacija Prosvetne matice in JSZ za Illinois in Wisconsin bo imela zborovanje v nedeljo 1. maja v Milvvaukeeju. V zapadni Pcnnsylvaniji se je vršilo prosi o nedeljo v naselbini Stra-bane. Poroča no bo o nji v »prihodnji številki.
Izganjanje novi narjev
Najslabša me*ta za poročevalce tujih •lintov so Berlin, Rim, Moskva in zdaj tudi Dunaj. V Moskvi je bila po zadnji obravnavi proti starim bolj-ševikom aretirana članica po-
katerimi jo ves čas civilne vojne zalagajo Nemčija, Italija in Portugalska.
. Revne kmetije
Na Hrvatskem (savska banovina) ima 75 odstotkov kmetov samo po pet hektarjev zemlje vsaki, ali 40 odstotkov od skupne površine obdelane zemlje; ostalih 25 odstotkov posestnikov pa ima 60 odstotkov od skupne površine obdelane zemlje.
nejša sredstva. Delavsko giba- nočevalske službe nevvyorške-nje v omenjenih treh državah ga dnevnika "Times". Dunaj-
je bilo strto in nato je prišla cerkev na vrsto. Cerkev je med tem postala dekla, a de-'avsko gibanje kljuje i t groba in ves mednarodni fašizem je v strahu pred njim. Cerkve se
ski poročevalec istega dnevnika je bil po Hitlerjevem puču obveščen, da naj mesto čimprej zapusti. Iz Rima je bil izgnan ogrski novinar Imre Ba-
Rappaport izstopil iz komunistične stranke
Charles Raippaport, eden glavnih ustanoviteljev komunistične stranke v Franciji, sloviti komunistični teoretičar in pariški poročevalec komunističnega dnevnika "Izvestja" v Moskvi, je nedavno izjavil, da v očigled moskovskih masnih obravnav in eksekucij ne more več ostati Član komunistične stranke. Obsodil je Stalinove "masakre" boljševiškfh vete-
rez, češ, da s« njegova poroči- ranov in obravnave proti njim la kvarna Italiji.	ie označil za "farso".
Avstrijski k le r i kal izem v najumazanejši vlogi
Avstrijski klerikalci strelja-1vi. "Vsi vi ste moji otroci," jim ,dil in župniki so se čudili. Am
jo socialiste. — Kardinal Innitzer blagoslavlja morilce. (1934.) Bivša cesarica Cita in njen sin Oto sta »pri kardinalu. (1935.) Oba blagoslovi in jima zagotovi, da bo storil, kolikor je v božjih rokah, da pride njen sin Oto na prestol svojih dedov. — Jugoslovanski kralj Aleksander je umorjen. Innitzer povabi k sebi Hrvate in jim pripoveduje, da je njihovo pravo mesto samo v starodavni avstro-ogrski očetnja-
je dejal. Isti kardinal je pod kanclerjem šušnikom (1936-37) najostreje kritiziral Hitlerja in njegov paganizem. "Samostojna Avstrija je trdnjava katoličanstva med nemškim ljudstvom," je vzklikal.
Končno je Hitler le prilezel v Avstrijo. Ne, ni prilezel, udri je vanjo.
In kardinal Innitzer, kaj je on storil?
"Hitler prihaja v svojo rojstno deželo. Zvonite mu z vsemi zvonovi!" Sušnik se je ču-
pak kardinal je kardinal! Zvonovi so brenkali kolikor jim je dopuščal zvok.
Hitler je odšel iz Avstrije.
Kardinal Innitzer pa je ukazal: "Zdaj smo vsi Nemci!
fifcrije
skupna domovina. V skupnosti bomo izčistili pleme .. In bodimo hvaležni Bogu, da je nam dal Hitlerja, ki je glavni steber borbe proti brezver-stvu .. '	-—.
Mnogi v Avstriji se čudijo. Ampak 10. aprila bodo vsi volili, kakor jim je naročil kardinal Innitzer. Saj drugače sploh glasovati ne morejo.
Marsikdo v Avstriji se vprašuje: Ali je Innitzer spremenil svojo vero preko noči, ali
ja, češ, prikupil se ti 'bom, da boš pustil moj biznis v miru.
Vsekakor, tako ali tako, avstrijski klerikalizem odigrava zdaj svojo drugo najbolj umazano vlogo v svoji zgodovini.
njihove voditelje v ječo, ali jih poeiljali na vislice, se danes lahko vesele — če jim je ljubo, svoje zmote. Ne vsi, kajti nekateri so že izvršili samomor.. Med njimi major Emil Fey, ki je bil pod Dollfussom fašistični minister obrambe. On je bil glavni poveljnik avstrijskih čet in prostovoljcev, katerim je ukazal februarja 1934 navaliti na socialistično delavstvo.
Marca to leto — štiri leta pozneje — je v Avstriji Hitlerjev fašizem prijel za vrat avstrijski klero-fašizem in ga zadavil. Major Emil Fey je nekaj dni pozneje ubil ženo in otroka m nato še samega sebe. Tako je končal krvnik, ki se je pred štirimi leti bahal, da je
Major Fey ni edini katoliški avstrijski fašist, ki si je pomagal na drugi svet s samomorom. Je pa edini mad njimi, ki je vzel s sabo v grob tudi svojo družino.
Naciji so skušali dobiti kon-
rešil Avstrijo nosti.
"rdeče" nevar-
EMTL FEY
trolo nad Avstrijo v prid Hitlerja kmalu potem; ko so kle-ro-fašisti iporazili socialiste. Klerikalni fašistični kancler Engelbert Dollfuss je bil njihova žrtev. Umoril ga je naci Otto Plannetta. Puč se ni posrečil in Plannetta je bil obsojen v smrt. Pokopan je bil na neblagoslovijeni zemlji. Zdaj so naciji tisti del pokopališča okinčali in na Plannettov grob prinašajo vsak dan kupe vencev. Postavil i so m<u nagrobni kamen z napisom, "Koncem
(Nadaljevanje na 2. strani.)
NEVTRALNOST DEMOKRATIČNIH DRŽAV V ŠPANSKEM KONFLIKTU DIREKTNA POMOČ FAŠIZMU
Zmagovanje fašizma v Španiji je direktna posledica nevtralnosti Anglije, Francije in Zed. držav. Ramo« Oli-vetra, tajnik španskega poslaništva v Londonu, je dejal: "Bilo bi nesmiselno tajiti, da imo v opasnem položaju. Fašisti imajo na razpolago municijo, tanke in aeroplane kolikor jih hočejo. Zalagata jih Nemčija in Italija. LojalUti-čna Španija je apelirala na Francijo in Anglijo že neštetokrat, da ji naj prodajata orožje, posebno aeroplane, kajti če ji bo trg zaprt, je zmaga fašistov neizogibna."
Kar »e dogaja v Španiji, je torej posledica "nevtralnosti" treh demokratičnih velesil. General Franco bi bil že davno temeljito poražen — vzlic Hitlerjevi in Mussoli-nijevi pomoči, ako bi lojalistični Španiji ne zaprli trga za municijo. Iz civilne vojne v Španiji se učmo, da je kapitalističnim demokratičnim državam fašizem LJUBŠI, kakor pa DELAVSKE demokratične vlade. To je vzrok, čemu se je Rooseveltu tako mudilo proglasiti "nevtralnost" Zed. držav v Španiji, in čemu je angleška torijska vlada pod krinko nevtralnosti in nevmeiavanja storila vse v svoji moči, da lojalisti niso mogli dobiti zadostne pomoči, dočim je general Franco dobival iz Nemčije in Italije stotine vojnih letal, tanke itd. Francija, ki bi lojalistom lahko največ pomagala, je sama na pragu civilne vojne. Francoska reakcija NOČE delavske republike v Španiji, in ne DELAVSKE vlade v Franciji! Rajie s Hitlerjem in Mussolini jem kot pa s francoskim delovnim ljudstvom! Tak je položaj in bilo bi nesmiselno, ako bi ga tajili. Na podlagi dejstev kakršna so, si bo moralo delavsko gibanje iskati za osvoboditev človeštva nova pota.
PROLETAREC
LM ŽA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IŽ H A JA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druika, Ckicage, III.
BARCfcLONA — MESTO BOMBNIH NAPADOV
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zmlinjaaih drtavmh sa celo leto $3.00; ta pol leta 91.75;
za četrt leta 11.00. Tnotamstro: za celo leto 98.60; aa pol leta 92.00.
Vsi rokopisi tn oglasi morajo biti v naAera uradu najpozneje do pondeljka ^^frjfck^JBItSiffM1 m priobfltcv v iterilki tekočgga
PROLETAREC
Piibltahed arary Wednesday by the Jtjjroelav Workmen'» Publiahin* Co.,
i K. «'— '- J luna niti iwwH>iri*iwi i vWi
Editar «...........................................................Frank Zaita.
Business Mangg*r..T..........T.„.......v......T.....Charles P»Rr«r«Uc.
Asst Editor and AasL *3utinesa Managel-......Joseph Drasler.
SUBSCRIPTION RATES: Uaited States: One Year $3.00; Si* Months ll.tft; Three Months $1.00 Forelfn ConntUe«, One Yaar 93.50; Si* Monthi 9t.00.
PROLETAltEC
iSOl 3. Lawndale Ave.
Tolopkone:
• f
ROcKWELL 1164.
CHlfcAGO, ILL.
Tragedija Španije
Dvajset mesecev civilne vojne v Španiji je tragedija, napram kateri je bila tudi inkvizicija malenkost. Kakor inkvizi* cfjo, je tudi civilno -vojno zanetila cerkvena kasta. V inkviziciji je zmagala cerkev. In bila nato moralno poražena. Katoliška cerkev tudi zdaj zagotavlja, da bo zmagovalka. General Franco se je baje vsled svojih napadov na civilno prebivalstvo Barcelone svetemu očetu oprostil in se podpiskl s "Tvoj udani, verni sin." Tako so poročali listi.
Toda "udani, verni sin" je Udaril tik po izpovedi in svetemu obhajilu po Španiji s še vsčjo silo.
Več deset tisoč mož italijanske armade mu je pomagalo. Okrog 600 italijanskih in nemških vojnih aenoplanov je imel v akciji. Hitlerjevi in Mussolinijevi tanki najnovejšega izdelka so ihili preizkušam.
A lojalisti? Tem so meje zadrte. In prav ista buržvaziji, ki jim je odklonila prodajati orožje, bo nekoč, ako zrnata v njih deželah fašizem, enako (prizadeta, kakor je koncem konca v vajijki drugi fašistični deželi.
TO&iedija Španije je ob enem tragedija kapitalistične demokracije vsepovsod. Kapitalizem noče demokracije, ako se mu zeli, da utegne v nji prevladati vpliv delavskih glasov. Kapitalizem je za demokracijo le, dokler so delavci pri volji glasovati ža kandidate kapitalističnih strank.
KOMENTARJI
V Proletarcu z dne 23. mar-;jali v Barceloni razdejanje in ca pravite: 'Fašizem je sistem smrt, so mnogi človekoljubi vlade enega človeka? In kdor apelirali na svetega očeta, da mu zameri, je po njemu." on lahko s svojim vplivom prt-Ali ni tudi stalinizem sistem dobi faiista Franca za odne-vlade encima človtka. In kdor hanje od napadov na civilno se mu zameri, ali ni po ■" mu? — R.
«
Mihe!
nje-|prefoivaliCvo. In res. papež je
Mr. John Mihei.č pojasnuje v "Enakopravnosti", da sta
•Ki th
izjavil, da ga zelo boli vse to. Po tihem pa si v Vatikanu mislijo: le po njih, po "komunistih", da bo Španija čimprej North American Committee tojspet "katoliška" kakor je bila! Aid Spanish I)emocracy in Me-| dical Bureau to Aid ?cuinish Democracy poslala v Španijo, različnih medikalnih in drugih notrcbJteln v vrednosti $636,-
Pomoč Španiji
V Barceloni, ki ja zdaj glavno mesto španske republike, ja raz. ajala »rart, padajoča na prebivalstvo • Hitlerjevih in Musaolinijevik aeroplanov.
Samo aer&k in otrok ja kilo ubitih in ranjenik rac tisoč.
Na vrknji sliki so kisa v Barceloni, ki so bila v cadnjik napadih Hitlerjevik in Mussolinijevik letalcev
(435. Pravi, da je bilo poslniiih | v Španijo od vsakega kolekta-neg% dolarja 82.5%. Ostanek 14,109 predstavlja gotovino na roki in $10,102 nadaljne imovine. Kaj je to nadaljna imovina, poleg gotovine na roki,
pisec v "E." ni pojasnil. Am-
ALI BO FIRER IZVRŠIL SVOJE NAČRTE BOLJŠE KOT KAJZER?
iko.o vsa porušene. To ja prvo mesto v zgodovini sveta, ki so (a bomba ia vojnih letal skaro do kraja uničil«. Še e nobenem ni kilo pokončano toliko življenj civilnega prebivalstva, kakor v Barceloni. Celo papea j pak do tU Čitatelj lahko fikle-ia b,l Utiaa«. iareci ..kako .rajo, rekel je da ,a I da e ^ vsakejfa kolekta-
vse to boli in tako dalja. Aeroplanskik napadov svo-1	, .	, "
jemu aaveariku generalu Francu vslic temu ni prepo- neKa dolarja VSeh 100 CentOV vedal ...	v Španijo.
A nadaljne Miheličeve številke povedo, da so potrošili za administracijo, ipubliciteto in organizatorične izdatke 14.4% od vsakega dolarja. Na to pravi Mr. MiheliČ: "V gotovini to pomeni, da se je izdalo Za administracijo $60,589, za orga nizatorično delo $20,210
1300,000 južno-tirolskim Nemcem priliko izseliti se iz Italije. V ta namen naj bi dobili zeirTTfo na KoroJkem in v drugih krajih Avstrije. Italijani (pa naj bi zemljo, ki bi jo pustili, primerno plačali. Tako bi
I)o konca pro.Mega leta eo prispevali republikanski Španiji delavci v Angliji 36,250,-000 francoskih frankov, francoski delavci 35,500,000 fran-ov, amer'^ki 22,500,000, ar-entinski 17,000,000 švedski 13,880,000, holandski 2,700,-000, čehoslavaški l,7g0,000 in belgijski 1,000,000 frankov. Pomoč, ki so jo dali Španiji ruski, mehiški in kanadski delavci, ni vključena v teh številkah.
Književnost
pariške komune
Nad let je Že minulo, od kar je delavstvo Francije ustanovilo pariško komuno. Bila je po dolgotrajnih bojih zadušena v krvi. A vendar — pariška komuna še zmerom živi! Tispče Žrtev ie Jkutio v rtji — a vse so še žive!
Padle so leta 1934 v Avstriji, padle so v čikaški haymar-ketski tragediji, padle so v Ludlowu, v Calumetu itd., a niso padlje*. .
Žrtve fašizma v Italiji, nacizma v Ncmiiji In žrtve tirir nov vsepovsod ni?o več žive. A vendar žive in kličejo: "Zmaga bo liaša!"
"Volitve** v Avstriji
Ko je brviši kancler Suanik odredil plebiscit, v katerem se naj bi Avstrijci odločHi, ali so za samostojnost Avstrije ali z& združenje z Netrčijo, je Hitler ukazal, da teh volitev ne bo in udri v Avstrijo. Ce bi se uprla, bi bila vsled premoči nemške ahnade v par dneh pogažena v krvi.Nato je Hitler odredil za Avstrijce nov plebiscit, na katerem naj se sre<Čno "osvobojeno" ljudstvo izreče, ali je za Nemčijo -ali proti. Poročajo, da bo na glasovnici samo eno vprašanje: "Ali si Nemec?" 2idje ne bodo siheli glasovati. Razen Slovencev na Koroškem in Cehov na Dunaju so vsi drugi Avstrijci Nemci po narodnosti. Kako naj glasujejo ob takem vprašanju proti "združenju"
svoje dežele z Nemčijo?___"
Taka je Hitlerjeva "demokracija". Istočasno bodo volitve v Hitlerjev (parlament, čigar edina dolžnost je poslušati parkrat na leto Hitlerjeve govore in govore par drugih njegovih ministrov. Ta Nemčija v pesteh drznega, dinamičnega človeka je danes smrtno nevarna vsej centralni Evropi in balkanskim deželam. Francija jo je s svojimi mirovnimi pogodbami in s svo-j0 povojno politiko popolnoma zavozila in izgubila ves svoj stari vpliv in prestidž, ki ga je imela v Evtopi i rt drugje. In z njo vred cincarska Anglija.
Leta 1914 sa je kajaer WiikeJm miij zemlje, razne mineralije se ustvarila ne le naravna ge-po*t.vijai « vojno i. tr.ov.ko mor.|in boffata iitna jfefj*, vrh tega **rafična, ampak tudi jezi-,$^0,215 za publiciteto.
»a velevažno »Mno pozi-ikovna meja. Na eni serani sa- Torej nad $110 000 ali več narkij. . Fr.nc-Joiefom «a čelu je!cijo za svoje nadaljne imperi- mo NsumjU na dru>gi samo Ita-j™* se enkrat toliko kot potro-
alLstične operacije.	lijani.	I« SNPJ za svojo upravo v
Korcska. — Možno je, da dveh letih.«
kila kajserjeva vaaalka. Kajserjev cilj ja kila nadvlada nad Evropo in nad velikim delom ostalega svata.
Imel je velike kolonije v Afriki in strateg ič na postojanke v Aaiji. Nem« ski jeaik ja kil poleg an* g I e i k e ga glavni obče-valni
Rumunija.—Po rumunskem
ozemlju je prežala že kajzer-l*? Hitler skusal skleniti nekaj jeva Nemčija. Rumunija ima -	0f Jugoslavijo Tisti
nad 19,000,000 prebivalcev,	Slovenci, ki hočejo o-
Hoiratu olina noli« vp\\Vo ^it ^tati Slovenci, naj prodajo kar
nke rudrL/dove in o	^^jo v Jugosla- tali za po suši prizadete v so- taki; Za gospodinje.
obi^Ie ot	Jih	Na njihova vjetski Uniji. V naši kampanji! "Cankarjev Glasnik
' me ta bi prišli Nemci iz južne za nabiranje prispevkov v ipo- -M na leto
$30,00 denar so
za publiciteto! dobili večinoma
"Cankarjev GUanik", marčna Številka^ ima sledečo vsebino: Fašistična kuga; Iz podzemlja (pesem); Valentin in|Vodnik; Milan Medvešek: Mrke duše in sonce; Politični grehi in posledice; Ivan Jontez: Razveseljivo znamenje; Zlato, zlato!; Nič novega pod soncem; Nada v hiši žalosti; Kimavci; E. K.: Julkina zmota; Vezuv je oživel; Luigi Luca*
Ta
ko-
munistični Ifsti, kot so dobivali t©?ll5 Resnica; Arzenik; Pre-slične subvencije, koso kolek- bobrovske pridnosti; Ba-
bi
Jugoslavija. — S to deželo
stane
Naslov, 6411 St.
Tirolske. Hitlerjev minister za moč k) j al tet o m ni dobil Prole- Clair Ave., Cleveland, O.
t.inn™6ija.<,rbita	,14'" prnpaLrando je v -kratkem na-|tarec, ne nikak drug list,
n..v.tu,V^000o, L^ la Jn ,pr a cev menjen v Beograd in se bo po-lcenta subvencije. Vse oglasa
na svetu. Iu- in 95t55g ^v. milj povrsme.
iavak J* i Jugoslavija ima nad 100,000 imel klisu mož ?talne, dobro izvežbane tako odlično armade, okrog 600 vojnih ea-mesto, ka. rc,pianov, in 27 vojnih ladij.
svetoval tudi o tem vprašanju.
Velenemčija je torej v procesu, kakor je bila pod kajzer-jem. Ker je grajena na impe-
ko so Cehi vzeli po svetovni vojni ▼ meje svoje dežele tudi tri in pol milijona Nemcev, niso vedeli, da bo prav ta manjšina skupho z Nemčijo postala njihovi republiki smrtni nevarna.
Egipčaiii se uče demokracije po južnoameriškem vzoru. V volilni kampanji za poslance v parlament je bilo ubitih že par ducatov raZboritih Egipčanov. Tisoče volilcev se v agitaciji rfcjše bori & pestmi kot z argumenti.
Italijansko "cesarstvo" Etiopija je 6e vedn<*le okrasek, ki ne dohaša Italiji drugega kot itdatke.
V rebelnem delu Španije je papež dovolil maše po radiu. Storil b! p&metnejfte in ob enem dobro delo, če bi svojim feavez-aikom prepovedal klati civilno prebivalstvo.
Svet se bo moral sprijazniti k resnico, da samo socializem lAhko ustvari pravično iti resnično civilizacijo.
Kapitalizem je barbarizem, odet i masko "zapadne civfli-zfccij**	; '
Nezavednost delavcev je njihov temeljni sovražnik.
Zmotna mnenja drugih človek lahko prenese, ako mu je dovoljeno dokazati resnico.—Jeffarao*.
Ameriška ploitokraciia je proti naši 1 Jam, ampak se zoper ona, ki jih uganja nad delavci.
Mednarodne konference se vrše, da diplomati lahko potujejo hanje tisoče milj daleč hi potrošijo tisoče dolarjev ljudskega denarja 2&to, da po enomesečnih razpravah sklenejo, da ne morejo ničesar skleniti. — Po "A. G."
Vsako novo gibanje mora iti skozi porodne bolečine.
seboj rabili —- nemščino, da so se raaumeli. Slovenski naseljenci v Zed. driavak so si pomagali najprvo s svojo polomljeno nemščino.
Turčja je bila kajcerjeva zavec-nica. Prav tako Bolgarija. Vpliv pangermanizma se je mogočno raa-tesal v vse kraje sveta. V času svetovne vojne so kajaer jeve podmornice prišle prav do obrežja Zed. držav. S. pomočjo Avstro-Ogrske, Bolgarija in Tnrčije se je Nemčija berila št'ri leta takorekoč proti vsemu ostalemu svetu.
Bila je poražena.
Kajzer, ki je sanjal o gospodstvu nad svetom, je sel "žagati drva", da ai utrdi zdravje. Pravijo, da se vedno žaga.
Na mestu, ki ga je imel prej kajzer, sedi zdaj človek iz nižin, nekak pleskar, ali kar je že bil, Adolf Hit* ler. Rojen je bil v Avstriji. Med vojno je Wl ves cas v armadi. Pravi, da je fronto okusil in ve, kaj je vojna. Ta nekdaj čisto nepoznani avstrijski vojak je danes jačji kot je kajzer kil v Času viška svoje moči in slave. |n prav tako, kakor kajzer, sanja tudi Hitler o hegemoniji Nemčije nad vsem svetom.
Ali bo čea par iet tudi Hitler "ža-1 gal drva", kakor jih žaga bivši kaj. zer ?
Mogoče. Sij je tudi zgodovinsko slavi jeni Napoleon slično končal svojo osvojevalno karijero.
Hitler v svoji knjigi (katera je nacijsko "sveto pismo"), nič ne skriva, kaj hoče. Pan-Germanija naj postane najjačja sila na svetu. Njena "kultura" naj prevlada nad vsemi drugimi.
Hitler si predstavlja Nemčijo z nad 165,000,000 prebivalci, torej po prebivalstvu do malega tolikšno, kot je da nes rovjetska Unija (potem ko USSR manjša, ker ji Hitler kani uzeti Ukrajino). Pan-Germanija, če se Hitlerjeve sanje izpolnijo, bi obsegala 7 SO,000 kvadratnik milj, ali ekrog petkrat vač kakor obsega danes.
Ambicije remških nacijev so usmerjene na čehoslovaško, Ogrsko, Rumunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Alzacijo-Loreno, v poljski koridor, v Ukrajino in v razne druge dežele.
kar angleški. V ' IT	i "" .....7''' rializmU,
Slovanski Jugoslavija ima b<#gate rudm-
narodi
Avstro-Ogr- i k a žitrva oolia. naiholiš* tro-J	. .	,
•ki so V Ob-Udove v tem delu Evro.nl inl/ aU ***** ieU4' Je naravno« čevanju m«d!f_!	* T"*" m bodo mr d tem morda podjar-
mljeni razni narodi; da bodo Alzacija-Lorena je prUla persekucije še povedane; da pod Francijo spet po svetovni b(Klo židje še bolj preganjani vojni. Hitler izjavlja, da po in zaničevani. A koncem kon^ tej deželi tretji rajh nič ne ca je «e \*saka tiranija padla hrepeni. Obsega nad 5 tisoč kv. milj površine. Je bogata rajhu. na agri kulturni h produktih inl rudah. Nemci so v tej francoski provinci postali poslednje mesece zelo drzni in odprto propagirajo povrnitev k tretjemu rajhu.
Poljaki koridor.—To je kos
nje smo vršili brezplačno. Ako so Mr. Miheličeve Številke pravilne, so komunisti porabili poleg 30 tisočakov za oglaša-
niti "Obior" (Milwaukee) je dne 24. marca izšel v jubilejni
bo padla, kakor, je
.	.... .	padla kajzerjeva. Ker pa tak ganizatorično delo in admini-
J0^:? _'Tfu!?.VzV ve_h"! raivoj ni vpra^nje enega dne,|«tracijo. Brez <troSkov seveda
ne gre. A meni zde vi»oki in
■I	..................... ,....... v komunističnih kampanjah so
borno strategično lego.
obliki. Praznuje svojo 10-let-nico in pa 25-letnico kot naslednik prejšnjih slovenskih
»»a an	i, ,	listov v milwauški naselbini,
nje in nad 80 tisočakov za or-,r„ s , ..	„
irsnhai^iAMA	t«	Ustnik in urednik "Ofezora"
in bo padla tudi v trenjem
hu.
Tuji delavci na kmetijah v Nemčiji
______Vsled silnega pogona nemške
vzhodne Prusije,"ki ga je dobi- v°j,ie industrije in ogromne
stalne armade, ki je vzela kmetovalcem najsposobnejše delavce, je nastalo pomanjkanje moči za obdelovanja in pospravljanja pridelkov. Vlada v Berlinu si je pomagala z najemanjem poljedelcev v drugih deželah..
. - , . .	Dopušča prihod samo takim, ki
no Poljski koridor, ki je pre- dokaiej0t da g0 sposobni, izvež-
la po končani svetovni vojni Poljska za svojo pot do morja. Nemško pristanišče Gdan-sko je bilo v korist Poljske proglašeno za "svobodno mesto". Zdaj je pod oblastjo nacijev, dasi še vedno samostoj-
je Rado Staut Obratuje tudi
tiskarno. Prvi slovenski list v
Milwaukeeju je bil "Bodoč-
. i . - -. . nost". Ustanovljen je bil leta zmerom visoki. Zato tudi ima- 1Q1o p™!,^*'	"JL
i« tako velik iUb birokratov. T j^tl V^iJl^
smernicami. Naslednji listi so bili <fSlo\renija"f "Delavska Slovenijž", "Ves/nik" in nato sedanji "Jugoslovanski Ob-zor". Spise v jubilejni številki imajo poleg urednika Leo Za-krajšek, Anton Zorman, dr. J. F. Kern, Viktor Petek, Frank Ktfrže, Joe. Matoh, Frank Se-pich, John Lenko, Mike Gei-«er, Anton Kostanjevec ml. in Iveo. Muskatevec. Jubiljena
Jolietski slo\enski župnik Rev. John Plevnik, ki je nedavno umrl, je bil eden poslednjih "staroigardistov" izmed slovenskih posvetnih duhovnikov v tej deželi. Zadnja leta ni bil več aktiven. Sploh so se njegovi boji v javnosti končali, ko je »prišel "Am. Slovenec", tedaj splošno znan slovenski klerikalni tednik, v drugo po-
Čehoslovašk*.—Ako Hitler
vzame to deželo, pridobi Nemčiji blizu 15 milijonov dodatnih prebivalcev in nad 45,000 kv. milj površine, ^eška je bogata na rudah, gozdovih, porcelanu, municijski industriji, sladkorni pesi, žitu, hmelju itd.
Ogr»ka. — Ako si Nemčija osvoji Ogrsko, kar je v njenem načrtu, pridcibi blizu 9,000,000 prebivalcev, nad ,'15,000 kv.
klal vzhodno Prusijo, ima nad dva milijona prebivalcev in obsega 10,243 kv. milj.
Ukrajina. — Hitler je lani dejal, da bi z Ukrajino lahko ustvaril izobilje za vse prebivalstvo velike Nemčije. Ukrajina je glavna žitnica sovjetske Unije. Je bofeata tudi na rudah in drugih iprirodnih bogastvih. To je velika dežela. Ima okrog 32 milijonov prebivalcev in 174 tisoč k v. milj površine. Ukrajina prodoicira 00 odstotkov ruskega Žitnega eks-porta, 80% njenega izvoza premoga, 70%" njenega izvoza železa, 35% njenega sladkorja itd. Ukrajina je ena izmed najbogatejših krajin na svetu in njeni zakladi so vzlic prizadevanjem USSR Še zmerom slabo razviti. Hitler pravi, da jih bi s svojimi tehniki in nemškimi izvežbanimi delavci pognal kvišku tako, da bi bilo kruha dovolj za 100,000,000 ljudi.
Južno-Tirolaka. — Poleg navedenih krajev ima Hitlerjev originalni evangelij v načrtu osvojitev južne Tirolske, katero je vzel« po padcu Avstro-Ogrnke Italija in jo namerava obdržati dokler bo mogln. Pravijo, da je Hitler ta del nemške zemlje pozabil v zameno za Mussolinijevo ipomoč, a ob enem odredil, da se naj da
bani poljski delavci. Iz nedavno publiciranih podatkov je bilo do združenja z Avstrijo v Nemčiji vsega skupaj 48,000 tujih poljskih delavcev, in sicer 12,-000 iz Poljske, 11,000 iz Ceho-slovaške, 3,000 Madžarov, 2,-000 iz Jugoslavije in 20,000 iz Avstrije. Slednji zdaj v Nemčiji niso več "tujci", ampak "domačini". Letos namerava N/em-čija dobiti posebno iz Ogrske še več poljskih delavcev in tudi kvota iz Jugoslavije bo večja.
sest. S frančiškani se ni nikoli številka ima osem strani reg-u-kaj prida razumel in njihove-parnega časniškega formata, ga Lemonta ni bil prav nič vesel. Njegova župnija je ena najboljših izmed slovenskih župnij v Ameriki. Mnogi posvetni in redovni duhovniki bi jo radi. Plevnik je bil tudi duhovni vodja KSKJ in predsednik takozvane Baragove zveze. Med vojno je bil Plevnik f kupno s čikaškim župnikom pokojnim Antonom Sojarjem naklonjen Avstriji.
Hrvatski otroški zbor na radiu
Chicago, lil. — V soboto 9. aprila ob 10:15 dop. bo na radio postaji WliS v Ghicajgu pel otroški zbor sirotišnice HBZ. Mešan zbor bo zapel tri pesmi in dekliški zbor dve. Zbor bo nastopil pod vodstvom S. Pipi-ča. Zadnja pesem bo, če bo dovolj časa, "Po jezeru bliz* Triglava". WLS je ena največjih radio postaj v Chicagu in Ameriki.
Šasistični dom v Postojni
Italijanski fašisti v Postojni zbirajo sklad za fašistični dom. Kolektajo zanj tudi med slovenskimi firmami in med Slovenci. Dve »postojnski firmi sta dale 22,000 lir.
Ljubljanski "Slovenec" trdi, da cerkev ni istovetna s fašizmom, čeiprav kak italijanski cerkveni dostojanstvenik pohvali Mussolhiija in mu pomaga v "gospodarskem izboljtša-vanju dežele".
Kaj pravi "Slovenec" zdaj o dunajskem kardinalu In-nltzerju, ki je zatajil svoje bivše katoliške kolege v pokojni Sušnikovi vladi in naročil katoličanom v Avstriji, da naj slepo slede svojemu novemu firerju Adolfu Hitlerju.
Zastopniki unij v Ohiu so na svoji konferenci, na kateri so razmotrivali o politični akciji, sklenili, da za enkrat še ne •ustanove delavske stranke. Ta predlog so zagovarjali posebno komunisti, ki so bili pred dvema letoma polni navdušenja za delavsko .stranko. "Am. Domovina" je zastopnike unij zelo pohvalila — češ. da so napravili pameten sklep. Politična akcija spada pač demokratom in republikancem, delavci pa naj le glasujejo zanje. *
Ko so fa«wtični letalci
Deset dni zapora za umor
Fašistični miličnik Ivan Vu-coso je blizu Trsta ubil antifa-šksta Mario Rossetija, ki se je nedavno vrnil iz Francije. Fašist Vucoso je bil obsojen radi umora na deset dni ječe in bil takoj izpuščen, ker je kazen preftal že v preiskovalnem zaporu.
"Klero - fašizem" v Avstriji izkopal grob samemu sebi
(Nadaljevanje s strani) konca si Ti zmagovalec!"
Avstrijski klerikalci, ki so slepo drveli za Mussolinijem in izvrševali njegove ukaze, se danes sicer ketsajo, a je prepozno. Mussolini jih je izdal, kajti izdajstva so običaj italijanske vlade. Tudi sveta sto-lica jim ne more pomaVrati, ker je prav tako odvisna od Mus-solinijeve milosti ali nemilosti. Mnogi člani strm ogla vi j enega Stišnikovega režima so zdaj v ječi, ali »pa v koncentracijskem taboru. DrugI se tresejo doma za svojo varnost in požirajo insulte nacijev, ker nimajo moči za odpor. V tem neznosnem stanjoi si ta ali oni sam konča življenje. Kdo ve — morda se je major Fey kesal svojih brutafnih činov nad socialisti. ko je izpraznjeval svoj samokres v družino in nato v se- samega sebe.


•TO®
VALERIJAN ProM(^GYUSYJ
It O MAN
Poslovenil sa "Proletarca" TONE SEL1SKAR
K-
*
......
(Nadaljevanje.)
Maksim Igia je pričel pregovarjati. Takšne ibirke ves Kijev ne premore. Tudi člansko legitimacijo z vsemi pravicami filatelista mu bo odstopil. V skrajnem slučaju popusti pri ceni še dvajset karboncev in plačuje mu lahko v obrokih.
—	Ne, ne potrebujem! je dejal Stepan.
Maksim je vzdihnil. Morda pa mu posodi
tri karbonce do prihodnjega tedna? Stepan mu je dal pet karboncev in je odločno vstal s stola.
—	Pojdem, pojdem! je dejal Maksim. Kdaj pa se k nam prikaieš? Znance zanemarjati ni lepo! Pri nas je zdaj veselo, dru-ibe se zbirjo, pojemo. Mamica se je v poslednjih tednih lepo popravila, kar prijetna je. Pridi! A zardi sluibe, kdaj naj pridem vprašat?
—	Čez mesec in pol, je odgovoril Stepan. Pred tem časom ne bo nič!
. Maksim se je poslovil zelo po prijatelj-gko toda »pokazal je tudi precej spoštovanja. V vratih se je ie enkrat in nekako v zadregi dejal:
—	Morda si hud name, Stjopo ...? A jaz sem tedaj po neumnosti ... Kesam se.
—	O, prosim, prosim.
> Ko je končno Maksim le odšel, je skomignil z rameni. Komedija! Že misliti, da je bila nekdaj neka musinjka, neka tragedija, pretep! Od tedaj do danes so minula tisočletja. To minuto pa, ki ni bila prav nobenemu potrebna, odveč, nesmiselna, ti prihaja znova in ti steguje roko po tebi. Hudič naj razume vse to! Prošlost bi se moralo ceniti, ostati bi morala tam, kjer je, prošlost se ne Sme vtikati v sedanjost. Maksimovo prošnjo je strgal in jo vrgel v koš. -
Povest je bila končana; to se ipravi, zamišljena do. konca z vsemi podrobnostmi, Kakor barvna fotografija je ležalo to delo v njegovi glavi. Bilo je sicer precej spremenjeno od prvotnega osnutka. Spočetka je bil Zasnoval ogromno delo v treh delih, v katerem nastopa v desetletnem razdobjju skoraj sto o$eb. Nato je načrt skrčil na dva dela in ^manjšal Število nastopajočih. Končno pa £a je zgnetel v en sam del, v povest od štiri do petih pol z dvajsetimi osebami. Le kaj ia je 'prisililo v to krčenje? Neki notranji, OTezprizivni Ukaz. . Vse slučajnosti, plehke efekte in tragedije, nepotrebne razgovore in epizode, v«e to je zavatgel, <la je ostala koncem konca le zgoščena, prožna snov, ki je imela obliko. Bil je težaven posel s tem rezanjem živega telesa, ki se je z vsemi sredstvi oprijemalo življenja in hotelo živeti. On i>a je kakor brezobziren kirurg v imenu bodočega zdravja, rezal v živo meso. Zavedal se je, da je zmožen uresničiti le drobec te velikanske zamisli, kajti življenje enega samega je več vredno kakor tiso£ knjig pove-ki. Zavedal se je tudi, da bo v vsem življenju uresničil komaj en sam del svojih načrtov. Iz odrezkov te silne snovi, ki jo je predelal, pa je zamislil filmski libreto in nekaj tem za prihodnje povesti. Zdaj je brl zavarovan z delom za najmanj eno leto. Zdaj pa le k pisanju!
Potem ko si je kupil papir, je sedel nekega večera k mizi in prijel je svinčnik s svetim občutkom Žreca, ki je dvignil nož nad daritveno žrtev. Tega trenutka se je bal. Toda —t* o radosti! Napisal je prvi del, nato drugi, tretji... z lahkoto, nikjer je ni zastajal, »brez napora! Besede so kar vrele iz njega* bil je pravcati potok živih, ugnanih besed, ki so same od sebe vedele za svoje mesto in se vezale med seboj. Zalučal je svinčnik po mizi, pomel si roke in vstal. Dovolj, dovolj za danes! Ko se je malce pomiril, je iračunal, da bo delo v dveh tednih končano, če bo tako nadaljeval. Sijajno!
—	Ne, znamk ne rabim, je dejal Stepan.
Toda naslednji dan ni ničesar naipisal. Sedel je k mizi, hodil po sobi, celo na posteljo ie je zleknil in se skušal zasanjati — pa zaman. Niti ene besede ni mogel iztisniti iz mi-•li. Prav tako, kakor da ibi se v njegovi domišljiji vse sesedlo, kakor da bi v (glavi osta-to le fošča, ki je ni mogel raztopiti njegov tako vroč obup. Vedel je, kaj je treba in kako mora pisati, toda med zamislek in pa-»fr »e je postavil jez. Občutil je silno nevo-Ijo do pisanja, še celo gibanje svinčnika po
immmmmmmmm
■ ■ ■ ■ ■ i
a
Dobre" trgovske pogodbe pot v mir
ipapirju ga je odbijalo. Sprva se je jezil, nato si je prigovarjal, ukazoval, naposled pa se je zamislil. Od kod ta nepričakovana kriza? Ali se mu ne hoče, ali noče pisati? Ali pa so naslednja poglavja slabo zamišljena? Mar je zastoj slutnja umetniškega nagona, znamenja, da se bliža nevarnost? In ob vsaki misli je čepel tisti tako dobro poznani strah in dvom za svoje lastne zmožnosti.
Odpočil se bo, je sklenil. Očuvati se mora! Duh je utrujen. Ne sme se tako neusmiljeno izrabljati. Za dan, dva mora pozabiti na delo, razvedriti se, aprehoditi in obnoviti moči. Le kako —?
Nenadoma ga je razveselil spomin na Zo-sjko! Mili, smejoči se drug, zvesta tovarišica njegovih blodenj! Spomnil se je njene drobne postave, njenih brezskrbnih posmehov in njene nagle žalosti, njene otroške, vesele filozofije in vročih poljubov. Rad bi videl spet kodre na njenem čelu, čarobno, živo obličje, rad bi spet slišal njeno šepetanje, rad bi spet sedel na preprogi poleg njenih nog. Ob nogah kraljice! Tako jo je občutil, kakor da bi pravkar odšla in da se mora vsak čas vrniti. Poskočil je in pogledal na uro. Ni še šest. Se bi lahko šel z njo v kino, a potem... jo bo povabil k sebi v goste. Krasno! Napravila bosta tule majhno gostijo, ker se nista toliko časa videla, in požvižga se na mnenje meščanov v sosednjih sobah!
Naglo se je preoblekel v boljšo obleko. Bil je poln utečenih misli. Da, med njima se je pač pripetil majhen nesporazum. 2en»tev, seveda, to je neumnost in bil je malce krut z njo. Toda, opravičil se bo. čutil je, da je med delom in razvedrilom le neka zveza in žal mu je bilo, da si ni zaradi tega priskrbel polmesečnega dopusta. Kajti takole je malce neprijetno.
—	Toda, če me zares ljubi, si je mislil, ne sme biti huda name.
Kmalu je bil v gimnazijski četrti in je po-zvonil. Ženska v predpasniku mu je odprla.
—	Ali bi lahko govoril s tovarišico Zosj-ko? je vprašal.
Ženska se je začudila.
—	S katero Zosjko? Holubovsko?
—	Da.
Ženska je udarila v roke.
—	O, ti! Saj se je zastrupila!
—	Umrla — je vprašal Stepan.
—	Popolnoma umrla! je s sožaljem odgovorila ženska. Bog ji daj nebesa!
Prekrižala se je.
—	A vi, kako to veste ...?
—	Poglej ga! je užaljeno dejala. Soseda sem. pa d a ne bi vedela? Morda stopite k njimi?
—	Ne, je dejal Stepan.
Za trenutek sta oba onemela v molku, strmela drug v drugega; Stepan potrto, ženska "radovedno.
—	A kdo ste vi? je vprašala.
—	Jaz ... Stepan Radčenko, je odgovoril.
—	Sorodnik morda? je spraševala
—	Znanec.
—	Ne boste je več videli, je vzdihnila. Umrla je, popolnoma.
Počasi je šel iz hiše, Ženska pa je gledala za njim in nato glasno zaprla vrata.
Na cesti je obstal.
—	K njenim staršem bi moral stopiti in vse natančno poizvedeti, si je mislil. Morda mi je zapustila pismo? In kje so jo pokopali?
Toda misli so bile tako medle, da jih je sam komaj zaznaval. Vsiljevale so se mu počasi in ob koncu vsake je že pozabljal njen začetek. Bile so tuje, neznansko tuje, prav nič njegove. Nekdo dru*gi je mislil zanj, težko mislil. Sam pa je bil prazen. Zgubil je občutje svojega bitja in občutje sveta za se-boj. Kakor da bi ne bilo ničesar nikjer in nikdar. Bal se je dvigniti pogled, da ne bi zagledal praznote frudi okoli sebe.
(Dalje prihodnjič.)
SNPJ, Mulberry, Kans., dr. lt.iP A V J	A
48 S8PZ, Arma, Kans. in dr. T. A. V UHOVa tlira št. 86 SNPJ, Chicago, 111.; dr. C\ID T	J
št. 407 SNJ, VVindsor Heights, ZSL OliI J DO Z<iP<ld
W. Va. 6 izt. in Matt VVidmar,
Trgovinske pogodbe .o po mnenju kartoaista Cargilla najbolj«« pot v m.r med deželami. V r* metodo veruje posebno angleiki premier Neville C hamberlain. Njegov, d.plom.t.čn. zastopniki podkupujejo t imenu trgo-vino Mussolinija na oni ia Hitlerja aa drufi strani. Cha«nberl.i„ ima svoj« mesetarje tudi pri generalu Francu Taka je "demokratična" politika an-gleske torijske vlade — zavožena skos in skom. kar m demokracij« tiče
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Naročite si revijo "Majski Glas"
STANE 25 CENTOV »•■■■■••aeBBBBBeeee«
5 Društvom in Klubom ^
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh »	svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCU"

1
Ely, Min. Jacob Kustelj je »poslal vsoto za dva koledarja in naročil 25 iztisov Mojskega Glasa za društvo št. 268 SNPJ.
VVaukegan, III. Mary Spa-caoan je poslala prvo skupino oglasov za Majski Glas, Martin Judnich pa 4 naročnine.
Arma, Kant. Tone Shular je spet poslal dve naročnini; pravi, da se v kratkem spet o-glasi, ker jih ima še več "na muhi" . (namreč v načrtu za obiske).
Burgetutownv Pa. Anton Je-ram je naročil znamke za klub st. 19 JSZ, zraven pa poslal en oglas ter naročilo za 15 iztisov Majskega Glasa.
Herminie, Pa. Anton Zomik je po*)*) nadaljne tri naročnine, naročil 125 iztisov Majskega Glasa in še 5 garnitur knjilg Cankarjeve družbe.
Willard, WU. Mike Krultz je poslal eno naročnino in 50c tiskovnemu fondu. Pravi, da bo društvo št. 198 SNPJ praznovalo 29. maja svoj srebrni jubilej ter vabi tudi nas €ika-žane na poset. Morda pridemo.
Barberton, O. Naš zastopnik Mike Kopach je spet poslal 4 naročnine. Poroča tudi o smrti svoje soproge. Naše iskreno so žal je!
Aliquippa, Pa. Geo. Smre-kar je poslal $5 v tiskovni fond Proletarca, katere je nabral na zabavi vseh Jožetov pri Jo-
žetu Jakliču. Sodrugu Smre-karju in prispevateljem izrekamo hvalo!
Chicago, III. Frank Zaitz je dobil 2 naročnini in Joe Oblak eno.
"MAJSKI GLAS"
Naročila za "Majski Glas" so zadnji teden poslala sledeča društva in posamezniki: Anton Zornik 125 izt.; dr. št. 138 SNPJ, Strabane, Pa., 50 izt.; dr. št. 268 SNPJ, Ely, Minn,, 25 izt.; klub št. 19 JSZ, Burgettstown, Pa., 15 izt. Po 12 izt.: Geo. Smrekar, Ali-quippa, Pa., in dr. št. 143 SNPJ, East Helena, Mont.; po 10 izt.: dr. št. 747 SNPJ, Mil-vvaukee, Wis., d. št. 239 SSP-Z. E. Pittsburgh, Pa., dr. št. 47 SNPJ, Sprinfirfield, 111., John Jenko, Cuddy, Pa., dr. št. 206 SNPJ, Gross, Kans., dr. št. 312 SNPJ, Cleveland, O., dr. št. 65
Shod za delavsko stranko v Chicagu
Illinoiska defavska stranka sklicuje za v pondeljek večer 4. aprila v Chicagu velik ljudski shod, na katerem bo govoril milvvauški župan Daniel Hoan, dalje Max Zaritzky, Homer Martin in več drugih. Illinoiska soc. stranka sodeluje v tem gibanju. Shod bo v dvorani Steuben kluba na oglu Randolph in Wells Ste. Vstopnina je 15c.
MOČ SVETOVNEGA SOCIALIZMA
Urad socialistične delavske internacionale objavlja' pregled socialističnih strank,, kako so zastopane v parlamentih. Podatki so po zadnjih demokratičnih volitvah v teh deželah.
Seveda število samo ni važno, pač pa, kakšen vpliv imajo te stranke v svojih deželah na množice. Vsekakor ipa kaže tudi število silo, s katero se mora računati.
Reakcionarni tisk, ki ob vsaki priliki poroča o zatonu socializma, teh številk gotovo ne bo vesel, ker postavljajo na laž vse te in take trditve ter dajo misliti tudi nezavednim.
Socialistična misel zmaguje, četudi ne gre razvoj navzgor vedno v ravni Črti, ampak v vi-jugah. Socialistično gibanje
Glasovi
Avstralija
B*l«ija Danska Anglija Fin»ka Francija Holandija JVova 7/e la/v i NorveAka Romunija ! Švica Avenija Španija ) Ofeoakrvaftkii Madžarska Urugyay
ima pripadnike v vseh državah, kjer svoboda organizacije, misli in besede ni prepovedana, pa tudi kot "prepovedan sad" socializem raste in zori.
Kot sredstvo proti socializmu so že od nekdaj uporabljali silo ter zakone za potvar-janje ljudske volje pri glasovanju, v novejšem času sta proglašena za 'univerzalno sredstvo .proti socializmu: nacistični fašizem in rimska sta-novščina.
Zaveznik socialistov pa sta: čas in razvoj. Zato pripada bodočnost socializmu.
Primerjevalne številke glasov in mandatov socialističnih in komunističnih strank, ki jih ponatiskujemo iz " "Delavske politike, so sledeče:
Mandati
Micialint^ni komunistični \srh m»n<Utov
Coraopolis, Pa, 4 iztise.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Mnogi so me že vprašali: "čemu izostali z dopisi v Proletarcu?" Razlogi so različni, človek je zaposlen vsepovsod vzlic depresiji, ako je namreč tak človek aktiven v delavskem gibanju. Ima seje, mora na razprave in na agitacijo, kar pomeni za mncfjokaterega romati od vrat do vrat. Nič ne jam-ram, ampak kar je, je. človek, ki je morda slabega zdravja, je v takih zagatah še posebno v nepriliki.
Prekljati se z "naprejevci" se mi za enkrat še ne ljubi. To bi mi bilo le tratenje časa in pa zapravljanje prostora v li-*tu. Omenim naj le, da je to res žalostno. Namesto složnega dela med našim narodom pride kaka zgaga, pa se začne preklanje. "Samo za skupnost", pravijo, toda razdirajo, čestokrat se vprašam: "Kako se nešteto poštenih zavednih delavcev muči, pa pridejo drugi in z zavajanjem vse pokvarijo! Ni čudno, da ima kapitalizem tako lahko delo. Drži maso privezano k sebi kot ba-cke. Pa naj bo to v "metropoli" ali v Chicagu, v Detroitu, ali kjerkoli drugje. Zato pravim rojakom: ne nasedajte frazarjem, katerih niti ne poznate! Saj niti ne veste, kdo so! Saj se vendar spominjate prejšnjih skušenj! Kaj bi znova tebi nič meni nič nasedali na led. Ali ste "Delavsko Slovenijo" že pozabili? In "De-levca", ki je bil zadnja umirajoča gesta takratnih demagogov? Razlika je le, da so takrat dotični ljudje vsaj priznali, da so komunisti. Res je — niso bili ne to ne ono, ampak le zdražbarji. Danes pa isti ljudje trdijo, da niso ničesar — oziroma, da so za skupnost, s klerikalci, in da niso prav za nobeno stranko... Tako ga bodo spet še bolj "polomili".
*
Delavske razmere tod so izredno slabe. Obrati večinoma
ne obratujejo — torej počitek.
•
V klubu še. 11 se pridno pripravljamo na majsko slavje, ki ga priredimo v soboto 30. a«prila. Culi smo, vda nas ob tej priliki obišče tudi sloviti elevelandski France Barbič. Baje prinese s sabo tudi harmoniko. Osebno je bil enkrat že pri nas, ne pa še s harmoniko. Dobrodošel nam bo v vsakem slučaju, kakor vsi drugi gosti. Igral nam bo Barbičev orkester. Namreč orkester, kateremu načeljuje mlajši Barbič, toda gode za stare in mlade. Vsi tod okrog in tudi oni od daleč ste vabljeni na naše prvomajsko slavje.
Joaeph Snoy.
nih državah
Meseca aprila prične FVed A. Vider po naročilu gl. odbora veliko agitacijsko turo za SNPJ po zapadnih državah. Kakof poroča "Prosveta" z dne 23. marca, bo obiskal naselbine v državah Colorado, Wyoming,' Montana, Califor-nia, Oregon, Washington, Ida-ho in New Mexico. Prvi shod bo 16. aprila v Denverju (na Globevillu). Dne 17. aprila bo govoril v Pueblu, nato v par krajih v Novi Mehiki, 23. aprila v Fontani, Calif., 24. aprila v I/Os Angelesu, 1. maja v Oak-landu, Calif, 8. maja v Orefeon Cityju, Ore., 14. maja v Enum-clavu, Wash., 22. maja v But-tu) Mont., 28. maja v Ročk Springsoi, Wyo., in vmes med temi datumi v raznih drugih % naselbinah. To bo največja a-gitacijska turneja, ki jo je SNPJ še kdaj podvzela v zapadnih državah.
Naciji in Ameriška
legija
Pittsburgh, Pa. — Tu je
imel 18. marca shod Nemško-ameriški bund, ki je nacijska organizacija. Naciji, ki v Nemčiji ne dovoljujejo nikomur nikakih svobodščin, razen sebi, zahtevajo v tej deželi za svoje aktivnosti svobodo govora in zborovanja. Na njihovih shodih se je dogodilo že precej izgredov in pretepov in enako se je končal omenjeni shod v našem mestu. Proti nacijem je v tem slučaju nastopila Ameriška legija, in njeni člani so na shodu in na sestanku izjavili, da ne bodo dopustili nobeni organizaciji širiti proti-ameriške aktivnosti. Zastopniki bunda so sicer trdili, da so oni patriotični in za amerika-nizem, zato pa se bore iproti komunizmu bolj kot Ameriška legija.
Shod je končno razpustila policija.	■
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega v Nemčiji, Italiji in na Japonskem.
AGITATORJI
1S A DELU
Samomori v Tokiu
Iz statistike o smrtnih slučajih v glavnem japonskem mestu Tokiu je razvidno, da si vzame življenje povprečno pet oseb na dan, in sicer trije moški in dve ženski.
Vse naročnine, kt jih pošljejo aa* stopniki in drugi agitatorji Proletarca, »o štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje eno celoletno, je sabeleien v tem seznamu s dvema polletnima.
Anton Zornik, Herminie, Pa. 22H Anton Jankovič, Cleveland, O. 15 Anton Shular, Arma, Kans. 8»i Chas. Pogorelec, Chicago, III. 8 Tonjr Tomiič, Oakland. Calif. 6 Frank Zaits, Chicago. III.	4
John Jereb, Ročk Springs, Wyo. 4 Jacob Pavčič, Strabane, Pa. 4 Jacob Rožič, Milwaukee, VVis. 4 John Bogatajr, Girard, O. Frank Rataic, Forest City, Pa. 2 Martin Judnich. Waukegan, III. 2 Joe Turiič, Jenners, Pa.	2
Frank Novak, Los Angeles,
Calif.	2
Vinc. Pugelj, West Allis, Wis. 2 Frank Podlipec, Cicero, lil.	1
Joe Oblak, Chicago, III.	2
Mike Krults, VVillard, Wis.	1
Frank Bisjak, Chicago. III. H
Skupaj v tem iskasu (4 tedne or' 26. februarja do 26. marca) 91 pol letnih naročnin. Prejinji i*ka« (4 tedne) 137.
Bortali«ti^ni	W<>tmini*ti^ni
757,537	143,234
7&9.071	27,141
8,325,260	27.117
452.191	—
1,887,219	1,453.923
890,880	137,070
i 389,912	A02
527,275	4,304
22.000	■ • —
255,657	12,382
1,464,294	96,233
f.937,308	K4S.822
132,018	—
29	—	75
70	9	202
68	2	148
145	1	615
83	—	200
146	.72	618
23	3	100
53		80
71		160 .185
	-	
50	2	231
118	5	230
96	16	t
49	30	300
11	—-	245
2	1	99
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja- slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 SO. LAWNDALE AVENUI
'U- JL--
• KRITIKUJOČA MNENJA; POROČILA IN RAZPRAVE
• •
SPLOŠEN PREGLED AKTIVNOSTI KLUBA ST. 1 J. S. Z. V LETU 1937
Chicago. — V ČlanstvITklub je treba vse drago plačati.
št. 1 lani ni napredoval kot ni ie več let prej, Vzrok po mo-
Vitopnice smo »pred leti prodajali po 75c in celo dražje, da-
jem mnenju je, ker soc. stran- nes pa jih je celo po 35c težko ka ni ve' to kar je bila pred razpe -avati. Število onih, ki leti. Ako bi bilo socialistično razipečavajo vstopnice v pred-gibanje med ameriško maso prodaji, se krči. Mnogi, ki so
mcino, bi bilo močno tudi med našim narodom. Dokler tega ne bo, pa kakega sigurnega napredka v številu članstva ni pričakovati.
Januarja lansko leto smo imeli 89 članov. Tekom leta smo dobili tri nove, skupaj to-rfej 91. Ko sem prevzel tajništvo, je bilo med njimi nekaj takih, ki so s Članarino zaostali. Koncem decembra sem črtal iz imenika osem članov in članic. Vsi so izjavili, da ne bodo več plačali. Koncem leta je klubov imenik beležil 82
delali za klub leta in leta, so se utrudili, mladih pa ni, da jih bi nadomestili. Med današnjo mladino je vstopnice v naprej težko prodajati. Ako pride, si kupi vstopnico pri blagajni. Naše prireditve ipa v jplo^šnem niso uspešne, ako ne prodamo v naprej vsaj par sto vstopnic. To smo videli posebno na lanski klubovi prvomajski proslavi. Vršila se je v soboto večer in nadejali smo se velike udeležbe, kar pa se ni zgodilo. Prebitka je bilo samo 25.57. Vprašanje pred nami
članov. Nekateri so zaoataTTje, ali zntžat! stroške priredb,
i račun za stroške šele tedne po-) Izneje. Klubov mladinski odsek I Red Fal«oa* je d#o#mbna nastopil na dveh društvenih, bo-žičnicah, a se ni nikomur zdelo vredno, da bi o povabilu obvestil klubovega tajnika. S tem odsekom je precej stroškov, ki jih ne pomaga kriti nooena federacija. Upam, da bo zdaj, ko ima klub drugega tajnika, v tem oztru bolje.
Ker sem ravno pri odsekih, naj tu omenim, da sem pred dvema letoma priporečil ustanovitev gospodinjskega odseka, ki bi imel v področju v.*e, kar se tiče gospodinjskega dela v Slov. del. centru in na prireditvah. Ta odsek bi imel priliko dobiti v avojo sredo med drugimi tudi take rojakinje za članice, ki direktno v klub iz ene*»a ali drugega vzroka nočejo pristopiti. Tak odsek ponovno priporočam, in uver-jen sem, da bi lahko imel 20 do 30 članic. Pri delu ne bi bila nobena izkoriščana, ker bi se vrstile tako, da bi bik> treba
FRANCIJA V HISTERIJI OBOROŽEVANJA
s prispevki, a obljubili stvar poravnati ob prvi prili»ki.
Finance
Blagajna kluba je narasla $100, vzlic temu, da so bile nekatere klubove prireditve zelo slabo obiskane. V decembru 1936 so klubove knjige izkazovale vsoto 171.61, v decembru 1937 da $330.89. V tej vsoti so vključene tudi obveznosti, ki so tedaj znašale $130. Na drugi strani je pa v stroških v decembru vključena vsota $75, ki je prišteta k dohodkom meseca januarja. To je namreč vrnjen drobiž, ki smo 'jra rabili na Sil vest rovi zabavi.
"Proletarcu" smo dali od tpriredb, za oglase in za "Majski Glas" .lani nad $180, soc. stranki (vključivši okrajno organizacijo) pa $90.
Članarine je Vlub lani prejel $333.10. Dohodki pevskega zbora so znašali 11,354.35, stroški pa $1,250.64. Dohodki drugih odsekov in kluba, vStevši Silvestrovo zabavo in priredbe v korist Proletarca, so znašali približno $1,400. Točne številke v podrobnostih so bile prečitane na klubovi seji. Slovenski del. center dolguje klubu 100.
Finančni promet khiba je lani znašal okrog $7,000, kar znači, da je imel tajnik z računi in drugimi posli mnogo dela. Izvršil sem ga z veseljem ne za posameznike, am-»>ak iz prepričanja, da delam za klub v celoti.
Priredbe
Dobro je, da se pomudimo nekoliko tudi ob naših prireditvah. Vprašujemo se, zakaj niso več tako uspešne kakor pred leti. Precejšen vzrok je odprava prohibicije. Tudi stroški priredb so večji. Včasi smo dobili že precej dober orkester za kakih $35 do $40. Danes je treba plačati za godbo najmanj $70. Med iprohibicijo smo prodajali na prireditvah vino, ki smo ga delali sami in nas ni stalo skoro nič. Danes
ali pa zvišati dohodke. Zvišati dohodke je mogoče s podražit-vjio vstopnic, kar pa ni prip^ ro&ljivo. Torej je bolje misliti na znižanje izdatkov. Na pri-redibah v dvorani SNPJ lahko ob nedeljah opustimo orkester v gornji dvorani, s Čemer prihranimo okrog $70. Na naših priredbah v drugih dvoranah pa je v priporočljivo najeti manjše orkestre. Vprašanje pri tem seveda je, koliko mladine izgubimo, če nehamo najemati dobre orkestre.
Odseki
Pevski zbor "Sava" je imel lani, kot običajno, dva koncerta, Udeležba je bila na obeh dobra in spored raznoličen, ki je zadovoljil avdijenco. Finančno je ta odsek imel v prvi polovici leta izgubo, v drugi pa izkazuje prebitek. Zasluga zanj f^re posebno pevovodju Jakobu Muha, ki je za zadnji koncert učil pevce in pevke na vseh izrednih vajah zastonj. "Sava" je lansko ipoletje imela dva meseca počitnic, zato se je morala v jeseni žuriti z izrednimi vajami. Pomagala je na njih pianistka Mary Muha, prav tako brezplačno. Obema priznanje.
Ravno tako Je bilo delo izvršeno skoro vse zastonj v drugih odsekih. Dramo "Jakob Ruda" je režiral Louis Beniger. Imel je pota in porabi? precej večerov. Klubov sklep je, da se plača režiserja $5 od predstave. S. Beniger je to vsoto vrnil. Ostali člani in članice odsekov so istotako delali brez-tp<laično— Edina plača jim je zavest, da delajo za socialistične ideje in delavsko izobrazbo.
Kar se tiče odsekov, bi želel med njihovimi odbori in tajnikom kluba več kooperacije, posebno kadar se gre o vprašanju nastopov na priredbah drugih organizacij, pa bodisi v Chicagu ali v sosednih naselbinah. Na primer, dramski odsek je ponovil igro v Wauke-ganu, a tajniku je bil izročen
vsaki delati na klubovih prireditvah le enkrat v letu. Ravno tako (bi bil priporočljiv gospodarski odsek, ki bi imel v področju delo na priredbah v dvoranah in v Centru. To bi olajšalo delo tajniku in bil bi bržkone na priredbah tudi boljši uspeh.
H koncu izrekam vsem, ki
Francija, ki ja ▼ neprestanih vladnih krisah in v silovitem boju mrd levico (ljudsko front«) in desnico (ttrankami kapitalistične reakcije), je enotna fronta le v enem: da mora biti pripravljena na neizogibno: na
vojao. — Oborotuje se skoro s enako naglico kakor Anglija. Francija je bila sicer prej dobro "pripravljena", toda Nemčija jo je nadkrilila, in cdaj jo hoče dohiteti in prekoeiti. Na sliki so francoski vojaki, poslani na manevra ob nemški in italijanski mejtr
ji lažje sledili, čeravno ni igrala slabo. . Vsega, seveda niso krivi igralci, temveč tudi prostorna dvorana in slaba akustika. Glas ne doseže poslušalcev, kot bi moral. Vodstvo do-
ma bo moralo to napako pre-zahvalo študirati in jo popraviti z zvo-so mi pomagali prijčniki ali s kako drugo preure-
mojem delu na prireditvah in ditvijo. drugih poslih. Hvala's. Pogo- Naslovno vlogo je predvajal relcu, ki me je za časa mojega avtor igre s. Kristan. Nastopal nočnega dela nadomestoval je ognjevito, odločno, mogoč -pri tajništvu na sejah. Sodelo-,no in skoro mladeniško. Na o-vanje, posebno na prireditvah, dru se mi je videl dokaj po-lani ni bilo vselej najboljše, mlajenega.
KDO BO NA PROGRAMU "SAVE" 10. APRILA V DVORANI SNPJ?
Chicago. — Nedelja popol- delavstva. Nača želja mora dne. Dan izredno lep. Dan biti,in tudi naša trdna volja. Rdečih sokoličev. Slovenski da bo to zadnja vojna, ki bo delavski center je poln iivlje- pometla s kapitalizmom in vso nja. Okupirali so ga Sokoliči, bt^ržvazijo. Prav to mora biti ki veselo tekajo iz enega nad- odgovor svetovnega delavstva stropja v drugega, po dvora- na priprave kapitalizma za ni, 'povsod. Z otroško navdu- novo klanje: uničenje kapita-šenostjo in brezskrbnostjo se lizma, obrnjenje orožja proti pripravljajo na svoj program, j vsem tiranom in mesarjem
.	.	^ njem smo »po-;Misli se dele med njimi in med jljudstva,
ampak šlo je. , j t znali ne	govornika in pi-!nesrečno Španijo, o kateri sem Iz gornjega obrisa razvidi-
To je kratek pregled klubo-satelja, temveč tudi veAčega prej čital slaba poročila. Lo- te, da bo program na prihod-
vega dela v preteklem letu. igralca.
Kar amo izvršili, ni storil taj-j Ob zaključku igre mu je de-
jalisti se umikajo pred nem- j njem koncertu Save in klubo-škimi in italijanskimi topovi, [vi priredbi za pomoč lojalisti-
,n 1noben dru« I***' k,e potlarilo, v imenu društva, 700 Hitlerjevih Heinckelov-ični Španiji lep in bogat. Sava meznik ne, kajti vse kar smo košarico cvetlic.	cve in Mussolinijevih Caproni-|in klub št. 1 JSZ upata, da se
tzvršU, je bilo delo celote. Zvečer se je razvila v obeh jeVcev pa sipa smrt in razde- udeležite te priredbe v veli-Vsakdoje izvršil svoj delež— dvoranah prav prijetna zaba->janje iz zraka — na vojake, kem ftevilu/vsi do zadnjega kolikor je pac kdo mogel. So- va. Srečali smo se z znanci iz „„ Atmb n« 1
Shod v Clevelandu
Cleveland, O. — V sredo
[vcCer dne 6. aprila se bo vrlil v Slov. nar. domu rta St. Clair Ave. v dvorani št 3, novo poslopje, ljudski shod, ki ga prireja Mladinski odsek soc. kluba št. 27 JSZ. Govorili bodo: B. Parker, tajnik soc. stranke v Clevelandu, L. Golden v angleškem in L. Žorko v slovenskem jeziku.
Mladinski odsek soc. kluba It. 27 se zaveda, da bodoče delo od mi od njega, zato je postal bolj aktiven, da nadaljuje delo starejšega kluba, čigar delavnost pojema. Zavedajo ?e, da so oni pozvani nadaljevati z delom starejših. Nadalje se zaveda, da je v današnjem ča.-u, ko je brezposelnost in »pomanjkanje Čezdalje večje, in se fašizem čezdalje bolj dviga, potrebno širiti izobrazbo med delavsko maso ter jo organizirati, da si ohrani saj to demokracijo kot jo imamo, ob enem pa delovati za cilje socializma, v kateremwtRr zatiranja in izkoriščanja, in ne pomanjkanja, kakor je pod današnjim sistemom.
Odbor tega shoda vabi vse zavedne delavce in delavke, da se ga udeleže v polnem številu. Vstopnina je prosta. Na svidenje na z&oraj omenjeni datum. — Odbor.
družno, Justin Zaje.
Goapodar na odru
S. N. D.
Cleveland, O. — Bil je -fab-
ljiv nedeljski dan. Vsekako prelep za preživeti nedeljvsko
popoldne med mračnimi Me- ftir.^Jj^,,.!! L1..U- Zs nami. Solnee je ogrevalo z vse- StlrJe de,e?atl kluba st. mi sedmimi žari in n.iznanialo	1 na milvvaUSKO
konferenco
Kogar mika v stari kraj ~ s nami ae na pol podaji
Vsi — stari in mladi — rojaki,, ki nameravat« pose t i ti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, da se pridruiite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na parniku
AQUITANIA ... 18. junija
Ako želite se lahko vrnete na najnovejšem parniku na svetu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj ieleta JACOB ZUPAN (CIC) Za nadaljne informacije s« obrnite na:
JACOB ZUPAN
1400 SO. LOMBARD AVENUE
BERWYN, ILL.
ali
(T*AltII WIHTE
32 NO. MICHICAN AVENUE
CHICAGO, ILL.
mi sedmimi žari in naznanjalo prihod zaželjene pomladi.
Vendar, napredni živelj slovenske metropole se je zbiral v S. N. D. Napovedano je bilo za tega dne nekaj, kar še ni bilo na naših odrih. Dramatična predstava, prvič predvajana, režirana in naslovna vloga igrana po avtorju. Na« veliki mislec in pisatelj s. Etbin Kristan nam je tega dne predefta-vil njegovo globoko zamišljeno dramatično delo, štiridejan-ko "Gospodar".
E. Kristana vsi poznamo kot oratorja in pisatelja, genija najboljšega kova Na shodih in predavanjih ga je slast poslušati. Njegova pisana beseda je ravno tako prožna in lepa. Revijo "Cankarjev glasnik", katero on urejuje, je pisana in urejevana tako, da smo lahko vsi ponosni nanjo.
Sicer so nam bila že iprej predstavljena nekatera njegova dela. "Zarja" in klub št. 27 JSZ sta med svetovno vojno vprizorila njegovo dramo Samosvoj" in dramatično društvo "Ivan Cankar" pozneje "Voljo". Obe sta* prepričevalni in irčinkoviti. Zelo učinkovita in duhovita je njegova igra "Gospodar". Bil je edeni in absolutni gospodar nad svojimi ve-Jjkimi imetji. Vsemu je narekoval edino on. Bolezen pa ga je potisnila v stran in na svoje veliko začudenje — obrat je tekel ravno tako svojo pot, brez njega, v njegovo veliko presenečenje.
Igra je bila izvajana prvovrstno. Igralci — sami izbrani in preizkušeni, vajeni odra in avdijence, so igrali brez kakih znatnih hib.' Ženske so bile tu pa tam nekoliko pretihe. Marsikatere njihove besede na galeriji nismo slišali. Posebno Anna Grill v vlogi žene Marte bi morala biti glasnejša, da bi
vseh delov mesta. Med gosti se je nahajala tudi žena s. Kristanu, Franc*?«.
S. Kristanu, kakor tudi Cankarjevi ustanovi, gre prizna-
na otroke, na metere, na star- ter pripeljite s seboj svoje so-Čke, na vse.	delavce, svoje znance in pri-
Nimnm namena o tem pisa- jatelje. Vstopnina v predpro-
ti. V kratkem naj navedem program Savinega koncerta dne 10. aprila popoldne, ki bo
nje za tako lep uspeh in du- obenem tudi priredba v poševni užitek. — Leo. Poljšak. lojalistični Španiji. Program, upamo, bo vsakega zadovoljil. Prvi del bo izvajala Sava, v drugem delu pa bo vsakega nekaj.
Program bo Sava odprla z lepo delavsko pesmijo "Prise-ga rdeči zastavi", kateri bo sledila "Oj z bogom ti planin-
Chicago, lil. — Klub st. 1 pošlje dne 1. maja na konferenco v Milvvaukee dva dele-
gata, enega pevski zbor ^a- J1'	kateri bo pel solo
va" in enega angleški odsek. Ralfh .?Iuha/ Z* z£orom K hi bova delegata sta Charles "ast^P,1i v duet" Mary? 0ma-Pogorelec in Frank Zaitz. hen in Frances Saitz ml. s par Na seji v petek 25. marca' Platni. V drugem nastopu je klub sklenil, da bodo vstop- Saya^zapela Eno samo ti-nice na Proletarčev piknik po J10 r?*° •	m At-
25c. Vršil se bo v nedeljo 12.	°T#ve ' \*e ttn
junija pri Keglu v Willow *kladbe 80	2enskl zb3r
Springsu. Pri vhodu bodo od- >0 nato dane tri nagrade v gotovini, i	trr ?r
1 "fweet a~id 1 vrtec fcom
daji 40c, pri blagajni desetko več. Po programu bo ples v obeh dvoranah. V gornji bo igral Rodmanov orkester, v spodnji pa bosta drobila valčke in polke Frank Gradišek in Tony Omerza. Vstopnina samo za plan J~> centov. Vsi v dvorano SNPJ dne lt). aprila, drugo nedeljo popoldne ob treh. Kličeta vas Sava in klub, kličejo vas krvaveči španski delavci, čijih boj bo ovekove-čila zgodovina. Naša dolžnost je, da jim v tej težki uri pomagamo kolikor je v naši moči. Prav zadnje dni so izdali apel za nadaljno pomoč na vse svetovno delavstvo. Usliši-mo njih glas!
Anton Garden.
V nedeljo 10. aprila bo vikoP*U > ™kar dvorani SNPJ koncert "Save". P11 v ^ključni točk. Vrbsko Prvi del sporeda bo predvaja- ^2ero »	k. zaziblje av-
la "Sava", drugi del pa se bo ^lenco v »njivo* mladih dni, nanašal na borbo delavstva v 1« ^eh v redne kraje stare Španiji proti fašizmu. Polovi- domovine in dvigne do navdu-
ca prebitka gre španskim lo- S€nja* Na	J<> °
j a listom.
Na prošli seji so se vršile tudi volitve delegatov na <tftrankino konvencijo. Izmed Članov JSZ sta kandidata Fr. Alesh in Anton Garden.
Po končanem dnevnem se je v klubu vršila zanimiva razprava o Španiji in splošnem položaju.
Uapela prireditev mladinskega odaeka kluba at. 1 JSZ
. Chicago, III. — Prošlo nedeljo je imel v SDC prireditev klubov mladinski odsek. V dvorani so razstavili nebroj slik z razrednih bojišč širom sveta. Udeležba je bila vzlic krasnemu nedeljskemu popoldnevu obilna. Spored je ugajal vsem, ki so bi!i navzoči. Sploh je ta odsek demonstriral, da Je eden najboljših "kart" kluba št. 1. Podrobnosti so o tej prireditvi na an-
pet djali na željo mnogih ljudi.
Drugi del pa bo odprl češki delavski bor "Kari Marx", ki letos slavi svojo 35-letnico Za zborom bo Joško Oven podal dramsko sliko o Španiji: Kak- P° 25c:. J- Stelda/ČW, a. Antondij
TISKOVNI FOND PROLETARCA
lil. 'IZKAZ
Chicago, III. Po $5: Anpela Zaiti in Neimenovan; John Sprohar $1; skupaj $11.00.
Wauke g an, III. Neimenovana 37c.
Onnalinda, Pa. Jos. Mati£tf 2-&C.
Girard, O. Klub št. 222 JSZ *10.
Gallup, N. Mas. Julia Novak 4Dc.
VVillard. WU. Mike Krults 50c.
Aliquippa. Pa. Georpre Smrekar nabral na zabavi vseh Joietov pri Joseph Yaklichu $5.00. Prispevali so
Podpora "Radničkom Glasniku"
"Radnički Glasnik" poroča v svojih letnih računih, da je prejel v prošlem letu $6,420.-96 podpore in od podporne organizacije International Wor-kers Order $2,585.44, ostali dohodki pa se nanašajo na naročnine, koledar, fonde itd. Skupno so znašali $28,074.72, stroški pa $28,106.52. Za plače je "Radnički Glasnik" v istem času izdal $8,456.45, kar znači, da ima povprečno kakih 6 uslužbencev7.
Ivan Delija, ki je bil leta 1923 nekaj časa uposlen pri "Radničkom Glasniku", piše v "Znanju", da je "R. G." takrat imel 9,700 naročnikov in nad pet tisoč dolarjev gotovine. Danes pod sedanjim vodstvom je v dolgu, piše Delija. Gotovine je dne 31. jan. t. 1. blizu $900. * ' T * '
Ste naročnino na "Proletarca" že obnovili?
šna je stvar, mi ni znano. Vem le toliko, da bo Joško v dramatičnih potezah predočil poslušalcem stoletni boj španskega ljudstva za svobodo. Stvar je sam sestavil in bo z njo gotovo napravil mogočen vtis. Za Joškotom bo nastopila skupina deklet s par španskimi pesmami, nakar bo Jo-Sko orisal v krajšem govoru sedanji boj v Španiji. Za njim bodo nastopili Rdeči Sokoliči s petjem in muzikalnimi točkami. Zadnja točka programa je kratka enodejanka "The Terrible Meek", v kateri nastopijo Alice Artach, Jack Groser in Frank Sodnik. Snov igre je vojna, na katero se gospodarji sveta zopet pripravljajo, da vržejo v krvavo kla-
A. Habich, F. Simončič, B. Yerant, F. Dersrlin, B. Kamnikar, A. Žajrar J. Yaklich, T. Gerzel, A. Groznik, F. Strubelj, A. Yak\f, J. Ogrizek, J. Sireel, A. Fatur, G. Smrekar, vsi iz Al»quippe. Iz Am-brid^a: M. Habič, r. Crorup; iz Imporiala A. Pavlovi*.
Skupaj v tem izkazu $27.G1 prej. «nji izkaz $87.98, skupaj $115.59. >
Kadar naročate knjige, po-služite se Proletarceve knjigarne.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100
Wednesday aivd Sunday by appointments only
Rasidence Tal.: Crawford 8440 If no anawer—Call Auitin 5700
♦♦♦♦I I	<H»H
* *
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
» NAROČITE SI DNEVNIK
f "PROSVKTA"*
Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajnifttvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
♦♦♦MIt
gleški strani, večja poročila nje za svoj imperialistični pa bodo v prihodnji številki. plen zopet * milijone trpečega
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO; ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Kako je krokar postal pevec
(Bolgarska pripovedka)
Ko «e je izvalil krokar, je (vorll o tej zadevi. Ali vidno je takoj tačivkal:	hujšal.
"Piu, pto — *rva hočem, I "Kaj ti je?" je v skrbeh £rvE ..vprašala nekoč mati.
Hjfg^ft matL sjara vranaJ "Pevec hočem biti", je od-jtbliiletela v "M"/da in kma- govoril krokar, lu prinesla črva. Tako je dela- "l)c<bro", je rekla. "Ker že la ves dan. če* nekaj tednov tako hočeš, naj bo. Samo glej, je krokar že tcCiko okrepi! da se pozneje ne pokesaš, da
grmel od krakanja kavk in Obzornik". Samo slavčki ao od rezgetatija srak, češ, ni boljše- sramu skrili svoje glave pod
ga pevca kakor je krokar, ki j bo kmalu priredil koncert v korist gozdnih siromakov. Tako je prišel dan koncerta. Krokar se je pojavil pred
in tttstel, da je že lahko letal. Mati se ni imtjla nagledati svojega otrcka, čtA takega
mladca pa ni na .«vetu. Zato nnra postati profesor.
nisi postal profesor!"
"Ne bom se, mati", je zatrdil sin krokar.
"Ali sinko, kako boš sploh
________pevec, ko nimaš glasu za to?"
Ali krokar ni hotet rpo^ti; je vpremla mati zaskrbljeno, profe or. Ko je podu^al petje "Sicer pa stopim k sovi. Ona ptic, mu je posebno ugajal ie pametna in mi bo dala do-slavčkov glas. In sklenil je, da ber nasvet." bo postal pevec.	Sla je vrana k sovi in jo pro-
Vpra^al je mater:	sila, naj ji svetuje, kaj storiti,
"Kaj pa imajo slaveki v svo- da bi njen sin postal pevec,
akoravno nima za petje ne da-
jem gr u, da pojo tako lepo?"
"Dar", je odgovorila mati. "Talent."
"Kaj ga jaz nimam", je vprašal nekako užaljeno krokar. ~
"Saj ti vendar ne boš pevec", se je začudila mati. "Tega ti tudi ni treba. Ti boš vendar nekaj več. Profesor boš!"
mati, pevec hočem biti", je rekel krokar.
"Ne govoriči neumnosti", se je razjezila! mati, "če ne, jo dobiš po glavi!"
Od takrat krokar ni več go-
ru ne gla*u."
Pa je rekla sova:
"Kjer ni daru, pomaga reklama. če tvoj sin ne zna peti in nima zato glasu, poišči glasnike, ki bodo neprestano tndili in oznanjevalfc da ni boljšega pevca, kakor je tvoj sin, krokar. Kavke in srake naj na primer lete po vsem jgozdu in
razkričijo to resnico, jaz bom pa to napisala v našem Časopisu "Gozdnem Obzorniku"." In tako se je zgodilo. Čez nekoliko dni je ves gozd
peruti, da bi ne slišali; ali kdo se zmeni zanje! Kuščarji in podlasice so bile zadovoljne.
Spletle so venec iz gozdnih rož in ga izročile veverici,wda
mnogoštevilno publiko. Vse ga izroči slavnemu pevcu. Ve-
ptice in vse zveri so utihnile, samo da čim bolje slišijo petje.
Kroknr je "zapel": "Kram... kraa...! Kra . kra kraaa!"
Vsi poslušalci so mislili in verjeli, da je to zelo lepo petje, na Umetniški višini, ker je pač tudi tako pisal "Gozdni
verica je plezala na drevo in v7/la krokal ju - pevcu venec okrc j vrata. Tako počaščen je krokar pel:
,'^Kra ... kra ... kraaa ..! kraa, kraa, kra, kraaa!"
In tako "poje*
še dandanes! ("Svoboda.")
Popularnost Matije Gubca
Na gimnaziji v Nilu »o dobili dHaki vprašanje: "Katera oseba iz jugoslovanske zgodovine je vam najdražja?" Največ glasov je dobil Matija Gu-bec, vodja hrvatskih in slovenskih kmečkih upornikov. - -
Japonska zračna flota
»i in various truden until he becani' tho editor of a Soc uli-t newsp*ip» r He wai th» firot Socialist electe«' v	«	. >> Congre j. Th s was in 1111-1913
Koncem prošlega leta je B« ran for Senator in 191« but wa* imela Japonska 3,500 trgov- |d«feated..
skih in vojnih aeroplanov in 131 ,,<? wa4 arre>te<1 caught? at-
i\mo\ toit\uc
Editor: Mitzi Oven
Life of Victor L. Berger	we will make of our trea.*ury. Abovr
Vfctor L. Berger ara« born in 1&80 hII the Faleon* are contrlbuting $r in Nieder Rebbuch, Au*tria - Hun- for the aid of Spanish D«mocr«cy.
srary.	The Falcon* w'u'.\ to expres* thel*
■ATler coming to Amer^a h« work j gi stltude to tho committee whtel-
helped us prepnr? our luncheon.


ALI SO "ČISTKE" V RUSIJI RES ČIŠČENJA? ALI PA MORDA LE PREGANJANJE OPOZICIJE?
V prihodnjem "Majskem Glasu" bo več ilustriranih člankov, ki bodo razmotrivali o vprašanju, označeno v gornjem naslovu, z obeh st&Hftč, to je, s Stalinovega in s stališča njegovih kritikov. Med njimi bo satira, ki jo je napisal Oswald Gar-rison Villard, sotrudnik revije "Nation", ki je bil vsa leta na braniku sovjetske Unije in je še zmerom njen branitelj. Razočarale pa so ga "čistke".
Masne obravnave in smrtne obtožbe proti ljudem, ki so izvršili boljševiško revolucijo in jo potem vodili od deset do petnajst let, dokler niso bili pometani v ječo in obsojeni v smrt — mn<)2i so bili ustreljeni brez obravnave — pa je na obetano scfjttsko dcmokracijv vrglo čudno luč. Možno je, da so bili obsojenci nesposobni za naloge v novih razmeTah — kajti bili so poklicni revolucionarji. Možno, zelo možno je, da jih je sedanji režim enostavno zavrgel, ker so mu postali v napotje. "čistke" v tako velikem obsegu, kot se vrše v Rusiji, v zgodo-
NADEŽNA KV.UPSKAJA
fena Nikolaja Lenina
ALEKSIJ RIKOV,
po Leninovi smrti deset let predsednik sovjetske vlade. V zadnji obravnavi je bil obsojen v smrt in ustreljen.
1938. leto, ki je dvajseto leto po Cankarjevi smrti, je deseto leto dela Cankarjeve družbe za resnično prosveto našega ljudstva. Njeno delo podpirajo zaupniki naše kulturne zveze "Vzajemnost", zaupniki naših strokovnih in zadružnih organizacij, pa tudi redki inte-
tektualci, ki so spoznali potre-►o in ki čutijo pogum, da je treba za najvišjo človečansko idejo — socializem tudi delati, ne samo o njem filozofirati.
1938. leto je za nas Cankarjevo leto in v tem letu glejmo, da razširimo knjige Cankarjeve družbe med vse svoje znance, med vse ljudi, ki bi tudi radi brali njene knjige, pa za nje Še niti ne vedo, ker je naše delavsko časopisje preskromno, da bi povsod oznanilo ljudem nafte kulturno prizadevanje in delo, kritiki meščanskih časopisov pa to delo dosledno za-molčujejo, ker vidijo v njem konkurenco njihovim založbam in tiskovnim koncernom.
Ivan Cankar je naš in mi smo njegovi. Ni slučaj, da je prav naše delavstvo ustanovilo družbo s Cankarjevim imenom, da prav naša društva prirejajo največ predavanj o njem, da se prav v delavskih knjižnicah prebere največ njegovih del. Drugi se mu klanjajo kakor v strahu, da ne bi prišel spet na svet. Med nami pa Ivan Cankar res živi. Naj učeni pismouki še tako. zatajujejo njegovega "Hlapca Jerneja" in po kopavajo njegov socializem, socialistično delavstvo čuti, da je Cankar njegov. To čuti slovenski delavec doma in v tujini. Slovenski delavci v Ame-
tempting to interfere with the op?r ... . H^^^^^^P^^P . laticn of the Kflective Draft I iv. ir
Uh je »pripadalo 9,820 vojni , mg.
Uto£ p "o to v, floti.
izmed katerih
vini nimajo primere. Maksim Litvinov, sovjetski komisar za vnanje zadeve je vsled njih — dasi jih ni on zakrivil, v mednarodnem svetu ob svoj pridobljeni ugled. Država, ki obsoja cela krdela svojih najodgovornejših ljudi v smrt zaradi izdajat špijonaže in sabotaže, je presojana z nezaupanjem (udi med ljudmi, ki slepo verujejo vanjo.
Med onimi, ki so bili usmrčeni po obravnavi meseca marca t. 1. je tudi Aleksij Rikov (Rykov). Po Leninovi smrti je bil deset let predsednik sveta ljudskih komisarjev. Vse komunistično časopisje po svetu ga je slavilo za Leninovega nasled-p1 njegove uganke... "ika. On in drugi v smrt obsojeni boljševiki so bili revolucionarji že v času carizma. Vsi so bili Leninovi intimni znanci in zaupni sodelavci. Leninova vdova NadeŽna Krupskaja je vse dobro poznala, se udeleževala pred revolucijo njihnih tajnih »Stankov in jim pomagala kovati revolucionarne načrte za Gojitev Rusije spod boljševiško vlado. Poročajo, da ji sedanj« ekaekucije niso všeč, ker padajo pod njimi sodrugi iz njenih In Leninovih mladih let. Trdijo celo, da ako ne bi bila ona ž«na pokojnega Lenina, bi čL«vtke tudi njo zadele. Kaj pravzaprav *e dogaja v Rusiji in kam to vodi? Ali je Stalin v pra-yemT.A11 Je Rusija na znotraj trdna? Kakšna je njena demo-*racija in v čem je zapopadena? Temu ni napram Japonski, "oljski in Nemčiji bolj odločna? Ali se vojne boji zaradi no-tpanjih homatij, ali «pa se vojni ogiba, ker ji je resnično za m,r» toagari za vsako ceno, dokler nihče nje ne napade?
Rusija je Še vedno uipanje mednarodnega delavskega gibanja — še zmerom nada, da je v nji moč, katera je dovolj krePka strm ti javiti v resnem konfliktu fašizem in ustvariti za resntttto mirne odnošaje med deželami ter prav tako Po&oje za zdrav gonpodarski razvoj na temelju sodelovanja, i u-1^*' W1atrai°» da je Stalinov režim bolj tiranski kakor Jt Hitlerjev aH Mussolinijev, kajti pod njim niti brat bratu ne
Prizanaša
k.	Glas" bo predočil čitateljem situacijo v sovjet-
uniji kakršna je z obeh strani in jo komentiral nepristran-
ak0 • *>ciaMatičnega stališča.
(Sledeči Članeg o Cankarju pona-tiskujemo ia Viajemne Svobode. V njemu je precej stavkov — večinoma predelanih, iz uvodnika prve it> vilke ameriškega Cankarjevega Gl*i» nik«. Priobčujemo ker se tiče Cankarjeve družbe. Njene knjige razpečava v Ameriki Proleiarčeva knjigarna. Stanejo 4 knjige $1,25.)
Odkar je Ivan Cankar mrtev, živi njegovo delo bolj kakor v časih, ko je hodil med nami. Ko je še živel, ga ni poplavljalo priznanje: kritika je bila le včasih pravična, a po-gostoma pristranska, nevoščljiva, da celo sovražna. S svojo "Erotiko" je moral na grmado. Sedaj se Širi njegova Stava po domovini in tujini. Vsi ga priznavajo, a premnogi hočejo še po smrti zatajiti tpravega Can-. karja.
Ivan Cankar v slovenski pre-stolici še nima kamenitega spomenika, kajti tisti, ki postavljajo pri nas spomenike, jih postavljajo iz kaj čudnih in raznovrstnih nagibov, če ti ljudje kdaj postavili tudi njemu spomenik, bi Cankar dejal, da rodoljubi ne postavljajo monumentov zaradi slavljen-cev, temveč zaradi sebe.
Naše socialistično delavstvo je pred desetimi leti postavilo Ivanu Cankarju skromen spomenik z ustanovitvijo književnega društva, ki se imenuje po njem Cankarjeva družba. To dru&bo smo ustanovili ne iz strahu, da bi njegov spomin obledel med našim ljudstvom, temveč predvsem iz hvaležnosti, iz zadoščenja je hlapec Jernej dal svoji knjižni založbi ime svojega pisatelja in budi-telja. Kar je Cankar motgel povedati, je vse povedano in povedano tako, kakor je mogel le riki so tudi dali svoji najlepši on povedati. Cankar je s pere reviji ime "Cankarjev Glas-som in z živo besedo delal za nik", ki ga urejuje še živeči slovensko ljudstvo in za tisto Cankarjev prijatelj in tovariš sveto pravico, ki je samo ena, Etbin Kristan, čigar ime se je in vedno je stal na bojišču, ko nekoč omenjalo v zvezi s Can- ^ je šlo za to, da se človek posta- karjevim imenom, vi na eno stran in ipokaže svojo Tako je ob državno-zbonskih barvo. V duhu Ivana Cankarja volitvah 1907. leta pokojni Ab-naj Cankarjeva družba budi in ditus zapisal v "Naših Zapis-dviga v naših ljudeh tisto ve- kih" besede, ki še danes velja-čno hrepenenje po nečem, kar jo Za vse tiste pismarje, ki hoje boljše in plemenitejše, lep<šc čejo utajiti Cankarja-sociali-in svetlejše od grdobij in brid-|flta:
kosti "vsakdanjega življenja «Med siovenskimi kandidati med ropotajočimi stroji, v glo- za državni zbor sta se -pojavili bokih jamah, v zakajenih ko- d,ve nterarni imeni: Ivan Cankar in Etbin Kristan. Oba seveda kot socialista ... In slovenski svet je molčal o tem nenavadnem dogodku; ne zaradi tega, ker pojav ni bil vsakdanji, ne; zaradi tega, ker si nihče ni znal razlagati nenavadnega, samozavestnega in sigurnega nastopa reprezentantov slovenske inteligence
Individualist Cankar — socialist?
Na ustnicah tistih temnih senc iz vrst inteligence, ki so premagali sami sebe, svojo individualnost in postali tako prazni lonci, na ustnicah tistih brezsramnih senc, ki povišujejo Kristusa zato, da ostane ponižan, je zaigral prezirljiv nasmeh. Drugi del tako zvane 'inteligence" pa je, zabarika-diran s svojo vsakdanjo dolgočasnostjo, napravil za svojimi gostilniškimi mizami obraz čudečega se bebca. Ta del ni zinil ničesar ne prej ne ipo-slej. .
Cankarja poznamo kot pisatelja ... če ni bilo njegovo dolgoletno pisateljevanje samo lov za honorarji, je moral iti dalje, do konca; moral je gledati in videti dalje, kakor pa masa tiste navidezne inteligence, ki se lovi zgolj le za vsakdanjimi posli. Človek, ki »e je rodil "na Klancu" med bednimi kočarji in rokodelci, se je vrnil med nje, pa ne zato, da se poniža, temveč zato, da prižge v temnih dolinah luč poguma in samozavesti!
In ta luč sveti med nami vedno svetleje. —
"Vzajemna Svoboda
Ogrska ima veliko "angelčkov"
Na Ogrskem umrje 28 od-
Berger ara i a remarkrMe and a great Socialist Lea ler.
R'4 Falcoi SorUI The Red Fakon Social held March
27 st the Slovene Labor Center wf a big fucce«s. An entertaining pro ^totkov otrok pred petnajstim I grsm u.n preentH by the Fjlconi
eap *ially the Slovene sketch.
After the program dance music was presente«! by Mr. John Pluth, the father of Angeline and Joseph-Ine Pluth, two of our most aetive members.
The Fulcon treasury ha« beer
letom starosti. Dasi je porod na kontrola prepovedana, rojstva kljub temu nazadujejo. Vzrok je večanje bede.
Napaka y krščanstvom je. "'.T r------------—
..	.	*roatly inerea.**! aince the program
(la 111 prav nič krščansko. |pianjI have been made as tt> vvhat uar
Manv 1hmk» to them! At th<> Ilcd Faleon social of March 27, a t 4 P. >M. a «hort program was preKented /hcuring the talent of our members.
FMu Krek nrd Angeline pluth pre en te I a «hort Slovene riccrt.H which w»* very entertaining..
The Faleori chorm nun* three mar jsongi, th-o Mar«eil!aise. Scarlet Ban-ne:, and Dubiniska. I^eRov Laflamme ang th« rolo pult in the "Fearlet Banner."
Our three little rix year old blonds, Myra Beniger, Sylvia Tro-yar, and Josefhine Zubukovec dli-played their voice i in the »or j "ln Child'g Dieamland."
Our youngr t rnember, Jackie Ko-pseh, sang "Twinkle, Twinkle, Little Star."
Three songs wers rendered on the accoidian by Jo<*ephine Plut.
The social was a great succeas and everyone had a grand time.
Conrad Ladstatter.
Imenik zastopnikov Proletarca
Državni monopol
v Jugoslaviji
_	III Ju-gotslavija je imela Uwii 1
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole- milijardo 341 milijonov dinar-
tarcu, prodajati A m, družinski koledar brošure in knjige, naj piše	jev dohodkov na tobačnem
upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu	monopolu- Na monopolu sodi
priobiene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-	J*e nrtpravila 378 milijonov di*
liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-	narJe.v *wtega prebitka, od pe-
kzJr°:rkega tavednt" d"Mvca- <"** ;vžc jž'
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, __,
naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
libah v slabo dišečih krčmah, v prevročih in pretesnih kuhinjah ... Prevelika beda, pre-kruta sužnost lahko navali tako grmado na to hrepenenje, da se ne zgane in se zdi, kakor da ga ni. Pa odmakni skale le nekoliko, da bodo pljuča mogla dihati, pa se zazro oči v one skrivnostne daljave, od koder pričakuje duša odgovore na neizrečena viprašanja, izpolnitev hrepenenja, in lepoto. Niso le esteti, ki vprašujejo: 'Kaj je to naše življenje?' Tudi priprosti tlačan se včasih ozre po svetu in si zaželi, da bi mu ga kdo razložil, da bi mu razkril njegove skrivnosti, re-
Kdor ne verjame, da ne gre delavcem le za želodec in gmotne potrebe, dasi je proletar-čev želodec prav tako siten in neizprosen kakor cesarjev in milijonarjev, naj se ozre po krajih, kjer žive trpini in preračuna, koliko ur, ki bi dobrodošle njihovemu počitku, žrtvujejo delavci ne le svojim v ožjem smislu delavskim organizacijam, ampak tudi poučnim predavanjem, pevskim in dramatičnim vajam, knjigam, kulturnim prilikam sploh. Ce je v človeku sploh kaj, kar stremi v višave, je ta sila v delavstvu prav tako kakor v vsem plemenu, in pogostoma še bolj, ker so zanj težave večje," kakor je zapisal Etbin Kristan.
Cankarjeva družba že devet let ipošilja knjige med slovenske delavce doma, na Koroškem, v Franciji, Ameriki, Braziliji, Argentiniji. Dala je kar je bilo v njeni moči.
M
CALIFORNI A.
FonUna: Anton Blasich. Oakland: Anton Tomiič. Le« Angele«: Frank Novak. S« Fra»ciae«i A. Le k san.
COLORADO.
Crested Butie: Ant. Slobodnik. — Pueblo: Fr. Boltesar. VValtenburg ia okolica: Frank L. Tomiič.
ILLINOIS.
Ckicago: Frank Zalts~^H'arie« Pogorelec, Anton Andres, Justin Zaje in Frank Biijak. La Salle: Frank Martinjak, Frank
Karun in John Streli. Ogletbjr: Anto® Udovich. Spring field: Joseph Ovca, John Gor-
Aek in Anton Per. /irden: Fr. Ilersich. Wa«ak*f*«t iw W«wt*» Chicago: Martin Judnich.
INDIANA.
Clintoni Ignac Spendal. Indianapolic: Anton Ivančič.
KANSAS. Arma: Anton Sular. We»t Mineral: John Marolt.
^ MICHICAN.
Detroit: John Zomik in Joseph Kor-aich.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. CKiaholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Elyt John Teran.
MONTANA. Butte: Frank Jeniker. East Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yel!ar in John Jane. Ked Lodge: K. Erznožnik.
v new jersey. "
Elisabeth: Andrevr Sprogar.
new york.
Gowanda: John Matekovich. Little FalU: Fr. PeUus
NEW MEXICO. Sugarite: Anton Oroicn.
OH I O.
Akron in Kenmorat Leo Bregar. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Barbevton: Jonh Jankovich in Mike
Cl«v«U»~ John Krebelj, Anton Jankovich, John Bozich in Jennie Dagarin.
Girardt John Kosin in John Bogatay Glencoe: Albina Kravanja. Liabon i J. Bergant. Powhatan Point: John Kralj. Piner Fork: Nace Elemberger. Newburgh: Jos. Le ver. Nil««: John Plahtar. Warren: Joe J«t.
OREGON.
Oregon City: Frank Strvasnik. PENNSYLVANIA.
Aliq«ipp«: Geo. Smrekar, Bartpl Ya-
rant.	^
Brought on: Jerry Jansha. Crafton: Jacob Tomec. Canonaburg-Strabane: Marko Te<
kave, John Terčelj in Jacob Pavčič.
Cuddy: John Jenko.
Export: Jos. Brita.
Foreat City: Frank Rataic in Antho-
ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony ZupančK. Herminie: Anton Zomik. Imperial: Frank Augu*tin. Johnatown In okollcat An<1rew Vi-drich, John Rak. Ilija Bubalo In Jerry Gorenc. Lat robe: Joha in Mary Fradel. L»wrenr«t t,ouis Brit«. Llbrar?: Nick Triller. Meaalowl«n<l«t Martin Baita. Park Hlll - Con«mau|k: Frank Podboj
Sharon: Joseph Cvelhar.
We»t Newton: Jos. Zorko.
Yukon: Rudolf Fradel.
Potovalni zastopnik Proletarca, A-( ineriškega družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno { Pen no Anton Zornik, Pa.
PRIREDBE KLUBOV
•J* So Zo
UTAH.
Helper in okolica: Joseph Skerl.
- WASH!NGTON.
Enumclaw: Ciril Ermenc. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Ehn G rove; John Krasevec. Star Ci»y: Lawrence Selak. Tbomaa: Lenhart Werdinek.
WISCONS!N.
Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard
Alpner. Sheboygan: Fr. Stih. W««t Allia: Vincenc Pugelj. Willard: Mike KrulU.
V aledečem aeznamu so priredbe
Hermini«, | klubov JSZ, konferenčnih organisa*
cij in »ocialistlčnih kulturnih dfu-»te?:
APRIL
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 10. aprila koncert "Smrm" in prireditev v korist loja!Utov ▼ Španiji.
BRIDGEPORT, O. — Prvomajska prireditev kluba it. 11 JSZ v sobot« 30. aprila v društveni dvorani na Bcyc!sviliu.
MAJ
STRABANE, PA. — Prvomajska
slavnost kluba it. 113 JSZ v nedeljo 1. maja.
MILVVAU1CEE, \VIS. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne maticc za severni Illinois in Wia-consin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani.
WYOMlNG. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik "Tli Jtrhn H. Krzi3nik. Ročk Springs: «ohn Jereb.
Naša prihodnja prireditev bo dne 10. aprila
Chicago, III. — V nedeljo 10. aprila bo v dvorani SNPJ koncert "Save", ki bo zaeno tudi (prireditev v korist lojali-stom v Španiji. Prvi del sporeda bodo tvorile koncertne točke, drtf£i del pa se bo nanašal na borbo španskih lojali-stov proti fašizmu. Več o sporedu in pripravah za to prireditev bo v prihodnjih številkah. — P. O.
m m m m	m mm
i®
:
BARETINCIC & SON ■
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475 424 Bros d Street JOHNSTOWN, PA.
■ ■■■■■■■■
mri!
.....................»H
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndal« Ave. ! Chicago, III.
Tel. Crawford 1382
| Pristna in okusna domajfa jedila J
>	Cen« sm«rn«. Postrežba točna. <
►	(
MILWAUKEE, WIS. — Majske slavj« klubov it. 37 in 180 JSZ v n— del jo 1. maja v S. S. Turn dvevaai.
DETROIT. MICH. — Prvomajska proslava klubov 114 in 115 JSZ ▼ medel jo 1. maja v Slov. del. domu aa Livernois Av«. Varijetni program.
JUNIJ .
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist "Proletarca" v nedeljo 12. junija pri Keglu v WilIow Springau.
NEVVBURGH, O. — Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 5. junija pri Joseph Zornu, Bradley Rd., Brook1yn.
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. in soc. "Zarje" v nedeljo 19. junija na Pintarjovi farmi.
OKTOBER CHICAGO. — Koncert "Savo" v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER CLEVELAND, O. — Konc.rt soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. V avditoriju SND.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ.
1939.
CHICAGO, ILL. — V sobote 31. decembra Silvestrova aabava kluba jj| I it. 1 v dvorani SNPJ. g I CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ ▼ nodeljo 26. febre* ™ arja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Sove" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturo« odseke klubov ter tajnik« konf«r«nc prosimo, da nam sporoč« vse svoj« prireditve sa uvrstitev v to k«l«no in da nam poiljojo popravke, ako so podatki o priredbah napačno sebe)«-leni.)
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokoija. Fina postrežba. — Dobra godba
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
* Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
"	Ciceru in Berwynu.
■
Mvarkview Lan ml 17 ( o.
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika
■
■	Fina postrežba — Cene zmerne — De I p jamčeno
■	Telefoni: CANAL 7172—7173
"	1727-1731 W. 21.t Street CHICAGO, ILL.
ti H



A Yuffoslav Weekly De?eted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION,
.ORGANIZATION CO-OPEIUTIVE COMMON WEALTH
NO. 1594.
PubU.K.d We«kly a« 2301 So. Lawadal« A v«.
CHICAGO, ILL., March 30, 1938.
VOL. XXXIII
The Return to Barbarism
The twentieth century, proud of iU civilization and of ita technical progre*«, h increasingly t*howing itself to be an era of barbarum exceeding even that of p*st centuries. It is the dktators who have earned it this ignomy.
There is the barbarism of the persecution and the Hitlerite crimes againstt an entire people deprived <xf itn legitimate rights.
There ia the barbarUm of the anti-Semitic exceptional laws in Germany, Poland and Rumania.
There ia the barbarism cf Italy's and Germany\a warlike intervention aga:nst a Spanish Reputblic defending its lrberty,
There is the barbarism of Japan's undcclared war against China.
There is the barbarism of Franco'* bombing ol open towns, hospitals and an entire defenseless civilian tpopulation.
Are the people« of the countries in vvhich the meaning of democracy, liberty and respect for human personality is stili understood goiiljf to go on much longer allowing these crimes agaJnst the flesh and the spriti to be committed with impunity?
Only until the workers realize that the only way to stop the Fascist dictators and their infamous dealings ia through oi»^an/izing and educating the working masses. As long as the workers stand divided against themselves. weakened by in-ternal strife, Fascism has a change to walk in without meeting any opposition.
Our Doings Here and There
By J o »ep h Draaler
CHICAGO MOBILIZES FORCES FOR ACTION
Mass Meeting l allecl To Protest Against War
"We Want No Part of War!" Cleveland Socialist
Youth Declores
CLEVELAND, O.—Today, just as twenty-four years ago, the world is on tho verge of a new world war.
Nations everywhere are armed to the teeth, and the amount of money being spent for war preparation far exce?da the amount spent prior to the last war. Millions more are under arms. Billions are being apent for increased armiea, navies, air-forces; new weapons of alaught*r and butchery have been invented, vvhich, when brought into full use, will make the last war 'look like child's play.
And whom will this affect mostly? YOUTH!
It is we, young men and women, who vvill have to carry the burden of the struggle, who wjll have to suffer the tortures of poiaon gaa and machine-gun fire, the horrer of blooa and muck, and the untold misery vvhich always accompanies <war. We young people, who have nothing to do with the declaration of war, will be the cannon-fodder for those made wara, for those who make wars ann sit back comfortably at home whilt we give up our livos for their cause.
Today events are taking plače in Europe and Asia which threaten to serve as the spark that will start oft the ncworld war. At the time w varite this, the newspapers declare with acreaming headlines that German troops are crossing the Austrian
bord?r. Who can forget that in 1914 the German troops crossed the border of Serbia, and that within forty-eight hours most of the world had been drawn into the hell of a war!
We do not wish to be butchered or to butcher other young people with whom we have no quarrel, so we must take action—prompt action— in order to prevent war.
One of the most effective weap-ons at our disposal is that of mass meeting* of men and women who will pledge themselves to carry on an unrelenting fight against war. As a result, a meeting is being called for Wednesday, April 6, at 8:00 P. M., in the S.N.D., new buikiing, Room No. 2
The speakers will be as follows: Lovi« Zorko. Socialist and Business Manager of '^Cankarjev Glasnik"; Jam«« E. W«lih, Liberal, President of Patrick Henry Community Center, and Ben Parker, active member of the Socialist Party.
There vvill be no admission charge and everybody is welcome. Let us make this meeting a hug? demon-stration of the fact that YOUTh vvanta no part of war and will fight war to the last diteh.,
The affair is being sponsored by the Sub-branch 27, JSF.
Arrangements Committee.
Wh«r«! Oh Where! Yo Scr.b«.!
A constant aource of perplexity is the feeble re.«*pon*e we receive to our rrsjue.ta for nevvs articles and re-ports on the »etivities of our comrade* throughout the country.
It is diecouiaging to us ali and to your seribe in particular. Most im-portant, it ia an unhealthy situation faring the future welfare of our Federation.
Mo«t certainly, there is no la<k of Hiubjects to write about and no lack of ho t flaahing ncw* to report on, but neverthelees, our comrades re-main indifferent, not interested and certainly not reaponsive.
Youth is taking a terrible rap. Ther* is no denying it. Denied the opportunity to work, to getting an education, and even the very easen-tial right of eating regularly, youth and the mind of youth is being gradually undermined, degraded and degenerated. Ali the drčama of youth including tlie opportunity for each to make the bes* of his or her creative ability ia being denied them. With this, a "*fcat-in-hellV the-use" attitude is developing and is deatined to go a long way in de-generating the present generation of youth the "superfluoua" generation, it seems.
It's very natural for a peraon to lose interest when things are not going right, to fal! ahort of perform-ing to the best of his abilitiea vvhen conditions are again< him. For just sueh reaaons we believe, our comrades fail to take up the pen,
Song Fcitival
The concert on April lOth ia beinr sponsored mainly to raise money fo» the Spanish Loyaltata. We are ap pealing for your whole-hearte>d »up po rt for thla most noble cau.se. Its a critičal moment for the Loyaliat' so don't fail them.
BrftMch Mealini
After duly tran-aeting aH routinr businesa in conncction with ou« Branch at its meeting laft FriJay, we devoted the remainder of th' evening to a diacusrion on Spain lc<* by J os ko Oven. Joeko delt mainly with the hiatorical hackground of Spain with which one must be ac> quainted in order to understand the Spanish people, the Spanish War, and the ^tuation in Spain at the pre.«eru time.
<^uite a few others pitehed in t<* make it a lively and instruetive dis cusaion.
Lm« || lo th« Falcona
Chicago, III.*— The Chicago Keep America Out of War Committee, organized here a s ho rt time ago after hearing a report of national |anti-war activjties and plana by Norman Thomas, is mak ing elaborate preparation* for a huge ma.«a meeting vvhich ia to be held in the Audi-torium Theater, 431 South Wal)ash Ave., Sunday, April 24.
Senator Robert M. LaFollette, Norman Thoma«, and Misa Muriel Lcater of l^ondon, England, have afcriH-Ml to s)H'ak. Clinton Golden, re-gional direetor of the Steel Workers Organizing Committee, ia among others who have been invited to share the platform on this occasion.
This mifas meeting should attract the attention of not only Par-tv mem-bera, but everyone, because the war isrjUe concern.* us ali.
Speaking of "putting aeroas" a dance, social or bunco, -we see it done very nicely and succesafully here at the Slovene Labor Center at regular intervals but vvhen it comes
LABOR PARTY
MASS MEETING
Ali out for the Labor Party Mass Meeting. April 4th at the Steuben Club, Randolph and Wells Streets, 8. P. M. Speakers:
a*.	„J!M t „ „ , I Danirl Hoan, Mayor of Milwau-
to «,meth,ng "d.fferent,' we», leave ke<? Wisconain; Maa 2arlt»ky. Inter-
it to the Falcons.	j national Preaident, Hat. Cap and
There party at the Center laat Millinery Union, A. F. of L.; Homer
Sunday was a wow. A lot of ex- Martin, International President, U.
citement and fun with everybody in A. W. of A., dO; Morri« Bialis,
a h»ppy mood. Their group and in-i Chicago Manager Int'l Ladies Gar-
dividual exhibita of art work arrest-iment Workers, CJO.
ed the attention of even the least artistically inclined. Their program was "topa."
The good news is thia—there are a number of budding artists among the Falcons from whom we are sure
The annml aong festival sponsored by Chicago's Slovene Singinf .	.	n Groups takes plact this Spring in to hear in the future. Posa,bly they
La Salle, Illinois. Last year Wau-kegan vvas the acene of this festival vvfth five singing group.* participat-ing.
As in the past, "Sava" vvill charter a bus for thia occasion and you people vvho are not members of "Sava" but deaire to make the trip vvill have the opportunity and are welcomt.
"Sava'«" Spring Coacort and Spaniah Loyaliat B«n«fit
A VIEW OF FRANCO
Journalist Takes Issue vvith Calling Rebel Leoder 'The Man of Men"
(The follovving article written by John T. Whitaker, Chicago Daily News correapondent in Vienna, is taken from the March 22 issue of The Chicago Daily News and re-printed here for the light it sheds on the mad Fascist dog, Franco, as an editor and a joumalist see and know him.—Th« Editor.)
Aa a journalist who has scen something of Franco'* Spain I feel that I must enter a demurrer against the North American New*paper Al-liance diapateh vvhich vvas printed in The Daily Nevrs Feb. 15 under the signature of Ellery Sedgvrich, editor of the Atlantic MŽonthly.
Praimng his acumen. Dr. Sedgwick tella ua that "Gen. Franco is the man of men for Spain." Does he mean the military commander? If »o how does he explain the blunder of turning aaide from Madrid to Toledo and later of delaying the at-tack on Madrid and forfeiting a prize vvhich was then easy. How does he explain the meretricious cam-paigns in the north and in the aoutft vvhen the military situation called for a boki blovv at Valencia?
Doea he mean the stat-esman? Jf so hovr does he explain the invasion of the Baaque province« which de-atroyed ali chance of coming to terma with the Basque and Catalo-nian autonomists?
Doea he mean the patriot? If so hovv doea he defend the man vvho ha< got half the streets of Spain ringing to the boot« of the Italian, the German and the Moor?
No, Dr. Sedgvvick reats his caae for the man vvho vo!untarily svvore fidelity to the republic, the better to betray it, upon one quality — Gen. Franco'a "quiet, self-contained as-aurance vr^ich convinces every group in turn that he ia of their mind."
Thua monarchiats, great land o^vn-era, rich mamifacturera and pn>-livee lie down like lambs at the
feet of Franco, Dr. Sedgvvick tells
ua without a hint of irony or humor. *
So great is the power of this "man of men" that the Phalangistas, or Fascist«, vvere busy (whilc Dr. Sedg-wick was in Spain) vvith free dining room s and orphanagea for the poor. During my four months with Franco the Phalangistas vvere busy with the poor, too—they were busy murder-ing them by the thousands in cold blood behind the lines. I saw these things vvith my own eyes and the third most important leader of the Phalangistas proudly ahowed me the pištol vvith vvhich he boasted of Having shot 123 noncombatants—"rats vvho voted for the republic," he des-eribed them. Why was there no check on theae killings? Becauae Franco is fighting a war of fright-fulness and extermination and because he used the Phalangistas to destroy the political potver of the Requetes, or Carlists, and to intkmi-date the Monerchista. And when they had done their vvork for him Franco arraated the 40 leaders who con-
trolled the Phalangistas.
»
As Dr. Sedgvvich rightly says, "alf parties are now one party." The political mairders are now carried on directly by the milHary and are probably unc«qualed anywhere except in Rusaia. There ia no voice in Francoza Spain to mateh the stoady drum-ming eloquence of the machine gun. In that sena* Dr. Sedgvvick is right vvhen he reports that Franco is Spain's "unatimvous cholce."
If Dr. Sedgvvick goea back to Spain k>ng enough to ga in the con-fidence of the Phalangistas and the RequeteA they vvill vvhisper to him aa they have to me, things of which he has not dreamed. And if Dr, Sedgvvick makea the acquaintance of the Italian and German officera In Spain they vvill teli him, aa they
April lOth, folks, ia juat around the corner. Are you making any at-tempt to seli your tickets for this affaut? An «xUaoidinarlly gtod program is being prepared. Adver-tise it to your friends.
With the best of the German anr* Italian war machines lined ur against them, the Loyalists, hamper ed by the farcial Non-4ntervention Pact, find their present position aer iously threatened. New shipmenU of German and IUlian planea, mf chine-guns, military .mpplies an<* troops are making their appearancr in Spain daily.
The best atechnical staffs of both the German and Italian armies arr in operation on Spain'« battlefieldr today as are the best, the moat modem, or putting it in other word* the most de»dly machine guns, can non and bombers.
To fight off this renewed attacV the I>oyalists need help immediately. They can't fight off a well-equipped invading army vvith their presen* equipment. The thousands of wo. men, ehildren and aged non-com batanta crovvded into cities alread' suffering from a shortage of food must not be allovved to starve. Thr heroic Spanish army needs the as aistance of ali Uberty loving peopk throughout the vvorld. The choice i* betvveen lending a hand to the Loyal ists or vvatehing the Fasciat horder complete their job of ravaging thr" Spaniah Republic.
vvill be up in the limelight some day, just be patient and you shall a*e.
Upon enter ing the hali, a Falcon i member vvas at your aide immediate-ly and in the špirit of Spring, bright-ened up your dreas and your disposi-tion by pinning a beautiful carna-tk>n on your lapel.
Tho vveather vvas perfect, ever> one stayed throughout the afternoon and evening, the old as well as the young folks irere to be seen every-vrh^re, in the hali out on the ballina courta vvhich vvere kept busy ali afternoon and, aH in ali, everyone had a *weii liuu-.
Hear theee nationally known Labor leadera on iaauea vital to the La bor Party and the vvhole Labo» movement in the coming eleetion.
Auapices: Illinois Labor Party an<J Labor Party of Chicago and CooV County.
Craiv
A IKt tl-IKii^
BY LOUIS JARTZ__
Algebra is back again.	seems that he*s been
around tho WPA projeets with the lower 60 bucks-a-month classes. One of the atories he'» told me is about a rich woman't estate vvhich is being repaired by the grace of Uncle S&m and his shoveling fellahs.
On one occasion the rich women came with her dogs to view the work«. The WPA vvorkers buzzed, 44She's got a lot of dough, guy." **She's got fine doi/3, ifuy.M 4,She's got a niče horse, guy.M 4,Her dogs eat better than ycu, guy."
I like my doggies better,
So she says—»o she «ay«;
Than ali this silly, rude humanity
VVorking on my plače.
So she «ays—so say»;
VVhile the project men make
Lewd remarks about her doggie cra&e.
I feed my doggies the best o* meat,
Society columns blaze;
Whilc low-down trash can feed on hash,
So sh$ .«ays—»o she says;
While the project men make
Lewd remarks about her doggie eraze.
• ItVnot the cleanest way to talk, A person may reflect; But these men have vvives and kids, VVhat better can one expect; When doggies eat the best o' meats, And their kiddies get neglect. I love my doigjpes better than kids, So she says—so she says; '	While the project men make
Levvd remarks about her doggie eraze.
JAP LUST IN
NANKING
EARCHLIGHT „„
lllll........... . .lllllllh.........
told me, hovv little they care for a "generaliaaimo" vvho machine guns his prisoners and sends the Moors into the hospitals with hand gre-nades.
I can on!y believe that the things vvhich shock even the ItaHana and Germans are unknovvn to Dr. Sedgvvick. No more sentimental or mi»-leading report of conditiona on either side of Spain has yet appear-ed than hia apology for Franco. It might be acceptable if Dr. Sedgvvick were making propaganda — vvhich I am aure he ia not — but it miaaea the mark as o>bjective journeliam.
Paria.
ee»eeeeeeeeeeee»eeeeeeee»<
May lat
May lst ia the date of the JSF Conference in Milvvaukee, Wiacon-ain. At that time, alao, the Drama-tic Group of Branch No. 1 will present the play, "Jacob Ruda," by Ivan Cankar.
— N«w Bali i na Coart a* ikf Slovene Labor Center
Follovvera of thia very popular šport here at the Slovene Ijibor Center vvill be pleaaed to learn that a nevv court vrill be built this summer. That makea three courts in aH and should relieve the situation we had here last summer when there were generally more players on the grounds then the courts could ac-comodate.
Just as I began to vvrite these Once you get into the German line-One item in the news regarding |jne8t a Urge airplane vvith motors up, and you are absorbed in one of
humming loud sped by over head. j its military divisions, only one of The thought occurred vvhat vvould two things can happen. Either you
can carry out the orders and go
Japan'* raid on China ia encourag ing. It ia reported that the unofficial
boycott of Japanese goods in this htppen if a hundred of sueh air-country is so •ffective that it has ,anel in formation »wooped down
on us here in Chicago and began
not only surprised the Japanese authorities but has also made it more difficult for Japan to finance the vvar.
Thia is reported as many details of the maasacrea, sacking and rape
bv th*» Jai>s in Nanltinv K,	, , . , , .
knovvn. The story is sickening. The	huere »nd *'™lo<>km* ,0,r brutal maaaacrea are h«rrifying'those hurt ^ouw,d ",oaJn mnd1/ell and
enough, but vvhen young Chine.te	the blo?d of V?e dead W0U d stre.alm
girls are ravished, many infected	alon*f the walks and »treeta. I ne
vvith venereal diseases, and girls v^-el-	windows in the homes vvould
come abortion to avoid Japanese	»hattered, fires would set in and de
and kili as direeted, as happena t« be the čase of this young fellow, throwing bombs at the houses and or else you are put away to a coa-the pedestrians and opened up th»ir
machine-gun fire. We can't possi-bly visualize vvhat would happen in sueh a čase. People vvould scuttei
be
parontage of their babies, we have some faint idea of the inferno that is Nanking.
D0N'T BUY JAPANESE MADE GOODS
stroy our belongings and even the buildinga vvould be vvrecked beyona (The Nevv Leader.) i repair. That is exactly what is ha/p-I pening in Barcelona, Madrid and a number" 6F other Spanish townn where Hitler and Mussolini are stead-ily pushing back the progressive forces and annihilating the popula-tion. The invasion of Spain by the Every pair of silk stockings you i two Fascist dicUtors is a much more buy provides Japan with 4 rounda arrave threat to Democracy and Dem-of deadly machine-gun bullets. I ocratic institutions and to peace than When you bought Japanese-nrade the people of the world believe.
goods, not knowing the fact», you were an innocent partner in Japan-io»e aggrewion. Japanese militarists are literally tearing vvhole provinces of China to piecea; men, women and ehildren are being killed by the thou<an<ls.
The Chinese people, vvhose only erime has been to defend their homes from the vicious attacks of
THAT LICKED LOOK
The public accepts a man at his own face value. No one can succeed vvho has that "licked look" about him. The man vvho can't seli himself to himself has little chancc of i Japanese war lords, look to you in making much of a market for- him- America for support. You CAN halt aelf in he«vy traffic, auch as the ' Japanese aggression. Japanese ex-world knovvs today. Be on your toes; port is the fuel for her vvar machine. look slick and fit for the fray. Snap .Stop buying Japanese gootis and
out of that feeling of inferiority. The licked look is a habit; shun it as you vvould the plague.
—Weinberger.
you vvill help to halt the most hor-rible erime of modem time. Novv —will you, knowingly share in the erime of invading China?
"GREATEST SHOW ON EARTH!
'ta
/
BRiT^SB
SPRING CONCERT
for
L0YALIST SPAIN
sponsored by
"Savo" and Branch No. 1
SUNDAYf April 10, 3. P. M.
SNPJ Hali. 2667 3. Lavvndal« A v«
Advanc« AdmiMion 40«.
DANCING IN BOTH HALL5
Come and i>ring your friends along. Thia ia your opportunity to help the Loyaliata fight off Fasckvm in Spain._
These tvvo daring maniacs are pour-ing forth thousands of men and hun dreds of airoplanea to subdue the loyal Spaniards. The only help thus far, amounting to anything, has been the assistance of Russia. Denuocratic France, itself perhaps on the brink of Fascism, found itself powerless to act and assist the Loyal Spaniards. Though it is ea-<y for us to say France should have intervened as soon a« the Fascist dictators began to invade Spain because then sh? vvould stili have had a chance to stop them. She really should have acted then, novv it is too late and impossi-
ble under the b»st hopes.
*
The Loyal Spaniards, because of their inferior fighting equipment, are being subdued. As a result, France vvill have nogging at its r?ar door a Fascist administration which vvill work in harmony with Hitler and Mussolini to cajole and brow beat the Franchmen and unite them
centration camp, or even killed. One might believe that you could dash away vvith an airoplane, but thsfr iir.-possible because you alwaya han others betore you and behind yee who vvould ahoot you down. Of course it is no sixcret that Hitler1« airoplanes are throvving bombs at the Spaniards but it is interestiaf to knovv that the 'individuals themselves don't dare teli it for fear of the striet censorship.
e
The letter in question reada as foTlovvs*:
"Dear--,
I could not find very much tine to vvrite to you because I was in another country employed. I am very much obliged for your letter which cnme at the Christmas holidays. At this tinv« I am studying the Englisli language and I will write more ia the English language. When I caa vvrite better I vvill teli you more of Germany. 1 wish you very much bliss and to be no ill.
With love,
Your -"
*
Whethi>r the Loyalists win or lose, the Spanish people and th« Spanish Labor movement in particular vvill need a lot of financial sttp-port. And^vhether the Civil Wiar i« over by April lOth or not, we »till uige that our many good f ri 3l»ds participate in the program on day, April lOth, at the SNPJ Hali a good deal of the proceeds of are destined for the Spanish work-era.
*
We are glad to learn that youa| m »mbers of Branch No. 27 are hoM-ing an Anti-vvar Mass Meeting o« ^ April 6th. This is their firat at-tempi at sueh a meeting and
wish them evei-y success. The jrou®* folks of Cleveland and surroun«! tovvns are urgvd to participate i
about

against vvhat little liberty and free-dom remains in France. We are
saddened by the daily reports of the	___
rout of the Loyalist army. Superior the meetmg and learn more » fighting equipment and no doubt this hornd octoous war w«», superior atrength has resulted in pushing them back. We stili hope against hope that something might happen vvhich vvould turn the tide and give victory to the Spanish Democracy.
A friend of mine has given me a letter vvhich he has received from Germany. This letter is from a young fellovv who is in Hitler's Avi-ation Corpa. U ia short which de-notes that they are not permitted to vvrite very much to thi^ outaode vvorld. Bevveen the linea vve can read that they are not permitted to teli the truth for fear that tho cen-sor might catch up with them. The letter is dated the firat vveek of March and says, among other things, that the young fellow was employed in another country, preaumebly Spain. We can suspect that he was one of thoae who had to throvv bombs at the poor inhabitatUs of Spain.
this horrid octopui. — the curse of mankind. Good ers have been aecured and much b> explained as lo the why» wherefores of war and the ^^ vve mil be draggcd into any OT war. The meeting is bookad^WJ Wednesday, April fith, in Room the St. Clair Dom. Wo	*
emphasize the need of a tendance.
"The govemments of ^J^fj and Italy are the result, not of and order and the deliheratejjjj! of the people, but of oltmUi violence, civil strife, tyranny aaaa asi nation.' — Herbert Moti^ Britiah labor letHier,
A vviae man may chance a fool never can.
hi.«*
FALCON CORNER ON PAGE 5.