Leto EVI
nei InaeraUt mamrn
Enostolpna petitvrsta (U ma široka la 3 mm visoka ali njt
prostor) ia »krat ... po K l*2t nradnl rasglasl . 90 K l'8t Pri uročila nad 10 ob|«v popust
Najmanjši oglas 5 9/9 mm *<f—
flnoatolpna petltvrata K 3-—
lakaja vsak dan lsntmil fo* nedeljek ln dan po prunlko, ob B. uri siutra).
Posamezna Številka 40 vinarjev.
Štev. 151.	V LMM Y m Ane 4.1BTO fOfl.
»SLOVtNEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oelo leto naprej.. K 84'— ia pol leta „ .. „ 42-— ia četrt leta * .. „ 21-— sa en mesec „ ■•„ 7'—
la inozemstvo celoletno K95-—
& Sobotna Izdala: s
£a oolo loto.....E 15'—
ia tnosenutro.... „ 20 —
	KOT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/m. Rokopisi so ne vračajo; nelranklrana pisma se u ■prejemajo. Uredit, telet štv. 60, sprava, štv. 328.		P	olltičen list za slovenski narod	■	x Uprava }• v Kopitarjevi si. 6. — Bačun poštne bran. ljubljanske št. 690 sa naročnino In št 349 sa oglase, a v str, tn češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-hsro. 7583.
MIC solz A!
V nekem srednjeveškem francoskem tnisteriju nastopa med drugimi zelo nenavadna vloga. Mož v rdečem oblačilu se valja po tleh in nima nič drugega opraviti, kot da kriči med igro iz vsega grla, do neba: »Maščevanje! Maščevanje!« Ta mož naj bi gledalcem misterija predstavljal kri po nedolžnem umorjenega Abelna, O vlogi ni mogoče reči, da bi bilo nje besedilo posebno lepo ali kakorkoli duhovito; če smo Se je nehote spomnili, se nam je to primerilo le zato, ker je tako zelo podobna vlogi, ki jo je v hitrici prevzelo glasilo takozvane demokratske stranke zadnji čas. Mi bi ne bili storili svoje dolžnosti kot političen list, če bi bili molčali o črnomeljski sramoti, ki obstoji v tem, da je en član vlade za hrbtom svojih tovarišev ovadil svojega tovariša in celo vrsto uradnikov notranjemu ministru, da je izzval brezumen brzojaven odlok, vsled katerega je moralo vse osobje glavarstva brez preiskave zapustiti svoja mesta in da je moral tako glavarski sluga pokoro delati za grehe boljševikov, o katerih javnost še danes ničesar ne ve. S svojim ravnanjem je do-tični član vlade poskušal dati sankcijo načelu, da sme biti uradništvo žoga v rokah političnih glumačev. S svojim ravnanjem je ne le razdiral temelj, na katerem more stati zdrava politična uprava, ampak je dejanski oškodoval državo, ker bi dotičnim premeščencem in zopet nazaj poslanim uradnikom, kar jih je oženjenih, šla ob prihodnjem plačilnem roku devetkratna mesečna plača. S svojim ravnanjem je izpod-kopal podlago koalicije, kajti — kakšna koalicija je to, kjer član vlade toži svojega tovariša in njegove uradnike ministru? Kdo bi se ne zahvalil iz vsega srca za tako koalicijo? Ne vemo, kakšne pojme ima »SI. Narod« o vsem tem in ali ima sploh kakšne pojme — kar vidimo, je le pretresljiv prizor obupa: glasilo JDS se valja po tleh v krčih svojega demokratsko barvanega domoljubja in vpije v solzah; »Slov. ljudski stranki gre herostratska zasluga, dia je ve-doma iz trte izvila razdor tik pred odločitvijo na zapadni naši granici.« Gorje yam, klerikalci, razbili ste vlado!
Najprej moramo omeniti, da imamo Hrugačne misli o koaliciji, nego glasilo JDS. Mi menimo, da je podlaga koalicije odkrit in pošten dogovor ter lojalno sodelovanje. Ravno tako menimo, da je nemogoča koalicija s človekom, ki misli, da je postavljen svojim »nesposobnim tovarišem« za nadzornika in državnega pravdnika. Kdor hoče v koalicijo, mora take nazore pustiti doma, in če jih ne pusti, temveč jih ponovno dejanski izvaja, je razdiralec skupne
LISTEK.
Anfek.
Poljsko napisal Boleslav Prus.
(Dalje.)
»Pazite, otroci,« je govoril, pišoč na tablico besedo: hiša. »Kajko modra stvar je pisanje! Te štiri črke, majhne, potrebujejo tako malo prostora, a vendar pomenijo: hišo. Kakor hitro pomisliš na ta izraz, že vidiš pred očmi celo stavbo: vrata, okna, streho, sobe, peči, klopi, podobe na stenah, kratko rečeno: vidiš hišo z vsem, kar je v njej.
Antek je zapičil oči, pripognil se in si ogledal, kaj je bilo napisanega na tablici ali hiše ni mogel nikakor videti. Zato je sunil svojega soseda in ga vprašal:
»Ali vidiš ti hišo, o kateri govorijo profesor?«
»Ne vidim,« je odvrnil sosed.
»Tedaj mora biti to laž« — je sklepal Antek.
Zadnjo besedo je slišal učitelj in zakričal: »Kakšna laž? Kaj je laž?«
»To, to, da je na tablici hiša. Tam je samo malo krede, ali hiše ni videti,« je nedolžno odgovoril Antek.
Učitelj ga je pograbil za uho in po-teknil na sredo šole.
vlade. Če bi torej bilo vprašanje, kdo je koalicijo razbil, na dnevnem redu, bi morali imenovati tistega, ki nam sedaj ne očita nič manj, nego herostratstvo.
Pa to vprašanje ni na dnevnem redu. Če bi vlade ne bil »razbil« dr. Žerjav, bi jo bili »razbili« mi. »Slov, Narod« je predvčerajšnjim še vedel, da se je koalicija razšla, ko so iz vlade izstopili socialni demokrati, toda včeraj je to že pozabil. Zato mu moramo povedati, da se nam ne zdi kar samo po sebi umevno, da bi po izstopu socialistov morali držati to krnjo vlado — nasprotno! Slov. ljudska stranka je že bila sklenila, da njeni člani po odhodu socialistov zapuste vlado, ker je položaj po tem izstopu povsem nov in je političnemu otroku jasno, da je treba novih dogovorov.
Kljub najboljši volji ne moremo torej sočustvovati % »Narodovimi« solzami. Dasi je dr. Žerjav kriv pred javnostjo, ga ne dolžimo herostratstva, ker kljub vsemu dolžnemu spoštovanju ne smatramo bivše deželne vlade za Dianin tempelj in čudež politične umetnosti. Saj dr. Žerjav sam pravi, da so bili njegovi bivši tovariši nesposobni, kar nas pa ne moti v skromnem upanju, da prihodnji člani vlade ne bodo več sposobni storiti dejanja, za katera je bil sposoben on. In tudi z mirovnim posvetom ne kaže preveč šariti. »Slov. Narod« očividno misli, da bo Wilson opešal v svojem boju proti Italiji, če ljubljanska vslada odstopi, da bo Pašič obupal, če dr. Brejc ne bo predsednik deželne vlade za Slovenijo, in da bi bila naša žalost ob sklepu miru manjša, če bi imeli za tolažbo dr. Žerjava kot podpredsednika v vladni palači. Kakor v mnogih drugih rečeh, se mi tudi v teh nazorih razlikujemo od glasila svobodomiselcev in bi mu radi svetovali, če bi kaj dal na naše svete: Nič solzd!
Dr. F. Windischer:
Mresi® v iiniZMiston in ulita pokriti®«
Marka, v polupreteklem času še ponos in predmet neporušnega zaupanja Nemcev, doživlja v inozemstvu svoje strašno ponižanje. Še je kljubovala nekaj mesecev potem, ko je njena senca, avstro-ogr-ska krona že uživala popolno zaničevanje nevtralnih trgov ter se je le nekako iz milosti še jemala v malih zneskih po 15 in 16 cts. Po novčni pariteti je nemška marka enaka 123.45 franka, začetkom aprila je pa strmoglavila čez borzne pečine v finančne prepade kakor svoj čas v ameri-1 kansko-španski vojski španski pezeti. Od
»Na klop z njim!« je zakričal in vnovič se je ponovil z vsemi podrobnostimi dečku že dobro znani obred.
Ko je prišel Antek ves rdeč in objokan domov, ga je vprašala mati: »Ali si kaj dobil?«
»Ali mogoče mislite, da ne?« je zastokal deček.
»Tedaj za znanje?«
»Ne za znanje, ampak na klopi sem bil spet!«
Mati je zamahnila z roko: »Moraš le še počakati, že dobiš tudi za znanje.«
Nato je šla zalagat drva v peč in mrmrala sama pri sebi: »Tako se godi vsem vdovam in sirotam na tem minljivem svetu. Če bi bila dala profesorju pol rublja in ne štirideset grošev, bi se bil takoj lotil dečka. A tako samo klepeta z otroci.«
Antek je slišal vse to in si zamislil:
»No, če že zdaj tako klepeta z menoj, kaj bo šele, kadar me začne učiti!«
Ali na srečo ali nesrečo, dečkove skrbi se niso nikoli uresničile.
Nekega dne, bilo je že dva meseca po Antkovem vstopu v šolo, pride k materi učitelj in po navadnih pozdravih vpraša:
»Kaj bo, žena, z vašim fantkom? Dali ste mi zanj štirideset grošev, ali to jc bilo v začetku; teče že tretji mesec, a ne vidim nobenega denarja! To ne gre več tako; plačajte mi po štirideset grošev, a to vsak mesec.«
tedaj se, izvzemši kratko dobo pred izročitvijo mirovnih pogojev, plačuje v Švici za marko 35—37 cts. Ali marka bo zopet vstala, celo ententa in nevtralci imajo interes na tem. Med vojsko se je ne Dunaju z zadnjimi ostanki stare oholosti dopovedovalo, da so borzna notiranja na Holand-skem, Švedskem, v Švici le nominalna in ne izraz notranje gospodarske vrednosti krone ter da se bo po sklepu miru hitro pokazala prava vrednost, ali uprav po prenehanju sovražnosti je začela katastrofalna finančna razkrojba. Resnica, ki je prišla na dan, je bila strašnejša, nego so bila najbolj črna domnevanja nevtralnih finančnikov. Poplava s papirnatimi novci v internem prometu v Nemčiji in na starem teritoriju Avstro-Ogrske je segla čez mejne bregove, tudi v nevtralnih državah so silne množine mark in kron. Ta prisadna obilica je morala neizbežno voditi v sedanjo mizerijo. Številčno navesti množino kron v celem inozemstvu ali tudi le v eni državi, n. pr. Švici je skoro izključeno. Gotovo pa je, da vsote segajo v vrtoglave višine, okoli 100 milijonov teh metuljčkov, ponajveč v kosih po 1000 poznanih, ker je vtihotaplje-nje teh appointov najlažje, je samo v Švici.
Kronske note so v nevtralnem inozemstvu prodrle v najširše plasti. Niso le v posesti bank in denarnih zavodov. Vsled špekulacije so bile zanesene med vse sloje. Zadnji dve leti je v Švici kolosalna špekulacija v kronah. Celo posli obeh spolov so se udali tej nevarni igri. Takozvani kurz za krone, — dnevna objava, po kakšni ceni banke kupujejo krone — pred vojsko in začetkom vojske le denarnim ugodnikom znan, je postal silno popularen. Normalno ni bilo obično, da bi banke izvešale table s cenami tujih denarjev. Ker pa se je za vojske krog interesentov razširil neverjetno in so si vpraševalci po menjalnicah kar kljuke podajali, je prišlo v Švici v mnogih krajih z razvitim tujskim prometom v navado, da se vsak dan izvešajo cene za marke in krone. Celo desetletni otroci vedo, kaj je kurz. Ko tekajo mimo bank, ne zamude pogledati na tablo za valutami in vzklikajo: »Glej, kurz je padel, kurz se je dvignil!« Širše občinstvo izven borz naravno špekulira a la housse, t. j, računa s tem, da bo dražje prodalo, nego je kupilo. Premnogi so bili pri tem tepeni in so izgubili svoje prihranke, osobito taki, ki so kupovali preko svojih sredstev na upanje. Valutne špekulacije so mimo vseh drugih le za ljudi, ki morejo kupnino položiti. Valovanje cen je šlo gorindol skoro tri leta. Mnogi so seveda tudi zaslužili. Največ naravno menjalci v Švici. Promet je živahen in menjalnice si režejo debele kose kruha. Če so n. pr, kupovali krone po 30,
»Odkod naj vzamem, ako nimam,« je odvrnila vdova. »Kar zaslužim, plačam pri občini. Niti toliko nimam, da bi otrokom kupila obleke.«
Učitelj je vstal, se pokril in odvrnil: »Če je tako, potem Antek nima ničesar iskati v šoli. Zastonj ne bom rabil svojih rok nad njim. Tako učenje, kot je moje, ni za reveže.« In odšel je.
Vdova si je mislila: »Morebiti je prav. Odkar svet stoji, so vedno le gosposki otroci hodili v šolo. Kdaj bi navaden človek mogel toliko prenesti?«
»Kaj si se naučil v teh dveh mesccih, ti nepridiprav, ti?« ga je vprašal Andrej. »Saj je vendar mati plačala štirideset grošev!«
»Pa pošteno sem jih plačala,« je potrdila vdova.
»Kaj se bom tam naučil!« je odvrnil deček. »Krompir majimo doma ravno tako kakor v šoli, svinjam ravno tako dajemo jesti. Samo toliko, da sem parkrati namazal učiteljeve škornje. Zato pa so me tembolj pokladali na klop . ..«
»No, kaj pa znanje?«
»Kdo bo kaj znal?« je razlagaj Antek. »Uči samo po kmetsko ... laže. Napiše nekaj na tablico in pravi, da jc to fyša z izbo, streho in podobami vred. Človek vendar vidi na lastne oči, da to ni hiša. Če je to šolsko učenje, potem naj ga maček razume. Je še nekaj stare nh tam, ki
so jih prodajali navadno po 35 in 36, V borznih mestih je dobiček manjši, ker je treba računati s konkurenco in je treba dati prostora za zaslužek tudi denarnim zavodom na odmaknjenih krajih. Pa tudi v borznih mestih se kupuje vedno znatno pod denarnim kurzom.
Vsa ta igra s kronami in markami je dolgo trajala, vrstili sta se sreča in smola. Med tem je iz teritorija stare Avstro-Ogrske kakor tudi od vseh drugih vetrov, na primer iz Ukrajine, prihajajo na nevtralne trge vedno več teh kronskih podobic, saj so na primer vojaška oblastva avstro-ogr-ska, ko so bila na zmagovitem pohodu v Rusiji, trosila brez glave papirnati novec po znanem vojaškem nazoru, da v vojski ne igra denar nobene vloge. Iz nevtralnih dežel je šlo zelo malo te dnarne robe, gač pa se je znašalo na primer v Švico kron po najboljši možnosti. Tihotapljenje je cvetelo, ali tudi sicer je bil transport živ. Čim višje so stale osebnosti na socialni lestvi ali čimbolj jim je žarela sreča vojnih zaslužkov, tem izdatneje so navadno množile inozemske kronske zaloge. Tudi kričavi in bleščeči patriotizem na zunaj navadno ni oviral pri tem tihotapskem znašanju na varno. Ko se je na ozemlju stare Avstrije začelo nacionaliziranje bankovcev, ko se je ena nova država za drugo zaprla proti importiranju vedno novih bankovcev z Dunaja, kjer so s tiskarskimi stroji idealno preskrbljeni, ter so finančni ministri v nacionalnih državah začeli odklanjati odgovornost za graditev papirnatega babilonskega stolpa na Dunaju, so prišli tudi v Švici vodilni finančni krogi do zavesti. Meseca marca 1919 je izšlo iz Berna oficialno svarilo, naj švicarsko prebivalstvo ne kupuje več avstrijskih kron. Sočasno je bil izdan poziv, da Švicarji deponirajo v njih o. vi posesti se nahajajoče kro^e pri švicarskih denarnih zavodih. To je ceno kron še bolj vrglo, ali švicarski denarni zavodi so nekaj dni pozneje zopet pričeli kupovat/ avstrijske krone. Nekolkovane krone imajo sedaj nekaj nižjo vrednost. Švicarji so dobri gospodarji in imajo zelo razvit čut za pridobivanje in za denar. Pas d' argent, pas de Suisse, so rekli včasih Francozi. Naravno, da stoje na stališču, da nočejo izgubiti, kar so naložili v kronah. Nasledniki stare Avstro-Ogrske da so odgovorni za flotanten novec. V obrambo svojih interesov so že storili korake in jih bodo še. To je povsem pravilno in umevno, ali interesi-ra nas merilo za porazdelitev in ključ. Raz" delilnik bo treba dobro in pravilno pretre. sti. Običajna meri'a, kakor jih imajo na Dunaju po polomu pri rokah za take prilike, kakor število prebivalstva, obseg teritorijev, gospodarska moč, davčna sila v
po šolsko prepevajo pesmi, ali kar je mlajših, je dobro, če se nauče malo kletvine.«
»Le poizkusi mi kdaj tako grdo govoriti, to ti dam!« ga je sunila mati.
»Kaj pa gospodarstvo? To te ne ho nikoli veselilo?« ga j^ vprašal Andrej.
Antek ga je prijel za roke in rekel: »Pošljite me tja, kjer me nauče zidati mline.«
Boter in mati sta obenem zmajala z glavo. Tisti nesrečni mlin onostran Visle, ki melje žito, se je tako vtisnil dečku v dušo, da ga ni mogla nobena sila izruvati.
Po dolgem posvetovanju so se odločili, da počakajo. In čakali so.
Mineval je teden za tednom, mesec za mesecem. Dasi je deček šel že v dvanajsto leto, ni prav nič pomagal pri gospodarstvu. Rezljal je svoj les in tupatam napravil čudne stvari. Ako je izgubil nož, a mu mati ni hotela dati denarja za novega, se je ponudil v delo. Nekomu je ponoči varoval konje: Celo noč je sedel, vrv v roki in strmci v meglo in zvezde. Drugemu je vodil vole pri oranju; včasih je šel po jagode ali gobe in jih prodal v krčmo cel koš za par grošev.
A doma se jim je slabo godilo. Gospodarstvo brez moškega je kakor tele brez duše; saj vemo, da jc Antkov oče počival že nekaj let na griču, kjer na oomlad izza živega plota gledajo križi.
tem primeru za nas ▼ Jugoslaviji ne more priti brez pridržkov v poštev. To vprašanje ima »voje zanimive posebnosti. Vprašati se moramo zlasti, kdo jc zanašal avstro-ogrske krone v Švico? Komu gredo v bt^rae? Kdo se je okoriščal s prodajo tega denarja? Mislimo na Jugoslavijo. Koliko Hrvatov, Slovencev in Srbov iz stare monarhije je za vojsko smelo in moglo v Švico? Cedilo je bilo za nas zelo gosto, emigrant-je iz in preko Srbije pa niso imeli kron. Kar je prišlo južnih Slovanov iz stare Av-stro-Ogrske, so bili redko oblagodarjeni z »jogatstvom, vrhutega so vsakogar avstrijski policaji na meji preiskali do kože kakor hudodelce. Meja je bila za naše deže-lane efektivno hermetično zaprta. Kontrola je bila silno stroga. Vsakega posameznika, ki je šel v Švico, se da š« danes ugotoviti ne le po registrih, marveč po fotografijah. Nakup živil, boste rekli, prihaja za vse v poštev. Pred vsem se je za živila dajalo, če je le šlo, kompenzacije, pa tudi denimo, da bi se plačalo vse s kronami, je ftejstvo, da so našim deželam od teh dobrin odkazovali le neznatno malo. Včasih je zgrešil pot k nam kak sir, morda kakšne konzerve ali slabo pecivo, Kar je bilo res Uobrega, čokolada, kakao so mer oda jn a gospoda pridržali za izvoljence na Dunaju, r Budimpešti.	■<•
Oglejmo si osebni promet v Švico za vojske. .V Švico so prihajali pridno in brez težav iz Avstro-ogrske razni dobrozapisani krogi nemške in ogrske narodnosti, obilo Židov. Kdo in kako se jc kontroliralo vse te stebre zaupanja, potem razne prince, grofe, kneze, »diplomate«, »zaupne emi-Barje«, kadar so hodili — cesto kurirji — v raznih zadevah, ali in koliko so nosili na parno zase ali za druge. In po razsulu monarhije, koliko visokih glav se je rešilo na tla gostoljubne republike! Koliko kron je treba za tako gospodo v teh časih in razmerah! Ali smo bili mi Jugoslovani tisti, ki smo pošiljali in vzdrževali cela krdela raznih špionov in Icupljencev na tem važ-M51U teritoriju? Če si se ganil v gotovih mestih n. pr. Ženevi, ti je sledila teka ogabna duša. Razni agentje in kupčijski poverjeniki so navzlic splošni strogosti zlahka drčah čez mejo. iz načnh krajev pa so celo jame na obisk težko bolnih, morale delati neusmiljeno karanteno. So to čudne okol-TOstl, in vobče ne spadajo ravno v razgo-por, če se naj odloča o važnem gospodarskem vprašanju, ali za nas v tem primeru so to važne in celo odločilne okolnosti. Naposled vendar ne bomo jemali nase še betih dolgov, ki so nastali iz vzdrževanja špionov proti Čehom, Slovencem, Hrvatom, Sfbom. Razume se, da bomo plačniki za del, ki zadene nas, ali pri tem bo treba tehtno vpoštevati naše posebne odnošaje. Stremljenje pri tem svoječasnem pokritju starih kron bo šlo za tem, da se jim izpo-shije gotov sreden kurz, ki bo pač predmet kompromisa. Pri tem bo treba vpo-Stevati okobiost, da je mnogo tega kronskega materiala ne v rokah švicarskih podjetnikov, ampak tudi internacionalnih špekulantov od Rusa do Grka. Mnogo teh »rečolovcev se je zateklo v okrilje bank in deponiralo predmet svojega upanja. Ali ti krogi zaslužijo, da se jih potom kompromisa ščiti in varuje izgube, da se jim za na borzi kupljeno upanje izplača kompromisni kurz? Jugoslovanskih kron je sedaj še malo v Švici. Male poznane so, za enkrat je to le ugodno, ker ne bremene trga m ker formalno vendar s tem »Kolkom« še niso za veliki svet. Neugodno je pa to, da se naša valuta, odnosno naša deviza tudi v Ženevi ne notka ločeno zase kakor češka. V tem pogledu bi bilo pač potrebno zganiti se čimprej. Manjka pač Jugoslaviji v Švici gospodarsko orientirane reprezentance, tudi v tem pogledu bi imela mnogo velevažnega pasla. Normalno bi glede jugoslovanskih kronskih bankovcev trebalo, da se opremijo s pečatom ali kolkom, kateri bo saj nekoliko oviral ponarejanje. Najboljše pa, da se nadomeste z novim denarjem. Žigosanje, kakor je sedaj izvršeno, ne daje nobene garancije zoper svojevoljno kolkovanje, nekoliko močno naiven utis nareja na inozemce. Priznam odkrito, da sem danes v zadregi povesil oči, ko mi j", bančni dirigent demonstrira! nekoliko hudomušno razrovrstn«* naše ■»kolke« in to na tisočakih. Navzlic temu pa imajo vobče o Jugoslaviji dobro mnenje in računajo z lepo prihodnostjo. O Slovencih vedo malo, o nas se sme menda vse pisati. Tako piše danes neki člankar v »Neue Ziiricber Zeitung« z dne 11. junija 1919, št. 861 naslednje: -Sie (die sloveni-sche Sprach^l lehnt sich, obsehon eine slavisehe Sprache, mebr an den italieni-schen Dialekt in Friaul an.«
P.jazsrca poročite.
»Veiiki dogovor nove ureditve«.
LDU Washington, 30. junija. (DunKU. Zakasnelo.) Reuterjev urad poroča: Neposredno po podpisu mirovne pogodbe jc poslal Wi!son amerikanskemu ljudstvu spomenico, v kateri zahteva, da se sprejme mirovna pogodba in pogodba o zvezi narodov brez izpremembe ali pridržkov.
Mirovno pogodbo imenuje: »Veliki dogovor nove ureditve, ki nudi globoko zadoščenje in splošno pomirjenje.«
Mir z Nemško Avstrijo.
LDU Trst, 2. julija. »La Tribuna« javlja iz Pariza, da bo ententa glasom vesti francoskih listov izročila koncem tega tedna nemško-avstrijski delegaciji dopolnilni tekst mirovne pogodbe, ki obsega gospodarske in finančne pogoje.
Erzberger namerava ▼ Švico.
LDU Trst, 2. julija. Glasom lista »La Tribuna«, poroča »Detrtsche Tageszeitung«, da namerava Erzberger v najkrajšem času odpotovati v Švico, ter pripominja, da bi moralo to njegovo odpotovanje imeti značaj bega.
Izgon Madžarov iz NemSke Avstrije.
LDU Baden, 2. julija. (ČTU). Danes so iz tukajšnjega kopališča izgnali okoli 200 Ogrov, ki so pred komunistično vlado semkaj pribežali iz Budimpešte. Zapovedano jim je zapustiti Baden v 24 urah.
Beg nemškega prestolonaslednika.
LDU Trst, 2. julija. Kakor poroča »La Tribuna« iz Bruslja, objavlja list »Le Boir« naslednjo vest, ki jo je treba sprejeti s primerno rezervo: Kljub vsemu oporekanju je vest o begu bivšega nemškega
Srestolonaslednika vendar-le resnična, rzojavka iz Rotterdama javlja, da je nekdanji prestolonaslednik zadnjo nedeljo pobegnil z Mioringena z ladjo ali pa z avtomobilom.
Pretep med Francozi in Amerikanci.
LDU Pariz, 29. junija. (DunKU. — Zakasnelo.) Poseben poročevalec »Chicago Tribune« brzojavlja iz Bresta, da so snoči bili resni pretepi med amerikanskimi ma-trozi ter francoskimi vojaki ter civilisti. Vojaški poveljnik v Brestu je z več kom-panijami napravil red, vendar pa je položaj še kritičen. Množica se zbira pred hoteli, v katerih sumijo, da bivajo Amerikanci.
Italijanska narilstva.
LDU Komiža. (Otok Vis), 25. junija. (DDU — Zakasnelo). Dne 8. junija sta prišla s pamikom »Porer* v luko en angleški časnikar in en častnik. Italijanski karabi-njerji so ljudstvo, ki se je zbralo na pomolu, razganjali s surovo silo. Ljudstvo se jc odstranilo, potem pa iz hiš pozdravljalo Angleža s cvetjem. Angleža sta hotela priti v dotik s predstavniki italijanašev in Jugoslovanov. Od Italijanov so se jim predstavili štirje italijanaši, od katerih ni bil eden pripadnik tukajšnje občine. V vsem kraju je samo 28 italijanašev, od teh pa so 3 četrtine tujci. Rekli so .Angležem, da je v mestu velika večina, Iti simpatizira z Italijani. Nato so bili sprejeti Jugoslovani, ki so poročali o postopanju kcaniških Italijanov in vojaške oblasti in Angleža natanko informirali o izidu plebiscita, čigar original se nahaja v Parizu. Pri odhodu Angležev so Italijani zaprli dohod k luki in aretirali več Jugoslovanov, katere so izpustili šele po odhodu parnika. Italijani groze, da bodo vse one Jugoslovane, ki so tožili Angležema o razmerah, deportirali v Italijo.
Konferenca delavskih svetov v Nemški Avstriji,
LDU Dunaj, 30. junija. (DKU Zakasnelo.) V sejni dvorani državne zbornice poslancev se je sestala danes druga državna konferenca delavskih svetov Nemške Avstrije. Predsednik dr. Friderik Adler je otvoril konferenco z nagovorom, v katerem je naglašal nalogo delavskega razreda, da se ustanovi začasni organ, ki naj mu omogoči, da bo kos vsem nalogam, ki jih ima rešiti delavstvo. Pošilja pozdrav vsem delavcem vseh dežel, ki stoje na tleh razrednega boja. Če smo bili tekom zadnjih pet let ločeni vsled raznih razlik v naziranju, upamo, pravi govornik, da bodo delavci odslej črpali nauk iz vojske, tako da se ne bo nikdar posrečilo kapitalističnemu imperijalizmu ojačiti trajno svojo prevlado. H koncu svojega govora je dr. Adler pozdravil oba zastopnika osrednjega nemškega delavskega sveta.
Zastopnik Knoblschuh iz Berlina je sporočil pozdrave imenom nemškega osrednjega sveta in izjavil, da bi bil rad videl, da bi Nemci vsa vprašanja, ki 6e tičejo konference, mogli rešiti skupno z Avstrijci. A mi se ne moremo sestati, kakor bi radi to želeli, ker nam je to zabranjeno po mednarodnem imperializmu in kapitalizmu, ki je udejstven v entenli.
K prvi točki dnevnega reda je podal dr. Friderik Adler pojasnila glede delavskih svetov v Nemški Avstriji, ki imajo tukaj bistveno drugačno zgodovino, kakor v drugih državah. Govornik je naglašal, da so bile nove volitve za delavske svete izvedene uspešno, tako da je naša državna konferenca v večji meri, kakor državna konferenca v Berlinu prava slika proletarijata. Pojasni! jc nadalje svoje stališče proti proklamaciji diktature svetov in svarilo, podano 1. maja, proti odgoditvi akcije za socializacijo. Menil je, da je sedanja taktika: bifi pripravljen in čakati na raz-
voj dogodkov, najboljša taktika in edina mogoča za delavstvo v Nemški Avstriji.
Zastopnik Strasser je podal poročilo o razvoju delavskih svetov v Zgornji Avstriji« zastopnik Leichin iz Gradca ie podal poročilo za Šajersko ter naglašal revolucionarno razpoloženje štajerskih delavcev ter opravičeval njihovo ravnanje nasproti komunistom na Štajerskem, da niso tla za komuniste. Vsled raznih medklicev je prišlo do prerekanja med posameznimi zastopniki, in ko je štajerski zastopnik Leichin nadalje bičal ravnanje komunistov, so člani komunističn frakcije zapustili domovino. Govornik je sklenil svoje poročilo z izjavo, da bodo štajerski delavci storili vse, da ohranijo edinost proletarijata na Štajerskem .
Razprava je bila nato odgodena do popoldne.
Iz Italije.
Sonnino zapustil Pariz. LDU Trst, 2. julija. »La Tribuna« poroča: Nova italijanska delegacija pri mirovni konferenci je že začela poslovati. Tittoni je imel v torek zvečeT s Scmninom razgovor, ki je trajal dve uri, in kjer je Sonnino podrobno informiral svojega naslednika o stanju pogajanj. Sonnino se je sinoči odpeljal iz Pariza v domovino, kjer bo nastopil daljši dopust.
Princ Borghese italijanski poslanik na Dunaju.
LDU Dunaj, 2. julija. (ČTU). Listi poročajo, da biva tukaj žc nekaj dni Principe Livio Borghese kot novodoločeni vodja italijanske politične misije na Dunaju. Njemu ni samo začasno poverjeno vodstvo političnih poslov, ampak tudi za čas po sklepu miru, da zveze prijateljske stike med Nemško Avstrijo in Italijo.
Nittijevi načrti.
LDU Trst, 2. julija. Kakor poročajo italijanski listi iz Rima, ima Nitti vsak dan porazgovore z raznimi člani svojega kabineta ter proučava in izdeluje vladni program, ki ga bo moral predložiti zbornici. Otvoritev zbornice je določena na 9. julija. Takoj v prvi seji bo Nitti obrazložil program svoje vlade in zahteval od zbornice zaupnico. Vladne programatične izjave se bodo nanašale v prvi vrsti na probleme notranje politike; glede zunanje politike se bo predsednik ministrskega sveta skliceval na izjavo, katero je podal Tittoni v senatu in na misli, ki jih je izvajal Nitti sam v svojem pogovoru z zastopniki Reke. Vlada bo predložila tudi osnutek volilne reforme, ki temelji v glavnem na glasovanju po listah in na pro-porčnem sistemu. O tej predlogi bo v prvi seji poslanske zbornice poročal ministrski predsednik sam in bo zahteval, da se vzame takoj v razpravo.
Odprava cenzure v Italiji.
LDU Rim, 30. junija. »Gazzetta Uffi-cialo« (uradni list) objavlja odlok kraljevega namestnika, s katerim se odpravlja cenzura časopisja. Odlok stopi v veljavo 30. junija o polnoči. Dodana mu jc določba, po kateri je za nadaljnjih šest mesecev prepovedano priobčevanje vsakršnih vesti, ki sc tičejo vojaških priprav ali kretanj.
Potres v Italiji.
LDU Trst, 2. julija. Italijanski listi prinašajo sedaj podrobnosti o katastrofalnem potresu, ki je 29. junija usodepolno prizadel cvetočo Toskano. Epicentrum potresa je okrožje, imenovano Mugello, tik severno od Florence na zapadnem bregu Apenin ob reki Sieve; vendar sega zona, prizadeta po potresu, od Tirenskega do Jadranskega morja, torej tudi na vzhodno stran Apenin, severno do Bologne, južno približno do Perugie. V središču, v okrožju Mugello, so bili razni kraji popolnoma uničeni, ali vsaj zelo težko poškodovani, n. pr. kraja Vicchio in Borgo San Loren-zo, ki sta največ trpela. Zelo hudo poškodovani so tudi razni drugi kraji, kakor Ru-batta, Candeto, Mirandola, Oliveto, Pirla-ciaono, Santo Stefano, Santa Agata, San Piero a Sieve, Rosilino, Rupe Caprina, Mirano in mnogi drugi kraji. Prebivalstvo najbolj prizadetih krajev mora prebivati pod milim nebom. Glasom »La Tribune« so dosedaj našteli okoli sto mrtvih in 800 ranjenih. Iz pripovedovanja ranjencev izhajajo tragične podrobnosti o katastrofi, ki je skoro uničila enega najlepših delov Toskane. Potres se je začel 29. junija ob 6. uri zjutraj, je postajal čimdalje večji in dosegel višek ob 17. uri. Znani sejzmolog pater Alfani je naštel v prvih šestih urah potresa 25 sunkov, v drugih šestih urah 13 in tako razmerno dalje čimdalje manj sunkov. Italijanski kralj, ki jc isti večer odpotoval v Racconigi, se je odločil, da se takoj odpelje na lice mesta. Najbrže bo tudi kraljica sledila kralju.
Slooesssl, Slovenke Bi sfavjia w Zagreb!
Delavstvo živi dandanes živahno življenje. Letos se je združilo hrvatsko in slovensko delavsvo v eno organizacijo. Hrvatska veja Jugoslovanske Strokovne Zveze Radnički Savez v Zagrebu razvije 3. avgusta novo zastavo. Slovenski delavci in inteligenca, ki simpatizira z delavstvom, po-setimo ta dan svoje brate! Brate Hrvati so nam pokazali svojo ljubezen na šmarno-gorskem taboru. Bratje smo, združeni smo, njihov praznik je naš prazniki Prijave slovenskih udeležencev za zagrebški dan sprejema tajništvo Jugoslovanske Strokovne Zveze do 25. i. m. Pravočasna naznanila so potrebna radi vožnje, prenočišča in obeda. Želi se čim več narodnih noš. Društva, ki se udeleže slavlja z zastavo, naj nam to takoj javijo! Iz Ljubljane odidemo v soboto dne 2. avgusta ob 6. uri zvečer. — Vsa pojasnila daje tajništvo Jugoslovanske Stro* kovne Zveze v Ljubljani.
Politih: ovlce.
'+ Tajiti zakulisne spletke in politične grehe ter nelojalnosti napram svojim kolegom, koaliranim strankam, urad-ništvu ter ljudstvu — to je vse morda komodno in koristno, a popolnoma brezuspešno, ker dejstva kriče glasneje ko obrabljene fraze v »Slov. Narodu«, ki tu igra vlogo zelo slabega gramofona. Snočnji 'Slov. Narod« prinaša »iz Belgrada« datirano brzojavko, češ, da je ljubljanski poverjenik dr. Golia predlagal Pribičevič^, naj premesti okr. glavarja Ipavca in Ko-ropeca. Da bi bil rajši molčal! Pribičeviču je to predlagala tista »neznana dobro-poučena stran«, ki mu je predlagala brezglavi ukaz glede Črnomlja in viniikih1 »boljševikov«, ki roje po glavi dr. Žerjava« o katerih pa noben človek na Slovenskem sicer nič ne ve. In na to »informacijo« -r-» dr. Žerjav sam si to pot ne upa trditi, da bi on nc bil na svojo pest »informiral«) Pribičeviča v tej smeri — je potem Pribičevič izdal oni žalostni dokument »demokratskega« pojmovanja in mišljenja tei JDS gospode ter zaukazal premestitve v, Črnomlju, Slov. Gradcu in Brežicah. Itt poverjenik za notranje zadeve je imel pa to žalostno nalogo, da je izvršil te Pribi-čevičeve, od dr. Žerjava inspirirane fer-mane. Tu nobeno zanikanje nič ne pomaga. To stoji in za to pri celem ropotu gre! Storiti in potem tajiti ter še celo druge dolžiti — gospodje demokratje, povejte, kako se tako početje nazivlje!
In isto vlogo si je g. podpredsednik1 deželne vlade izbral v drugem slučaju. Deželna vlada je osnovala ▼ svojem področju odsek za agrarno reformo, čegar vodstvo je začasno poverila dr. Lukami« Ko je potem minister za agrarno reformo dr. Poljak hotel ustanoviti za Slovenijo samostojno poverjeništvo za agrarno reformo, je izjavil, da bo za poverjenika imenoval onega, ki ga bo predlagala dež* vlada. Preden pa je dež. vlada o tem govorila, je minister imenoval za poverjenika dr. Lukana, somišljenika dr. Žerjava, Dr. Žerjav je seveda tajil, da bi bil on imel svoje roke vmes. Minister pa je izjavil, da je dr. Lukana imenoval na pismeno priporočilo dr. Žerjava. :— Stvar je kajpada neprijetna in zato razumemo, če dežuje v »Narodu* psovk in herostratov. Ta dež pa seveda ne spremeni dejstva, da tako postopanje dr. Žerjava zelo otežuje skupno delovanje ž njim.
'+ Tihotapska zadeva je gospode okrog
»Slov, Naroda« tako razburila, da so Čisto izgubili trezna razsodnost. V uvodnem članku in v noticah je poln jeze in gneva ki ga popolnoma umevamo. V tem gnevu pišejo tudi o »Gospodarski zvezi« in o Bo-gomilu Remcu. Prepričani smo, da sta oba prišla v ta članek na isti način, kakor Pilat v čredo ali kakor demokratizem v naslov JDS. B. Rcmec ni načelnik G. Z. in zato ne vemo, kaj naj on sploh v »Narodovem« članku pečnr. Če pa imajo gospodje kaj zoper G. Z., naj to nemudoma naznanijo pristojni oblasti in javnosti! Hvaležni bomo "Narodu", če nam bo pomagal preganjati korupcijo in tihotapstvo!
-f- Član »Narodne vlade« s podpisom »11« — (sodimo, da jc to g, dr. Triller) je v sinočnjem »Narodu« priobčil sledeči poziv na »Slovenca«: »Če je kdo izmed nas tačas (ob času Narodne vlade) zlorabljal svojo oblast, na dan z njegovim imenom, na dan z njegovim grehom.« G. dr. Triller-ju, ki nam je zn?n kot lojalen nasprotnik, nimamo ničesar oči Lati. Nasprotno, ves čas svojega poverjeništva je bil napram nam in naši stranki korekten in lojalen. Sodimo pa, da je g. dr. T. svoj poziv napisal prej, predno je bral našo včerajšnjo notico, ki 6e na koncu glasi: »Narod jc tedaj povedal, da jc v tihotapstvo pri čekovnem uradu zapletena ljubljanska trgovska tvrdka Geršak. Mi dostavljamo le še to, da je imejiteljica tc tvrdkc gospa dr. Pestotni-kova, soproga poslanca JDS in bivšega po-
verjenika za promet, pod čegar uradova-njem se je ustanavljal čekovni urad.« — Več za sedaj nočemo o tej stvari govoriti. Saj se g. dr. T. lahko informira o tem na ljubljanskih ulicah, ki so polne govorjenja o tem. Nočemo posegati v preiskavo, ki se vrši in kjer ne bomo mi sodniki. Ko bo preiskava zaključena, bomo govorili, kdo je kriv in kdo ne.
'+ O korupciji »Slov. Narod« zelo nerad sliši in ni mu zameriti, če je na to plat tako občutljiv. Ves iz sebe pripoveduje vsem, ki mu kaj verjamejo, da je minister Gostinčar mladega uradnika »poskusil« spraviti iz 9. v 4. činovni razred, čeprav ve, da je dotičnik v čisto drugem razredu. Pripoveduje tudi o mladem študentu, ki je prišel v 9. činovni razred, čeprav ve, da je to absolviran jurist, in da v Srbiji nastavljajo abs. juriste v 9. razred. Seveda nekaj je treba reči, da se zakrije demokratska sramota, ki sta jo zakrivila ^ dr. Pestotnik in dr. Kramer, ko sta pri ljubljanskem čekovnem uradu spravila v 9. razred moža z dvema gimnazijskima razredoma in v 11. razred mladega notarskega pisarja z učenostjo ljudske šole. Imela sta seveda to prednost, da sta bila zveata Sokola. — Dr. Pestotniku in dr. Kramerju seveda to zadostuje! Drugim pa to ne bo šlo tako lahko v glavo. In zato je »Narodov« položaj res tako neprijeten.
Dnevne novice.
—	Umrl je g. Davorin Podlesnik, bivši trgovec in posestnik v Radečah pri Zidanem mostu. N. v m. p.
—	Pogreb preč. g. kanonika-dekana M. Tavčarja v Žužemberku se je izvršil v ponedeljek zelo veličastno ob ogromni udeležbi ljudstva iz domače in sosednjih župnij. Vodil je pogreb ob asistenci vse dekanijske duhovščine mil. g. proft Elbert,.ki je imel v cerkvi tudi ganljiv govor .Vsi udeleženci so se razšli v prepričanju, da pri pogrebu tako značajnega in svetega moža še niso bili in tudi ne bodo. Sedmina za pokojnim železomaišnikom se vrši v ponedeljek, dne 7. julija ob 8. uri v župni cerkvi v Žužemberku-
—	Dom ia Svet, št. 3—6, v obsegu osmih pol (128 strani) izide približno 10. t. m. Prinesel ba začetek daljše dr. Pregljeve povesti »Otroci solnca«, dr. Detelovo tri-dejansko komedijo »Dobrodelnost« (celo), eno črtioo Meškovo, dve Bevkovi, konec dr. Šorlijeve pesmi, daljši članek o novejši in najnovejši srbski liriki (predavanje majorja Giriča), in še par znanstvenih spisov (dr. Breznikove jezikovne ocene, dr. Ži-gonovo študijo itd.) Čtiva bo torej dovolj, kakor nalašč za počitnice. Naročnike prosimo, naj letos v teh izrednih razmerah po-trpijo.
—	Na razna vprašanja glede zadnjo drame F. S. Finžgarja, ki je ravnokar izšla, naznanja Nova založba, da se razpečava zgolj nevezana knjiga. Vezava bi knjigo znatno podražila, s čimer bi založništvo brez potrebe obremenjevalo razne majhne odre, ki si jo morajo naročiti v več iztisih, ker je knjiga zanje rokopis in sc torej vloge ne smejo prepisovati. Cena knjige je 5 K, če sc naroči pri Novi založbi in denar naprej pošlje. Dobi se tudi v vseh knjigarnah (tržna cena vsled draginjskega poviška 5.50 K).
—	Zveza služkinj v Celju. V nedeljo, iJne 6. julija popoldne po večernicah se vrši v Celju v dvorani pri »Belem volu« zborovanje služkinj iz Celja in okolice. Namen zborovanja je ustanovitev celjske zveze služkinj. Govori dr. Ogrizek. Služkinje in prijateljice pridite polnostevilno na prvo vašim stanovskim koristim namenjeno zborovanje.
—	V Mariboru se je ustanovilo društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev. Namen društva je, zastopati koristi jugoslovanskih državnih uslužbencev sploh, posebno pa organizirati aprovizacijo. Društvo po potrebi posreduje pri nabavi aprovizacijskega blaga za člane, kupuje in razdeljuje brez dobička. Kdor želi postati član društva, naj javi svoj pristop pri zaupniku svoje stroke ustiheno. Komur pa tega ni mogoče, naj se javi pismeno odboru v roke g. blagajnika, davčnega upravitelja Franceta Frana, davkarija. — V odbor društva jugoslovanskih državnih uradnikov v Mariboru so bili izvoljeni sledeči gospodje: Sodni svetnik dr, Peitler, predsednik; dr. Ljudevit Valjavec, podpredsednik; davčni upravitelj Fran Franc, blagajnik; dr. Fran Rostohar, tajnik; major v p. Mihael Skočir, gospodar ter sedem zaupnikov iz raznih uradniških strok.
—	Centralna uprava zc trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani išče 4 osebe, vsaj deloma vešče angleškega jezika, kot spremljevalce transportov iz Poljske republike v Slovenijo. Prosilci sc morajo takoj javili ter najpozneje v ponedeljek 7. t. m. zjutraj nastopiti službo. Služba jc začasna, plača po dogovoru. (V poštev bi prišli ljudje, ki so preje živeli v Ameriki, n. pr, dclavci, mornarji etc.)'
—	Toča, Iz Št. Vida pri Ljubljani se nam poroča: Včeraj 3, t. m. proti poldne so se nagromadili od severa sem težki črni oblaki, iz katerih se je vsula toča, ki je klestila dobrih deset minut, debela je bila bolj ko lešniki. Na mnogih mestih so poljski pridelki na pol uničeni, zlasti so prizadeti: fižol, krompir, rž in ječmen, ječmen je na nekaterih njivah popolnoma brez zrnja. Kmet in delavec pa zopet z obupom gledata v bodočnost.
—	Obupen položaj poštnih oficijantov. Od strani poštnih oficijantov ^mo prejeli: K poročilu ljubljanskih dnevnikov, ki govore o koruptnih razmerah pri ljubljanskem čekovnem uradu, bi bilo velikega pomena, da široka javnost, ki smatra, da je osebje pri poštnem yn brzojavnem zavodu dobro plačano, izve delovanje in izrabljanje zgora j imenovanega uradništva. Imenovanja pri čekovnem uradu kričijo do neba. Tu se je nekvalificirano osobje, brez predpisane šolske izobrazbe in strokovne skušnje imenovalo v XI., X. ali celo v IX. či novni razred, med tem ko se za nas ni storilo prav ničesar, ki bi imeli v prvi vrsti pravico, da se nas upošteva in da sc nam izboljša naš gmotni položaj. Za nas so predpisani najmanj 4 razredi srednje šole, potem trimesečna praksa in trimesečni teoretični tečaj s strokovno strogo skušnjo, da je potem deležen plače kot aspi-rant 2 K 20 vin. na dan. V stari Avstriji smo imeli pravico, da po osmih službenih letih napravimo prometni tečaj in se nas imenuje asistentom, kjer bi nadalje napredovali z drugim državnim uradmštvom. Torej za ras bi veljalo šele po osmin službenih letih v XI. čin. razred C skupine prejšnje službene pragmatike, za gospode in gospodične protežirance pri čekovnem uradu pa tega ni treba, temveč ss iih kar imenuje po par mescih v čino* na rnnede in skupine, kamor bi sploh spadati ne smeli. Kje je pravica? Ali je to demokratsko? Ne samo to. Poglejmo, kam so nas uvrstili glede diafinjskin doklad. Nc tj*, kamor spadamo, temveč med kategorij) cestarjev, fmarcarjev in slug. Ali Je to pravično? Če smo uradniki poštne uprave, če delamo isto službo kot naši tovariši v činovnih razredih, imamo isto odgovornost, zakai se nas tudi ne plača enako? Za enako delo enako plačilo. Vemo, da ni mogoče vsega naenkrat storiti, toda dobro vemo, la bi c-e nas zaradi novih draginjskih doklad ravno tako lahko uvrstilo med uradništvo, in ne bi delalo nobenih težkoč, tem lažje, ko bi bil finančni efekt z malimi razlikami isti. Čakamo na novo regulacijo plač že mesce in mesce, vendar še ne pride od nikoder nič. Nameravajo nam dati nove draginjske doklade, kakor smo čitali v časopisih. Upamo in trdno pričakujemo, da nas pri teh ne bodo prezrli in da nas bodo uvrstili tja, kamor po vsej pravici spadamo — med uradništvo. Če nam je bila stara Avstrija mačeha, pričakujemo od demokratske Jugoslavije, da nam bo ta dobra mati. Najbolj pa nam je še pomagano, če nas takoj, še pred novo regulacijo uvrste v činovne razrede. To so naše zahteve, katerih ugodno rešitev pričakujemo v najkrajšem jpasu, ker le tako lažje posvetimo vse svoje moči ih zmožnosti službi, če nas ne bodo morile vsakdanje življenjske skrbi.
—	Ljubljanski igralci v Ptuju. Dne 4. julija 1919 gostuje v Ptuju ljubljanska drama. Uprizori se Funtkova enodejanska drama >Za hčer«: in Heyermansovo svetovno Študijo s petimi veselji »Amnestija«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na ta večer. Imelo bode priliko po dolgih letih pozdraviti v svoji sredi najboljše moči ljubljanske drame. Upamo, da se vsak odzove temu vabilu, ter tako dokaže, da ve ceniti požrtvovalnost igralcev. — Obenem se naznanja, da se C. M. kres preloži na soboto 5. 7. Žgal se bo v Rogoznici. Po kresu je sestanek pri Bračiču.
— Trgovci, trg, nastavljenci, koalicijska pravica itd. Razmere v katerih žive trg. nastavljenci Ljubljane in Slovenije sploh, so vse prej kot zavidljive. Plačo in delavni čas »urejajo« trgovci po lastni volji. Ta lastna volja pa je taka, da gg. izrabljajo po 10 do 13 ur na dan svoje na-stavljence za sramotno nizke plače. Trgovski nastavljenci so se združili v stanovsko organizacijo »Zvezo trg. nastavljencev na slov. ozemlju«, da si potom iste pribore solidarnim potom zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Toda gg. trgovcem to nikakor ni všeč, ker se jim zdi prenesram-no, da bi se njihov dosedanji suženj trg. nastavljenec upal celo nekaj zahtevati, da bi si upal za svoje pošteno delo zahtevati tudi pošteno plačo, začeli so sami kakor tudi njih plačani podrepniki gonjo zoper stanovsko organizacijo. Odlikuje se pri tem posebno žc znani »šarfmaher« veletržec g. P., kateri je drugače prav dober Jugoslovan, toda žalibog se pri mošnjičku teh gg. jugoslovanstvo neha. Svojim prodajalkam je celo prepovedal vstop v našo organizacijo. Opozarjamo g. P., da si ne bo-demo nikakor dali kratiti naše koalicijske svobode ter bodemo v to svrho porabili vsa sredstva, da take in enake nesramnosti preprečimo. Istotako pa bodemo svoječasno poučili uslužbence gremija ljubljanskih trgovcev, da jim ni vse dovoljeno, ter da bodemo znali preprečiti ven me-
tanje naših delegatov s katerimi sedaj okoli groze. Naj bodo ti gg. prepričani, da se bode nehal čas njihove samovoljnosti, ter da bodo trg. nastavljenci poskrbeli, da urede svoje razmere z delodajalci tako, da bo njih delo tudi primerno plačano. Upamo, da se razsodni trgovci ne bodo dali zapeljati par »šarsmaherjem«, ter da obdo v svoji kulantnosti šli vsaj tako daleč kot njih, večinoma židovski tovariši na Hrvatskem. — »Zveza trgovskih nastavljencev v Lubljani«.
lj KUtb slovenskih kolesarjev »Ilirija« v Ljubljani sklicuje ra d on 6. julija t, 1. ob 10. uri v restavracijo Novi svet (Prešernova soba) svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Klub, kateri se jc ustanovil 1. 1913. ter takoj ob pečetku krasno U3peval, je moral svoje delovanje ob izbruhu vojne popolnoma prekiniti. Da na tem športnem polju ne zaostanemo, je potrebno, da klub zopet prične z delovanjem, da bodemo tudi v tem pogledu lahko tekmovali. Vse, ki se zanimajo in imajo veselje do kolesarstva se vabi na občni zbor; posebno pa se ooziva člane, da te istega polnošfevi'no udeleže.
lj Zasebno uradništvo Slovenije. V nedeljo 29. m. m. se je vršil v Mestnem domu izredni občni zbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Zborovanje jc vodil predsednik Ivan Hiter. Iz poročil posnamemo: Razvoj organizacije zasebnega uradništva je na Kranjskem prav zadovoljiv, na Slov. Štajerskem pa neugoden. Krivda leži na odboru krajevne skupine v Celju, ki je prevzel nalogo, da organizira zasebno uradništvo na vsem Slovenskem Štajerskem, ki pa prav nič ne deluje. Osrednji odbor je vsled tega sklenil, da se odbor krajevne skupine, v Celju razpusti, skliče občni zbor skupine in izvoli nov odbor. — Od zadnjega občnega zbora je bila organizacija precej gibljiva. Šlo je za zvišanje službenih prejemkov raznim skupinam. Najpovoljnejši uspeh je v tem dosegla skupina uradništva denarnih zavodov. To ima pripisati svojemu solidarnemu in odločnemu nastopu ter smotrene-mu delu, s katerim zasleduje uresničenje svojih zahtev za bodoče. — Občinski svet ljubljanski je s svojim skleponj z dne 14. marca t. 1., s katerim je proglasil uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske za mestne uslužbence, siccr zadal celokupnemu hranilničnemu uradništvu Slovenije — ker tudi drugod skušajo sedaj posnemati Mestno hranilnico ljubljansko — hud udarec, ki pa ne bode ostal trajen, ker so nagibi, ki so občinski svet ljubljanski privedli do tega sklepa, docela neutemeljeni, nestvarni in ker morejo posledice takega sklepa škodovati ne samo uradništvu, ampak tudi zavodu in mestni občini, — Skupina uradništva zavarovalnic v svojih zahtevah ni imela posebne sreče. Povod tiči v' tem, ker leže centrale tukajšnjih zavarovalnih zastopov izven Jugoslavije in se je moglo naše uradništvo z zastopniki central pogajati le posredno po nemškem uradniškem društvu, dočim je ugodno rešitev pri banki Slaviji ovirala prememba lastnika. Tudi bi se moralo uradništvu tc stroke priporočati več vzajemnosti. — Skupina uradništva industrije, obrti in trgovine se jc z vso vnemo oprijela statističnega dela, da si potom zakonske odredbe izposlujc izboljšanje svojega položaja, — Skupina uradništva premogokovnikov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Kočevje čaka še vedno nestrpno rešitve svojih, že meseca marca predloženih zahtev. Zadeva sc nerazumljivo zavlačuje po raznih pisarnah. Ugoditvi nasprotujeta vlada in družba. Dokazano pa je, da poduradnik kot najboljši delavec, na katerem teži breme vse odgovornosti, v mnogih primerih ne dobiva onih prejemkov kakor delavec, poleg tega pa mora svoja živila v delavskem konsumu plačevati veliko dražje nego delavec. — Popolnoma neaelavna je skupina odvetniških in notarskih nastavljencev v Ljubljani, dasi bi bilo ravno tej skupini potrebno prav mnogo smotrenega dela v izboljšanje svojega položaja. (Vodkinja pisarne nekega odvetnika z 18 službenimi leti pri istem šefu ima mesečnih prejemkov 180 kron.) — Razvoj in obseg organizacije je zahteval premembo pravil, namesto katerih se uvede v smislu naredbe pokrajinske vlade za Slovenijo poslovnik. Po tem dobe posamezne krajevne in strokovne skupine več prostosti v svojem delovanju. Radi krajše označbe sc društvo za naprej imenuje: »Društvo zasebnega uradništva (DZU) na slovenskem ozemlju.« Pristop k društvu imajo kot člani sorodna društva, ki zasledujejo iste cilje. — Sprejel se je nadalje pravilnik glede podpor, ki jih bode društvo delilo svojim članom ob: a) bolezni, b) brezposelnosti, c) preselitvi v oddaljene kraje in č) smrti. Pravilnik stopi v veljavo 1. 10, t, 1, Fravico do podpor ima vsak član oz. članica, ki jc plačal 12 mesečnih prispevkov v podporni sklad. Podpora ob bolezni in posmrlnina sc zvišuje z dolgostjo članstva. Podpoinina bode pobirala obenem s članarino, k, - ; 50% za
vsak razred zviša. Članom naj bo ležeče na tem, da se društvo gmotno čimprej in kakor najbolje utrdi, da bode moglo svojim članom v kratkem žc izdatneje pomagati. — Končno so sc sprejele resolucije, s katerimi zasebno uradništvo zahteva: čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja, — starostno in invalitetno zavarovanje — ter preskrbo vdov in sirot, znižanje cen življenjskim potrebščinam z odprtjem mej, odpravo carine in prepre-čenjem veriženja, ter prodajo mesa v Ljudski mesnici tudi zasebnemu uradništvu za isto.ceno kot javnim nastavljencem,
lj Cepltenfa prceičev zoper rdečico. Popravek. Vsled prepovedi deželnega veterinarskega urada sc prešiči ne bodo cepili v mestni klavnici, ampak na domu. Kdor hoče imeti prešiče cepljene, naj to naznani do 8. t. m. v pisarni mestne klavnice. Za cepljenje je plačati 8 K od preŠiča.
MaJnove, II®.
OBČINSKE VOLITVE NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 3. julija. (ČTU) Izid občinskih velitev ua Češkem je sledeči: Čehi so dobili 1,857,000 glasov, od katerih pripada na češke socijalne demokrate 632.000 glasov; Nemci so dobili 880.000 glasov, od teh odpade na nemške socijalne demokrate 446.000 glasov.
RUMUNSKI SOCIJALISTI ZAHTEVAJO NOVO VLADO.
LDU Bukarešta, 3. julija. (RDU Dacia.) Kmečka in delavska stranka jc v vzpostavitev moralnega ugleda Rumunije v inozemstvu sprejela resolucijo, da je treba pri imenovanju nove vlade v vseh resortih gledati na to, da fce za ministre imenujejo lc strokovnjaki. Vodstvo notranje in zunanje politike se mora poveriti le osebam, katerih moralne avtoritete priznava sovražnik in prijatelj. Stranka zahteva takojšnjo odpravo cenzuro in uvedbo svobodne trgovine.
AVSTRIJSKI DELAVSKI SVETI ODKLONILI KOMUNITIČNE PREDLOGE.
LDU Dunaj, 3. julija. (ČTU) Državna konferenca avstrijskih delavskih sovjetov jc odklonila komunistične predloge, da se izkliče takoj sovjetska republika z vsemi proti glasovom komunistov.
PONAREJENI BANKOVCI.
LDU Dunaj, 3. julija. (ČTU) Avstro ogrska banka naznanja, da je bil pred nekaj dnevi zasačen prvi falzifikat novih dve-kronskih bankovcev, o katerih se sodi, da jih je izdala mažarska sovjetska vlada. Značilno na falzifikatu je, da nosi označba serije na prvem mestu številko 7, dočim imajo pristni bankovci izključno številko 1.
ŽENA BELE KUNA PRIJETA V INO-
MOSTU.
LDU Icomosi, 2. julija. (ČTU) Pri reviziji brzovlaka, ki jc vozil v Buchs, so ustavili neko damo, ker jo sumničijo, da je soproga ljudskega komisarja Bele Kuna.
Mpmš parate.
Ukradena blagpjua na Vrhniki.
Pred ljubljansko poroto so se zagovarjali včeraj bivši manipulant pri pošti Lovro Sitar, elektrotehnik brez posla Ev-gen O., mladoletni J. Š. in trgovski so-trudnik Alfonz Kernc, katere je obdolžilo državno pravdništvo, da so ukradli Ivanu Oblaku na Vrhniki blagajno ter si jo razdelili.
Razpravo je vodil predsednik deželnega sodišča dr. Papež, obtožbo je zastopal državni pravdnik Modic; dr. Furlan, dr. Frlan, dr. Ivan Tavčar, dr. Pegan in dr. Stare so zagovarjali obtožence.
Sitar je ukradel blagajno, v kateri sc jc nahajalo 27.216 kron denarja, Ivanu Oblaku, gostilničarju na Vrhniki. Blagajno je odnesel v družbi ostalih obtožencev v gozd v bližini Blatne Vrhnike, kjer je O. s kamnom razbil blagajno. Denar so si razdelili in sc razšli. Gostilničar Oblak je tatvino takoj opazil in jo naznanil orožnikom, ki so dohiteli Sitarja in O., še preden sta dospela v Ljubljano.
Porotniki so soglasno potrdili krivdo Sitarja. Soudeležbo pri tatvini so pri Ev-genu O. potrdili z 9 da in 3 nc, pri J. Š. so zanikali krivdo s 7 nc proti 5 da; Kern-čevo krivdo so potrdili z 9 da proti 3 ne.
Predsednik dr. Papež je nato razglasil obsodbo, s katero ss oprostita G. in Š. obtožbe, obsodijo pa Sitar Lovro na 2 leti težke ječe, O. Evgen na pet mcseccv in Kernc na 8 mescccv ječe.
Rasne novice.
r Nc dajajte roke. Na Dunaiu so danes jako razširjene garje, in sicer nc samo med vojaki, kateri so se vrnili z bojnega polja, temveč ludi med otroci in ženami. Zaio opozarjajo zdravniki občinstvo, naj opusti svoje običaje podajanja rok, ker sc na la način rečena kožna bolezen najbolj
razširja. Pač moder nasvet. Za prijateljski pozdrav zadostuje priklon z glavo in prijazen pogled. D; udanes ljudje po veliki večini ne nosijo rokavic, vsled česar je še bolj opasno stiskati ljudem roke. Občinstvo se je odvadilo žc marsikaj koristnega in dobrega, ker se je moralo, zakaj bi se ne odvadilo izpostavljati se nevarnim boleznim, ko se to vendar tako lahko zgodi?
Kapitan Bartelett misli leteti v zrakoplovu čez severni tečaj in sicor misli poleteti z rta Kolumbije na Grantlandu do rliča Če-ljuskin. Če se mu ta polet posreči, bo dosegel rekord v zrakoplovstvu. Daljava znnSa 2000 kilometrov. To je sicer samo dve tretjini najkrajše poti čez Ocean, ki so jo že preleteli, a vpoštevati moramo vremenske nezgode severnih krajev, ki so ena glavnih ovir in nevarnosti. Ce pa tudi doseže rtič Celju-ekin, tedaj ga bo čakala nova naloga, da od tam doseže obljudene kraje. V Sibirijo mu namerava iti nasproti neka pomožna ekspe-dicija.
Francoski anarhisti v Ameriki na delu. Poslednje dni je bilo poskušanih v Ameriki več napadov na višje osebe. Ameriška policija je mnenja, da so povzročili te napade francoski in laški anarhisti, ki so prišli nalašč zato v Ameriko. Francoski poslanik je dobil nalog, da zasleduje nekatere ljudi, katerih imena so našli v kovčegu, ki je padel iz rok nekega napadalca. Atentator je umrl po atentatu takoj in niso izvedeli njegovega imena. Domnevajo, da je bil Francoz.
i. Grška lastara nad trdnjavo Krfa. Voja-Ska uprava otoka Krfa je prešla dne 2|. t. m. v roke Grkov. Zavezniške zastave so sneli dne 20. t m., a 21. t m. so slovesno izobesili grško zastavo.
Prosveta.
pr Na Štirih produkcijah »Glasbene Matice«, ki so se priredile prošli teden, je nastopalo precejšnje število pevcev, ki so po veliki večini učenci g. Hubada. Glede petih pesmi pohvalno omenjajo to, da je njih večina bila vzeta iz glasbene literature Slovencev, ki mora, kakor čutimo mi, pred vsem vezati našo pozornost. Kako so pevci izražali skladbe in kako so proizvajali ton, bi bilo pri velikem številu sodelujočih preobširno opisovati. Mislim le, da so se tekom petja pokazala mesta, kjer je učencem zmanjkalo spretnosti z znanjem pomagati si. Če se vzame, da so Slovenci pevsko nadarjen narod, bi človek mislil, da bo to, kar so učenci nudili v petju, daleč
preseglo uspehe na glasovirju. Vendar so učenci na klavirju dosegli približno isto, kar pcvci s petjem. Med obojimi je nekaj ljudi, ki se v primernem času utegnejo rarviti do prav zadovoljive stopnje umetniškega interpreta, kar so pokazali žc tudi pri teh proizvodih. Mnogo od njih je žc nastopilo v javnosti, nekateri sc učiio v Matici; od ostalih se je posebno odlikovala igralka prvega stavka Griegove sonate, ki ga je igrala tako, da je iz njeag izginilo vse, kar je na kompoziciji šibkejšega in donel kakor posebno izvirna in dobra glasba. Glede igranih skladb je pristaviti, da je Fr. Vilharjeva »Fantazija« v C-molu z motivom »Le vstani borni narod moj« bila edina glasbenka za klavir, ki je od vseh slovenskih imela čast, biti igrana pri teh proizvodih. Vendar imamo mnogo boljših skladb in prav gotovo bi bilo dobro, da bi vodstvo »Glasbene Matice« bilo bolj inici-jativno in vpletlo v svoj učni načrt vsaj dvajset skladb iz klavirske literature Slovencev, ki so umetniško boljše, kar se da napraviti brez vsakega truda. Učenci v igranju na gosli so po možnosti igrali več ali manj dobro. Pri njih se šolsko igranje najbolj pozna, posebno pri učencih g. Vedraia, k? kaže v izbiranju skladb simpatijo do take vrste muzike, za katero se čuteči človek le težko ogreje. Da je na zadnji produkciji* pel tudi mladinski zbor, je prav dobra misel, in če pomislimo, da ima »Glasbena Matica« funkcijo male in srednje šole in tak učni načrt so vspehi popolnoma zadostni,	Marij Kogoj,
Hmeriks pismo.
L" o w e 11, Are. V tej slovenski naselbini so delavske razmere pod vsako kritiko. Nikomur ne moremo svetovati, da bi s trebuhom za kruhom semkaj prišel. Odkar sem tukaj, še ne vem, da bi bilo kdaj prej tako slabo za delavca-te-žaka. — Peerless, Utah. Kar se tiče delavskih razmer, so slabe v tej okolici. Delamo komaj po tri dni na teden, včasih pa še celo samo dva dni. Sedaj se organiziramo v U. M. of Amerika in smo trdno prepričani, da bomo dosegli, da bodo pre-mogokopne družbe našo organizacijo priznale. Marsikomu utegne biti znano, da je država Utah suha kakor puščava Sahara in da je bilo dovoljeno piti samo vodo. Ker pa to nihče kaj posebno ne ljubi, so mnogi rojaki pričeli delati pijačo po svojem lastnem receptu. Kupijo zaboj rozin ali »cveb«, jih stresejo v sod in na-lijejo vrh tega vode in čez nekaj časa
imajo pijačo, oziroma vino doma. To umetno vino je pa jako močno in zleze v lase, če ga previdno ne piješ. — M a y -n a r a , O. Delavske razmere v tukajšnji naselbini so se v poslednjem času neke liko izboljšale. Premogokop obratuje sedaj s polno paro. Toda, koliko časa bodo trajali ti lepši dnevi, pa nihče ne ve. — V naselbini Waukegan se ponaša slovenska naselbina z novo stavbo »Slovenskim Narodnim domom«, ki je opremljen z vsem potrebnim za vsakovrstne prireditve. — Grand Haven, M i c h. Tu jc zaspala v Gospodu dne 11. aprila Marija Čeh, omožena Ženko. Umrla jc v 31. letu svoje starosti in je zapustila moža in dva nepreskrbljena otroka. — W h e a t -1 a n d, Pa. V tukajšnji naselbini so delavske razmere bolj srednje vrste. Neprostovoljnih počitnic imamo že sedaj zadosti, a nekateri »preroki« nam jih obetajo še več. Draginja raznih življenjskih potrebščin še vedno narašča. Z enim dolarjem se danes ne more skoraj ničesar več kupiti. Po prvem juliju sc pa še okrep-čilne pijače ne bo moglo dobiti, ker bodo postale Združene države suhe. — C 1 c v e-1 a n d , O h i o. Dne 5. prosinca so igrale tukajšnje Slovenke iz društva »Kraljica Majnika« »Svojeglavno Minko«. Igrale so jo: Ana Zupan, Nežka Bobnar, Bregita Blenkuš, Francka Sadar, Marija Sever, Justa Zupan, Marija Perko, Marija Smrdel, Aha Jerič, Marija Šuštar, Ana Košak, Marija Globokar, Mary Tomaž, Marija Pucelj, Antonija Gregorčič ter Matilda Šinkovec. Vse so se prav dobro zasukale na odru. Pri igri so sodelovali naši tambu-raši. Ljudstva je bilo v dvorani toliko, da bi jih ne moglo več notri. Čistega dobička, ki je namenjen za zgradbo nove cerkve, je lepa vsota. — Poročil se je Anton Ko-šiček z vrlo deklico Viktorijo Verhunec. — Avtomobil je povozil in hudo poškodoval Ignacija Tekavčiča. — Tu so ljudje močno bolehali na influenco. Večkrat se je pripetilo, da je bila vsa družina naenkrat bolna, na pr, Dolenčevi, Ležali so mož, žena in štirje otroci naenkrat. Enako se je godilo drugim družinam. Da je pri tem marsikoga pobrala bela žena, je pa samo ob sebi umevno. — VNewyorku so priredili Nemci in židje živahno propagando za boljševištvo. Sicer se nočejo imenovati boljševike, pravijo, da so »radikalni socialistje«. Nad 700 newyorških Nemcev je že pristopilo. Prihodnjo sredo bodo imeli velik ljudski shpd, kjer bodo sestavili baje že »Delavski in vojaški svet«.
H provi&acila.
a špeh. Od 7. julija naprej se bode prodajal v Miihlesnovem skladišču na Dunajski cesti špeh po 18 K kilogram. Na vsako izkaznico se dobi pol kilograma špeha. — Določi se sledeči red: za I. okraj dne 7. julija, za II. okraj dne 8. julija, za III. okraj dne 9. julija, za IV. okraj dne 10. julija, za V. okraj dne 11. julija, za VI. okraj dne 12. julija, za VII. okraj dne 14. julija, za VIII. okraj dne 15. julija, za IX. okraj dne 16. julija, za X. okraj dne 17. julija, vsakokrat od 8. do 11. ure in 2. do 5. ure popoldne.
a Oddaja jedilnega olja. Vnovčevalnici za živino in mast • se je posrečilo dobiti s posredovanjem tukajšnjega odseka ministrstva za prehrano nad 20 vagonov finega namiznega olja španske provinijence. To olje, ki dospe v najkrajšem času, se bo oddajalo izključno občinskim, industrijskim in železniškim aprovizacijam za neobvezno ceno približno K 24 za en kilogram, prevzeto v Ljubljani. Cene se razumejo Bto. za neto. Prekupcem in špekulantom se olje ne bo oddajalo, zato se morajo apro-vizacije, oziroma od njih pooblaščeni re-flektantje zavezati, da bodo olje delili le naravnost med konsumente. Tozadevna obvezna nepreklicljiva naročila naj se pošljejo najkasneje do 15. t. m. obenem s polovico kupnine Vnovčevalnici. Ostanek kupnine se bo plačal pri prevzemu. Oddajal se bo najmanj en sod v približni teži 200 kg. Dan oddaje se bo naročnikom pravočasno prijavil. Pripomnimo, da cene olja rastejo; aprovizacije naj torej v lastnem interesu te nrilike ne zamudijo.
a Užigalice. Ljubljanski trgovci, M hočejo prodajati užigalice, naj se zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska cesta. V nadrobni prodaji stane 1 škatljica užigalic 50 vin. Prodaja teh užigalic ni vezana na karte.
— Pogreša se od razsula italijanske fronte moj mož I v o B z i k , ki je služil pri 42. zagrebški domobranski peš diviziji pri provijantu. Prosim lepo, ako bi kdo vra-čajočih kaj o njem vedel, naj blagovoli sporočiti na moj naslov: Marija Bzik, Ljubljana, Opekarska cesta št .26. Stroški se po* vrnejo.	' •
Izgubili so se 26. do 29. t. m. v Ljubljani trije potni listi in štiri kolekovane: prošnje za potno dovoljenje iz Ptuja na Dunaj ozir. v Gradec. Vse je bilo v rumenem ovitku z naslovom Stara Pravda 3. Pošten najditelj naj odda proti nagradi na policiji Bleiweisova cesta II. nadstropje soba 17«
Imnhila se ie zlata verižna zapestnica mm od Tobačne ulice do Slomškove ulice. Kot drag spomin se prosi poštenega najditelja, da jo odda proti
zelo visoki nagradi v upravništvu ^Slovenca".	_
\mm se ie 20. uro zvečer damska
usnjata ročna torbica (vsebina 1 robec) na poti od Sv. Krištofa, Dunajska cesta, Pražakova ulica, Miklošičeva cesta in Sv. Petra cesta do hišne št. 8. Pošteni najditelj naj blagovoli torbico oddati Sv. Petra cesta 8 pritličje, pri hišnem posestniku.
Proda se radi smrti popolnoma nov,
SnjeviMi kOSiUIfl pravl^ kam-
garn. S. Potočnik, šelenburgova ulica Stev. S I.
Kot kompaajoia vodklnja s kavcijo
želi mesta v trgovini vseskozi izvež-bana, inteligentna mlada dama iz boljše hiše. Cenj. dopisi na: »Kompanjoaka aH poslovodklnja« na upravo »Slov.«
Dpnrla on velika, emajlirana kopalna rillUa oG banja, železna peč in kuhinjska miza. — Poizve se vsak dan: Kolodvorska ulica 12, od 3. do 5. ure popoldne.	_
Dnmnfinita za sodarsko obrt sprejme
rOIIlOUlIKu takoj Fr, njo Repič, so-
parstvo, Ljubljana, Kolezijsaa ul. 18.
Plača po dogovoru, eventuelno tudi hrana in stanovanje.
Malo vilo ali Hišico sssa^
deželi ali v ljubljanski okolici vzame v najem takoj ali za avgust. Ponudbe na upravo „Slovenca* pod »Vila 509«.
loleiigenlna gospo ffi
krščanski družini v Ljunjani (na zunanje gospodarstvo se no razume). Honorar zelo nizek, glavno jo priklo-pitov k družini in dobro postopanje. Izključeni so samostojni gospodje ali duhovniki. Naslov pove uprava lista pod St. 3900.
Zadružni mm ^rLESK
del pri zadrugah, kot vknjižev nja, Bestave bilance, strojepisja in drugo, ISČe službe kot knligovodja ali blagajnik v večjem denarnem zavodu v Jugoslaviji. Nastop službe takoj. Ponudbe pod ..Zanesljiv" na upravo tega lista.
mXt betonski delavci
revi i dr. proti dobremu zaslužku, ali toki, ki bi se hoteli temu delu pri učiti. Tvornlca cementnih izdelkov Jos. Cihlftr, LJubljana, Dunajska ce-.ta št. 67.	3'->12
Moloroo kolo „?ucir icczz
se radi pomanjkanja bencina takoj proda za ceno 1000 K, ali kupim do 40 litrov bencina. Ponudbe na Alojzij Zorlč, davčni eksekutor, Krško.
se takoj sprejme. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3D25.
Pekovski uCenec
Panribn najfinejše vrste po K 55—60 rD[Ji JkU in 65 per kg razpošilja, dokler zaloga traja, Peter Zaje, elsspoitno podjetje, Celje, Šolska ul.
SVABILO.
Podolsana svarim dotične škodo-že' ne in lažnive elemente, naj takoj prenehajo z razširj<*vanjem raznih lažnivih ve=ti in napadov ra rnolo osebo, radi zapuščine po pokojnem Fran Ku-kcvicu, ako se hočejo izogniti sodišču, ker odslej bom vsakega, brez izjeme, sodnim potom zasledovala.
Marica Suhadobnik.
da ne plačam dolgov, katere bi kdor« koli delal na moj račun. Ljubljana, 2. julija 1919.
Alojzij Pirkovič,
3929	višji revident južne žel,
ovino
z inventarjem v Ljubljanski okolici ali na deželi vzame v najem iakoj ali za pozneje. Ponudbe na upravo „Sloven-ca" pod „Takoj" 5415.
r
leno polilšf

je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
Duplica
Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki .in trgovci dobe poseben popust.
2179
h konjem išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti se je Cesta na Kodeljevo štev. 8.
Mjle »Slovenca"!
Iščem
AGENTA
Dva dobro ohranjena dvojnata < n
7. vsemi pritiklinami se po zelo ugodni coni prodasta radi pomanjkanja prostora. Dopisi naj se počiljajo na poštni predal 124, Ljubljana.
Proda se par lepih, težkih, 16 pesti visokih, 4 leta starih Naslov povo upr. „Slov." pod St. 3932,
konj,
za prodajo vina in slivovko po Jugoslaviji. Oglasi naj se v Špilju osebno ali pismeno, da se pogodimo za zaslužek. Ivan Samec v čpiiju, Štajersko.
Vil
tisoč Se™®fT3 in
za mlatilne cepce proda
ftvg. Terpinc, Karunife.

se	w najjein.
Pojssf ils daje M tst^~ Ttirk, KoCtrica pri l" ; [■:,
boli, pritisk krvi, pomanjkanje spanja, migreno, prenapetost, migljanje pred očmi, slabe oči, šumenje v ušesih odpravlja Fellerjev
ELSA-FLUID
6 dvojnntih ali 2 specijalnl ste- | klenicl 24 krou. — Staro preiz- $ kušeno od vajalno. tek vzbujajoče in zaprtje odstranjujoče sredstvo so Follerjeve rabarbarske
ELSA-KROGLJICE
C škatljic 12 K — v. Edino pravo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, l isa trg 134 (Hrv. Zag.) Omot in poštnina se računa posebej najcon. Kdor uaruči več obenem, mnogo prihrani. <wtjm.gr-1 uujnumaaroaiM
i on.
Hc 456/ 19-1
Dne 16. jjuii ja 1919 ob 9. uri
d&p. se bodeta prodala na javni dražbi v shrambi gostilničarke
Frančiška Pirnai na Viču
štev. 23 sc nahajajoča dva vinska soda iz hrastovine in z vsebino 33 hI in 16 hI.
Izklicna cena znaša 50 K za hI. Kupnina se ima takoj plačati in soda vzeti.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. II, dne 27. junija 1919.
NAZNANILO.
Dovoljujem si vsem hišnim gospodarjem naznaniti, da sem zopet začel izvrševati
dimnikarsko obrt.
Priporočam se vsem svojim prejšnjim odjemalcem in prosim vse hišnike in bišne gospodarje da se v potrebi obračajo name.
Z odlič. spoštovanjem
Luka Šetina
dimnikarski mojster Vel. čolnarska ulica 17, prejš. poslov, tvrdkc Pošvar.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS ®
za baterije, žarnice,elektrotehniko
-Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogacar, UhSs
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
Gozdarski urad barona Borna ima na razpolago oziroma izdeluje vsake vrste in vsako množino
Zlibojev in sodčkov
iz mehkega lesa. Vprašati je pri gozdarskem uradu barona Borna V Tržiču (Gorenjsko).	3941
Čevlje
fine, moderno izdelane in "sandale
ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju
mirenska »Čevljarska zadruga v Vrbovca Dri Mozirju.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimprej.
Pri večjem odjemu primeren popusti Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«. Zmerne cene I	3940	Zahtevajte ceniki