Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, petek 2. junija 1939, IV Napitnice v Berlinu, pri katerih fe kancler Hitler izrekel važna zagotovila: Meje med Nemčijo in Jugoslavijo so postavljene za vedno Berlin, 2. junija, o. Na snočnji slovesni večerji je izrekel kancler Hitler na čast knezu namestniku in Jugoslaviji naslednjo pomembno napitnico: Vaše kr. Visočanstvo! Velika čast mi je in veselje, da morein Vašemu kr. Visočanstvu knezu namestniku kraljevine Jugoslavije in Nj. kralj. Vis. kneginji Olgi izreči dobrodošlico v glavnem mestu Nemčije. Pozdravljam pa Vas tudi v imenu vsega nemškega naroda, ker ga navdajajo čustva prisrčnega prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra II., do Vaše domovine in do jugoslovanskega ljudstva. Nemško prijateljstvo do jugoslov. ljudstva ni samo spontauo prijateljstvo. To prijateljstvo je dobilo svojo globino in trajnost za časa tragičnega meteža svetovne vojne. Nemški vojak se je tedaj naučil ceniti in spoštovati svojega nad vse junaškega nasprotnika. Verujem, da jo bil to tudi obratni primer. To medsebojno spoštovanje dobiva vso svojo vrednost v splošnih političnih, kulturnih in gospodarskih koristih. Zato, kr. Visočanstvo, vidimo tudi v tem Vašem obisku samo živ dokaz za pravilnost tega pojmovanja in zato istočasno črpamo iz tega nado, da so bo nemško-jugoslovansko prijateljstvo tudi v bodočnosti dalje razvijalo in postalo še tesnejše. Vašo navzočnost, kr. Visočanstvo, smatramo tudi kot dobro priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo misli, ki v tem smislu more biti — o tem sem prepričan — za obe naši državi in obe ljudstvi samo koristna. Ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje in dobili skupne meje, postavljene za vedno, v to verujem toliko bolj, ker bodo čvrsto zasnovani odnošaji ;aupanja med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili ne samo trajen mir med našima dvema ljudstvoma in državama, temveč bodo razen tega predstavljali tudi temelj pomirjenja za našo vznemirjeno celino. Ta mir je medtem udi cilj vseh onih. ki so pripravljeni oprav-jati zares tvorno delo. Gojim upanje, da bo ^aše kr. Visočanstvo za časa svojega kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o delovni in miroljubn&jFflljijtteirškega naroda, ki nima nobenega drugega cilja kot to, da ohrani podlago svojega obstanka in svojih naravnih pravic ter da gre z neutrudnim delom varni bodočnosti, ki je našla svoj mir, nasproti. Bodite prepričani, da Nemčija in njena vlada spremljata z iskrenimi simpatijami pot k napredku, katero prav tako hodi z uspehom jugoslovansko ljudstvo, zvesto oporoki kralja Aleksandra. To Vaše delo spremljajo moje najboljše želje in najboljše želje nemškega naroda. V tem duhu dvigam svojo čašo in pijem na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., želeč osebno srečo Vašemu kr. Visočanstvu in Nj. kr. Vis. kneginji Olgi, kakor želim tudi srečo visokemu namestništvu ter napredek jugoslovanskemu ljudstvu. Knez namestnik Pavle je kanclerju Hitlerju odgovoril z naslednjimi besedami: Gospod kancler rajlia! Zelo prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca izvolila nasloviti na kneginjo in name, so naju ganile in smo vam zanje zelo hvaležni, kakor tudi za vse dokaze iskrenega in toplega gostoljubja, ki so nama bili izkazani o priliki tega najinega obiska v veliki Nemčiji. Prepričan sem, da bodo te pozornosti, ki jih kneginji in meni izkazujeta te dni vlada Nemčije in nemški narod, od vsega jugoslovanskega ljudstva pozdravljene z največjim veseljem in da bodo pojmovane kot nadaljnji dokaz globokih simpatij in prijateljstva med obema sosednima državama. Prav tako mi je zelo ljubo, da morein ugotoviti odkrito prisrčnost in uslužnost, na katero sem naletel pri vas, gospod kancler Nemčije, pod čigar odličnim vodstvom ustvarja nemški narod v današnjih časih eno najsijajnejših dob svoje zgodovine, kakor tudi pri odličnih nemških državnikih. Jugoslovansko ljudstvo je v preteklih časih imelo smisel ceniti vse one dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so dovedle do njegovega zedinjenja in velikega razvoja njegovega duha in njegove kulture. Ne samo, da je jugoslovansko ljudstvo znalo to ceniti, pač pa je v svojem lastnem boju za zedinjenje in v svojih naporih pri ustvarjanju svoje kulture naletelo pri nemškem narodu na čudovit primer narodne disci- pline, reda, dela in ustvarjalnega optimizma, kakor ga vidi tu tudi danes. Odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo, kakor tudi prijateljski značaj teh odnošajev, so po zaslugi pravilnega pojmovanja življenjskih koristi obeh sosednih držav že leta končnoveljavno določeni. Srečna izpopolnitev gospodarstva obeh držav bo brez vsakega dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstva. Moj obisk je prav tako manifestacija odločne volje jugoslovanskega ljudstva, da z nemškim narodom živi in skupno dela v mirnem in prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše ekscelence ponovno slovesna zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljen ozirati se na njegovo svobodo in neodvisnost, kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo in Jugoslavijo, temveč tudi pomemben prispevek za utrditev miru v tem delu Evrope. S takšnimi čustvi dvigam svojo čašo in pijem za osebno srečo vaše ekscelence ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narodu. Vesti 2. junija Nemški poslanik v Turčiji von Papen se je včeraj vrnil iz Berlina na evoje službeno mesto, s čimer je konec govoric, da je bil odpokliean, ker ni znal preprečiti vojaške zveze med Tur-čiijo in Anglijo. Kubanska vlada je zapovedala nemškemu parniku »St Louis«, ki vozi po srednjeameriških morjih 917 judovskih izseljencev, da se mora takoj odstraniti iz kubanskih voda. Kdo ve, kje bo mogel svoj žalostni tovor odložili. Na francoskem socialističnem kongresu v Nantesu, kjer je kazalo, da se bodo razcepili na Blu-movo, komunistom prijazno ter Faerovo komunistom sovražno skupino, je nazadnje le prisilo do sporazuma, e čimer je francoski socializem _za nekaj časa zakrpan. Celotno število italijanskih izgub v španski vojn i izkazuje 3327 mrtvih in 11.227 ranjenih. Angleški poslanik v Rimu Loraine je sinoči spet obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in z njim imel dolg posvet, o katerem ni nobenega uradnega poročila, kakor tudi ne o posvetih, ki jih je zadnje dni imel grof Ciaoo s francoskim poslanikom v Rimu Poncetom. Češki fašisti so včeraj priredili burne demonslra-cije v starem delu Prage, zaradi česar je vlada dala zapreti vse fašistovske voditelje. Demonstracije so ee nehale šele, ko je nastopila nemška policija. Švicarska policija je v Ziirichii izvedla v neki knjigarni in več stanovanjih preiskavo ter odkrila obsežno komunistično organizacijo za ponarejanje potnih listov. V Pariz je dopotoval grško-melhitsko katoliški patriarh insgr. Ciril Mogabgab. Njegovemu obisku pripisujejo važno vlogo pri urejanju napetega razmerja med Sirijo in Francijo. Sprememba madžarske vlade bo v najkrajšem času izvedena ter bo v vlado grofa Telekyja vstopil bivši ministrski predsednik ltnredy. Prevzel bo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Po naročilih iz Madrida bodo v kratkem med Francijo in Španijo spet nastopili redni gospodarski odnošaji. Španska vlada je že imenovala svojega trgovinskega zastopnika pri svojem veleposlaništvu v Parizu. Naš prometni minister dr. Spaho in belgrayski župan Vlada Ilič sta dopotovala v Budimpešto, kjer bosta preučevala urbanistično vprašanje, predvsem pa si bosta ogledala pristaniške naprave. Odklonitev angleško-francoskih predlogov za vojaška zvezo z Rusijo so z velikim veseljem pozdravili italijanski listi, ki pravijo, da tri velesile še dolgo ne bodo postavile na noge kaj podobnega, kakor je italijansko - nemška »jeklena 06«. Vzrok za ta je v dejstvu, da si velesile po slabih medsebojnih skušnjah pač ne zaupajo. Švedska vlada je sklenila predlagati ostalim severnim državam, naj utrditev in oboroiitev Aalandskih otokov odlože, ker se oborožitvi silovito upira Sovjetska Rusija, do katere tvorijo ti otoki pomorski ključ. Nemški uradni list prinaša odredba o poenotenju policijskih doloičl glede obrambe proti napadom iz zraka. Po tej odredbi bodo za vso Nemčijo veljala enotna določila, razen tega pa je vsem prebivalcem v državi strogo zapovedano, da morajo vsak trenutek imeti pri-ravljeno V6e, kar je potrebno za zatemnitev ivališč. Do hudih spopadov je te dni prišla večkrat na meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo, Japonci pripisujejo mongolske napade Sovjetom. Francija naj vsa ozemlja v Afriki, ki 6o bila prej nemška, a jih je po svetovni vojni dobila od Zveze narodov v upravo ona, razglasi za kolonije, to je za pravo francoska posest. Taka je vsebina zakonskega predloga, ki ga je poslanski zbornici v Parizu izročil včeraj poslanec Beaumont. Skupine udeležencev tabora ZZIJ imajo v nedeljo proti legitimaciji vstopnino na velesejem znižano na 3 din! Šport v zadnji minuti SNOČI JE LOU NOVA PREMAGAL MAKSA BAERA Snoči, t. junija ob desetih zvečer sta se pred 25.000 gledalci ob jasnem vremenu pomerila v kvalifikacijski tekmi za borbo s svetovnim prvakom vseh kategorij Louisom Loti Nova in Maks Baer, ki se je za ta svoj boj pripravljal izredno vestno. V prvih štirih rouudah je moral sodnik oba boksarja neprestano opominjati zrudi foulov. Peto in šesto rundo je glad' ko dobil Nova. V sedmi rundi je Baer nenadoma dobif od Nove strahovit udarec in začel močno krvaveti na ustnicah. V tej rundi je bil Baer prav blizu knockftuta, vendar se je vzdržal na nogah. Nova pa je boj nadaljeval v naslednjih rundah s silovitimi napadi in izredno trdimi udarci. Baer je krvavel vedno močneje. Bil je zaradi preklune ustnice tako han-dikapiran, da je moral poseči sodnik, ki je v enajsti rundi v 81. sekundi vprušal Baera, če hoče borbo še nadaljevnfi. Baer je pritrdil. V naslednjih rundah je bil Nova spet v veliki remoči, vendar Baera ni mogel premagati s nockoutom. Ob koncu je Baer zapustil ring s kosom vate na ustnicah. Pred snočnjim rna-tcliem so stale stave 11:10 za Baera. Pri tehtanju je bil Nova težak 146 funtov, Baer pa 150 in pol. Nova je po matchu, ko je čestital Baeru za hrabro vztrajanje in vzdržljivost, dejal, da se še nikdar ni boril s človekom, ki bi znal trše udarjati kakor Baer. Baer pa je rekel, da je matcli izgubil zato, ker je imel preklano ustnico. Manager Mike Jacobs je izjavil po boju, da bo Louja Novo postavil proti Louisu ali pa Galentu, kakršen bo pač iziti njunega inatcha, in sicer septembra v New-yorku. Boj bo veljal za naslov svetovnemu prvaka vseh kategorij. Angleška podmornica x 79 liUdmi - potopljena London, 2. junija. Angleška podmornica sThetis«, ki je imela vaje kakih 100 km od pristanišča Birkenheada, se je včeraj ob 13.30 potopila za vajo, a se potem ni več dvignila. Na podmornici je bilo 58 častnikov in mornarjev ter 20 mehanikov iz ladjedelnice in raznih strokovnjakov, tako da je bilo na podmornici vsega 79 ljudi. Ker ni potopljena ladja dala nobenega znamenja, je zavladalo v Londonu veliko razburjenje, saj je še vsem živo v spominu strašna nesreča ameriške podmornice »Squalus« pretekli teden. Mornariško poveljstvo je takoj odredilo, da morajo letala in vojne ladje iskati mesto, kjer se je podmornica potopila. Snoči se niso mogli ugotoviti ničesar. Šele danes proti jutru je torpedovka --Brazen« prišla na kraj, kjer se je podmornica potopila. Poklicala je na pomoč druge ladje, med njimi dve veliki podmornici, da sta dajali stisnjeni zrak. potreben za reševanje, ter takoj pričela s poskusi, da bi prišla v stik s poamornico in s posadko. Torpedovko je obvestilo eno od številnih letal, ki je našlo na površju signalno bojo, katero so spustili iz podmornice. Podmornica »Thetisc leži scverno-zahodno od rtiča Great Ormes v globini 18 čevljev (7 m). Ker je morje nemirno, se je reševalcem šele po dolgih poskusih posrečilo priti do potopljene ladje, in sicer s pomočjo Davisovih reševalnih priprav. Izumitelj aparata je tudi sam pri reševalcih. Iz podmornice so do zdaj potegnili kapitana Orana in poročnika Woodsa, da bodo po njunih podatkih nadaljevali z reševalnimi deli. Vsa posadka je do zdaj živa in zdrava in upajo, da ' odo vse mornarje rešili. Med rodbinami ponesrečenih mornarjev vlada veliko razburjenje, zlasti zaradi tega, ker so bila prva poročila zelo žalostna, in ker so mislili, da se je podmornica pogreznila zelo globoko. Mornariško poveljstvo je ponoči sporočilo po radiu imena vseli ljudi, ki so v podmornici. Množice so vso noč oblegale prostore poveljstva v Londonu, da bi zvedele, kaj je s ponesrečenci. k Prvi dan kneza namestnika in kneginje Olge v Berlinu: Sprejem, kakor ga Berlin še ni videl Berlin, 2. jun. m. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta včeraj ob 15.30 dopotovala v Berlin. Priprave v nemški prestolnici za sprejem naše knežje dvojice so bile take, kakor jih Berlin še ni videl ob nobenem tujem državniškem obisku za vlade narodnega socializma, Iz njih je razvidno, kakšno važnost polaga Nemčija danes na prijateljsko sodelovanje z močno Jugoslavija p či-mer morajo računati vsi, tudi tisti elementi, ki fci si želeli namesto prijateljske soseščine obeh držav česa drugega. Poleg več stotisoč ljudi, iz Berlina samega je sodelovalo pri sprejemu okoli 70.000 članov Hitlerjeve mladine, za red pa je skrbelo okoli 30 tisoč SA mož. Vojska, ki je delala špalir po vseh ulicah od kolodvora do gradu Bellevue tu ni všteta. Kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo je na postaji sprejel kancler Hitler z gospo Go-ringovo, z maršalom Goringom, zunanjim ministrom Ribbentropom, vsemi ostalimi ministri ter najodličnejšimi vojaškimi ter strankarskimi osebnostmi. Po pozdravih in predstavljanju na postaji sta jugoslovanska gosta s kanclerjem Hitlerjem odšla na VVashingtonov trg, kjer so stali častni bataljoni vojske, mornarice in letalstva. Med igranjem jugoslovanske himne sta knez namestnik Pavle in kancler Hitler obšla vse tri častne čete. med tem pa je nad Berlinom letelo 300 težkih bombnih letal. Za tem so se nemški dostojanstveniki in visoki gostje v dolgi vrsti avtomobilov odpeljali po razkošno okrašeni, s stotisoč ljudmi ob robu nagneteni cesti »Ost-West« med viharnimi manifestacijami mladine in berlinskega prebivalstva, med morjem zastav in med zina-JW,vi.Um grmenjem krožečih letal do dvorca Bel. levue. Knez namestnik se je vozil v prvem avtomobilu na desnici kanclerja Hitlerja, kneginja Olga pa z gospo Goringovo v drugem avtomobilu. Ob 17. uri se je knez namestnik med manifestacijami prebivalstva po Osrednji cesti pripeljal v kanclersko palačo, kjer mu je častna četa nemške vojske izkazala vladarske časti, nakar je knez Pavle odšel h kanclerju Hitlerju na pozdravni obisk, ki je trajal pol ure. Nato se je knez vrnil v dvorec Bellevue, kjer ga je kmalu nato obiskal kancler Hitler v spremstvu ministra dr. Meissnerja in prvega adjutanta generala Briick-kerja. Kneginji Olgi je kancler pri tem obisku izročil veliko odlikovanje nemškega Rdečega križa. Zvečer je Hitler priredil v kanclerski palači slovesno večerjo, katere so se udeležile najodličnejše nemške politične, vojaške, strankarske in druge osebnosti, spremstvo kneza namestnika, diplomati, itd. Najvažnejši trenutek na večerji je bil, ko sta kancler Hitler in kn-^ jz_ menjala pomembni napitnici. Opomin madžarskega zunanjega ministra: Madžarski Nemci se z rovarjenjem ne bodo prikupili Veliki Nemčiji Budimpešta, 2. jun. xn. Sinoči je imel v Šo-pronju, svojem volivnem okraju, madžarski zunanji minister grof Czaky daljši politični govor, v katerem je predvsem poudaril, da sedanji trenutki zahtevajo popoln mir v državi, ki je potreben zaradi uspešne izvedbe velikih javnih del, katere ima v načrtu vlada. Madžarska vodi danes najtežji notranji in duševni boj, v katerem mora zmagati. Nekatere ministrove ugotovitve veljajo — s potrebnimi spremembami — za vse nemške sosede in prijateljice. O odnošajih med Madžarsko in Nemčijo je dejal dobesedno: »Vem, da nekateri neodgovorni ljudje mislijo, da si bodo s tem, če delajo nerede in težave in se drzno mešajo v naše notranje zadeve, pridobili zasluge na višjih nemških mestih. Vsi ti morajo v bodoče računati na moč madžarske države. Poleg tega jih bo pa kaznovala še Nemčija sama, ker nam tudi nemška vlada vedno zatrjuje to, kadar se ji pritožujemo in ji pripovedujemo, da hočejo Nemci v naši državi vplivati na naše življenje. Voditelji Nemčije dobro vedo, da je zanje madžarsko prijateljstvo v političnem kakor v gospodarskem oziru zelo važno ter teh koristi ne bodo žrtvovali nerazumljivim ciljem pobesnelih ljudi, ki delajo propagando.« Grof Czaky je nato pozval v svojem govoru tudi madžarsko prebivalstvo, da mora imeti več razumevanja za nemško manjšino, kot doslej, ter se ba tako 6amo zmanjšalo trenje med Nemčijo in Madžarsko. Svoj govor pa je končal s tole ugotovitvijo: »Os Rim-Berlin čuti pritisk, ki postaja iz dneva v dan hujši. Dosedanja posledica tega pritiska je bila okrepitev odpornosti te osi. Pričakovati je treba, da bo postal pritisk še hujši. Zato je nujno i potrebno, da Nemčija računa z madžarskim pri-• jateljstvom.« Posebni odposlanec angleške vlade pojde v Moskvo London, 2. jun. o. Angleška — kakor francoska — vlada čakata, da bosta dobili uradni odgovor glede svojih predlogov od sovjetske vlade. Po tem se bosta pogajali dalje in sta pripravljeni popustiti v še nekaterih 6tvareh. Anglija bo poslala v Moskvo kot posebnega odposlanca tajnika v zun. ministrstvu in Cham-berlainovega zaupnika Wiliama Stranga, da odstrani vse težave, ki so na poti sporazumu med Sovjeti ter med Anglijo in Francijo. Danes ob 6 popoldne predava v univerzitetski zbornici prof. dr. Jožef Golombek iz Varšave o SIowackem. Zvečer ob 8 pa v dvorani Delavske zbornice o Poljakih in Poljski. Zadnje predavanje je namenjeno širšemu občinstvu in bo g. predavatelj predaval v srbohrvaščini. Vetop prosi. Vabljeni '»i. Integralci - v „Zbor"! Belr/rad, 2. junija, m. Današnje »Vreme«, ki se zadnje čase vidno zavzema za vse politične skupine, ki izpovedujejo 6voje več ali manj integralno jugoslovanstvo, poroča, da so tudi Hodžerovi borbaši na zadnjem sestanku sklenili, da se morajo zediniti vsi jugoslovanski nacionalisti v skupni blok brez ozira na strankarsko pripadnost. To misel je v zadnji številki zagrebških »Jugoslovanskih novint zagovarjal tudi Juraj Demetrovič. — Zanjo se ogreva tudi bivši minister Svetislav Popovič s tistimi svojimi političnimi somišljeniki, ki so pred decemberskmi volitvami sklenili volilni sporazum e tedanjim predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem in izstopili iz JNS. Vse te skupine hočejo navezati 6tike tudi z Ljotičevim Zborom. Ni še znano, kam bo švignil dr. Kramer, katerega zlasti mlajši njegov rod. vzgojen v sokolstvu, sili po zadnji ženitvi e federalizmom spet na jugoslo-vensko edinstvo. Velike zemljiške špekulacije v maju Ljubljana, 2. junija, Ljubljanska zemljiška knjiga je v marsikate-retn jjotfledu res pravi odraz naših gospodarskih priljk il» teženj. Je pravi barometer za v*e zemljiško transakcije in hipotečne kredite in tudi lejio na tihem pripoveduje, kako vplivajo razni svetovni in drugi dogodki na grudo in zemljiške špekulacije. Pred 2 leti je bila po finančnem zakonu ustanovljena pri ljubljanskem okrajnem sodišču posebna komisija za odobravanje prenosa zemljiško lastnine. Take komisije poslujejo pri vseh okrajnih sodiščih v obmejnem krogu 50 kilometrov. Sprva komisija ni imela mnogo dela. Določeno je, da se sestaja vsakih 14 dni in da pretresa vse spremembe zemljiške lastnine. Komisijo tvorijo predstojnik okrajimgrn sodišča in zastopniki posameznih občin, v katerih so bile sklenjene kake kupne pogodbe za prodajo zemljiških parcel in posestev. V maju je imela zeinljiškoprometna komisija mnogo posla. Na eni eami seji 'je morala rešili nad 50 predlogov za odobritev kupnih pogodb. Prav značilno je, da so ae v prvi polovici maja, ko so bili zelo razburkani valovi svetovja, prijavljale velike kupne pogodbe zemljišč In hiš, ko so v drugi polovici že nekoliko ponehalo, kar je znak, da so se ljudje splošno pomirili. Berač je sicer vedno miren, toda stiskač nemiren! Zemljiško prometna komisija na okrajnem sodišču ije v maju zaznamovala 155 predlogov za odobritev kupnih pogodb. Značilno je, da je v okolici, kjer so glavne prometne žile. veliko povpraševanje po etavbnita parcelah in da se tam cene parcelam silno dvigajo. So katastrske občine, kjer je bil pred 10 in 15 leji svet še prav po ceni, ko pa sedaj cepa zemlji rapidno rasle, prej si lahko kupil velikanske zemljiške komplekse za nekaj deset dinarjev kvadratni meter, sedaj so se cene dvignile za 100 in celo za 200%. Lahko rečemo, da ie sedaj v okolici, neposredno mestne občine, zemlja po 80 do 60 din m3. V okolišu mostne pbčine so cene prav visoke in so navadno od 50 do 500 dinarjev in še višje za ni3. Nazvečje zanimanje za stavbne parcele vlada v kat. obč. Petersko predmestje I. del, kjer je svet po 80 do 200 din m3, dalje v kat. občini Kapucinsko predmestje, kjer je svet še dražje, sledi nato kat. občina Gradiško predmestje. Pa tudi periferija jo dvignila cene stavbnim parcelam. Nekateri špekulanti so zadnje čase imeli prav velike in dobičkonosne kupčije. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega so- Malenkosti... Današnjo »Jutro« prinaša užaljen popravek 'Pevskega in tauiburaškega društva Biol« iz Žirovnico, ker smo mi v poročilu o Prešernovih slovesnostih v Vrbi 22. maja omenili, da je to časti vredpo društvo na koncu zaigralo himno »Hej Slovenci«, katero je pelo vse zbrano ljudstvo. — Društvo protestira proti tej naši omembi in ogorčeno zatrjuje, da »obstoji že preko 30 let in je bilo vedno napredno«. Njegovi člani so najnavdu-ieni jugosloveni. Nismo igrali »Hej Slovenci«, marveč himno »Hej Slovani«. — K temu jugoslovanskemu protestu pripominjamo samo to, da naš poročevalec iz grmenja naprednih »Stolovih« bombardonov in drugih trobil res ni mogel razločiti, uli godba piha hej slovensko ali hej slovansko, — česar najbrž tudi godba tedaj ni ločila. Ker je pa šlo za slavje na čast največjemu slovenskemu pesniku, ker je šlo poleg drugega tudi za slovensko narodno obrambno in kulturno prireditev, si je poročevalec drznil podtakniti jugoslovenskemu »Stolu«, da je igral slovensko pesem, kakor jo je pelo zbrano ljudstvo. Ce se jugoslovenski »Stol« in « njim jugoslovensko »Jutro« sramujeta ene slovenske pesmi, potem je to za te čase v teh razmerah in zlasti še ob taki priliki jasen dokaz, kako je z njima, z njuno naprednostjo, kulturo in zavestjo. Samo v »naprednih in nacionalnih krogih« je mogoče lak narodni praznik, kakor je bila izročitev Prešernove hiše, skrunili s tako zagrizeno in sramotno politično poniglavostjo. Kar se tiče pripombe, da je nekdo odklopil mikrofon, ko so »Stolarji« začeli igrati »Hej Slovenci« odnosno »llej Slovani«, ni resnična, ker je vsa Slovenija priča, da je radio prenašal vso slovesnost od začetka do konca. Kaj 60 pa pomenila znamenja napovedovalca tehnikom, tega pa »Blo-tarjic gotovo niso ruzumeli, saj niso niti razumeli, da bi bilo spodobno ob slovenskem slavju sjooen-sko trobili, če že ne čutiti — kakor priča njihova čudovita izjava v današnjem »Jutru«. V '•k ^ H '. r * I 4 ~i J S-fi *.» v U V* -J r'ry • > • *» T t ‘ r < ^ ; ; V ^ -4 t * ' • f ^ . . f1 .*«- , 4 * ^ ' * C ‘N - % -'»I '-4 1 dišča nam tudi pove, da so bile letos vknjižene že milijonske hipoteke, da so denarni zavodi dajali kredita zmožnim osebam in podjetjem milijonska posojila. Lahko računamo, da ije zemljiška knjiga letos že vpisala na breme zemljišč nad 150 milijonov dinarjev. V aprilu n. pr. je bilo 105 predlogov za vknjižbo posojil in hipotečnih kreditov v celotnem znesku 12,812,677 din. Bilo je dalje predlaganih 49 realnih izvržb za 374.947 din. Gre v lem primeru večinoma za zaostale davke. Podanih pa je bilo 82 predlogov za izbris dolgov v dinarskih zneskih 6,040.878. Izbrisan je bil dalje dolg v znesku 250.000 Kč in razni dolgovi v kronski in goldinarski valuti. Kakor orno že omenili, je bijo v maju zem-Ijiškoprometni komisiji prijavljenih 155 kupuih pogodb. Splošen pregled teh pogodb kaže, da so bile prodane parcele, hiše in posestva za celotno kupno vrednost 6,059.297 din, v aprilu pa je ta svota celo presegala na 10 milijonov din. Med raznimi kupčijami na'j navedemo v prvi vrsti večje transakcije. Tvrdka M. F.ischTs Soline v Pragi, ki je pred vojno imela svojo tovarno kvasa v Celovcu in je imela največji odjemalski krog v Sloveniji, je prodala velepodjetniku in veleposestniku Rudolfu Konstantinu Nornjannu, ki jma svoj stalni domicil, da se tako izrazimo v uradnem jeziku, v Valpo-vem. zemljišče pod vi, št. 528 k. o. Spodnia šiška, ki obstoja iz pare. štev. 45S/1 iste k. o. v izmeri-1360 ni3 za 292.780 din. Kvadratni meter je bil po 170 din. Pravijo, da bo ta Normami tam gradil posebno tovarno za kvas. Vest pa še ni uradno potrjena. Dalje je prodala posestnica Olga Krsnikova hišo št. 9 v Frankopanski ulici, ki spada pod vi. št. 294 k. o. Spodnja Šiška, Šehveigerju Florijanu In Franu Močniku za 850.000 din. Posestnik Tomšič Peter je prodal Sivjc Brni posestvo pod vl. št. 471/7 k. o. Spodnja Šiška za 300.000. Zemljišče obstoja iz stavbne parcele, na katerem se je pričela graditi etanovartjska hiša. Jermanč.ič Mafalda je kupila od Ivana Lazarja hišo št. 14 a Gtinee IX., spadajočo pod vl. št, 961 k. o. Vič, za 105.500 din. Ko pregledujemo splošno statistiko, lahko ugotovimo, da je bilo letos do konca maja prijavljenih nad 700 kupnih pogodb za kupno vrednost zemljišč, posestev in hiš v znesku nad 100 milijonov din. V dobi velike finančne in gospodarske stiske ni Ljubljana zaznamovala niti 300 kupnih pogodb za vse leto. ... .. v MAM BOHU VDHEH 0DQ9.JUN.D02.JUL.1939 Vlak odrezal stari ženici obe nogi Hrvatska s« pripravlja na kongres Kristusa Kralja Najmočnejši katoliški narod naše države bo zastopan na letošnjem kongresu v Ljubljani, Ni jc vesti za letošni kongres, ki bi bolj vzra-dostila naša srca, kakor vest, da bo tudi jz Hrvat-skea prišla močna skupina. Nadškof zagrebški dr, Alojzij Stepinac je poveril nalogo zbiranja udeležencev za ljubljanski kongres hrvatski Katoliški akciji, ki s svetim navdušenjem osvaja Hrvate za Kristusa in Njegovcs Cerkev, Veseli nas, da bomo z brati skupaj mulili in skupaj prosili Kralja Kraljev za blagoslov. Maribor, 1. junija. Z ljubljanskim vlakom so pripeljali danes dopoldne v Maribor nevarno poškodovano 70-letno ženico, ki so jo na kolodvoru takoj nre-jo/ili v reševalni avto ter jo prepeljali v liol-nišnico. Ženicu je imela obe nogi odrezani nad gležnji, tako da sta viseli le še za kožo. Strašne rune so bile slabo prevezane ter je iz njih močno krvavela kljub prevezam, ki jih jc imela nad koleni in ki naj bi zapirali odtok krvi, V bolnišnici so jo hoteli takoj operirati, predno pa so jo še prenesli na operacijsko mizo, pa je revica zaradi izgube krvi umrla. Niti v bolnišnici, niti na reševalni postaji in_ na kolodvoru niso vedeli, kdo je ponesrečenka. Na železnici so vedeli samo, da so jo izročili na vlak na postaji Slovenska Bistrica in da jo je povozila lokomotiva. Žele kasneje so se izvedele podrobnosti tragične nesreče. 70 letna Neža Jerič, ženo upokojenega železničarja iz Leskovca pri Pragerskem se jc danes zjutraj napotila peš od doma v Slovensko Bistrico, da bi dvignila pokojnino za svojega moža. Ko je šla po cesti, jo je dohitel naj prisede, da se ne bo mučila na dolgi poti. Ženica je z veseljem sprejela ponudbo, ne vedoč, da je s tem sama sebe obsodila na strašno smrt. Ko sta se peljala od postaje Slovenska Bistrica naprej po cesti proti mestu Slovenska Bistrica, jima je prisopihal nasproti lokalni vlak, ki obratuje med glavno progo in mestom. Srečanje se je izvršilo ravno na mestu, kjer jc izpeljana cesta čez tir. Ko je voznik videl prihajati vlak, je naglo pognal ter je prišel še pred prihodom vlaka čez tir. Tedajci pa se je začel konj plašiti, postni je čisto divji, ko je videl nasproti sopihajočo lokomotivo, ter je z vso^ silo porinil voz ritenski nazaj, tako da jc prišel zadnji del voza na tir v tistem trenutku, ko je pridrvel vlak. Nesreča je bila neizogibna, lokomotiva je zgrabila voz in ga zdrobila, voznika je vrglo daleč proč ter je padel na mehka tla in ostal nepoškodovan, njegova sopotnica pa je padla na tir, tako da ji je vlak šel čez obe nogi ter jih odrezal. Ponesrečenko so takoj spravili nu vlak ter ji za silo rane obvezali, potem pa so jo preložili ua postaji na mariborski vlak ter jo spravili v Maribor. Bilo pa neki njen znanec, ki se je peljal na kmečkem | je vse prepozno in nesreča je zahtevala člo-enovprgžnem vozu. Povabil je staro sosedo, vesko življenje. V Gradcu sleparil neveste pri nas ga pa sodijo Maribor, 2. junija. Prea senatom troji sodnikov v Mariboru so zagovarja danes 45 letni čevljurski pomočnik Ivan Soršak iz Vrhloge pri Slovenski Bistrici, ki je imel že neštetokrat opravka s sodiščem ter je odsedel nič manj kot 15 daljših kazni. Jo nevaren tat in slepar, ki pa je večinoma sleparil in kradel po bivši Avstriji, kjer je bil tudi največkrat obsojen. Vsakokrat po obsodbi so ga izgnali v našo državo, pa jo vodijo znova potegnil cez mejo, Zadnja kazen, ki jo je dobil na Dunaju, je znašala 3 mesece ječe, nato pa so ga spet izgnali čez mejo. Soršak pa se je pri nas samo dobro obrnil, pa je že odšel nazaj v £t. lij, kjer je šel skrivaj čez mejo. Podal se jo v Gradec, kjer so se takoj zopet začele avanture. Dne 14. februarja t. 1. je nagovoril na ulici služkinjo Ano Hubman. V nekaj besedah je izvedel od nje, Ha 6e ni poročena. Predstavil se ji je kot čevljarski mojster ter Hans Bauer z Dunaja. Zatrjeval ji je, da ima na Dunaju lepo sta-j novauje, da namerava začeti veliko trgovino s čevlji in da so je njegova hči pred nekaj dnevi Ljubljana od včeraj do danes Včeraj okrog poldne se je že narahlo poskušalo vedrit), pa ni bilo nič kruha iz te moke. Tisti, ki so se bili dali slučajno zapeljati po varljivem videzu, pa so odšli od doma pogumno brez dežnika, so se pozneje krepko jezili nase. Dež je namreč prav kmalu spet pričel, — ker ga že dolgo pi bilo. Kaj takega kakor imamo letos, pa še zlepa menda ni bilo, Najprej marec in april, ki sta že od njega dni brez padaljnega veljala za meseca, v katerih se mora izliti na zemljo vsa moča izpod neba, da je pozneje v maju in v poletnih mesecih v glavnem mir pred njo, sta bila letos lepa in suha kakor prejšnje čase dnevi sredi poletja, In kako je bilo že v začetku aprila gorko! Suknje so bile že kar docela odveč, in zdaj, junija, pa človeka, ki zjutraj in zvečer brez suknje ali plašču odide ven, Že prav kmalu začno zebsti, tako da mu postane hitro žal, ker se ni bil pošteno oblekel. Nebo je trajno zagrnjeno s pusto, enakomerno odejo. Selo včeraj in danes so se gmote toliko »uredile«, da jih lahko ločimo na posamezne oblake. Dežja je že pošteno čez mero dovolj. Od povsod javljajo o povodnjih, vedo pa tudi povedati, da bo letošnja žetev pšenice najbrž revna. Nesreč« in poškodbe Jera Gradišek, posestnica iz Trzina, Je šla po cesti. Nenadoma pa se je zaletel vanjo neznan brezobziren kolesar. Gradiškova se je precej potolkla. Ko« železa je odletel v oko Francu Sušniku, strugarju pri tvrdki »Jugoindus«. Cvetka Plantarič, šiviljska vajenka iz Ljubljane, je padla po stopnicah ter si zlomila nogo. Delavka Sadar Ida iz Zgornjih Gameljnov je padla s kolesa ter si zlomila desno roko. Ferjančič Marko, sin stavca iz Ljubljane, se je igral. Med igro pa je padel na glavo in se precej potolkel. Franc Simončič, delavec iz Ljubljane, je padel pri delu ter si zlomil levo nogo. Titove je spet obšla gorečnost V zadnjem času je policijska kronika spet zabeležila več vlomov in tatvin. V stanovanje pošt- nega upravnika so vdrli neki predrzni vlomilci ter odnesli tri obleke, zimsko suknjo, zimski ženski plašč, srebrno moško uro, očala ter cigaretno dozo. Upravnika so oškodovali za približno 5000 dinarjev. Natakarici .Jožici Molekovi, ki je usjužbena v Oražnovi gostilni v Mostah, je neznan lopov odnesel bankovec za 1000 dinarjev ter hranilnik, v katerem je Možekova imela spravljenega okrog 200 dinarjev drobiža. Trgovskemu pomočniku Jožetu Lavriču, ki stanuje v Cerkveni ulici v Trnovem je tat iz sobo ukradel nekaj blaga ter nekatere dokumente, Lavrič je oškodovan za približno J.000 din. Na trgu v Šolskem drevoredu je spreten dolgoprstnež izkoristil gnečo ter ukradel posestnikovi ženi Jerici Moder iz Dola ročno torbico, v kateri je bilo 300 dinarjev. Iz Pavšičeve ulice je nekdo ukradel Alojziju Šantlju nekaj obleke, ki je btia vredna približno 1000 dinarjev. reaccssai .t a Ji.,.m ut*. m---------------------- poročila z bančnim ravnateljem, ki ima lepo vilo. Hubmanovi je bil ta bogati in prijazni kavalir od sile všeč. Še bolj pa jo jo zmedla ponudb«, da bi jo rad kar na hitro roko poročil, ker mu tako ugaja. Takoj je sprejela ženitno ponudbo ter je »zaročencu« povedala, da tudi ona ni kar brez denarja, ker ima v banki 570 mark. Ko jo »ženin« to slišal, je kar hitro pristavil, da je kupil v Gradcu šivalni stroj zn 1500 mark, da pa je dal na račun le 1000 mark, ker mu je zmanjkalo denarja. Prosil jo Iiubmanovo, naj mu posodi 520 mark, češ da bo itak dobil posojilo pri svoji bogati sestri v Lipnici ter ji bo vrnil. Hubmanova mu je radevolje obljubil« posojilo. Predstavila ga jo tudi svoji teti kot ženina ter odpovedala služijo, ker se bo naslednjega dne odpeljala z zaročencem na Dunaj. Potem sta šla v banko, kjer je Hubmanova dvignila denar ter izročila ženinu 520 mark. Potem je šla po svoj kovčeg. Nato sta oba prenočila v gostilni. Naslednjega jutra pa sta Žepin in z njim kovčeg izginila brez sledu. Soršak si jo v Gradcu potem kupil zlato uro z verižico, pri svaku je odprl kpvčeg svoje »neveste« tor jo vzel iz njega nekaj stvari, ki jih ja tudi prodal, potem pa je pobegnil spet nazaj čez mejo v Jugoslavijo. V Mariboru pu ga policija že pozna. Kmalu so ga prijeli, ker jima je postalo sumljivo, da hodi Soršak tako lepo oblečen okrog. Na policiji so ga temeljito preiskali. Sum je vzbujala zlata ura, še bolj sumljivo pa je bilo, ker so našli v plašču pod podlogo na ramenih všite bankovce. Bilo je nekaj jurjev, nekaj denarja pa je imel skritega v čevlju. Soršak pa je vztrajno tajil, da bi 6i bil s tatvino pridobil te stvari ter je zatrjeval, da jih jo zaslužil s tihotapstvom. Vendar so ga obdržali v policijskih zaporih za vsak primer. Pokazalo se je, da je bila ta previdnost policijo pametna, ker je čez nekaj dni že prišel za njim pregon iz Gradca. Soršak se sedaj pred sodniki na vse mogoče načine izvija, pravi da mu je Hubmanova dala sama denar, s katerim ga jc kar ponujala, da jo je imel res namen poročiti, dasi je že oženjen, samo da ne živi s svojo ženo. Vse to izvijanje pa mu ne bo dosti pomagalo. Razprava ob času poročila še traja. Smrt v železniški službi Danes popoldne ob treh so bili potniki na mariborskem glavnem kolodvoru zopet PjdcJugos)avenski Bata d. d.< je kupil v Dobri-nju blizu Kaknja več j j kompleks zemljišča, na kaiersni si bo zgradil novo tvornico. »Bata« bo najprej zgradil opekarno izključno za lastne potrebe, nato pa bo šole začel graditi tvorni tke objekte ter stanovanja. V Ogulinu je zaradi neprestanega deževja prišlo do poplave, Rečica Gjula je tako narasla, da se je iz neznatnega potočka pretvorila v veletok, ki se je razlil na široko ter preplavil 6koraj vse mesto, Spino tiste hiše in ulice, ki leže na višjjh krajih, so ostale še na suhem. Iz Karlovca je prišla v Ogulin ponoči četa pionirskega polka s pontoni. V vež krajih so morali domačini izprazniti hiše. Do zdaj ugotovljena škoda je zelo velika. Skoraj dva meseca je trajal štrajk, ki so ga uprizorili delavci brodske tvornice za vagone in mostove. V Zagrebu so bila ustavljena vsa dela pri gradnji železniškega in voznega mosta, Zdaj so so dela spet obnovila, tako da bosta oba mostova lahko gotova že čez dva meseca. Na Savi pri Zagrebu bi bilo včeraj skoraj prišlo do težke nesreče. Ob pol 12 dopoldne so opazili neki ljudje, da plove malo više nad Mestnim kopališčem splav. Tok je splav nosil proti leseni konstrukciji, mi kateri leži vozni most. vse je kazalo, da je nesreča neizogibna. Na vso srečo pa so se trije mladi ljudje: Branko Buinac, maturant Kovežanski in neki uslužbenec Gospodarjevega kopališča odpravili s čolnom nemudoma proti splavu. Že v kratkem času so bili pri njem, stopiji panj (er se s spretpim manevriranjem izmotali izpod mostne konstrukcije, tako da ene popoldne splav že lahko spravili k bregu ter ga privezali. V koprivniški občini se je pojavila velika afera. Mestni senator Somogy je končal preiskavo v zadevi glavnega oficiala Pavla Orlovlča, ki je v zadnjih devetih letih pustil mirno ležati okrog 8000 spisov. To je bil pa res vesten uradnik! Egiptovski časnikar je prišel v Sarajevo. Te dni in prižel v Sarajevo znameniti egiptovski časnikar in urednik lisia »Albaiak«, Ebul Mu-neym Hasan. Egiptovski časnikar potuje po Balkanu, pa so je iz Sarajeva kmalu odpravil proti Dubrovniku, V Sarajevu je obiskal reis ul ulenio ter razne muslimanske kulturne institucijo. Filmsko podjetje Zongerlln iz Berlina je te dni poslalo v Sarajevo svoje filmske operaterje in igralce, ki bodo v Sarajevu posneli film iz orientalskega življenja. To podjetje povečini snema filme iz otroškega življenja in bo tudi lokrat posnelo film Z vzgojnim namenom, Delo temelji na »eki orientalski bajki, ki naj bi se bila zgodila pred 4000 leti, Suomali bodo na Baš Čaršiji ter v muslimanskih mestnih predelih, Nastopilo bo poleg 12 poklicnih igralcev in operaterjev tudi dobršno število domačinov. Lepo oblečena, elegantna ženska je prav pridno goljufala lam okrog Somborja. Predstavljala se je kot Eva Kubinec iz bližnjega Silvaša. Obiskovala je rada trgovca in odvetnike in govorila, da naiperava kupiti hišo in svet. Pri tem je dejala, da ije doma slučajno pozabila denarnico, pa bj morala kupili zdravila za svojo bolno mater. Na ta način je od nekega odvetnika izvabila 80 din, od direktorja »Potnika« 150 din, od nekega trgovca pa lt}0 din, Oblasfi so na prijave uvedle preiskavo ter kmalu dobile žensko. Deja)a je, da je bila slučajno v denarnih zadregah in da je denar nujno ((otirebovala. Pokazalo se je, da je revna in da o nakupu hiše in svota sploh ne more biti govora Veličastni VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo od 25.—30. julija 1939 v naši beli Ljubljani, se naglo bliža. Kongres bo največja sodobna svetovna katoliška manifestacija. Naznanilo o kongresu je v inozemstvu našlo neverjetno velik odmev. Prijavilo se je nad 13.000 inozemskih udeležencev, to je toliko, da jih vsi hoteli, ne samo Ljubljane, ampak cele Slovenije ne morejo vzeti pod streho. Zaradi tega je kongresni odbor moral nasvetovati, da se iz vsake države udeleži le primerno število udeležencev. Toda tudi za te udeležence ni dovolj stanovanj v hotelih. Primorani smo ponovno prositi vse zasebnike, tako v Ljubljani kakor v ljubljanski okolici, da bi prijavili toliko število sob, postelj, kolikor le morejo. Vse prijave za stanovanja inozemskih udeležencev sprejema Putnik v Ljubljani in ne kongresni odbor, Zaradi lažje izvedbe kongresa je kongresni odbor izročil skrb za inozemske udeležence veliki mednarodni potovalni agenciji »IKHA« v Luzernu v Švici, le-ta pa je preskrbo stanovanj in prehrane izročila v organizacijo Putniku v Ljubljani. Putnik je to organizacijo rad sprejel, zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima ta mednarodni svetovni kongres iz tujskoprometnih, gospodarskih in drugih ozirov za nago Ljubljano, kakor za vso Slovenijo in vso državo. Pomisliti je treba, da bo tisoče in tisoče odličnih udeležencev prišlo iz najodličnejših, najbogatejših držav sveta oziroma Evrope, tako »z Anglije, Holandije, Belgije, Francije, Švice, Španije, Italije, Poljake, bivše Češkoslovaške in Moravske, Madžarske, Romunije, iz držav Severne, Srednje in Južne Amerike pod vodstvom njihovih škofov in drugih odličnikov, iz Afrike, Palestine, Azije, Indije in celo iz Avstralije. Ob tolikem mednarodnem forumu ne sme ostati Ljubljana in njena okolica mrtva, ampak vabimo prav vse brez razlike, da se odzovejo prvenstveno prošnji kongresnega odbora kakot Putnika, da prijavijo čimveč stanovanj oziroma postelj, da bi tako mogli vse te številne in odlične inozemske goste dostojno sprejeti za časa kongresnih dni. Ko je bil evharistični kongres v Chicagu v Severni Ameriki, je proglas kardinala Munde-leina na chicaške občane našel tolikšen odziv, da je preostajalo stanovanj in da so darovi chl-čeških občanov visoko presegli vsoto, ki je bila potrebna za izvedbo kongresa. Prosimo torej vse Ljubljančane in one iz ljubljanske okoljce, da bi se našemu vabilu odzvali in vložili vse svoje moči, predvsem pa vso dobro voljo, da bomo kos največji sodobni svetovni manifestaciji za mir v kraljestvu Kristusovem! t GREGORIJ ROŽMAN 1. r., škof ljubljanski, predsednik permanentnega odbora za mednarodne kongrese Kristusa Krelja. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 3. DO 12. JUNIJA 1939 600 razstavljaleev iz 12 držav. (45. razstavna prireditev.) Najraznovrstnejše blago Posebne razstave: POHJgJVO — AVTOMOBILI - NARODNE VEZENINE Polovična voznina na železnici. — Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2—. Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100,000'—. 18. juni) • dan belokranjskih narodnih plesov in belokranjskih črešenj Bela Krajina vabi J8, junija na svoj poseben praznik, na katerem nam bo pokazala svoje svojevrstno narodno blago, ki ga je prav ona tako verno ohranila. Slovenci morda prav v tem oziru nismo nekako mogli priti do samih sebe in 60 nas v tem oziru drugi cesto prehitevali. Pravkar smo brali, kako so nas na takem narodopisnem festivalu v Belgradu, ki ga že ve« let prireja v svojem okrilju Novinarsko združenje, odlično in zelo uspešno zastopali prav Beli Kranjci, in sicer črnomeljci in Metličani, ki tudi nastopijo J 8, junija, Vsega nam sicer Beli Kranjci eno popoldne ne bodo mogli pokazati, toda podali nam bodo vgaj najbistvenejše: čmomeljsko kolo in most, kresnice, viniško, adlešičko in starotrško kolo, metliško kolo, most, rešetca, petelinji boj in turn. Zraven prirede tega dne še češnjevo razstavo in semenj, ker so prav tiste dni zrele najboljše belokranjske vrste, ki jih je vseh menda do 60. Da pa trud ne bo prevelik, priredita ta dan Tujskoprometna zveza in društvo »Bela Krajina« v Črnomelj izlet s posebnim vlakom, ki bo hiter in cenejši. Dopoldne bodo po Beli Krajini 18. junija tudi organizirani posebni izleti. Prijave in podrobna obvestila pri Putniku, Bela Krajina vabi, mi se odzovemol Poidimo na Dolenjsko St. Je.mej, 3J. maja.- Z ozirom na našo notico pod gornjim naslovom z dne 17, maja t. 1. sporočamo javnosti, da je preneslo Dirkalno in jahalno društvo v $t, Jerneju na nekatere upravičene želje termin letošnjih dirk na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Ker je bil to že od nekdaj dan šentjemejskih dirk, bo najbrž «st«l tudi v bodoče. Po izkušnjah namreč sodimo, da je ta letni čas vremensko precej ustaljen. Ker je pričakovati letos ogromnega navala, bomo javnosti sporočili, kakšne so zveze in možnosti za obisk dirk, Zavoljo te spremembe se je premaknil tudi datum otvoritve planinskega doma na Gorjancih, ki bo definitivno v nedeljo 9, julija in ne 29, junija, kakor «e bjlo javljeno. Na posredovanje Zveze za tujski promet 6C je sedaj uredila tudi najugodnejša avtobusna zveza z nedeljskim turističnim vlakom. Tako je na primer za Gorjance sedaj najugodnejša zveza s turistom, potem pa z avtobusom do Št. Jerneja, od koder je do Sv Miklavža nekako tri ure hoda. Poti sta dve: zložnejša preko Cerovega loga, in strmejša preko Hude peči. Obe bosta v začetku junija markirani. Markirane bodo tudi druge najpotrebnejše poti po Gorjancih. Čudna pota ukradene lovske puške Maribor, 2. junija. Dne 21. novembra 1937 se je ustavila v gostilni V rus pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju lovska družba, ki se je pripeljala iz lovišča z avtomobilom. Med lovci se je nahajal tudi polkovnik Margetič, ki je imel svojo 5000 din vredno puško shranjeno v avtomobilskem kovčku. Ko so bili zvečer lovci v gostilni, je prišel mimo avtomobila Jožef Pečovnik. Kovček na avtomobilu ga je bodel v oči. Ker ni bilo nikogar blizu, jo naglo s silo odtrgal ključavnico ter ukradel iz kovčka Margetičevo puško. S plenom je izginil v gozd, kjer je odvrgel ovoj, puško pa je zanesel domov ter jo skril. Čez nekaj dni pa jo je s posredovanjem Ludvika Plombergerja prodal za 400 din Alojzu Tušeku. Plombejgerju je dal za posredovanje 100 din. Pa tudi Tušek puške ni obdržal. Prodal jo je Rebercu Alojzu za 430 din, tu pu zopet Francu Šacerju za 650 din. Tudi š«cer bi bil najbrže puško, kj je pri vsaki prodaji dosegala višjo ceno, spravil naprej, pa so mu jo poprej zaplenili orožniki. 21 letni Jožef Pečovnik iz Skok sc danes zagovarja pred mariborskim malim senatom zaradi te tatvine, družbo pa mu delajo vsi, ki so bili s kupčijami puške v zvezi; 35 letni soboslikar Ludvik Plonjberger iz Skok, 39 letni tesur in posestnik Ajojz Tušek iz Cyet-kovcev, 30 letni Alojz Reberc iz Zamušanov ter 43 letni posestnik Franc Rncer iz Gajevpev. Pečovnik se zagovarja zaradi tatvine, vsi ostali p azaradi nakupa ukradenega predmeta, proti Rebercu pa je dvignjena istočasno tudj obtožba zaradi vlomne tatvine. Dne 7. januarja t. I. je vlomil v klet Jakoba Krubon je ter mu ukradel kolo, Ruzprava ob času poročila še traja. 1,500,000 jesenovih sadik je zakadila na svojem zemljišču, ki je slnlno izpostavljeno poplavam, gradjška občina. Izkušnjo so pokazalo, da jesen J!a takenj zemljišču izredno dobro uspeva. Ubil se je petiupeklcsetletni Hasan Soffič, ugleden poljedelec iz vasi Orahovo v bližini Nove Gradiške. Hasan Softič se je bal, da ne bi bil njegov Sin Afjf, ki jo bil Ubil Alijo Sejkiča. obsojen na smrt. Italijani v Belgradu Davi ob 7,20 je prispela v Belgrad italijanska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo nastopila proti naši nagometni reprezentanci, Italijansko moštvo vodi njen znameniti kapitan Vittorio Pozzo, spremlja ga pa cela kopica časnikarjev in funkcionarjev italijanskega nogometa. V Belgradu so italijanske nogometaše navdušeno sprejeli, ofi-cijelno pa so jih pozdravili odborniki jugoslovanske nogometne zveze, Po sprejemu so Italijani odšli v hotel »Srbski kralj«, kjer bodo stanovali. Ob desetih dopoldne je predviden lahek trening na igrišču BSK-a, kjer bo v nedeljo tekma. Popoldne odidejo Italijani na Avalo, kjer hoda položili venec na grob neznanega vojaka. Nedeljsko srečanje obeh reprezentanc je hkrati tudi prvo gostovanje italijanskih nogometašev v Jugoslaviji. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je igrala v Italiji že dvakrat, toda obakrat neuspešno. Pred 14 leti je naša reprezentanca v Padovi izgubila tekmo z 2:1, lani pa v Genovi celo z 4:0. Nedeljska tekma bo še težja preizkušnja za naše nogometaše, kakor je bila z Angleži. Sistem italijanske igre je namreč povsem drugačen kakor angleški in tudi mnogo nevarnejši. Visoko kvaliteto gostov najbolj kaže dejstvo, da so Italijani dvakratni svetovni nogometni prvaki in da so v zadnjih petih letih izgubili eno samo mednarodno nogometno tekmo in sicer v Londonu. Naše moštvo nastopi v isti postavi kakor proti Angležem. Jug, nogometna zveza je tudi že začela prodajati vstopnice. Sedež na tribuni je 100 oz. 50 din, stojišče pa 20 din. Jug. nogometna zvez« bes z nedeljsko tekmo napravila tudi prav dobro kupčijo; računamo, da bo padlo v blagajno najmanj pol milijona čistega, ker gostovanje Italijanov še zdaleka ni tako drago kakor gostovanje Angležev. Športne vesti Nemci naj posredujejo za Zagrebčane. Kazen, ki jo je na svoji zadnji seji izrekla Nog. zveza na-pram Gradjanskemu in Hajduku, je zlasti zadela v živo zagrebški Gradjanski. Gradjanski je imel namreč že zagotovljeno veliko gostovanje po raznih mestih Ncjničje. Zaradi suspenza pa Zagreb-čnni ne bodo mogli odpotovati in niti igrati v Nemičji. Po poročilih iz Belgrada pa «o Zagrebčani naprosili Nemce, naj posredujejo mcd Zagrebom in Belgradom jn naj dosežejo pri Zvezi, da bo moštvo Gradjanskega lahko nastopilo v Nemčiji kljub suspenzu. I< tej novici pripominjamo le toliko: Zadnjo nedeljo pred izrednim občnim zborom Jug. nogometne zveze so Imeli v Zagrebu setanek vodje slovenskega nogometa in vodje Zagrebačnov. Pogledi tako slovenskih kakor brvatskih zastopnikov na celotna organizacijo našega nogometa so bili enaki. Vsi so bili soglasni, da je to, kar je sedaj, napačno.Slovenski delegati so le mislili, da je 'reba to vprašanje rešiti sporazumno, Ob tej mi-likj je nekaj časopisov prineslo vest, da bodo Slovenci posredovali med Belgradom in Zagrebom, da se končno uredi vprašanje organizacije našega nogometa. Hrvatski »Jut»rnj| list« je tedaj z ogorčenjem zavrnil vsako posredovanje Slovencev, češ, da bodp Hrvati znali že sami urediti razmere in doseči 6voje cilje. Reči moramo le toliko, da Hrvati niso stoodstotno dosledni v svojem boju, Tudi zagrebška nogometna zveza je brzojavno naprosila Jugoslovansko nogometno zvezo naj razveljavi suspenz, ki ga je JNS izrekla Gradjan-skemu zaradi tega, ker ni pustil svojim igralcem naotopiti v tekmi proti Angliji Jugoslovanska nogometna zveza o tej prošnji še ni razpravljala. Vreminsko poročilo »Slovenskega domač Kraj c X Relativna vlapra v % 1 1 a S ii Veter (smer, jakost) Pada- vin* . =3 «? ° 5 n , *« P * B H a to t Ljubljana 762-0 16*5 11*0 91 10 0 2m dež Maribor 761-3 17-4 10-0 90 10 0 jo-o dež Zagreb 75937 19-0 UD 90 10 NF„ 63 dež Belgrad 7593.’ 203) 16-0 80 6 NE. 33 dež Sarajevo 759*1 19-0 133 90 10 u 1-0 dež Vis 756-t 14-0 123 90 10 SEz 123 dež Split 757- Ljubljansko gledališče Dremat Zadetek ob 20. Telek, 2. junija ob 15: »Olhello,« Dijaška pred 6tava. Globoko zuiiune cena od 14 din navzdol Opera: Zadetek ob 20. Potek, 2, junija ob pol 20; >Lohungrfn,« Red A »obeta, 3. junija: »Luci« di Lammernjoor.c Red R Gostovanje Christy Solarija in Alde Nollijeve Mariborsko gledališče Petek, 2. junija ob 20: »Potovanje v Benetke«. 1 romiera. Predstava Združenja gled. igralcev. Bohota, 8. junija oh 90: »Utopljencpc, Red D. Polfinale za Davisov pokal v Zagreb«, V *re- do zvečer so prišli v Zagreb belgijski teniški igralci, ki bodo nastopili proti naši t ep iški reprezentanci za polfinale tekmovanju za Davisov pokal v evropskem pasu. Dvolmj med Belgijo in Jugoslavijo bi ee moral začeli itn danes j (opoldne. Zaradi neprestanega dežja in razmočenih igrišč pa 60 bili prireditelji prisiljeni preložiti znčelek dvoboja n« jutri. lekme bodo po naolndnjam sporedu.* Gcelhaud ° 0,1 3: Lacroii, Mitič— v nedeljo ob 3.30: Pimčeo-Mitič proti Laaroiv —00 Bonnan; Geelh im|I,eClel'*e*i )P Punčep— V boju z Belgijo so naši igrnld veliki favoriti in je nedvomno, da bodo zmagali. Simo 4 ^SLOVENSKI DOM<, Sne 2. junija 1939. 12S- ' 4 ff aJ »■»■■v**«’’*-. Bakrena krsta s protestantsko plemenitašin|o v gramoznici Kojzanimtvetša najdba na protestantskem grobišču v Betnavi Ife zemljišču betnavske graščine se nahaja v bližini tezenskega vežbališča poleg državne ceste in betnavekega ribnika velika gramoznica, ki io ima v najemu tvrdka Ijitus. Ta gramoznica postaja zadnje čase Čil dalje bolj zanimivo naj-.tišče raznih zgodovinskih predmetov. Pri kopanju gramoza so namreč delavci že lansko leto naleteli na protestantovsko središče nekdanjih Mariborčanov, ki so imeli tu za časa reformacije svojo cerkev, župnišče, šolo in pokopališče. Že lansko leto so odkrili del temeljev cerkve, za katero poprej zgodovinarji niso vedeli, kje se nahaja. To cerkev je protireformacijska komisija “raškega škofa Brennerja razstrelila s smodnikom, razdejali so župnišče in druge stavbe ter zabrisali vse sledove in vse skupaj je prerasel betnavski gozd. Šele sedaj prihajajo zopet na dan stare skrivnosti ter se nam odkriva s pomočjo izkopanin zanimivo življenje nekdanjih mariborskih protestantov. Letos so v gramoznici odkrili že zanimive reči. Najprej so delavci naleteli na bakreno krsto z ostanki mrtveca, ki pa so jo razbili ter so potem pločevino prodali v mesto nekemu trgovcu s starim železjem za 27 din. Šele čez več tednov se je zvedelo za to najdbo, ko je bilo že pretežno, da bi se zanimivo odkritje dalo rešiti za mussej. Potem pa je tvrdka, ki ima gramoznico v najemu, zabičala delavcem, naj pazijo na taka odkritja in posledica so bile zanimive najdbe. Odkrili so zidano in obokano grobnico, v kateri so ležala tri okostja. Poleg okostij so bile razne dragocenosti in orožje. Nato so odkrili še več grobov z okostjem, ki pa niso bili posebno zanimivi. Te dni pa so napravili delavci novo, znamenito odkritje. V soboto, 20. maja so delavci pri kopanju naleteli na navaden grob, v katerem je bila velika bakrena krsta. Previdno so jo odkopali ter Jvignili, prof. Baš pa je dal najdbo prepeljati v muzej, kjer je krsto te dni odprl. Krsta je zelo velika, podobna zaboju ali še bolj kopalni banji. V dolžino meri nad 2 m, v širino in višino pa 80 cm. Je vsa iz debele bakrene pločevine ter spojena skupaj z zakovicami. Delal jo je gotovo zelo spreten obrtnik, ker je opremljena z zanimivimi ornamenti. Je pa površina precej načeta ter vsa prekrita z zelenim volkom. Na štirih straneh se nahajajo veliki železni obroči za prenos in za spuščanje v jamo. Na sredi pokrova pa je pritrjena bakrena, v ognju pozlačena plošča z napisom in plemiškim grbom. Napis pove, da leži v krsti truplo Ane pl. Schiffrer roj. Sin-zensdorf. Ime, ki je že zdavnaj izumrlo ter ga ni mogoče zaslediti v mariborskih kronikah. Bila je to gotovo kakšna plemiška družina, kakor jih ie tedaj v Mariboru in okolici veliko živelo, in ki so postale vse protestantske. Saj se je tedaj v dobi reformacije širila tuja nemšKa vera predvsem med nemško gospodo, plemiči in bogatimi meščani, dočim je preprosto ljudstvo ostalo zvesto katoliški veri. Krsta se ni nahajala v zidani grobnici, temveč v navadnem grobu. Zaradi tega se je pokrov pod pritiskom zemeljskih plasti sčasoma udal ter je ob strani nastala odprtina, skozi katero je vdrla v krsto voda. Ta je prinašala 6 seboj blato in ilovico in temu se je zahvaliti, da je vseDina krste ostala razmeroma dobro ohranjena. Če bi bil grob v suhem gramozu ter ne bi bila vdrla v krst voda, bi bilo sedaj telo z obleko vred že sprhnelo ter se iz-premenilo v prah. Tako pa se je po odprtju krste nudila raziskovalcu zanimiva vsebina, v bakreni krsti je bila položena še krsta iz dvojnih borovih desk, v njej pa leži truplo. Deske so že močno preperele, tudi okostje je v razpadli, pač pa so oblačila, v katera je bilo truplo zavito, še deloma precej dobro ohranjena. Razločno se vidi volnen vrhnji plašč in svilnata obleka. Ta oblačila se bo posrečilo najbrž očistiti ter ohraniti. Od okostja je še najbolj ohranjena lobanja, na kateri se pozna na zobovju, da je pokojnica umrla že v zrelih letih. Vidi se pa iz vsega, da je bila pokojnica iz bogate plemenitaške rodbine. Krsta z vsebino pa bo gotovo velika privlačnost mariborskega muzeja, tembolj, ker bo izročilo grobišče na Betnavi gotovo še druge svoje skrivnosti ter bo »noeoče potem sestaviti lepo zbirko. Xa binkoštni praznile je bila v Bimu velika parada italijanskih fašistinj. Parade se je udeležilo 15.000 Italijank. Na sliki vidimo oddelek žensk, ki so pripravljene sodelovati pri delu v italijanskih kolonijah. Tekme v požiranju živih ribic alf kako težke skrbi ima;o v današnjih časih ameriški visokošolci »Nadebudni« ^ študentje nekaterih ameriških visokih sol so začeli gojiti novo »športno« panogo, menda samo zato, da bi lahko še v njej postavljali nove rekorde. Ta panoga pa je takšna, da mora imeti tekmovalec predvsem dober želodec, če hoče doseči kaj uspehov. Tekme obstoje v tem, kdo bo pojedel več živih rdečih — ribic. Začetnik tega novega »športa« je neki Lothrop Witbington. Bilo je pred dobrim mesecem, ko je stavil s svojimi tovariši, da poje živo rdečo ribico iz malega steklenega ribnika. Stavo je tudi dobil, kajti kot bi trenil, je ribica izginila v njegovem grlu. To so kmalu zvedeli tudi dijaki z drugih ameriških visokih šol, kajti danes se vse res kaj hitro zve, posebno pa še takšne stvari. In Lothrop Withington je našel brž tudi posnemalce. Nek dii-jaik iz dTuge univerze ga je brž prekosil in pojedel za stavo, oziroma nalašč zato, da hi postavil nov rekord, kar tri takšne ribice. Seveda se je takoj proglasil za svetovnega prvaka v požiranju živih ribic. Pa tudi ta rekord je bil doka/j kratkotrajen, katji kmalu se je zvedelo, da je pojedel neki Irving Clark že štiri žive ribice naenkrat, Hanvard kar 24, neki Gilbert Holansky z univerze v Pensilvaniji pa celo 25. Med vsako ee je poslad- Nemški legionarji v španskem protiletalskem strojniškem gnezdu. kal s koščkom pomaranče. V petnajstih dneh je bil nič manj kot dvanajstkrat dosežen nov rekord. Najboljši »kanoni« pa eo prišli na vrsto šele pozneje. Tako j« pogoltnil na primer Julius Aisner z univerze v Michiganu 28 živih rdečih ribic, Donald Mulcahy iz Bostona 29, Mike Bornier, vodja nekega nogometnega moštva 33, Jack Smookler z univerze v Northaestemu 36 in Albert Hays z neke tehnične visoke šole v državici Massachusetts celo 42. Do-zdaj ga ni prekosil še nihče. Proti takšnemu tekmovali ju pa je odločno nastopilo Društvo za zaščito živali, če še tega ne bi bilo, bi najbrž sploh nihče ne nastopil proti tem požeruhom Omenjeno društvo je zagrozilo, da bo ovadilo vsakogar, za kogar bi zvedelo, da se je spravil nad nedolžne ribice, policiji, da ga zapre. Vložilo je tudi prošnjo na profesorske zbore posameznih univerz, v kateri prosijo, naj dijaštvu profeeonji vendar že prepovedo takšno divjaštvo, kajti v nasprotnem primeru bo kmalu zmanjkalo ribic. Nato pa so le še zdravniki začeli svariti dijake, da je zanije lahko usodno, če jedo te ribice, kajti živalce imajo v sebi razne črve, ki da lahko ostanejo v človeškem telesu in povzročijo celo smrt. Toda tudi tega se dijaki niso ustrašili, pač pa so kot za stavo še bolj začeli loviti rdeče ribice in jih jesti žive. Tako ee je prav zadnje dni zgodilo, da je nek dijak pojedel kar 89 takšnih ribic in e tem morda vsaj za nekoliko daljšo dobo pribil rekord. Žive ribice pe niso tako okusne, da bi Jih človek lahko jedel kar same. Zato so si iznajdljivi študentje tudi pri tem znali pomagati. Nekateri so jih zalivali * mlekom, drugi s pivom, tretji so jih nekoliko posolili, nekateri so jih jedli poleg pomaranč, ali pa eo jih skladkali. Pri tem »športu« se je udejstvoval seveda tudi ženski svet, ki v nobenem oziru ne mara zaostajati za moškimi. Tako je neka Betty Hines iz Bostona pojedla nekaj takšnim živih ribic, da pa je šlo lažje, jih je malo potresla s sladkorjem. Pa recite, da niso to res vzorni, sodobni študentje. S kakšnimi stvarmi se imajo v Ameriki čas baviti in kako še po vrhu te stvari resno jemljejo. Srečna Amerika, če v njej res nimajo ljudje nobenih drugih ekrbi, in sicer ljudje, ki bodo nekoč gotovo še na visokih mestih. Kaj bi neki rekli, če bi se naši dijaki lotili čem takšnega. Ob takih pomislekih nehote postanemo res kar ponosni, da se naša mladina takšnih neumnosti le še ni oprijela in vsaj mak) resneje gleda na svet kot ameriška. Ženin (s pogledom na mater svoje neveste): »Nekaj zelo važnega bi ti imel povedati.* Nevesta: »In tu je dvoje uše« preveč, kaj ne.« Ženin: »D-d-d-a.« Mati neveste: »Finetelj, pojdi ta čas ven.« In pe6 je odšel iz sobe. Izum, ki bo „povzročil revoiucš o v električni proizvodnji" Italijanski inženirji Sisto io Bosco iz Palerma in Ernesto Osela iz Turina so izumili električni generator, ki dela, ne da bi se pri tem kaj električne energije izgubilo. Značilnost tega generatorja obstoji v nijegovi popolni samostojnosti in je njegovo funkcioniranje enako, kadar je napolnjen, in kadaT je prazen. To je izum, o katerem se zdi,’da bo povzročil pravo revolucijo na polju proizvodnie električne energije. Izumitelji trdijo, da bo e pomočjo tega generatorja možno dobivati električno energijo brezplačno. Izum so predložili v proučevanje Narodnemu svetu za raziskovanja, * Uspeh zdravniške razstave v Florenci je, kakor poročajo, velikanski. Razstavo sa je doslej ogledalo več ko 100.000 ljudi, med njimi mnogo iz tujine. Razstava bo odprta do konca oktobra. Programi Radio Ljubljana Petek, 2. junija: 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napoved — 18 Zenska ura: O otroških gledal, predstavah (ga. prof. Silva Trdina) — 18.4 Poljudna navodila o zaščiti proti zračnim napadom (g. Bedrač Janko) — 19 N -povedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Dijakom - planincem za počitnice (g. Pavel Kunaver) — 20 Pevski zbor »Ljubljanski Zvon« — 20.45 Iz opernega sveta (Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 AngleSko ploSče. Sobota. 3. junija: 10 Prenos otvoritve Ijublj. velesejma (koncert voj. godbe) — 12 Za zabavo vam igramo, a naslove ne izdamo — 12.45 Poro&ila — 13 Napovedi — 13.20 Za zabavo vam igramo, a naslove ae izdamo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma La-gerloff- Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih b) Gašperček, lutkovna igrica — 17.50 Pregled sporeda — 16 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Glasba v službi naroda (g. dr. Drago Cvetko) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Prenos otvoritve protituber tedna iz magistralne dvorane. Govorita dr. J Bohinjeo in ban dr. M Natlačen — 19.50 Nikola Cvejič poje narodne (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Dvojčki sonce nam vrtijo, čndne se stvari godijo. Kdor hoče, naj poslnSa zdajl Pisan večer, ki ga izvajajo člani rad igral, družine, sodelujeta Jožek In Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dnb i 1 •«<•<•. ii-ra Ru dijeki orkester. Drugi programi Petek, 2. junija: Belgrad: :*t Prtu»» u Zitgmlia — Zagreb: 30.15 Prenost iz Wiesbadna — Bratislava: 20.35 Slovaške pesmi — Praga: 19.15 Koncert lahke glasbe — Sofija: 20 Narodni koncert — Varšava: Verdi: »Machbeth« — opera — Berlin. 20.15 Don P®' squale — opera. Donizetti — Bukarest: 20.10 Puceini: 0 Bog... če bi lo srečno prišla čez žico.. .« Samo še malo... in še malo... pa bosta čez... Tedaj pa se je letalo že s strašnim treskom zaplelo v bodečo žico. Courtneya je bliskoma spreletela misel, kaj Če je v žicah elektrika, in zazdelo se mu je, da že čuti okoli sebe požrešne plamene. Toda ni bi’o nič. Letalo se je s hruščem prevrnilo, poskočilo, se prevrglo še enkrat in še enkrat, polem pa s truščem padlo vznak na zapuščen lijak, ki so ga skopale krogle iz nemških topov. Se nekaj trenutkov je bilo slišati lomljenje in prasketanje. Potem jo vse potihnilo. Iz letala se je počasi kadilo... Videti je bilo, da je vsega konec in da sla dva nemirna, zbegana, izmučena človeka našla pod kupom kovinastih ostankov svoj kopoj. Potem pa se je začelo nekaj gibali. Zdelo se je, kakor da na vsako stran podrtije bode izpod kupa črv. Nato je najprej na eni, potem pa na drugi strani letala zlezlo na dan nekaj črnega, brez-ličnega. Prvo je bil Courtney. Počasi in previdno se je postavil na noge, 6e začel otipavati, potem pa zamahnil tri ali Štirikrat z rokami kakor ptič, ki so mu razvezali peruti. Bil je rešen, bil je cel... Brž se je oglodal, kaj je s Scottom. Videl jo, da tudi ta miga, samo ven ni mogel sam, tiščalo ga je za nogo ogrodje, da je z glavo navzdol visel iz letala ravno tam, kjer je letalo ležalo nad lijakom v zemlji. Ce bi ju ne bila sreča vrgla ravno nad to luknjo, bi ga bilo pri padcu strlo kot Črva. Courtney mu je pomagal, da se je rešil iz te čudne in nič prijetne lege. Ko sta bila oba zunaj, sta najprej molče gledala, kam je padlo letalo m oba videla, kaj bi bilo z njima, da ju ni vrglo ravno sem. Potem sta se spogledala, hkratu mahnila drug drugega po rami ter prasnila v smeh: »No, pa sva 6e le srečno vrnila!« Toda Scotta je smeh premagal. Odnehali so mu živci. Ni se mogel ustaviti. Krohotal se je bolestno — iz njegovega smeha se je režal prestani strah, trpljenje, napetost, groza poslednjih trenutkov, ko je bil prepričan, da ves slep in brez moči vodi letalo v smrt, ki je letela bliskoma proti njima ... Potem sta vsa umazana in okrvavljena, raztrgana in izmučena začela previdno lesti po zapuščenem strelskem jarku v ozadje, da bi prišla do svojih^ Ce bi bila padla samo nekaj sežnjev bolj zadaj, bi ju ne bil nihče več rešil in nihče več vidol... V. Med vsemi temi strašnimi in bliskovitimi prizori nad fronto pa je v ozadju, na angleškem letališču, vladalo silno razburjenje. Poveljnik major Brand je naravnost besnel. Kako sta se ta paglavca mogla drzniti in leteti proti izrecni in jasni njegovi prepovedi nad Nemce? Kdo jima je dovolil, kdo zapovedal? Gorje jima... Brand je bil po mizi, da se je zdelo, da jo bo razklal. Naj 60 le vrneta! To pot bosta doživela, kaj se pravi red io poslušnost! Major je na zunaj besnel, v srcu pa ee je bal, kaj bo s fantoma. Bila sta najboljša pilota na letališču. Zdaj sta Sla po gobe — zaradi svoje predrznosti in trapaste naglosti. »Slovenski dom« Uhaja delavnik ob 18. Mesečna naročnina 12 din, K inoiemstvo 25 din IlrednUtvo: Kopitarjeva nlica 6/!H Telefon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica « Za Jugoslovansko tiskarno v LjiiMjatii: Jože Kramarič. - Iidajatelj Ini Jože Sodja. Urednik; Mirko Javornik.