V Doberdobu pošle vse knjige o Titu pred začetkom predstavitve V Tržiču madžarska državljana s silo odpirala mestne parkomate V Škrbini slovesnost v počastilev spomina na slovenske padalce Primorski Če gledaš drevo, ne vidiš gozda Martin Brecelj Na začetku tega meseca so ponekod po svetu proslavljali rojstvo sedemmilijardtega človeka, a še številnejša so bila opozorila, da Zemlja vse težje prenaša tolikšno razmnoževanje človeške vrste. Res je, da se je demografska krivulja po strmem dviganju v zadnjih štirih stoletjih zdaj začela umirjati, tako da bo najbrž dosegla vrhunec konec tega stoletja. Toda po oceni mnogih strokovnjakov je že sedanje število ljudi za Zemljo preveliko breme, še zlasti če ne bomo spremenili življenjskega stila. Poleg števila prebivalcev je namreč po znani Ehrlich-Holdre-novi formuli vpliv človeka na okolje produkt še dveh drugih faktorjev, in sicer porabe naravnih virov ter tehnologije. A tudi pri teh dveh dejavnikih ni opaziti krčenj. Rast porabe se je sicer zaradi finančne in gospodarske krize na Zahodu ta čas upočasnila, a v razvijajočih se gospodarstvih strmo narašča, tako da je rezultanta usmerjena odločno kvišku. Podobno je s tehnologijo. Emblematičen je primer izpustov toplogrednih plinov. Po obetavnih premikih ob sklenitvi Kjotskega protokola v letu 1997 prihaja pri uresničevanju in nadgradnji Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah do vse hujših zastojev. Tako sta se konferenci v Kobenhavnu leta 2009 in v Can-cunu leta 2010 sklenili brez preboja in pod podobno nesrečno zvezdo se rojeva konferenca, ki bo na začetku letošnjega decembra v Dur-banu. Sedanja finančna in gospodarska kriza preprečuje svetovnim voditeljem, zlasti tistim iz razvitih držav, da bi se resneje soočali z usodnejšimi krizami na obzorju. WOOLRICH PARAJUMPERS NORTH SAILS CANADIAN PATAGONIA 313 BARBOUR MOORER PIRELLI MERRELL NEW BALANCE BLUNDSTONE dnevnik SOBOTA, 12. NOVEMBRA 2011 Št. 268 (20.283) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po prevladujočih pričakovanjih in s podporo Napolitana V Montijevi vladni ekipi izrazito tehnični profili Ljudstvo svobode še razdvojeno, Di Pietro za pogojno podporo sv. martin - Na Proseku tradicionalni praznik 11.11.'11 ob 11.11 ... Vinarji in javni upravitelji nazdravili novi letini - Na proseških ulicah stojnice in kmetijski sejem TRST - Letošnji sv. Martin je minil v znamenju številke ena, ki je zaznamovala včerajšnji datum. Kraški vinarji in javni upravitelji pa so na Proseku datumu dodali še uro in ob 11.11 nazdravili naključju številk, ki naj prinese srečo in dobro letino. Praznovanje je na Prosek privabilo veliko ljudi, čeprav se je najbrž marsikdo tudi ustrašil močne burje, ki je včeraj prepihala tržaški Kras. Kmečka zveza je poskrbela za tržnico domačih proizvodov, na ulicah pa so bile tudi stojnice s tradicionalno sejemsko ponudbo. V luna-parku so na svoj račun prišli otroci in najstniki. Na 7. strani RIM - Senat je včeraj odobril zakon o stabilnosti in protikrizne ukrepe, danes naj bi jih tudi v zbornici, nakar naj bi takoj sledil odstop Silvia Berlus-conija, Napolitanova posvetovanja s strankami in imenovanje Maria Mon-tija za mandatarja. Že jutri naj bi Monti izbral vladno ekipo, ki bo najbrž maloštevilna in z izrazitim tehničnim profilom, tako da bi se v ponedeljek Italija že predstavila trgom z novo vlado. Že včeraj je efekt-Monti blagodejno vplival na trge. Milanska borza je pridobila 3,68%, obresti na desetletne italijanske obveznice so padle na 6,4%. Na 5. strani SKGZ skrbi finančni položaj manjšine Na 3. strani Pokrajina Trst: Finančni prispevki v duhu sodelovanja Na 6. strani Kocijančič in Gabrovec na tržaški prefekturi Na 6. strani V Štandrežu okradli avto in stanovanje Na 14. strani Golobi skupna nadloga obeh Goric Na 16. strani trst - Trenutki napetosti med manifestacijo ogorčenih Zasedba zapuščenih prostorov banke V kratkem spopadu ranjen demonstrant TRST - Večja skupina mladih je sinoči demonstrirala po tržaških ulicah in skušala zasesti nekdanji Banco di Napoli na Korzu. Nekateri njihovi predstavniki so po stranskih vratih vdrli v pritlične prostore banke, ki so jo stražili policisti. Prišlo je do napetosti, eden od demonstrantov se je moral zateči po pomoč v bolnico. Mladi, ki zahtevajo pravičnejšo družbeno ureditev, v kateri bodo »ljudje pred profitom«, kot je pisalo na njihovem transparentu, so se podali tudi na bližnji Goldonijev trg in popolnoma ohromili mestni promet. Na 6. strani 2 Sobota, 12. novembra 2011 ALPE-JADRAN / ssg - Od 18. januarja redni abonma tudi v Benečiji Za začetek kot Vabilo k abonmaju uprizorili Pahorjevo Nekropolo Predstavo si je ogledalo precej ljudi - Jutri v Čedadu recital iz opusa Borisa Pahorja ČEDAD - Od januarja bo tudi Benečija imela svoj redni abonma za predstave Slovenskega stalnega gledališča. Do tedaj pa bo gledališče, večkrat prisotno v videmski pokrajini z različnimi ponudbami. Vabilo k abonmaju se je začelo v četrtek v cerkvi Santa Maria dei battuti v Čedadu, kjer je bila na sporedu enkratna ponovitev predstave Nekropola, ki jo je po romanu Borisa Pahorja režiral Boris Kobal. Občinstvo, ki se je odzvalo v lepem številu, sta pozdravili predsednica upravnega odbora SSG Maja Lapornik in ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig. Cernetigova je dvojezično predstavila program abonmajske sezone in vrsto posebnih pobud, ki se bodo nadaljevale jutri ob 17. uri v cerkvi Dei battuti v Čedadu s ponovitvijo projekta o Borisu Pahorju in Lojzetu Spacalu Moj tržaški naslov. Skupna prireditev Slovenskega stalnega gledališča in Občine Milje z naslovom Krajine dvajsetega stoletja je lepljenka odlomkov iz del Borisa Pahorja v izboru Tatjane Rojc. Pahorjeva beseda se spaja s Spacalovimi umetninami z dvojezičnim branjem igralcev Lare Komar in Janka Petrovca. Abonmajska sezona pa se bo pričela 18. januarja in bo v znamenju produkcij SSG, najprej s ponovitvijo komedije Šoferji za vse čase Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala, nato s predstavo Kobarid 38-Kronika atentata Dušana Jelinčiča v režiji Jerneja Kobala (4. aprila) in še z dramo Saj razumete Claudia Magrisa v režiji Igorja Piso-na (10. maja). Prva bo na sporedu na Ljesah, druga v Kobaridu, tretja pa v Čedadu. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nad-napisi. Šolski publiki pa bo namenjena predstava Deseti raček Milana Jesiha v režiji Katje Pegan. Pahorjeva Nekropola je v Čedadu naletela na dober odziv nm Na STV RAI drevi TV kocka TRST - Bi radi izvedeli, kako ugleda-jo luč kratki animirani filmi? Pridružite se nocojšnji TV kocki, na sporedu ob 20.25 na Slovenski televiziji RAI, v kateri boste spoznali Koljo Saksido, mladega filmarja, ki je skupaj z otroki in najstniki ustvaril bogato paleto kratkih animiranih filmov. Predstavil vam bo postopek dela in razkril nekaj skrivnosti v zvezi s fascinantnim poklicem filmarja in animatorja. Televizijska ekipa slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai za Furla-nijo Julijsko krajino je obiskala eno od številnih delavnic pod mentorstvom priznanega avtorja animacij v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in sledila zanimivemu procesu dela, pri katerem kraljuje stop motion tehnika. Avtorica prispevka je Mairim Cheber. Strunjan vabi na Praznik kakijev STRUNJAN - Včeraj se je v Strunjanu začel že 11. Praznik kakijev. Še danes in jutri bo v tem obmorskem kraju vse dišalo po zdravilnem "božanskem sadežu", napovedujejo prireditelji. Prireditev poteka na velikem strunjan-skem parkirišču in vsako leto privabi več obiskovalcev. Spremlja jo tudi bogat kulturno-zabavni program, ki med drugim vključuje kulinarično razstavo, strokovna predavanja in tržnico. slovenija Volilne komisije doslej zavrnile liste treh strank LJUBLJANA - Večina volilnih komisij volilnih enot je že potrdila kandidatne liste za predčasne parlamentarne volitve. Nekaj kandidatnih list je bilo zavrnjeni. Po podatkih Državne volilne komisije je pet volilnih komisij volilnih enot že izdalo in vročilo zavrnilne odločbe. Kandidatno listo Stare pravde - Stranke prava so po doslej znanih podatkih zavrnili v volilnih enotah s sedežem v Kranju, Postojni, Celju, Mariboru in Ptuju. Listo stranke Humana Slovenija so zavrnili v volilnih enotah s sedežem v Celju in Ptuju, listo Stranke slovenskega naroda pa v volilni enoti s sedežem v Celju.DVK ob tem opozarja, da posamezne volilne komisije še niso končale s postopkom potrjevanja list kandidatov in da podatki niso dokončni. Volilne komisije volilnih enot kandidatne liste zavrnejo, če ugotovijo, da lista kandidatov ni sestavljena in določena v skladu z zakonom. Zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature se je mogoče pritožiti na vrhovno sodišče v roku 48 ur po vročitvi. bocen - Vsakoletni študijski teden organizacije MIDAS Novinarji manjšinskih dnevnikov tokrat spoznavajo južnotirolski model Obisk v sodobni tiskarni dnevnika nemške skupnosti v Italiji Dolomiten dolomiten BOCEN - V Bocnu se zaključuje vsakoletni študijski teden organizacije MIDAS, ki združuje trideset evropskih manjšinskih tiskanih dnevnikov. Pred dvema letoma je novinarje gostil Primorski dnevnik, tokrat so predstavniki manjšinskih medijev na Južnem Tirolskem, kjer si ogledujejo različne kulturne in izobraževalne ustanove ter krajevne medije. Novinarji manjšinskih skupnosti iz Romunije, Litve, Finske, Italije in Madžarske so v torek najprej spoznali evropsko akademijo EURAC s sedežem v Bocnu. Inštitut, ki ga je pred leti ustanovila Pokrajina Bo-cen v sodelovanju s številnimi zasebnimi družabniki, je aktiven na različnih raziskovalnih področjih, kot so tehnologija, medicina, človekove pravice in umetnost. V zelo sodobni zgradbi dela okrog tristo ljudi, inštitut pa obiskuje nekaj sto študentov. Gre za ambiciozno pobudo juž-notirolske skupnosti, »ki je v 90. letih opustila zgolj obrambno strategijo in se zazrla v prihodnost, v iskanje vsakovrstnih razvojnih možnosti,« pravijo na sedežu EURAC. Inštitut, ki gosti tudi razstave in koncerte, plodno sodeluje z mlado bocensko univerzo, edino trijezično univerzo v Italiji (morda celo v Evropi), saj se v njej uporabljajo angleščina, nemščina in italijanščina. Novinarji so te dni spoznavali tudi južnotirolsko zgodovino, družbene značilnosti in zapleten politični sistem, eden ključnih obiskov pa je zadeval sedež dnevnika Dolomiten. Krajevni nemški dnevnik je daleč najbolj bran časopis v bocenski pokrajini, saj ima 30.000 naročnikov in skupno 50 do 80.000 dnevnih bralcev. Časopis, ki ima tudi malo spletno redakcijo, je del velike zasebne skupine, ki je obenem lastnica mogočne in zelo sodobne tiskarne. O novinarskem obisku bomo podrobneje poročali v prihodnje. (af) ljubljana - Pogovor ob obletnici konca vojne Türk: Prva svetovna vojna pravir katastrof sveta v 20. stoletju LJUBLJANA - Prva svetovna vojna je pravir vseh katastrof sveta v 20. stoletju, je ob obletnici konca prve svetovne vojne dejal predsednik Slovenije Danilo Türk. V ta namen je pripravil pogovor o projektu Pot miru od Alp do Jadrana v spomin na Soško fronto. Udeleženci so se spomnili premirja, ki je končalo katastrofo, katere posledice občutimo še danes. Po ocenah predsednika Türka se v Sloveniji o prvi svetovni vojni ne govori pogosto. Kot je pojasnil, ni bilo nikoli dovolj prepričljivo pojasnjeno, zakaj se je prva svetovna vojna zgodila, jasno pa je, da je porušila stari svet in iz tega so prišle "številne nove tegobe sveta". Ravno zato imamo "zelo veliko razlogov, da tudi v 21. stoletju gojimo spomin na prvo svetovno vojno s takšno resnostjo, ki jo ta svetovna katastrofa zasluži". V Sloveniji imamo za to še poseben razlog, saj je "ena težkih front te vojne" potekala na območju, ki spada tudi pod ozemlje Slovenije. Prav tako imamo po besedah predsednika še določeno moralno odgovornost do Evrope, med drugim za to, da se "ta spomin goji na pravi način in se ga vključi v prizadevanja za integrirano Evropo", ki ne bo doživljala nobenih podobnih katastrof. Članica upravnega odbora Fundacije Poti miru v Posočju Petra Svoljšak pa je povedala, da so 11. november pred 93 leti mnogi sodobni zgodovinarji označili kot "najveličastnejši dan v zgodovini, saj je ta dan postavil konec t. i. "letom strahote" oz. obdobja med letoma 1914 in 1918, ki ga je bilo treba "še dolgo časa umirjati". Po njenih besedah so 11. novembra 1918 ljudje praznovali, "vojska diplomatov" pa je začela postavljati temelje novega sveta in zagotavljanja stoletnega miru. A po njenem mnenju se lahko še danes vprašamo, ali so bili ti temelji res tako trdni. Glavni del pogovora je bil sicer posvečen konkretnim projektom v zvezi z vzpostavitvijo Poti miru od Alp do Jadrana. Ta si prizadeva povezati in predstaviti bojišča nekdanje Soške fronte v Zgornjem Posočju, na Goriškem in Krasu do Devina, ki so sedaj urejena v Pot miru v Zgornjem Posočju, Park miru na Sabotinu, čezmejne Poti miru na Krasu, Tematski park prve svetovne vojne pri Tržiču ter druge institucije in spomenike, povezane s prvo svetovno vojno. Pot, ki je po besedah Maše Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju dolga približno 230 kilometrov, povezuje tudi naravne in druge kulturno-zgodovinske znamenitosti. Tako postaja frontna črta, ki je včasih ločevala narode avstro-ogrske monarhije in Kraljevine Italije, "priložnost za sodelovanje in skupno prizadevanje za trajni mir med narodi", so sporočili iz urada predsednika republike. Na pogovoru so sodelovali predstavniki Fundacije Poti miru v Posočju in drugih organizacij, ki sodelujejo pri projektu. Predsednik je pogovor pripravil ob obletnici razglasitve konca prve svetovne vojne, saj je na včerajšnji dan leta 1918 Nemčija podpisala premirje z antanto. (STA) ljubljana Sojenje zaradi TV oddaje Resnica o Patrii pri koncu LJUBLJANA - Pravdni postopek v tožbi predsednika SDS Janez Janše zaradi oddaje Resnica o Patrii je praktično že končan. Sodnik Matej Papler je napovedal, da je odločitev "pri njemu že zrela" in da bo večina strank z njo nezadovoljna. Ker je tožnik le eden, na strani toženih pa štirje, gre sklepati, da je Janša s tožbo uspel. Papler bo sodbo pisno v roku 30 dni posredoval vsem strankam.Odvetniki so sodišču po tej napovedi očitali več bistvenih kršitev postopka, med drugim tudi zato, ker se Papler ni odločil za zaslišanje avtorja oddaje finskega novinarja Magnusa Ber-glunda. Oddajo Resnica o Patrii so na finski televiziji YLE predvajali 1. septembra 2008. V oddaji so Janšo obtožili korupcije v poslu z osemkolesniki. Janša je poleg Berglunda in omenjene televizije tožbo vložil tudi zoper direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Zahteva več kot milijon evrov odškodnine in umik izjav. slovenija Policija na sledi osumljencem umora v Litiji LITIJA - Slovenski policisti in kriminalisti so ugotovili, da je 45-le-tni moški, ki so ga v ponedeljek zvečer mrtvega našli v okolici Litije, umrl nasilne smrti. V sklopu kriminalistične preiskave so več osebam odvzeli prostost, dve od njih pa je policija privedla na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.Policisti so s preiskavo umora začeli takoj potem, ko so jih v ponedeljek okoli 23. ure obvestili o mrtvem 45-let-niku. Z ogledom kraja dejanja in ugotovili, da gre za nasilno smrt. V sklopu kriminalistične akcije pa so prišli tudi na sled storilcem. Kot so zapisali na Policijski upravi Ljubljana, bodo več informacij posredovali po zaključku dokaznega postopka. Po poročanju medijev naj bi bil ustreljeni Litijan znani izposo-jevalec denarja. Nekaj dni pred umorom naj bi mu zažgali dva avtomobila. V Tepah, kjer se je zgodil zločin, pa naj bi imel vikend. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. novembra 2011 3 manjšina - Deželno tajništvo SKGZ »Finančni položaj manjšine postaja vedno bolj dramatičen« Po informacijah SKGZ iz Rima je za tako stanje krivo »neprizadevanje« deželne vlade FJK TRST - Deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je poglobljeno razpravljalo o vse večjih težavah v zvezi s financiranjem manjšine v okviru zaščitnega zakona. Vprašanje glede dopolnitve financiranja slovenske manjšine za leto 2011 postaja iz dneva v dan bolj dramatično. Vse do danes smo računali, da vsa zagotovila, ki so bila dana tako na najvišji bilateralni državni ravni kot tudi na pogovorih med manjšinskimi predstavniki in predstavniki italijanske vlade, predstavljajo verodostojno jamstvo za rešitev "formalnega" problema financiranja slovenskih manjšinskih organizacij. Po enajstih mesecih pričakovanja zadevnega dekreta, smo danes pred zadnjim vladnim aktom (maxi amandmajem), ki bi ta problem lahko rešil in ki po vseh informacijah, s katerimi razpolagamo, žal niti tokrat ne vsebuje pre-potrebnega dokumenta. To pomeni, da so bila do danes vsa diplomatska in druga zagotovila prezrta, manjšina izigrana in predvsem naše organizacije grobo in skoraj nepopravljivo finančno prizadete. Iz rimskih virov nam je bila posredovana informacija, da je pri tem imelo odločilno vlogo »neprizadevanje« deželne vlade FJK, ki je vso zadevo površno obravnavala. Ne nazadnje so ta sredstva na- menjena prav deželni upravi, ki s tem lahko financira manjšino z državnimi in ne deželnimi sredstvi. Zanimivo bo torej vedeti, kaj bo v tej smeri naredila deželna vlada ter kako bo kljubovala takemu nesprejemljivemu rezu, ki bi lahko predstavljal dokončni udarec za našo manjšinsko organiziranost. Ob tem bi bilo potrebno preveriti tudi, ali v zdajšnji deželni večini vse komponente podpirajo prizadevanja glede rešitve tega vprašanja ali so resnične informacije, da jim celo nasprotujejo, češ da je slovenska manjšina deležna previsokih finančnih prispevkov in da si ne velja prizadevati za manjkajočih 2,5 milijona evrov. Težave s financiranjem ne veljajo le za tekoče leto 2011, temveč tudi za naslednja leta, kot piše v zakonu o stabilnosti. Pri vsem tem ostaja tudi grenak priokus paradoksa, da so globalna sredstva za zakon št. 38/01 ostala neokrnjena v višini 8,8 milijona evrov, najnujnejši in najobčutljivejši postavki - to je 16. členu, ki predvideva financiranje slovenskih društev in organizacij - pa je namenjenih le 2,8 milijona evrov. SKGZ izraža zaskrbljenost tudi zaradi dejstva, da postajajo vse bolj negotovi prispevki za Primorski dnevnik in druge naše tednike, kar bi še dodatno zamajalo našo manjšinsko strukturiranost in njeno vlogo v deželni in obmejni stvarnosti. Ravno tako skrbijo težave glede konvencije med predsedstvom vlade in ustanovo RAI, kar postavlja pod velik vprašaj prihodnost in vlogo slovenskega sedeža Rai v Trstu. Na seji deželnega tajništva SKGZ so ocenili, da se vse bolj oddaljuje možnost, da bi pri predsedstvu vlade nastalo manjšinsko omizje in da bi na njem lahko stvarno razpravljali o odprtih vprašanjih naše narodne skupnosti, predvsem kar zadeva aplikacijo zaščitnega zakona. Če k temu dodamo še težave, ki jih beležimo pri reševanju vprašanja špetrske dvojezične šole, potem lahko zatrdimo, da so nekateri dejavniki tako v Rimu kot v naši deželi neprimerno interpretirali duh treh predsednikov, ki so lanskega julija v Trstu prinesli pomembno sporočilo tudi glede vloge, ki jo imajo manjšinske narodne skupnosti v tem prostoru. Zaradi povedanega je SKGZ mnenja, da tako ravnanje z našo manjšino meče senco nad dosedanjo izboljšano klimo in perspektivnejšo bodočnost v odnosih med samo Slovenijo in Italijo ter našo narodno skupnost potiska v čas, ki je bil značilen za prejšnje stoletje. Na včerajšnji slovesnosti v Škrbini se je zbrala množica ljudi iz vse Primorske kroma škrbina - Včeraj občutena slovesnost pred obeležjem padlim padalcem Hvaležni za njihov prispevek v boju za svobodo, počastimo njihov spomin tako, da ustvarjamo boljši svet ŠKRBINA - Hladni, a jasni enajsti november je tudi letos pritegnil pred spominsko obeležje padlih slovenskih padalcev v Škrbini veliko ljudi z obeh strani (nekdanje) meje. Tudi oba še preživela padalca, Ciril Kobal in Stanko Simčič sta bila prisotna, poleg njiju pa še množica domačinov, diplomatskih predstavnikov, nekdanjih borcev in članov društev za negovanje vrednot NOB Slovenije iz raznih krajev Primorske. Iz Trsta sta kot vedno prišla nekdanja zavezniška častnika pri partizanskih enotah John Earle in Robert Plan. Slovesen ton spominski svečanosti so dali častna straža garde Slovenske vojske, praporščaki in veterani, zapela je skupina zbora Comi-num, mladi dijaki pa so svečanost pospremili z recitacijami. Komenski župan Danijel Božič je v svojem pozdravu spomnil na krutost vojne, ki ne prizanaša nikomur. »Prav je, da se vedno znova spomnimo teh ljudi, ki so nas osvobodili in so mnogi med njimi tragično končali, čeprav so bili na pravi strani. Zgodila se jim je nepojmljiva krivica«, je dejal Božič in apeliral k angažiranosti, da se vojne tragedije ne ponovijo. Zato si je treba neumorno prizadevati za mir, sodelovanje in prijateljstvo. Še zlasti občutene so bile besede Ade Volarič De Stefano, nečakinje pogrešanega padalca Ivana Volariča iz Idr-skega pri Kobaridu. Vsako leto prihaja gospa v Škrbino iz Padove, kjer živi, da spomin na strica ne bi bil pozabljen. Povedala je, kako je, podobno kot drugi slovenski padalci, prišel k prekomorskim partizanskim enotam, potem ko je bil kot ujetnik poražene italijanske vojske vključen v zavezniško. Potem ko se je iz Afrike vrnil domov, da bi pomagal osvoboditi domovino, je v partizanih izginil neznano kam. Tako kot druge so ga odpeljali »neznanci«. Volaričeva je izpovedala svojo žalost, ko poniževanja njene družine ni hotelo biti konca. Izrazila je le željo, da bi izvedeli, kje je pokopan, da bi mu lahko prižgali svečo v spomin. Britanski veleposlanik v Ljubljani Andrew Page je poudaril, da Slovenija pred dvsjsetimi leti ne bi mogla postati samostojna država brez ljudi, ki so bili zanjo pripravljeni žrtvovati največ, to je svoje življenje. To velja tako za padalce kot druge udeležence v NOB. Page ( govoril je v izpiljeni slovenščini) se je padlih, ki se jih novembra spominjajo povsod v Veliki Britaniji, spomnil s poezijo pred dnevi preminulega pesnika Toneta Pavčka, njemu najljubšega slovenskega pesnika, ki jo je tudi pre- nsks in kkz Einspielerjeva nagrada Walfriedu Wutscherju CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) podeljujeta letošnjo Einspielerjevo nagrado bivšemu predsedniku kmetijske in gozdarske zbornice za Koroško, ekonomskemu svetniku Walfriedu Wutscherju. Nagrada je poimenovana po duhovniku, profesorju slovenščine, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, ki se je v 19. stoletju zavzemal za enakopravnost Slovencev na Koroškem. Prestižno nagrado obe manjšinski organizaciji podeljujeta Wutsc-herju za njegov odprt in iskren odnos do slovenske narodne skupnosti v času predsedovanja kmetijski zbornici. »Kot mož medsebojnega dialoga je vedno gradil mostove med obema narodnima skupnostma na Koroškem,« med drugim piše v utemeljitvi. Podelitev bo v petek, 2. decembra 2011, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Slavnostni govornik pa bo dr. Zdrav-ko Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Visoki predstavnik Evropske unije v Bosni-Her-cegovini. Za glasbeni okvir bo poskrbel Kvintet bratov Smrtnik. NSKS in KKZ že od leta 1988 dalje podeljujeta Einspielerjevo nagrado in na ta način počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko narodno skupnost na Koroškem kakor tudi za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Prvo nagrado sta ob 100. obletnici Einspie-lerjeve smrti prejela pobudnika dialoga v koroški cerkvi, sopredsednika slovensko-nemškega koordinacijskega odbora pri krški škofiji Ernst Waldstein in Valentin Inzko, oče letošnjega slavnostnega govornika. Med Einspielerjevimi nagrajenci so med drugimi nekdanji avstrijski predsednik Rudolf Kirchschläger, zgodovinar Anton Pelinka, nekdanji krški in sedanji graški škof Egon Ka-pellari, bivši generalni direktor avstrijske radiotelevizije Gerhard Weiss, deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder, univerzitetni profesor Peter Gstettner, nekdanja avstrijska ministrica za izobraževanje Hilde Hawliček, predsednik Gospodarske zbornice na Koroškem Franz Bacher in lansko leto novinar Bertram-Karl Steiner. Ivan Lukan vedel v angleščino. » Naša dolžnost je, da počastimo spomin padlih tako, da ustvarjamo boljši svet« je med drugim dejal veleposlanik, ki se je diplomaciji posvetil prav zato, ker prispeva h krepitvi miru in sodelovanja med narodi. Občuten pozdrav je na svečanosti prinesel tudi nekdanji britanski veleposlanik v Sloveniji David Lloyd, ki je bil skupaj z Johnom Earlom pobudnik proslav v Škrbini. Tako kot on je tudi obrambni ataše ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, podpolkovnik Jim McKinney, poudaril, da je udeležba na svečanosti zanj velika čast in izrazil hvaležnost ameriške države vsem, ki so prispevali v boju za svobodo. John Earle, časnikar in nekdanji britanski častnik pri srbskih partizanih, pobudnik škrbinskega obeležja padalcem in duša vsakoletnih novembrskih svečanosti, je tudi tokrat govoril predvsem kot človek današnjega časa: »V teku zadnjih desetletij se je naše življenje radikalno spremenilo. Slovenci ne živijo več pod tujo okupacijo, imajo demokracijo, delajo v miru, meja ni več, vrata so odprta v svet. Kljub temu ni vse pozitivno. Skozi odprta vrata vstopa vrsta problemov, predvsem gospodarska globalizacija. To pomeni negotovost za bodočnost, vse večjo razliko med bogatimi in siromašnimi, visoka je stopnja brezposelnosti, posebej za mlade ljudi. Marsikdo bi hotel dati duška svoji jezi, kar je razumljivo. Vendar ostajajo še vedno veljavne neminljive vrednote, ki jih ne smemo izgubiti iz vidika. To so patriotizem, poštenost, demokracija, tolerantnost, pravica do življenja v miru, brez strahu, brez nadlegovanja neke tuje oblasti«. Earle je izrazil veselje ob dejstvu, da so bili včeraj prvič prisotni na slovesnosti dijaki Zavoda združenega sveta iz Devina, ustanove, ki podpira te vrednote. Da bi stalno prihajali tudi v prihodnosti, si je zaželel Earle. Kot zadnji je na včerajšnji slovesnosti spregovoril Janez Stanovnik, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije. »To je mesto triumfa in tragedije. Triumfa zavesti in poguma slovenskih padalcev, ki so daleč od doma stopili v zavezniške vrste in prišli na pomoč domovini. A hkrati tragedije in ideološke slepote, saj so primorski fantje padli »od lastne roke«, je dejal Stanovnik. Zveza borcev je mrtve rehabilitirala in preživele sprejela v svoje vrste. Predsednik ZZB je poudaril, da nanje ne bodo nikoli pozabili, kakor tudi ne na številne zavezniške letalce (bilo jih je preko osemsto), ki so jih na slovenskem ozemlju med NOB rešili partizani. O tem bo v kratkem izšla knjiga, je še napovedal Stanovnik. Po pozdravu Cirila Kobala, enega od dveh še živečih padalcev, so slovesnost zaključili dijaki devinskega Zavoda združenega sveta z recitacijami, komenski zbor pa seveda ni mogel zaključiti drugače kot s priljubljeno Vstajenje Primorske (du) hrvaška - Politika in korupcija Preiskovalci zaslišali pravna predstavnika HDZ ZAGREB - Preiskovalci hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) so včeraj zaslišal pravne zastopnike HDZ zaradi suma financiranja stranke iz črnih skladov. Odvetnik HDZ Vladimir Gre-delj je po polurnem srečanju s preiskovalci novinarjem zatrdil, da vladajoča stranka ni osumljena, temveč da preiskujejo način njenega vodenja med letoma 2003 in 2009 oziroma v obdobju, ko je vlado in stranko vodil Ivo Sanader. Ni govoril o podrobnostih zaslišanja, na katerem je bil tudi poslanec HDZ Damir Sesvečan, ki ga je vladajoča stranka imenovala za svojega predstavnika v postopku, ki ga je Uskok sprožil proti HDZ kot pravni osebi zaradi domnevnega pranja najmanj 30 milijonov kun (štiri milijone evrov) prek črnih skladov stranke v aferi Fimi-media. Tožilstvo sumi, da je HDZ iz črnih skladov financiral volilne kampanje, vključno s predsedniško kampanjo pre- mierke in predsednice HDZ Jadranke Kosor v letih 2004 in 2005, ter plačal stroške določenim uradnikom HDZ. Poleg Sanaderja je osumljenih še 18 oseb ter HDZ. Med njimi ni Kosorje-ve, ki je vodenje vlade in stranke od Sa-naderja prevzela julija 2009. Pred tem je bila včeraj na sedežu Uskoka na krajšem pogovoru tudi direktorica oglaševalskega podjetja Fimi-Media Nevenka Jurak, ki naj bi govorila o poslovanju Fimi-medie, preko katere naj bi oprali najmanj 100 milijonov kun (13,5 milijona evrov). Preiskovalci so v sredo v omenjenem primeru zaslišali tudi člana predsedstva HDZ Ivana Jarnjaka ter bivšega tiskovnega predstavnika vlade in HDZ Ratka Mačka, ki sta bila tesna Sa-naderjeva sodelavca, tako kot bivši direktor carine in blagajnik HDZ Mladen Barišic, ki je bil v intimni zvezi z Jura-kovo. Barišic je v svojih pričanjih povedal, da so z denarjem ravnali tako, kot je zahteval Sanader. (STA) 4 Sobota, 12. novembra 2011 GOSPODARSTVO institucije - V Trstu javna skupščina deželne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere FVJK Za internacionalizacijo podjetij racionalizirati energije Po nemškem vzoru naj bi vzpostavili ekipo vseh pristojnih teles v režiji trgovinskih zbornic TRST - Antonio Paoletti, predsednik tržaške Trgovinske zbornice, ki je dva triletna mandata vodil deželno zvezo zbornic Unioncamere FJK, je mesec pred iztekom mandata sklical javno skupščino zveze štirih deželnih zbornic. S 1. januarjem mu bo nasledil najmlajši med predsedniki deželnih zbornic, Giovanni Da Pozzo, ki vodi največjo, videmsko trgovinsko zbornico. Na srečanje v veliki dvorani tržaške zbornice je Paoletti povabil predsednika nacionalne zveze Unioncamere Ferruccia Dardanella, tržaškega župana Roberta Cosolinija, predsednika Dežele FJK Renza Tonda in predstavnike ostalih deželnih zbornic -Emilia Sgarlato za goriško, Giovannija Da Pozza za videmsko in Gianfranca Treb-bija za pordenonsko. Ob tej priložnosti je prvi mož tržaške marketinške družbe SWG Roberto Weber orisal rezultate raziskave o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami trgovinskih zbornic. Po pozdravu tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je potrdil zavezanost svoje uprave za gospodarski razvoj z ustvarjanjem potrebnih pogojev, je Paoletti izpostavil pomen zborničnega sistema. »Po desetih letih, ko sem vključen vanj, sem vedno bolj prepričan, kako pomembne so trgovinske zbornice za podjetja in za italijanski ekonomski sistem. V Furlaniji-Julijski krajini se je proces mreženja in sodelovanja začel prej kot v drugih deželah. Za temi zidovi naša podjetja najdejo zanesljive odgovore na svoja vprašanja,« je dejal in navedel, kako trgovinske zbornice prispevajo h gospodarskemu razvoju. Vsak dan se ukvarjajo s problemi podjetij; pomagajo jim pri nastanku, pri rasti, brezplačno preverjajo njihovo »zdravje« in jim v primeru potrebe zastavijo strategije in priskrbijo poklicne svetovalce; imajo neposreden odnos s podjetji, kakršnega ni sposobna nobena druga javna ustanova; po zaslugi arbitražne in koncilijacijske službe odigravajo bistveno vlogo pri reševanju zunajsodnih sporov. Pomembne funkcije opravljajo zbornice tudi za Deželo FJK, npr. na področju motornih goriv po olajšanih cenah in razdeljevanja različnih prispevkov. Paoletti se je nato dotaknil revizije ureditve trgovinskih zbornic, na osnovi katere so njihove deželne zveze postale edini sogovornik zborničnega sistema z deželno upravo. Naslednji cilj deželnih zbornic pa je postati edini referent Dežele FJK tudi na področju internacionalizacije podjetij, kot se je z uspehom že zgodi- Z leve Giovanni Da Pozzo, Antonio Paoletti, Ferruccio Dardanello, Emilio Sgarlata in Gianfranco Trebbi kroma lo v Venetu, Piemontu in Lombardiji. Gre v bistvu za predlog, da bi funkcije na področju internacionalizacije podjetij, ki so zdaj razpršene med različnimi subjekti (trgovinske zbornice, Finest, Informest, ICE, Friulia itn.) združili na enem samem mestu in po nemškem vzoru oblikovali neke vrste »task force«, v katero bi bile vključene tudi stanovske organizacije. Tondo je podprl to zamisel, saj tudi deželna uprava teži k združevanju funkcij v optiki racionalizacije in varčevanja. Predsednik Dežele se je zavezal, da se bo njegova uprava pridružila prizadevanjem zbornic za optimiziranje učinkovitosti ukrepanja na tem področju. Deželne zbornice imajo ob tem popolno podporo nacionalne zveze Unioncamere, kot je potrdil predsednik Dardanello, za katerega je iskanje novih trgov spričo stagnacije domačega eden od imperativov zborničnega sistema. Dardanello je v svojem daljšem razmišljanju govoril tudi o aktualnem političnem položaju v Italiji in brez ovinkarjenja dejal, da »Unioncamere podpira vlado, ki bi jo vodil Mario Monti«, zato poziva politiko, naj »ukrepa hitro«. »Želimo si, da bi nova vlada prišla že v naslednjih urah,« je dejal. »Monti je človek, ki ima veliko mednarodno kredibilnost, kar je že dokazal. Je človek, v katerega ni mogoče ne imeti zaupanja,« je še pristavil. V FJK so trgovinske zbornice bolj razpoznavne O pomenu trgovinskih zbornic za podjetja zgovorno priča tudi Webrova primerjalna raziskava o podobi, ki jo imajo o trgovinskih zbornicah uporabniki njihovih storitev. Izstopajo podatki, ki kažejo, da so zbornice v Furlani-ji-Julijski krajini izrazito bolj cenjene in uveljavljene kot v državnem povprečju. Pri vprašanju o presoji, katera je njihova glavna vloga, so podjetja v naši deželi veliko bolj prepričana, da je to promocija gospodarskega razvoja v lokalnem okolju in podpiranje podjetij: tako v Italiji misli 35 odstotkov, v FJK pa kar 46 odstotkov podjetij. Pri nas prevladuje ta funkcija, v državnem povprečju pa je na prvem mestu (s 47%) izdajanje certifikatov in administrativnih aktov za podjetja. Podobno je tudi pri vprašanju, ali sta se izboljšali kakovost in organizacija zborničnih storitev (za DA v FJK 38,3%, v državnem povprečju 29,5%). Velika razlika je tudi pri vprašanju, na katerih področjih naj bi zbornice povečale dejavnost za podjetja, saj je npr. na tretjem mestu (po birokratski poenostavitvi in financiranju kredita) promocija v tujini, ki so jo v naši deželi želi 31,9 odstotka, v državnem povprečju pa 24,3 odstotka podjetij. Vlasta Bernard Luka Koper prodaja zabaviščni objekt in zemljišča v Sežani KOPER - Luka Koper je včeraj objavila poziv za oddajo ponudb za nakup skupaj 33.577 kvadratnih metrov zemljišč v Sežani in nedokončanega zabaviščnega objekta na skoraj 6000 kvadratnih metrov veliki parceli. Del nepremičnin je v lasti družbe Adria Investicije, ki je v stoodstotni lasti Luke Koper. Na ponudbe bodo sprejemali do 12. decembra letos. Navedene nepremičnine je prejšnja uprava Luke Koper kupila v okviru širitve obstoječega logističnega centra v Sežani. Vendar je nova uprava pod vodstvom Gregorja Veselka ugotovila, da nedokončanega poslovnega objekta, namenjenega igralniški dejavnosti, ni mogoče uporabiti ali predelati za logistično dejavnost. Ponujeno poslovno sodelovanje s skupino Luka Koper na področju pretovarjanja, skladiščenja, logistike, prevoza oz. dejavnosti, povezanimi s prevozom, bo eden od kriterijev pri izbiri ponudnika za nakup nepremičnin. (STA) obračuni - Upravni svet zavarovalnice Generali sprejel devetmesečni obračun Kriza na finančnih trgih razpolovila dobiček družbe krilatega leva, poslovni rezultati dobri Predsednik Gabriele Galateri de Genola med aprilsko skupščino delničarjev arhiv MILAN - Kriza na finančnih trgih in dolžniška kriza v Grčiji oziroma v območju evra je seveda vplivala tudi na devetmesečne poslovne rezultate zavarovalne družbe Assicurazioni Generali oziroma skupine Gruppo Generali. Kot je družba objavila včeraj po sestanku upravnega sveta pod predsedstvom Gaberieleja Galaterija de Genole, je do 30. septembra ustvarila 825 milijonov evrov čistega dobička (v enakem lanskem obdobju je znašal 1,3 milijarde), potem ko razvrednotila oziroma odpisala 824 milijonov evrov čistega premoženja, od tega 329 milijonov v obliki grških državnih obveznic. V zameno pa je zabeležila močno rast operativnih rezultatov na področju škodnega zavarovanja (+36,4%), medtem ko so prihodki na področju življenjskega zavarovanja (-14,1%) in ostali rezultati utrpeli učinke razvrednotenj. Izvršni direktor skupine Giovanni Perissinotto je rezultate takole komentiral: »Kljub zelo težkemu ekonomsko-fi-nančnemu trenutku, skupina še naprej kaže dobro napredovanje na področju svoje industrijske dejavnosti, in to še posebej v sektorju škodnega zavarovanja. S tem je potrjena veljavnost poslovnega modela, zasnovanega na internacionalizaciji, geografski diverzifikaciji in pluralnosti distribucijskih kanalov skupine.« Skupni dohodki v prvih devetih mesecih letos so ostali stabilni na ravni 3,1 milijarde evrov (-1%), k čemur je prispevala vidna rast škodnega sektorja z 1,2 milijona evrov dohodkov. Skupni izkupiček premij pa se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem znižal za 4,6 odstotka na 51,3 milijarde evrov, pri čemer se je vrednost premij na področju življenjskega zavarovanja znižala za 7,7 odstotka na 34,4 milijarde, na področju škodnega zavarovanja pa je zrasla za 2,3 odstotka na 16,9 milijarde evrov. Do konca leta v družbi krilatega leva predvidevajo 4 do 4,7 milijarde evrov letnega dohodka, ob nadaljnjih razvrednotenjih finančnih naložb pa pričakujejo predvsem rast iztržkov iz škodnega zavarovanja. EVRO 1.3650 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 11.11 10.11. ameriški dolar 1,3650 1,3616 japonski jen 105,59 105,66 kitajski juan 8,6571 8,6430 ruski rubel 41,5728 41,5000 indijska rupija 68,4172 68,1140 danska krona 7,4422 7,4420 britanski funt 0,85680 0,85335 švedska krona 9,0935 9,0643 norveška krona 7,7520 7,7420 češka krona 25,701 25,496 švicarski frank 1,2360 1,2315 madžarski forint 310,52 310,67 poljski zlot 4,4235 4,3825 kanadski dolar 1,3906 1,3892 avstralski dolar 1,3428 1,3389 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3472 4,3500 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7015 0,7014 braziljski real 2,3956 2,3974 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4283 2,4303 hrvaška kuna 7,4725 7,4800 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24778 0,44917 0,64833 0,02333 0,04333 0,08917 1,209 1,470 1,691 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 41.771,14 € +691,67 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,11 INITEDIII IDr»DA 1 A/1Q -3,58 KRKA I UKA KOPER 51,30 910 +5,96 -0,02 +111 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 172,05 158 00 +0,61 TELEKOM SLOVENIJE 61,50 +0,70 -0,49 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 17,68 AERODROM LJUBLJANA 10,81 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn +1,96 +0,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 +8,33 +3,83 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,00 3,90 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,50 -- PROBANKA 5,25 10,22 SALUS, LJUDLJANA SALUS, I_IUDI__'ANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 18,00 179 00 -3,70 -10,94 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 11,50 -0,73 +3,60 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. novembra 2011 +3,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,92 76,05 1081 +2,79 +5,41 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,037 +2,08 +5,01 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,38 +3,28 +11,66 EDISON ENEL ENI 0,84 3,28 15 7 +4,60 +3,14 +1 36 FIAT FINMECCANICA 4,19 +2,04 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,466 12,42 +0,81 +2,31 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,28 12 07 +8,82 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,22 +3,43 +2,17 +1 82 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,23 5,69 1 62 +3,36 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,16 1101 +4,52 +6,07 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,65 3 41 +4,76 +2,71 +2 16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,375 +3,17 TENARIS TERNA 0,89 13,05 +5,32 +2,92 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,778 0,04 2 81 +2,28 -0,67 UNICREDIT 0,825 +9,34 +5,43 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,92 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 620,13 +0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.835,94 +0,56 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 930,75 1.912,48 C/13 rta +0,43 -0,87 _Ll flC LIUICA I J, uojy I OU J-TI I ,UJ SRX, Beograd - - un _>ci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.104,66 +0,71 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.142,10 2.355,08 +2,09 +1,86 S&P 500, New York 1.262,25 +1,82 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.178,919 6.057,03 5.545,38 -0,14 +3,22 +1,85 CAC 40, Pariz 3.149,38 +2,76 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.920,00 910,0 2.324,81 +2,40 +0,86 +3,10 Nikkei, Tokio 8.514,47 +0,16 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.790,94 19.137,17 2.481,08 +0,14 +0,91 -0,06 Sensex, Mubaj 17.192,82 -0,97 / ITALIJA Sobota, 12. novembra 2011 5 vladna kriza - S polno podporo predsednika republike Napolitana Monti se nagiba k imenovanju povsem tehnične vladne ekipe Ljudstvo svobode še razdvojeno - Di Pietro za pogojno podporo - Liga bi hotela Dinija ukradli oddajnika -» J i s J i i s J RIM - Drugo nadaljevanje onnaip Mi EFSF lahko pomaga Italiji BERLIN - Evropski sklad za zaščito evra (EFSF) je pripravljen pomagati Italiji, če bo ta zaprosila za njegovo pomoč, je včeraj dejal prvi mož sklada Klaus Regling. »Če se država na nas obrne s prošnjo za takojšnjo pomoč, smo pripravljeni,« je zagotovil. Regling je ocenil, da se Italiji čas izteka. »Država potrebuje delujočo vlado kakor hitro je mogoče,« je menil. RIM - Italijanska politika doživlja mrzlične ure. Vrstijo se srečanja, pritiski, ugibanja o sestavi nove vlade in o tem, kdo jo bo podprl in kdo ne. Po potrditvi zakona o stabilnosti in protikriznih ukrepov včeraj v senatu in po napovedih že danes tudi v zbornici, je še nocoj predviden odstop Silvia Berlusconija. Napolitano naj bi takoj poveril mandat Mariu Montiju, tako da bi že jutri imenoval vlado in bi se v ponedeljek ob odprtju borz Italija že predstavila trgom in svetovni javnosti z novo, prepričljivo vladno ekipo. Že včeraj pa je efekt-Monti blagodejno vplival na trge. Milanska borza je pridobila 3,68%, obresti na desetletne italijanske obveznice so padle na 6,4%, razlika z nemškimi pa na 456 točk, kar 120 manj kot pred tremi dnevi. Opazovalci tekmujejo v ugibanjih o tem, ali bo sestava vlade izrazito tehnična ali pa tehnično-politična. Prevladuje mnenje, da se bo Monti s podporo predsednika Napolitana odločil za osebnosti z izrazito strokovnim profilom. Mario Monti naj bi že dobil privoljenje predsednika republike, da po 92. členu ustave ministre po lastni presoji izbira mandatar. Število ministrov naj bi bilo občutno manjše kot v Ber-lusconijevi vladi, saj naj bi se Monti omejil na 12 do največ 15 ministrov. Povsem bi odpravil ministre brez listnice in krepko zdesetkal pravcato armado viceministrov in podtajnikov, s katero je Berlusconi v minulih mesecih ohranjal konsenz galaksije skupinic in lobijev v desni sredini. V pričakovanju Montijevih izbir se množijo ugibanja. Monti bi poleg predsedstva vlade utegnil osebno prevzeti tudi gospodarski resor, ministrstvo za ekonomski razvoj pa naj bi poveril ravnatelju Banke Italije Fabriziu Saccomanniju. Druga varianta je Saccomanni na gospodarstvo in Lorenzo Bini Smaghi, ki je pravkar zapustil Evropsko centralno banko, na razvoj. Za zunanje zadeve se omenja Giulia-no Amato, za pravosodje predsednik pri-zivnega sodišča v Turinu Mario Barbuto, ki se je izkazal kot odličen organizator, ali njegova kolegica iz Milana Livia Pomodo- Fabrizio Saccomanni ansa ro. Izobraževanje naj bi prevzel predsednik CNR Francesco Profumo, welfare senator DS Pietro Ichino, kulturne dobrine Paolo Baratta. Druga, manj verjetna varianta je bolj strankarsko obarvana in se v njej omenjajo stric Gianni Letta (LS) ali nečak Enrico Letta (DS) kot podpredsednik vlade, Francesco Nitto Palma (LS - pravosodje), Franco Frattini (LS - zunanje zadeve), Rocco Buttiglione (UDC - šolstvo), Raffele Fitto (LS - dežele), Franco Bassanini (DS - javna uprava). Ta varianta bi najbrž prijala Ber-lusconiju, ki si prizadeva, da bi svoje ljudi postavil na nekatera ključna mesta, predvsem zvestega Giannija Letto in Nitta Palmo na pravosodje. Toda Ljudstvo svobode je zelo razdvojeno in njegovi veljaki izredno živčni. Frattini se je včeraj znesel nad »fašisti, ki bi radi vse razbili«, La Russa pa mu je vrnil milo za drago. Ministri iz nekdanjega Nacionalnega zavezništva Mat-teoli, Meloni, La Russa pa še Sacconi in Brunetta so odločno proti Montiju in naj bi imeli za sabo kakih 100 parlamentarcev, za podporo Montijevi vladi pa so ob Ber-lusconiju in Frattiniju še Alfano, Quaglia-riello in Cicchitto. Kompromisna rešitev bi utegnila biti v zunanji podpori vladi, s katero si ne bi »umazali rok« z nepopularnimi ukrepi, nato pa zrušili vlado in šli na volitve, čim bi se Berlusconiju to izplačalo. Po drugi strani pa bi Montijeva odločitev za povsem tehnično vlado pomenila, da bi podpora vseh strank bila le zunanja, kot je včeraj pripomnil Casini (UDC). Taka vlada bi bila izrazito kratkotrajna in bi, čim se bo finančni krizni vihar polegel, prepustila volivcem izbiro nove politične vlade. Taka rešitev bi ustrezala tudi levi sredini, ki je danes po jav-nomnenjskih raziskavah v izraziti prednosti, ni rečeno pa, da jo bo ohranila v nedogled. Tudi lider Italije vrednot Di Pietro je včeraj spremenil prvotno odklonilno stališče in omenil možnost podpore Monti-ju. »Njega osebno bi podprli, a želimo videti tudi sestavo in program ekipe,« je dejal in poudaril, da bi morala tehnična vlada biti imenovana za čim krajši čas. Na okopih odločnega nasprotovanja vztraja Severna liga, ki pritiska tudi na razdvojeno Ljudstvo svobode, da bi desna sredina skupaj predlagala za mandatarja Lamberta Dinija. Ligaši so sinoči prisegali, da Monti, vsaj v senatu, ne bi dobil večine. parlament - Aplavz ob prihodu sen. Maria Montija Senat odobril ukrepe Danes na vrsti poslanska zbornica, nato predvidoma še nocoj Berlusconijev odstop RIM - Senat je včeraj potrdil zakon o stabilnosti vključno z vladnim dopolnilom z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih je Italija obljubila EU. S tem se izpolnjujejo obveze o izjemno hitrem reševanju politične krize. Zakonsko besedilo je že včeraj popoldne romalo v proračunsko komisijo poslanske zbornice, kjer je glasovanje predvideno danes, takoj zatem pa naj bi predsednik vlade Silvio Berlusconi predstavil predsedniku republike Giorgiu Napolitanu obljubljeno odstopno izjavo. Napolitano naj bi že v teku jutrišnjega dne s pospešenim tempom izvedel po ustavni praksi predvidena posvetovanja in poveril novemu mandatarju - po vsej verjetnosti razen velikih presenečenj Mariu Montiju - nalogo, da sestavi vlado. Senat je zakon sprejel s 156 glasovi za, proti je glasovalo 12 senatorjev. Demokratska stranka in centristi UDC in FLI se glasovanja niso udeležili, da bi s tem izrazili nasprotovanje vsebini, vendar ne da bi s tem ovirali procesa, ki naj bi vodil v Berlusconijev odstop. Proti so glasovali senatorji Italije vrednot. Niti večina ni bila povsem kompaktna: en senator Ljudstva svobode se je vzdržal, šest je bilo odsotnih, med njimi tudi Beppe Pisanu. V senatne klopi je včeraj prvič sedel tudi najresnejši kandidat za predsednika vlade Mario Monti, ki ga je predsednik Giorgio Napolitano v sredo imenoval za dosmrtnega senatorja. Kolegi večine in opozicije so ga sprejeli s ploskanjem. Polemike pa je izzvala vključitev v zakon o stabilnosti določila, ki so ga nekateri že označili kot žepnino za parlamentarce. Gre za 150 milijonov evrov (100 za leto 2012 in 50 za 2013) za financiranje posegov v volilnih okrožjih, kjer so izvoljeni. Pogosto so to posegi, katerih glavni namen je pridobivanje volilnega konsenza. Postavko je predlagal ligaš Massimo Garava-glia, senatorji DS so se v senatni komisiji vzdržali, Italija vrednot pa je glasovala proti. RIM - Drugo nadaljevanje oddaje Mic-heleja Santora »Servizio pubblico« si je v četrtek ogledalo 2 milijona 633 tisoč oz. 10,42 odstotka vseh gledalcev. To je 200 tisoč manj kot prvo oddajo, delno pa gre najbrž upad pripisati skrivnostni kraji dveh oddajnikov v Lombardiji, o katerem je v teku preiskava. Oddajo prenaša mul-timedijska platforma lokalnih in satelitskih mrež ter preko spleta. RAI osumljena lažnih faktur RIM - Državna televizija RAI naj bi s pomočjo posrednikov in lažno napihnjenih faktur pri nakupu ameriških filmov utajila davke in ustvarila črne sklade. Finančni stražniki so zasegli dokumente o nakupih od leta 2003 dalje. Preiskavo vodi rimsko tožilstvo, ki sumi, da so se pri Raiu poslužili iste metode kot pri Mediatradeu, kjer so zaradi 200 milijonov evrov lažnih faktur osumili 12 oseb, med njimi Silvia Berlusconija in sina Pier Silvia. Restivu 30 let zapora SALERNO - Sodišče v Salernu je včeraj obsodilo na 30 let zapora 39-letnega Danila Restiva. Prepoznalo ga je za krivega umora 16-letne študentke Elise Claps, do katerega je prišlo 13. septembra 1993 v Po-tenzi. Njeno truplo so našli 17. marca 2010 v podstrešju stolnice sv. Trojice v Poten-zi. Restivo je zdaj v zaporu v Veliki Britaniji zaradi umora britanske državljanke. Otrok 4 ure v šolabusu TERAMO - Voznik šolabusa v kraju Montorio al Vomano je za cele 4 ure pozabil 4-letnega otroka v vozilu. Otrok, ki je skušal pritegniti pozornost tudi z hupanjem, ni utrpel fizičnih pač pa psihološke posledice. Starši napovedujejo tožbo. Malčka je šolabus prevzel ob 9. uri na domu, toda ob prihodu v vrtec ni izstopil. Voznik tega ni opazil in je otroka našel šele okrog 13. ure, ko je spet stopil v šolabus, da bi šel po učence osnovne šole. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Mednarodni tisk soglasno pozdravlja umik Silvia Berlusconija s položaja predsednika vlade Sergij Premru Sklicevanje na Boga za tako prit-lehno in celo nizkotno zadevo, kot je italijanska notranja politika, je prav gotovo na robu bogokletja. In vendar Bog oz. bogovi so se pojavili v dveh zapisih, ki sta ju objavila vplivna finančna dnevnika iz Londona oz. Dusseldorfa. Financial Times si je sposodil znameniti poziv Olivera Cromwella britanskemu parlamentu leta 1648 »In the name of God, go!« to se pravi »V božjem imenu, odidite!«, in ga posodobil v »In the name of God, Italy and Europe, go!« Naslovnik tokratnega poziva je seveda italijanski premier: »V imenu Boga, Italije in Evrope, odidi!« Dnevnik, ki izraža stališča londonskega Cityja, to je najpomembnejšega finančnega trga v Evropi, je skrajno kritičen do Berlusconijevega vztrajnega minimiziranja krize, ki je zajela Italijo, in odločno podpira nadzor italijanskih financ s strani inšpektorjev mednarodnih organizacij. Bilo bi naivno misliti, da bo brez Berlus-conija Italija v hipu pridobila zaupanje trgov, strukturne reforme bodo terjale čas, preden bodo zagotovile ponovno rast italijanskega gospodarstva, izvajati pa jih bo moral nov premier, ki uživa zaupanje mednarodne skupnosti, piše britanski FT. Nemški Handelsblatt pa se sklicuje na nordijsko sago, ki je zaživela v Wagnerjevi tetralogiji Nibelunškega prstana z opero Götterdämmerung oz. Somrak bogov. Finančni dnevnik je naslov posodobil v »Götterdämmerung in Berlusconien«, kar bi lahko prevedli kot »Somrak bogov v Ber-lusconistanu«. »Sedaj je nujno treba začeti na novo - v italijanski politiki namreč - z verodostojno vlado, to se pravi z vlado brez Berlusconija.« Nemški finančni dnevnik piše tudi, da finančni trgi pričakujejo tehtne pobude za ugodnejšo oceno solidnosti italijanske države, za to pa bi vlado morala voditi nova osebnost, »po možnosti ugleden tehnik«. Mednarodni ocenjevalci menijo, da napotek finančnega časopisa, ki je notorično zelo blizu kanclerki Merklovi, predstavlja zeleno luč Montijevi vladi s strani najmočnejše evropske ekonomije. Zeleno luč so prižgali tudi v Washingtonu. Kot poroča Le Figaro pod naslovom »Barack Obama zaupa Italiji«, je ameriški predsednik med daljšim telefonskim pogovorom z italijanskim kolegom Giorgiom Napoli-tanom »izrazil svoje prepričanje, da bo Italija znala uresničiti reforme, ki bodo pomirile trge... Izrazil je tudi zaupanje v sposobnost predsednika Napolitana, da uveljavi začasno vlado, ki bo izvedla energičen program reform in spet zagotovila zaupanje trgov.« The Economist tokrat posveča platnico italijanskemu premieru, in sicer z domiselnim naslovom in sliko. Berlusconija je namreč vnesel v znamenito sliko »Les Romains de la décadence« francoskega slikarja Thomasa Coutureja, in figura »skoraj bivšega« premiera se odlično vklaplja v skupino ležečih golih dam in razposajenih udeležencev starorimske variante bungebunge. Tudi naslov je porogljiv: »That's all, folks«. »To je vse, ljudje« je namreč bil napis na koncu risank Lonely Tunes producenta Warner Bros, s katerim so odjavljali nastope raznih prašičkov ipd. Vsebina dopisa londonskega ekonomskega tednika pa je vse prej kot šaljiva. The Economist je od vselej kritičen do Berlusconija: znamenita je osem let stara naslovnica »Unfit to lead Italy«, neprimeren, da bi vodil Italijo. »Celo nas pa je šokiralo ugotoviti, kako se je kriza evra približevala Italiji, premier pa je posvečal svoj čas zabavam in političnim igricam, in zanemaril potrebne reforme.« Brez Berlusco-nija ima Italija še eno možnost, da se reši: njen dolg je sicer visok, vendar stabilen, v Italiji se ni napihnil nepremičninski mehur, ki bi ogrožal bančni sistem, raven osebnih prihrankov je visoka, davčni doprinos je stabilen, ugotavlja Economist. Vendar se Italija ne bo mogla izogniti krizi posojil, ki se bodo nujno podražila, Evropska centralna banka pa bi morala poseči v bran italijanskega sistema in s tem celotnega evroobmočja. Londonski tednik vneto zagovarja nastop Montijeve vlade, ki pa mora uživati široko parlamentarno podporo in uveljaviti reforme na dolgi rok. Napovedani odhod dosedanjega premiera ponuja Italiji možnost, da se pobere iz dolgega obdobja družbene, gospodarske in politične stagnacije, ugotavlja Economist. Ameriški mesečnik Foreign Affairs med drugim piše, da dokler je Berlusconi bil na oblasti, je opozicija lahko kritizirala njegovo politiko in navade. Po odstopu pa se bo morala soočiti z resnico. In potrebna bodo grenka zdravila dveh osebnosti, ki danes uživata sloves herojev - napovedani novi predsednik vlade Mario Monti in že ustoličeni novi predsednik Evropske banke Mario Draghi - ki pa se bosta morala trdo boriti proti kastam, ustaljenim interesom in sindikalnim zahtevam. Medtem Berlusconi še vedno kontrolira 45 odst. parlamenta in ni izključeno, da bo nagajal. Če bo nova vlada propadla, tudi zaradi popu-lističnih teženj opozicije, ki bi lahko podrla krhko koalicijo okrog Monti-ja, se bo Italija morala vrniti k liri, če ne bo že prej postala nemška koloni- ja. Sami Berlusconijevi ožji sodelavci so mu svetovali korak nazaj, vztrajanje na položaju je že povzročilo občuten padec vrednosti delnic njegovega Mediaseta na milanski borzi. Interesni konflikt se je torej obrnil, saj politična kriza lahko pokoplje njegove konkretne interese in kot medijski magnat danes ima ves interes, da Italija ne propade, piše FA. Avstralski Crikey Daily Mail pa objavlja zanimiv dopis iz »Joycejevega priljubljenegaTrsta«, ki ga označuje kot 'mongrel city'. Mongrel je izraz za me-šanca in sam internetni časopis piše, da mesto ni »čiste krvi«. Na meji s Slovenijo je Trst v bistvu avstroogrsko mesto z večinskim italijansko govorečim prebivalstvom, vendar z močnim doprinosom z vsega območja nekdanjega cesarstva in še dlje. Tudi kuhinja izraža doprinos širšega srednjeevropskega in levantinskega sveta. Kompleksna zgodovina Trsta je ustvarila nekakšno siroto, osamljeno mesto, nikogaršnjo zemljo med Zahodom in Vzhodom. Trst je gostil Casanovo, Stendahla, Rilkeja, Freuda, Sveva, britanska pisateljica Jan Morris pa je lepo označila to »skrivnostno mesto« v knjigi »Trieste or the Meaning of Nowhere«, pred kratkim lepo prevedeno v slovenščino z naslovom »Trst in kaj pomeni nikjer«. 6 Nedelja, 13. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu protest ogorčenih - Sinoči trenutki napetosti v mestnem središču Protestniki zasedli opuščeno banko Kratek spopad s silami javnega reda Korzo Italia in druge ulice dalj časa blokirane - Po Furlaničevem posredovanju zapustili stavbo V prvih dneh meseca jim je poskus spodletel, sinoči pa jim je uspelo: skupina kakih petdeset t.i. »ogorčenih« je namreč za nekaj časa zasedla prostore nekdanje banke Banco di Napoli na Korzu Italia, pri čemer je prišlo tudi do kratkega spopada s policijo, dogajanje pa je za več ur otežilo promet po nekaterih glavnih prometnicah v tržaškem mestnem središču. Skupina kakih sto do dvesto demonstrantov, med katerimi so bili dijaki, študentje, a tudi mnogi veterani protiglobalističnih demonstracij izpred desetih let (tako so bili prisotni npr. nekdanja deželni in občinski svetnik Zelenih Alessandro Metz in Alfredo Racovelli, sindikalist Antonio Saulle in protiglobalist Luca Tornatore), je z Ober-dankovega trga krenila po mestnih ulicah in se potem ustavila pred nekdanjim poslopjem Banca di Napoli na Korzu Italia, skupinici pa je tudi uspelo priti v notranjost stavbe, ki je že nekaj časa zapuščena in bi lahko tam, tako protestniki, potekale tudi določene dejavnosti. Tu je prišlo do prvih napetosti med demonstranti in silami javnega reda (prisotni so bili agenti policije, karabinjerjev in finančne straže v bojni opremi ter mestni redarji), nakar so protestniki zapustili poslopje in s transparenti krenili po Korzu Italia do Goldonijevega trga, kjer so se za nekaj časa ustavili in dobesedno ohromili promet, ki je prihajal s korza, Ul. Carducci in Ul. Silvio Pellico. Ves čas so protestniki poudarjali, kako si hočejo ponovno vzeti mesto in osvobajajo tisto, kar je treba osvoboditi ter se borijo proti sistemu, ki po njihovem mnenju uničuje prihodnost mladih, skratka za pravičnejšo družbo, v kateri naj ne bi vladal profit, kot je tudi pisalo na enem od transparentov. Z Goldonijevega trga so šli po Ul. Mazzini, naenkrat pa so zavili v Ul. Imbria-ni in nato zopet na Korzo Italia, kjer so stekli do nekdanje banke, nekaterim pa je znova uspelo priti v notranjost in so splezali na železna vhodna vrata, od koder so bodrili ostale demonstrante, ki so se ustavili pred poslopjem. Tokrat je prišlo do resnejšega fizi- Trenutki napetosti pred nekdanjimi prostori zavoda Banco di Napoli (desno) Zaradi udarcev s pendrekom je bil od protestnikov ranjen (spodaj) KROMA čnega soočenja s policijo, ki je v določenem trenutku tudi uporabila pendreke, pri čemer je bil ranjen mlajši protestnik, ki so ga z re-šilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico. Pri tem so demonstranti vpili proti policistom »Sramota! Sramota!« Dogajanje se je nato preselilo k stranskemu vhodu v Ul. Donota, kjer je vstop v stavbo uspel še dodatni skupini protestnikov, tako da je bilo v notranjosti že kakih petdeset ljudi. Ponovno je prišlo do prerivanja med demonstranti in policijo, a so nato po posredovanju predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča protestniki dokončno zapustili stavbo. Vendar, je v megafon zaklical Lu-ca Tornatore, to je bila le prva poteza: »Prihodnjič bomo še bolj odločni,« je napovedal, preden so se demonstranti usmerili proti staremu mestu, kjer so imeli namen zasesti stavbo v lasti Pokrajine v Ul. Cavana. (iž) pokrajina - Denar za občine in združenja Denarja je vedno manj, zato nujno združevanje sil Javnega denarja je vedno manj, zato je nujno smotrno porazdeljevati finančna sredstva. To mora veljati tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pokrajina Trst bo torej pri financiranju projektov sklepala konvencije z občinami, v zvezi s prispevki za kulturna in športna društva ali za šole pa bo prednostna pot za tiste, ki bodo združevali sile in pripravljali skupne projekte. To je poudarila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je včeraj predstavila merila za porazdelje-vanje prispevkov skupaj s pokrajinskimi odbornicami Mariello De Francesco, Adele Pino in Roberto Tarlao. Kriterije so izdelali v okviru veljavnega pravilnika, zapadlost roka za vlaganje prošenj pa so preložili na 31. januar. Takrat bo namreč bilanca z ustreznimi postavkami že odobrena. Povpraševanje po prispevkih se je povečalo, in to v vseh panogah, je povedala predsednica Bassa Poropat, javne uprave pa imajo vedno manj sredstev. Zato je pokrajina spremenila merila za po-razdeljevanje denarja. Njen namen je ustanoviti sistem, ki predvideva sodelovanje v mreži. Koliko denarja bo posredovala Dežela FJK in za katera področja še ni znano, zato so tudi preložili datum zapadlosti roka za prošnje. Izjema so prošnje na šolskem področju, ki jih je treba vložiti do 30. novembra. Pokrajina bo vsekakor Maria Teresa Bassa Poropat spodbujala projekte, katerih namen je ovrednotenje ozemlja prek združevanja moči. V zvezi s pobudami v posameznih občinah, ki morajo biti seveda pokrajinskega interesa, bodo pristojni pokrajinski in občinski odborniki sklepali konvencije, drugače so v glavnem predvideni razpisi. Na kulturnem področju bodo razpisi oz. konvencije zadevale ovrednotenje ozemlja in njegovih značilnosti, območje bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, promocijo arhitektonskega, zgodovinskega in umetnostnega bogastva, odprtje prostorov za združevanje mladih ter zaščito različnih kultur in tradicij. Spodbujanje razvoja v duhu sodelovanja bo zadevalo tudi promocijo ozemlja, šolstvo, enake možnosti in šport. Na vseh področjih bo temeljnega pomena sodelovanje v mreži. Na ta način, so poudarile, lahko pride do prispevka še najmanjša ustanova. A.G. Razpečevalec mamil ponovno v zaporu Včeraj se je za zapahi ponovno znašel eden najbolj znanih predstavnikov tržaškega podzemlja. Gre za 64-letnega Ennia Grattagliana, ki so ga preiskovalci mobilnega oddelka tržaške kvesture aretirali po nalogu tožilca Pietra Montroneja in bo moral v koronejskem zaporu sedeti osem mesecev. Gre za preostanek štiriletne zaporne kazni, na katero ga je tržaško sodišče obsodilo leta 2006. Kljub prvostopenjski obsodbi je Grat-tagliano nadaljeval z razpečevanjem prepovedanih drog, zato so ga bili na začetku leta 2011 ponovno aretirali. Obsodba na štiriletno kazen pa je sedaj kot omenjeno definitivna in moški bo moral preživeti osem mesecu za zapahi. Možna prekinitev dobave elektrike Družba AcegasAps obvešča, da zaradi nujnih vzdrževalnih del utegne priti do krajše, največ tri minute trajajoče prekinitve dobave elektrike. Na območju Ul. Campanelle se to utegne zgoditi 14. in 21. novembra med 14. uro in 15.30, medtem ko bo 16. in 21. novembra v istem časovnem pasu prekinitev elektrike možna na območju Montebella, štadiona, Sv. Ane in Šked-nja. Podjetje vabi občane, naj se zaradi njihove varnosti obnašajo, kot da bi bile naprave vedno pod napetostjo. Skoraj sočasno dve nesreči Včeraj popoldne je v ulicah Ponzia-na in Orlandini skoraj sočasno prišlo do dveh nesreč, hvala Bogu brez hujših posledic. Nekaj pred 16. uro je do trka med avtomobilom znamke ford fiesta in mopedom prišlo na križišču med ulicama Gramsci in Ponzia-na. Voznica forda, ki je prihajala iz Ul. Gramsci, bi bila morala dati prednost mladi mopedistki, ki je prihajala od novega krožišča v Istrski ulici, a tega ni storila, verjetno mopeda ni videla prihajati (vidljivost večkrat zakrivajo nepravilno parkirani avtomobili). Tako je dekle končalo na tleh, moped pa je zaneslo več metrov naprej. Na prizorišče so prihiteli reševalci službe 118 in agenti tržaške občinske policije. Poškodovano dekle so prepeljali v katinarsko bolnišnico (a brez siren). Skoraj sočasno je le malo bolj naprej, v Ul. Orlandini, prišlo še do ene nesreče, v kateri je vozilo povozilo pešca. Tudi v tem primeru so prišli agenti občinske policije in reševalci službe 118, ki so pešca prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico. prefektura - Milotti sprejel Gabrovca in Kocijančiča Prefektura pozorno spremlja problem finančnih sredstev za manjšino Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta bila včeraj na tržaški prefekturi, na kateri sta ponovno opozorila na pereč problem manjkajočih finančnih sredstev za slovensko narodno skupnost v Italiji v letošnjem letu in naslednjem dvoletju (za leto 2011 niso še prenesli na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino manjkajočih dva in pol milijona evrov). V odsotnosti prefekta, ki je bil na službeni poti, ju je sprejel šef kabineta dr. Milotti. Ta je deželnima svetnikoma potrdil, da prefektura aktivno spremlja in skrbi za to odprto vprašanje in za druge vsebine, ki ta čas povzročajo težave slovenski manjšini v Italiji. Milotti je Gabrovcu in Kocijančiču povedal, da je prefekt še v četrtek popoldne, pred odhodom, nazadnje posredoval pri italijanskem finančnem ministrstvu, saj so se v tem tednu na ta račun poleg obeh deželnih svetnikov zglasili na prefekturi tudi zunanji minister RS, Generalna konzulka RS, senatorka Tamara Blažina in obe krovni organizaciji. Prefektura, je naglasil šef kabineta, pozorno spremlja in stalno opozarja na to zadevo, tako kot aktivno spremlja problematiko reševanja problemov špetrske dvojezične šole. Nazadnje je Millotti podčrtal dejstvo, da si tudi na tržaški prefekturi, kljub nestanovitnosti trenutnega stanja, še naprej prizadevajo, da bi ne glede na verjetno skorajšnjo zamenjavo vladne zasedbe vseeno prišlo do med-ministrskega delovnega omizja s krovnima organizacijama za rešitev odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Deželna svetnika sta posredovala tudi pri predsedniku Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu in pri šefu kabineta deželne vlade dr. Bertuzziju, da bi slednja dobila zagotovilo od vladnih krogov, da bo pravna osnova oziroma popravek za »premik« zamrzjenih dveh in pol milijonov evrov dobil mesto v t.i. »ve-leamandmaju« italijanske vlade pri obravnavi zakona o stabilnosti. / TRST Sobota, 12. novembra 2011 7 prosek - Tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika Sv. Martin v znamenju palindroma 11.11. '11 Po vaških ulicah številne stojnice in kmetijski sejem Okusi sv. Martina - Danes in jutri tržnica v Miljah več fotografij na www.primorski.eu Kombinacije številk so včasih očarljive in letošnje praznovanje sv. Martina je bilo s tega zornega kota res izjemno. Tudi najmanj vraževerni si niso mogli kaj, da ne bi z občudovanjem gledali na zaporedje številk, ki so se skrivale za včerajšnjim datumom: 11. 11. '11! Šlo je za neponovljiv palindrom: ne glede na to, v kateri smeri ga beremo, je bil včerajšnji datum sestavljen iz zaporedja samih enk. Zato ne čudi, da je letošnje praznovanje vaškega zavetnika na Proseku minilo tu- Kljub močni burji in nižjim temperaturam je včeraj na Proseku vladalo prijetno razposajeno vzdušje kroma Na voljo pa so bila tudi ročna dela in priložnostna darila ter najrazličnejši leseni predmeti, igrače, suha roba. In seveda tradicionalni lunapark. Po osmicah, ki jih upravljajo požrtvovalni člani in sim-patizerji Godbenega društva Prosek, FC Primorje in AŠD Kon-tovel, je dišalo po hrenu in pečenem pršutu, joti, klobasah in zelju, fancljih z dušo. Tu se je med številnimi obiskovalci pod večer prikazal tudi domači župan Roberto Cosolini. Člani Mladinskega krožka ProsekKontovel so si zamislili »Kuko party«. Prašičev na proseškem prazniku ne prodajajo več, zato pa so si mladi nadeli rožnate majice, na katerih je nad štirinožnim »kukotom« kraljeval včerajšnji »zgodovinski« datum, pod njo pa napis Bu pučlo! Prijetno je počilo v vaškem kulturnem domu, ko je sinoči nastopila glasbena skupina Spe- cial Plate, razposajeno pa bo tudi nocoj, ko bosta mlade zabavala dj-ja. Svetega Martina so se spomnili tudi s popoldansko mašo v domači cerkvi sv. Martina. V teh dneh pa ga proslavljajo tudi v Miljah: na glavnem Trgu Marconi bodo še danes in jutri številni proizvajalci z obeh strani nekdanje meje ponujali svoje proizvode, poskrbljeno pa bo tudi za glasbo, degu-stacije in izlete v bližnjo okolico. (pd) di v znamenju tega naključja, ki ga je bilo kajpak treba zabeležiti s posebno zdravico: ne nazadnje je bil včeraj tudi praznik novega vina. Na sedežu rajonskega sveta za zahodni Kras so se ob 11. uri in 11 minut zbrali občinski uslužbenci in rajonski svetniki, vodstvo Kmečke zveze, vinarji, predstavniki konzorcija Collio-Kras in politični predstavniki (pokrajinski odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali ...). Po krajših nagovorih predsednikov Kmečke zveze Franca Fabca in rajonskega sveta Roberta Cattaruzze, so prisotni nazdravili letošnji vinski letini, ki baje odlično obeta. Sicer pa je bilo na Proseku včeraj, kljub močni burji in nizkim temperaturam, ves dan veselo. Vaške ulice so zasedli pešci, ki so se nemoteno sprehajali med stojnicami z običajno sejemsko ponudbo: sladice, afriški obrtniški izdelki, torbice, rokavice, volneni klobuki in čepice, ki so glede na vremenske razmere šle posebno dobro v promet. Na B'lancu je potekal bolšji sejem. Na Kržadi so »gospodovale« stojnice Kmečke zveze in njena pobuda Okusi sv. Martina, v sklopu katere so domači kmetovalci ponujali svoje vino, olje, med, jabolka, sire, kraški pršut in kuhano vino, sladice in sokove. Ob pristni domači hrani in pijači je dišalo tudi po kraških zeliščih in cvetju, iz katerega so mlade roke pripravile mila, balzame in celo blazine. zdravstvo - Priznanje za znanstvene raziskovalce Paolo Gasparini dobitnik Nagrade veliki Hipokrat Genetik na znanstveno-raziskovalnem inštitutu (IRCCS) Burlo Garofolo Paolo Gasparini je dobitnik letošnje Nagrade veliki Hipokrat. Nagrado, ki jo državno zdravstveno-znanstve-no združenje Unamski podeljuje znanstvenim raziskovalcem, je v torek, 8. novembra, na slovesnosti v deželni palači na Velikem trgu izročil predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Profesor Gasparini si je po mnenju žirije strokovnjakov nagrado zaslužil za svoje študije o odnosih med genomi, prehrano in zdravstvenimi posledicami. Nagrada veliki Hipokrat pa želi ovrednotiti italijanske raziskovalce, ki svoje dosežke tudi primerno predstavljajo širom po svetu. Gasparini je v torek občinstvu ponudil pravo lectio magistralis oz. predavanje o perso-nalizirani medicini, se pravi o delu s posameznikom, kateremu se z uporabo različnih orodij (genotipizacija, računanje tveganja ...) določi verjetnosti, da bo zbolel, in bolezni, za katerimi bo lahko zbolel. Sledila je okrogla miza o spletu, pravzaprav o koristnosti oziroma škodljivosti na spletu objavljenih podatkov pacientov. Vabilo na kavo s knjigo v Ljubljano Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Tržaška knjigarna vabijo v sredo, 23. novembra, na tradicionalno kavo s knjigo, ki se bo ob priložnosti osrednjega slovenskega knjižnega sejma preselila v kavarno Maximarketa (Trg republike) v Ljubljani. Družabno-li-terarni dogodek, ki se bo začel ob 11. uri, bo namenjen pogovoru s Tatjano Kokalj in Jano Kolarič, avtoricama šti-riročnega romana Zima z ognjenim šalom. Prijatelje tradicionalnih kavic in ljubitelje knjig vabimo torej, da se nam pridružijo na tem dogodku v prestolnici slovenske knjige z organiziranim obiskom kavice in ogledom knjižnega sejma. Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 8.30 (ob 9. uri z Opčin), odhod iz Ljubljane pa po dogovoru v popoldanskih urah. Prijave sprejemamo v Tržaški knjigarni na Ulici sv. Frančiška 20. Trebušni ples v Kulturnem domu Na odru tržaškega Kulturnega doma si bomo v drevi ob 20. uri lahko ogledali ritmični in senzualni nastop trebušnih plesalk. Na pobudo tržaške plesne skupine II tempio del-la luna, ki jo vodi Yasmin Anubi, bo na odru zaživel izredni dogodek - Bel-lydance inFusion Project, ki ga je podpisala Slovenka, mednarodno priznana koreografinja in plesalka klasičnega orientalskega in tribal fusion plesa Manca Pavli. 16 profesionalnih plesalk družbe Amaya Dance Company in dodatnih 24 članov kolektiva Amaya iz Estonije, Švedske, Bosne, Hrvaške, Italije in Slovenije bo občinstvu postreglo z dinamičnim, šarmantnim spek-taklom, ki bo navdušil mlade in manj mlade. Plesalke so v okviru turneje že nastopile na Poljskem in v Ukrajini, s Trsta pa se selijo še v Slovenijo in na Hrvaško. Vstopnice si lahko zagotovite od 19. ure pri blagajni Kulturnega doma. Skupina 85 vabi v Istro Tržaška Skupina 85, ki pogosto zahaja v Istro, prireja v nedeljo, 20. novembra, umetniško obarvan izlet s postanki v Hrastovljah (cerkev sv. Trojice), Labinu (spomenik Matiji Vlači-ču) in Beramu (cerkev sv. Device). Predviden odhod je ob 8. uri s Trga Oberdan, »istrsko« kosilo ob 14.30, prihod v Trst okrog 20. ure. Vpisnina znaša 45 evrov, obvezne rezervacije do nedelje, 13. novembra, na štev. 040 21 26 36 - 338 741 71 05 - 040 21 71 372. Dobrodelni koledar italijanske policije Tržaška kvestura obvešča, da je do 18. novembra mogoče naročiti koledar italijanske policije za leto 2012. Naročnine sprejema urad za odnose z javnostjo na kvesturi od ponedeljka do sobote od 9. do 12. ure, vse informacije pa posreduje tel. št. 040/3790502. Stenski koledar stane osem evrov, namizni šest, izkupiček pa bo namenjen ustanovi Unicef za podporo projektu proti otroški podhranjenosti v Kamerunu. Z izkupičkom prodaje letošnjih koledarjev so zbrali 170 tisoč evrov za projekt Unicefa za zdravstveno, psiho-socialno in šolsko oskrbo otrok v Bangladešu. Komemoracija žrtev v Nasiriji Na Trgu padlim v Nasiriji pri Ferdi-nandeu bo danes ob 9.45 komemo-racija v spomin na vojaške in civilne žrtve v mednarodnih mirovnih misijah. Komemoracje se bo udeležil tržaški občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani. Pri Pomorski postaji pa bo ob 11. uri komemoracija v spomin na mornarje, ki so izgubili življenje v morju. Občinsko upravo bo zastopala občinska odbornica šolstvo Antonella Grim. 8 Sobota, 12. novembra 2011 TRST / tržaška knjigarna - Rožmarin in roženkraut Prikaz verskega življenja pri Sv. Ivanu Knjigo je uredila Neva Zaghet s pomočjo Katje Pasarit Po junijski predstavitvi v domačem, svetoivanskem okolju, so knjigo Rožmarin in roženkraut - Versko življenje pri Sv. Ivanu od leta 1858 do 2010 v četrtek predstavili še v Tržaški knjigarni. Srečanje je uvedel 8- minutni kratkometražni film Sprehod po Sv. Ivanu, ki ga je posnel Pino Rudež. Z videoka-mero je sledil dijakom 3. razreda svetoivanske nižje srednje šole, ki so s profesorico Vilmo Purič odkrivali domačo okolico od večstopenjske šole na Vrdeli in liceja Slomšek do cerkve, društva Marij Kogoj, šolskih sester, rimskega vodovoda, Narodnega doma, KD Slavko Škamperle in Stadiona 1. maja, seveda ne da bi pri tem pozabili na svetoivanske književnike Marije Miot, Marice Nadlišek Bartol, Vladimirja Bartola, Josipa Kravosa, Eveline Umek in številnih drugih. Knjigo je uredila Neva Zaghet s pomočjo Katje Pasarit, izdali pa sta jo društvo Marij Kogoj in založba Neothesis. Ob urednicah je v četrtek spregovoril tudi Milan Pahor, ki je poskrbel za uvodno zgodovinsko študijo. Iz prvotne ideje o drobni publikaciji, ki bi nadgradila knjigo o prosvetnem življenju pri Sv. Ivanu, je nepričakovano nastala koristna knjiga, ki je sad zanimanja, radovednosti in ljubezni do okolja, v katerem sodelovanje Znanstveni park in reška univerza Predstavniki Znanstvenega parka na Padričah in Univerze na Reki so v torek v Opatiji podpisali spomenico, na podlagi katere se bo razvilo sodelovanje med ustanovama na področju visokošolskega izobraževanja in prenosa tehnologij na področju pomorske ekonomije. Sodelovanje se bo razvilo na več ravneh: na področju izobraževanja bo tako prišlo do izmenjave izvedencev v prenosu tehnologij, pridobivanja podiplomskih izkušenj usposabljanja in doktorskih študij o prometu in tehnologijah prevoza. Poleg tega bodo stekli tudi skupni raziskovalni in razvojni projekti na področju logistike in transporta s ciljem ustanavljati meddeželne podjetniške grozde. Cilj obeh ustanov je tudi razvijanje inovativnih proizvodov in novih procesov ter pridobivanje novih tehnologij in znanja. Prav tako se bosta skupaj prijavljali na razpise za evropske in mednarodne projekte na področju pristanišč, navtike in logistike, prirejali pa bosta tudi posvete in delavnice. V torek podpisana spomenica, piše v sporočilu za javnost, predstavlja naravno nadaljevanje evropskega projekta STARNETregio, s pomočjo katerega so ugotovili potrebe po raziskovanju, tehnološkem razvoju in inovacijah v pomorstvu, ki so jih izrazile Furlanija Julijska krajina, Slovenija in hrvaška Primorsko-goranska županija. čarbola - V nedeljo, 27. novembra Sejem rabljenih vinilk, CD-jev in DVD-jev V Trst se tudi letos vrača sejem rabljenih vinilk, CD-jev in DVD-jev, dogodek pa že 10. leto zapovrstjo organizira kulturno združenje Música Libera z gmotno podporo Dežele FJK, Občine Trst in Fundacije CRTrieste. Boljši sejem z mednarodno udeležbo se bo odvijal v nedeljo, 27. novembra, v športni dvorani na Čarboli, in sicer med 10. in 19. uro, dva dni prej pa bo kot spremljevalni dogodek na sporedu koncert rock skupine Yes, ki se v Trst vrača po 13-tih letih. Pobudo so podrobneje predstavili na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri je bilo slišati, da bo bera sejma letos zelo bogata, za vstopnice pa bo treba odšteti 4 evre. Predsednik združenja Musica Libera Davide Casali je povedal, da njihova prireditev vsako leto v Trst privabi ljubitelje glasbe z vseh koncev Evrope. Med razstavljavci bodo poleg glasbenih "fanatikov" iz Italije, tudi tisti iz Slovenije, Švice, Nemčije, z Madžarske in Hrvaške. Okrog 70 razstavljavcev se bo v Trstu predstavljalo z redkimi CD-ji in vinilkami, ki jih je mogoče dobiti le pri zvestih zbirateljih, poleg glasbenih posnetkov pa bodo obiskovalci lahko kupovali tudi posterje, majice, revije in druge predmete, s katerimi bo mogoče obogatiti domačo zbirko glasbenih predmetov. Kar se tiče CD-jev in vi-nilk, je treba poudariti, da bodo zastopani vsi glasbeni žanri: od rocka, punka in funky glasbe, do jazza, metal in disco glasbe, poskrbljeno pa bo tudi za ljubitelje elektronskih zvokov. Sejemsko dogajanje bodo zapolnili tudi zbiratelji, ki razpolagajo s prvimi singli Lucia Battisti-ja, na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki radi prisluhnejo prvim skladbam legendarne Mine. V središču 10. izvedbe sejma rabljenih CD-jev, vinilk in DVD-jev bo tudi glasbena produkcija Fabrizia De Andreja, še posebej komadi, ki jih je ta glasbenik izdal v zadnjih tridesetih letih. Naj kot zanimivost povemo, da se vrednost De Andrejevega albuma, na katerem so prvi posnetki iz leta 1981, vrti okrog tri tisoč evrov. Na sejmu pa bo mogoče dobiti še druge albume z majhno naklado tega kantavtorja. Spremljevalni dogodek boljšega sejma CD-jev in vinilk pa bo, kot rečeno, koncert skupine Yes, ki bo v športni dvorani na Čarboli nastopila v petek, 25. novembra, in sicer ob 21. uri. Skupina Yes sodi med najbolj uspešne izvajalce progresivnega rocka, ki je svoje zvezdne trenutke doživela v sredini 70-tih, ko je ta žanr doživljal svoje najbolj razburljivo kreativno obdobje. Zasedba Yes je svojo evropsko turnejo začela v začetku novembra, v Italiji pa se bodo ustavili le v dveh mestih. Za vse tiste, ki bi si radi ogledali koncert te zasedbe, naj povemo, da je podrobnejše informacije moč dobiti na e-naslovu info@musicali-bera.it, vstopnice pa pri prodajnem okencu Ticket Point. (sč) TFSSTULEDI vabi v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu NA VECERA v sgez tri gore, cez tri dole... Danes, 12. novembra, ob 20.30 | Jutri, 13. novembra, ob 17.00 $>evski večer cpolklora s plesom in glasbo Sodelujejo: Mešani pevski zbor HRAST iz Doberdoba dirigent Hilarij Lavrenčič Mešani pevski zbor VOCI Dl PARMA iz Parme dirigent Alessandro Remigio Ženska pevska skupina STU LEDI umetniški vodja Katja Lavrenčič Sodelujejo: Otroška folklorna skupina nemške manjšine v Karniji IS GULDANA PEARL (Zlati medvedek) iz Timaua Folklorna skupina KTD M0ŠČANCI iz Moščancev (Prekmurje) Istrska glasbena skupina VRUJA Tržaška folklorna skupina STU LEDI Vljudno vabljeni! Včeraj danes Ob urednici Nevi Zaghet je na predstavitvi spregovoril tudi avtor zgodovinskega uvoda Milan Pahor kroma živimo, je Pahor pohvalil triletno zbiranje in urejevanje gradiva avtoric. V ta zgodovinski okvir je Zaghetova vpela sliko o verskem življenju, pa tudi o vzporedni narodni, kulturni in politični duši mestnega zaselka, ki je bil ena izmed pomembnejših zibelk slovenskega življa v Trstu. Publikacija zaobjema 150-letno zgodovino verskega življenja svetoivanskih Slovencev skozi čas, od duhovnikov, pevskih zborov in Marijine družbe pa do dramske skupine in skavtov ter številnih podatkov o likih, ki so bili in ostajajo karakteristični za Sv. Ivan. Krajši članki predstavljajo na poljuden, a vendar znanstveno utemeljen način izsek bogatega delovanja. Najlepši del knjige je po mnenju Neve Zaghet tisti, v katerem so zabeleženi pogovori z domačini, živimi spomeniki. »Sama sem začutila, da je snov, ki jo raziskujem, zadihala, da Sv. Ivan diha. Pogovor s temi ljudmi je bogastvo, brez njih bi bilo vedenje osiromašeno.« Urednici sta poudarili neprecenljiv pomen Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, kjer sta v tesnih prostorih naleteli na ogromno dragocenega gradiva, ki odpira neomejena področja raziskovanja. (sas) Danes, SOBOTA, 12. novembra 2011 EMIL Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 17.35 in zatone ob 8.32 Jutri, NEDELJA, 13. novembra 2011 STANISLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,9 stopinje C, zračni tlak 1021,1 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 33 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 75 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. [12 Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II Re Leone 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Pina«. CINECITY - 11.00 »I Puffi«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Disney's -Il Re Leone 3D«; 15.30 »Le avventu-re di Tin Tin - Il segreto dell'unicor-no«; 17.40, 20.00 »La peggior settimana della mia vita«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »I soliti idioti«; 22.00 »Warrior«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Immortals 3D«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »This must be the place«. Do sobote, 12. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. otvoritev razstave v kavarni Gruden v Nabrežini Pierino Noacco BARVE NAŠIH REK danes, 12. novembra 2011 ob 18. uri GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.20, 18.55 20.30, 22.15 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.20, 18.55, 20.30, 22.15 »La peggior settimana della mia vita«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »En dan«; 19.20 »Johnny English 2«; 21.20, 23.40 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Nesmrtni 3D«; 16.40 »Oskrbnik«; 18.40, 20.30, 22.20 »Stanje šoka«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 21.30, 23.59 »Trije mušketirji 3D«; 12.40, 14.40, 17.05 »Winx club (sinhro.)«; 14.05, 16.35 »Footloose«; 13.35, 18.25 »Jeklena moč«; 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 »Oropaj bogataša«; 11.30, 16.20, 19.00 »Tin Tin 3D«; 11.45, 19.10, 21.25, 23.45 »Trgovci s časom«; 14.00, 18.50, 21.10, 23.30 »Nesmrtni 3D«; 21.00, 23.20 »Stvor«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 15.30, 17.10 »Le avventu-re di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«; 20.00, 22.15 »Warrior«; Dvorana 3: 16.15, 20.15 »Immortals 3D«; 18.15, 22.15 »Immortals«; Dvorana 4: 16.30, 18.10 »Johnny English - La rinascita«; 18.50, 20.30, 22.15 »Bar sport«. SUPER - 15.20 »I Puffi«; 17.00, 20.40, 22.15 »L'amore all'improvviso«; 18.40 »Una separazione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Immortals 3D (dig.)«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Il Re Leone 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Lezioni di cioccolato 2«; Dvorana 5: 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; 22.00 »La peggior settimana della mia vita«. S Izleti LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v soboto, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. / TRST Sobota, 12. novembra 2011 9 □ Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, info@skladmc.org. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. Danes, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za otroke bivajoče v treh občinah, danes, 12. novembra, tri »Jesenske delavnice« in sicer v Briščikih št. 77 v prostorih Krd Doma Briščiki, od 9.30 do 12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtce; od 15. do 18. ure za osnovnošolce, ter v Naselju Sv. Mavra 124 v Sesljanu, od 15. do 18. ure za osnovnošolce. Prost vstop. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 13. novembra, udeležijo sprehoda v Žup9nco, kjer si bomo ogledali območje na katerem padriška Gozdna zadruga izvaja pašo. Če bomo imeli srečo bomo videli tudi telička, ki so mu Padričarji dali ime »Tre-benc«, ker se je skotil prav v Žup9nci. Zbirališče Pred cerkvijo ob 9.00. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na Martinovanje v nedeljo, 13. novembra, ob 18.30 v prostorih Mladinskega krožka. Večer bodo obogatili MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in dijaki geometrske smeri DTTZG Žiga Zois iz Trsta z veseloigro »Kam so izginili sendviči z mortadelo?«. Slovesna sv. maša bo ob 11. uri v cerkvi sv. Martina na Brcah. Vabljeni. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja, ki se bo odvijal do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. STRANKA SSK sekcija Škedenj, Ko-lonkovec in Sv. Sergij priredi v nedeljo, 13. novembra, ob 11.30 v prostorih doma Jakoba Ukmarja v Ul. Son-cini 112, sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA prireja v sodelovanju s Klubom Kraški dren in Društvom diabetikov Sežana 17. tradicionalno prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa«, ki je posvečena svetovnemu dnevu srca in bo potekala v ponedeljek, 14. novembra, s pričetkom ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. V preddverju Kosovelovega doma bodo od 15.00 do 17.30 izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, kisika v periferni krvi, sladkorja in holesterola s svetovanjem. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski popisni urad (anagrafski urad) odprt javnosti za izročitev popisnih pol od ponedeljka, 14. do petka, 18. novembra, od 8.30 do 12.15 ter od 14.30 do 16.45 ter v soboto, 19. novembra, od 8.30 do 12.00. Tel.: 0408329220. AKCIJE IN RE-AKCIJE - v torek, 15. novembra, bo v prostorih kulturnega društva »Le Vie del Blu« v Ul. Sv. Frančiska 15, predstavitev srečanj o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti namenjenih tako parom kot posameznikom. Srečanja bodo potekala 22. in 29. novembra ter 6. decembra. Vodila jih bosta psihologa in psihoterapevta dr. Nada Berce' in dr. Iztok Spetič. DEVINSKO-NABREŽINSKA SEKCIJA Slovenske skupnosti vabi člane, somišljenike in prijatelje na sekcijski kongres stranke, ki bo v torek, 15. novembra, ob 20. uri na sedežu slovenskih pevskih zborov v Devinu. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bosta redni pevski vaji na sedežu na Padričah v torek, 15., in v petek, 18. novembra, ob 20.45. V nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, bo nastop v KD na Colu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PSIHOLOGIJA V KAVARNI: nova pobuda društva »Psicoattivita« namenjena širši javnosti. V sredo, 16. novembra, ob 18. uri bo v Kavarni San Marco v Trstu (Ul. Battisti 18) dr. Susanna Pertot, psihologinja in psiho-terapevtka, predavala na temo »Us-vajanje več jezikov v otroštvu: v kolikih jezikih se lahko igramo, smejemo, sanjamo, učimo in naučimo?« Več informacij o dogodku na spletni strani www.psicoattivita.it. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm obvešča, da poteka tečaj več-kodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednji srečanji bosta v sredo, 16. in v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 349-6141774 (Neva). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 17. novembra, ob 20. uri na 2. predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom »Dvojezični otrok - priročnik za starše in vzgojitelje«. O prednostih oz. problemih večjezične vzgoje in vključevanja otrok iz mešanih družin v slovenske šole bo (tudi v italijanščini) govorila dr. Suzana Pertot. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju v petek, 18. novembra, ob 17. uri na srečanje - Delavnico z Marijo Merljak. Tema večera: Kosti, revma, putika, osteoporoza, itd. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v soboto, 19. novembra, na martinova-nje in krajši pohod. Zbirališče za po-hodnike pri cerkvi v Štivanu ob 14. uri, za ostale pa ob 17.00 na osmici v Jamljah. Za informacije in prijave tel. št. 040-200782 - Frančko ali 040226283 - Viktor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE tržaške federacije vabi tovariše in simpatizerje v soboto, 19. novembra, na sedež v Ul. Tarabocchia 3, ob 17.30 uri na 8. kongres stranke. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Prose-ški ulici 71. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Za Geštalt psihoterapijo so sanje pot, ki pelje v globljo ozaveščenost. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. HU Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PRI DEVINŠČINI ima ob priliki Sv. Martina odprto osmico ŠD Kontovel. Vabljeni. 13 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave v Kavarni Gruden »Pierino Noacco - Barve naših rek« danes, 12. novembra, ob 18. uri. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi člane in prijatelje na družabno srečanje »50. prazniku naproti... « ob ogledu video posnetkov s preteklih izvedb Praznika češenj - danes, 12. novembra, ob 20. uri v Srenj-ski hiši v Mačkoljah. TFS STU LEDI vabi v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na večera »Čez tri gore, čez tri dole...«. Danes, 12. novembra, ob 20.30 »Pevski večer«. Sodelujejo: MPZ Hrast iz Doberdoba (dir. H. Lavrenčič), MPZ Voci di Parma iz Parme (dir. A. Remigio), ŽPS Stu ledi, umetn. vodja K. Lavrenčič. V nedeljo, 13. novembra, ob 17. uri »Folklora s plesom in glasbo«. Sodelujejo: otroška folklorna skupina nemške manjšine v Karniji »Is guldana pearl«, folklorna skupina »KTD Moščanci« iz Moščancev, istrska glasbena skupina »Vruja« in tržaška folklorna skupina »Stu ledi«. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert vokalne in instrumentalne skupine »Kat-izbor Catticoro« v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri, Kulturni dom v Nabrežini; sodeluje Mladinski pevski zbor Igo Gruden. Vabljeni. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 13. novembra, ob 17. uri na ogled igrice osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka (Prosek-Konto-vel) »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak«. Avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor »Sledi življenja«. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in založba Mladika vabijo v ponedeljek, 14. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na večer »Pisatelj Rebula v italijanščini« ob izidu dveh knjig Alojza Rebule v italijanskem prevodu. Ob prirediteljih bodo spregovorili Marija Pirjevec, Božo Rustja, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Zapela bo vokalna skupina Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine pod vodstvom Jerice Rudolf. Začetek ob 20.30. FORUM NOVA ZNAMENJA vabi na predstavitev knjige dr. Sladane Mi-hajlovic »Politično vodenje za nove generacije«, ki bo v ponedeljek, 14. novembra, ob 17.30 v dvorani Tessi-tori v Trstu (Trg Oberdan 5). Pogovor z avtorico bo vodil časnikar Andrej Černic. Srečanje bo sklenil deželni svetnik Igor Gabrovec. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 15. novembra, ob 20. uri na potopis Katje Kjuder »Kurdistan, po deželi prepovedanega naroda«. S slikami in pripovedovanjem bo občinstvo spoznalo deželo, ki je po svetu večinoma poznana le po vojnah in kršenju človekovih pravic, a v resnici ponuja obiskovalcu tudi lepe stvari: pisano naravo, bogato arheološko dediščino in najpomembnejše: gostoljubje. ZTT, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v sredo, 16. novembra, ob 10. uri na tradicionalno »Kavo s knjigo« v Tržaški knjigarni. Gost tokratnega srečanja bo Dušan Jakomin, ki je pred kratkim uredil knjigo «Pet stebrov: Slomšek, Kosec, Trinko, Kralj, Uk-mar«. SKD PRIMOREC v sodelovanju z ZSKD vas vljudno vabi na odprtje razstave ob obletnici podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20.11.1989) »Mario Ma-gajna: Barve otroštva v črnobelem« v petek, 18. novembra, ob 20.30, v Treb-čah - Hiška u?d Ljenčkice. Razstavo bo predstavila etnologinja in kustosinja razstave Martina Repinc, cenjeno publiko pa bo pozdravil MPZ Krasje, dir. Petra Grassi. Ogled razstave bo možen tudi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, od 16. do 18. ure. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi. KUBA, otok revolucije, cigar, glasbe in ruma - potopisno predavanje Sonie Covolo bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska ö Poslovni oglasi ŽELITE SHUJŠATI ALI MORDA POTREBUJETE PREHRANSKI NASVET? Posvetujte se s specialistko klinične dietetike, ki bo z vami izdelala individualni načrt prehranjevanja in vas spremljala do željenih rezultatov! Rezervirajte si termin: 00386-(0)40-232 740. glasbena srečanja - madžarski trobil-ni kvintet In media brass quintet. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju v soboto, 19. novembra, ob 17. uri na ogled igrice »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Moda iz baula«, posvečeno Aleksandrinkam. Nastopajo dramska skupina Društva žena iz Prvačine ter duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Prireditev bo v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Poskrbljeno je tudi za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred prireditvijo. SKD VESNA priredi v nedeljo, 20. novembra, Od Medane do Klanca. Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto. Sodelujejo recitatorji, začetek ob 14.30 na Placu pri pesnikovi rojstni hiši. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15. uri. Toplo vabljeni! MLADIKA, ZTT in Tržaška knjigarna vabijo na »Kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljano v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška 20. ' . Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PRODAM AVTOSEDEŽ - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. Prispevki Ob 10. obletnici smrti dragega Mario-ta Košute z ljubeznijo darujejo žena Liana ter sinova Maurizio in Fabio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Nevo Lah Lukeš daruje Danica Colja 20,00 evrov za ŽePZ Ivan Grbec iz Škednja. V spomin na Nardota darujeta Sonja in Olga 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na Angela Blažino darujejo Maria Sardo 20,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na Angela Blažino darujeta Ida in Drago Purič 30,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Danico Simoneta darujejo Ivanka, Adam in Jasna z družinami 200,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Alenko, Nevo in Edija darujejo soletniki občin Devin-Nabre-žina in Zgonik, zbrani na družabni večerji, 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 1. obletnici smrti našega dragega Paolota darujejo svojci 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Dragico Purič vd. Peric darujejo sestra Olga, Aldo, Graziella, Gabriele in Eleonora 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. Ob 1. obletnici smrti našega dragega Paulota darujejo svojci 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden. 10 Sobota, 12. novembra 2011 TRST / opčine - V prostorih ZKB razstava numizmatičnega društva Janeza Vajkarda Valvasorja Slovenska zgodba o uspehu ima tudi svojo denarno razsežnost Pregled denarnega osamosvajanja Slovenije - Na ogled dinarji, lipe, tolarski boni ter tolarski bankovci in kovanci Osamosvojitev Slovenije pred dvajsetimi leti in prehojena pot mlade države, ki je v pičlih dveh desetletjih izbojevala osamosvojitveno vojno, dosegla mednarodno priznanje, postala članica OZN, leta 2004 pa članica Evropske unije, leta 2007 vstopila v schengensko območje, leta 2008 pa šest mesecev tudi vodila EU, je nedvomno zgodba o uspehu. Del te zgodbe je tudi denarna osamosvojitev s kratko, a uspešno potjo slovenskega tolarja do prevzema skupne evropske valute evra. Pripadniki današnje srednje generacije, ki so ob koncu 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja sledili dogajanju v Sloveniji oz. ga doživljali v prvi osebi, verjetno ne bodo mogli pozabiti tistih prvih bonov z upodobitvijo Triglava in knežjega kamna, ki so oktobra leta 1991 nadomestili dotedanje jugoslovanske dinarje, leto pozneje pa so prišli v obtok tolarski bankovci s podobami velikanov sloven- ske kulture in znanosti (Prešerna, Gallusa, Plečnika, Trubarja, Cankarja, Valvasorja, Vege, Jakopiča in Ivane Kobilica), leta 1993 pa kovanci. Malo bolj v pozabo pa je verjetno šlo dejstvo, da je pred vsem omenjenim konec 80. let prejšnjega stoletja danes že pokojni vizionarski ekonomist Bogdan Oblak-Hamurabi osnoval projekt slovenskega denarja, t.i. lipe, ki je celo postala plačilno sredstvo v nekaterih trgovinah, nekateri časopisi pa so objavljali njen tečaj. Hamurabi je po osamosvojitvi tudi ponudil v odkup svoj projekt Republiki Sloveniji, ki pa se je odločila za drugačno valuto. Zgodovina denarne osamosvojitve Slovenije od opustitve dinarja do prevzema evra je zdaj prikazana v okviru majhne, a prikupne razstave, ki si jo je mogoče ogledati v pritličju sedeža Zadružne kraške banke na Opčinah, pripravilo pa jo je Slovensko zamejsko numizmatično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je Slika levo: marsikdo se še spominja tolarskih bonov, ki so prišli v obtok leta 1991. Slika desno: na razstavi so na ogled tudi priložnostni tolarski zlatniki kroma s tem na poseben način hotelo obeležiti dvajsetletnico slovenske osamosvojitve. V prostorih, kjer se drugače nahajajo bančna okenca, so postavili šest vitrin, v katerih so na ogled primerki valut, ki so bile prisotne v Sloveniji od leta 1991 do danes. Pregled se začenja z jugoslovanskimi dinarji: dinar je bil namreč do uvedbe tolarja valuta, ki so jo uporabljali v Sloveniji, vendar pa je zaradi ogromne inflacije zgubljal na vrednosti. Tako so v vitrinah našli prostor predvsem dinarski bankovci iz zadnjega obdobja, katerim so stalno brisali ničle. Zabeležen je tudi prvi poskus slovenskega denarja s faksi-mili bankovcev in kovanci že omenjene Hamurabijeve lipe, nakar si obiskovalec lahko ogleda zgodovinske tolarske bone s Triglavom in knežjim kamnom, ki so v obdobju osamosvajanja nadomestili dinarje. Šlo je le za papirnate bone v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000 tolarjev, leta 1992 je prišel v obtok še bon za 5000 tolarjev, istega leta pa so prišli v obtok še prvi pravi tolarski bankovci, najprej tisti po 100, 500 in 1000 tolarjev, nato v naslednjih letih (do leta 1995) pa še tisti po 10, 20, 200, 50, 5000 in 10000 tolarjev. Leta 1993 pa so iz slovaških in madžarskih kovnic prišli še tolarski obtočni kovanci z upodobitvijo za naše kraje značilnih živali, kot so človeška ribica, sova, čebela, postrvi, lastovka, kozorog, konj, štorklja in bik. Banka Slovenije pa ni izdala samo obtočnih kovancev, ampak tudi priložnostne zlatnike in srebrnike, ki jih je nakovala Zlatarna Celje. Gre med drugim za edine kovance, ki nosijo letnico 1991, doslej pa so jih izdali ob 23. dogodkih. Tudi izbor teh kovancev je na ogled v prostorih ZKB, tako da celotna razstava daje gledalcu sicer majhen, a izčrpen vpogled v dvajsetletno denarno zgodovino samostojne Slovenije. Ivan Žerjal prosek - Ob prazniku sv. Martina razstava mladih likovnic v Kulturnem domu Moč ženske ustvarjalnosti Na razstavi Re nudo so na ogled dela Taddee Druscovich, Elene Guglielmotti, Emme Maline Marinelli, Neže Milič, Sare Munih in Genny Stocco Med spremljevalnimi pobudami ob prazniku sv. Martina na Proseku je domiselna razstava šestih mladih in obetavnih likovnic iz naše dežele, ki je bila sprva na ogled v prostorih Kulturnega doma, nato premeščena na dvorišče rajonskega sveta, da bi spremljala pokušnjo vin. Naslov razstave Re nudo se sklicuje na Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila in nam skozi oči mladih slikark ponuja različne poglede na izbrano tematiko. Mlade študentke, od katerih so nekatere že diplomirale, druge nadaljujejo specialistični študij, nekaj pa se jih pripravlja na zagovor diplome, so vsestransko angažirane, gojijo različna zanimanja, predvsem jim je do tega, da se srečujejo in soočajo. Ponuja se nam dragocena priložnost, da prisluhnemo njihovim likovnim namigom in občutimo njihovo vitalnost, ustvarjalno avtonomijo in pristnost. Izbrani naslov nas preko metafore pravljice privabi v brezčasni prostor, kjer so v ospredju univerzalni problemi, s katerimi se človek od vedno srečuje. Vsak čas in prostor nudi povod za prenovljeno obravnavo teh vsebin, zato vidimo v prikazanih motivih aktualne pristope do problema zaznavanja resnične podobe, ki ga nakazuje vzklik nedolžnega otroka, da je cesar vendar brez oblačil. Podobno kot v vsaki pravljici tudi v slehernem umetniškem delu srečujemo simbole, ki nam odpirajo pot v pretanjenost vsebinskega sporočila, ki nam za vidno zunanjostjo pove veliko več, vsaj toliko kolikor sama občutljivost oziroma pozornost gledalca dopušča. Vzklik/naslov razstave razodeva resnico, tisto, ki jo umetnost zasleduje. Vsaka od šestih umetnic ima močen temperament in to je že na prvi pogled razvidno, kljub razlikam v likovnem nagovoru je postavitev izredno uspešna in ustvarja živahno ter harmonično sozvočje. V slikah srečujemo pravljične, poetične in etično naravnane motive, ironična sporočila, vsekakor prežeta z močno vitalno energijo. Taddea Druscovich, ki trenutno razstavlja v mglc-ju na grafičnem bienalu skupaj s študenti likovne akademije, o kateri beremo tudi v novi številki revije Mladina, v svojih slikah obravnava figuro v kontrastu svetlobe in teme, oziroma barvnega žara, ki pomaga izvleči iz nevidne teme skupaj z vidljivostjo tu- di pomembne vidike življenja. Prehod iz črne mimo mehkega preliva svetlobe, ki objame figuro, razumemo, kolikšnega pomena je pri zaznavnem procesu občutenje. Elena Guglielmotti, ki trenutno razstavlja v prostorih Narodne in študijske knjižnice, nas s svojo grafično prečiščeno sliko opozarja na problem miselnih shem in filtrov, skozi katere vidimo: likovno polje je razvidno skozi mrežo rdečih trikotnikov in le delno dovoljuje realen pogled na figuro, ki se drugje dejansko razblini. Emma Malina Marinelli izhaja iz navdiha, kjer se emocije in misli postopoma pretvarjajo v podobe, kjer se sanjski svet prepleta z realnim, kjer se nasprotja dopolnjujejo. Tako se dogaja med moškim in žensko, podobno je v naši multikulturni skupnosti zasledovanje univerzalnih vrednot in bistva smisel videnja. Neža Milič razmišlja o nerazdružljivi povezavi človeka z rodno zemljo. Pritegujejo jo posebnosti posameznih oseb, zato ji portreti in figura do- voljujejo prodirati v bistvo človeka, kjer imata tako vez z zemljo kot stiki s sočlovekom ključno vlogo. V ženskem svetu pa še posebej odkriva moč ustvarjalnosti in notranje moči. Sara Munih z lazurnimi barvnimi prehodi nežnih in pretanjenih barv na platnih različnih formatov prikazuje ciprese in metulje. Barvne poteze dihajo na svetli podlagi in prehajajo iz upodobitve v igrivost abstrahiranih pravljičnih oblik. Genny Stocco ironično in v smislu divergentnega pristopa do tematike spreobrni prizor pravljice in prikazuje oblečeno družino na naturistični plaži, ki doživlja nela-godje zaradi drugačnega konteksta, v katerem se znajde. Umetnici posebej ležita tako portretiranje kot prikaz figure in to je iz njene slike tudi razvidno. Razstava vzpostavlja moč ženske ustvarjalnosti in prodornost evokativne moči likovnih stvaritev mladih in obetavnih ustvarjalk. Jasna Merku danes in jutri VBoljuncu »Čez tri gore, čez tri dole« „Čez tri gore, čez tri dole« bodo popeljale melodije ljudskih tradicij, ki jih bodo s petjem in plesom prikazali gostje letošnje izvedbe tradicionalne prireditve tržaške folklorne skupine Stu Ledi. Dvodnevni praznik folklore z biseri ljudske zakladnice treh sosednih držav bo zaživel danes in jutri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Program bo vsebinsko porazdeljen tako, da bo današnji dan pevskih skupin, jutrišnji dan pa bo posvečen plesu. Ženska pevska skupina Stu Ledi bo uvedla današnjo revijo s pevskim pozdravom, ki bo simbolično zaobjel tržaško pokrajino, slovenski in istrski prostor. Gosta večera pa bosta Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba in Mešani pevski zbor Voci di Parma iz Parme. Priznani doberdobski zbor, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, je seveda izbral priložnosti primeren program priredb ljudskih spevov iz različnih krajev Slovenije, Benečije in Rezije. Italijansko literaturo pa bo zasto- pal zbor iz Parme, ki deluje že preko trideset let z obsežnim repertoarjem in nastopa tudi v sodelovanju z orkestri in priznanimi solisti. Tudi jutrišnji spored se bo pričel z nastopom gostiteljev, tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki bo predstavila splet tržaških plesov. Prvi gost bogatega popoldneva v znamenju folklore bo otroška folklorna skupina nemške manjšine iz kraja Timau v Karniji Is Gul-dana Pearl (Zlati medvedek), ki je izraz trojezičnega področja, kjer se srečujejo italijanska, furlanska in arhaična nemška kultura, katere sledi se ohranjajo v tradiciji teh krajev. Folklorna skupina kulturno turističnega društva Moščanci iz Prekmurja pa bo nositeljica bogate in čisto posebne dediščine slovenske dežele na madžarski meji, nakar bo bogat spored sklenila skupina Vruja, ki je reprezentančno ime na področju ohranitve večetnične ljudske zakladnice slovenske Istre. Današnji večer se bo pričel ob 20.30, jutrišnji popoldan pa ob 17. uri. ROP PRIREDITVE Sobota, 12. novembra 2011 1 1 / GLEDALIŠČE ssg - Bogat tržaški novembrski spored ob zaključku abonmajske kampanje En teden ...tri predstave! V ponedeljek Šoferji za vse čase, v torek ljubljanska Drama s predstavo November - Konec tedna Shakespearjeva komedija Kar hočete V prihodnjem tednu bodo imeli gledalci in abonenti Slovenskega stalnega gledališča tehtne razloge za večkratni obisk, saj se bodo v sedmih dneh v tržaškem Kulturnem domu zvrstile kar tri predstave osrednjih slovenskih gledališč. V ponedeljek, 14. novembra, bo na sporedu predzadnja ponovitev komedije Šoferji za vse čase Mira Gavrana. Predstava v režiji Borisa Koba-la je odprla novo sezono SSG z zgodbo o korupciji v malem formatu in o naivnih življenjskih strategijah preprostih ljudi v času gospodarske tran-zicije. Komedija, ki jo je občinstvo nagradilo z navdušenim odzivom, spada v osnovni abonmajski program. V skupno abonmajsko osnovo, ki velja za vse abonmajske rede, je vključeno tudi prvo gostovanje, ki ga bo izvedlo gledališče SNG Drama iz Maribora z romantično komedijo Williama Sha-kespearja Kar hočete v režiji Janusza Kice. Igra neverjetnih pripetljajev, nenadejanih ljubezenskih zapletov, preoblek in sarkastičnih norčevanj se začne z Orsinovim romantičnim ljubezenskim hrepenenjem po Oliviji, ki se razvija skozi radožive komične prizore z jezično Marijo, veseljaškim vitezom Tobijo in ne prav bistrim vitezom Andrejem Bledico. Eden od najbolj očarljivih komedijskih zapletov genialnega angleškega mojstra bo prevzel tudi gledalce SSG-ja v petek, 18. novembra (redi A, T, F), v soboto, 19. novembra (red B), in v nedeljo, 20. novembra, ob 16. uri (reda C, K). V petek in v soboto bodo gledalci lahko izkoristili poleg kupona za parkiranje po posebno ugodni ceni v garaži Parksi v Ulici Pieta 7 tudi brezplačni avtobus, ki bo vozil iz parkirne hiše v gledališče ob 19.50 in ob 20.10 in ravno tako dvakrat v obratno smer po predstavi, ki traja dve uri in pol. V nedeljo pa se bo ponovila posebna ponudba brezplačnega avtobusa, ki bo pripeljal gledalce in abonente s Krasa in Brega (iz Sesljana preko Nabrežine, Križa, Zgo- nika in Proseka ter z Opčin s postajami v Trebčah, Padričah, Ricmanjah, Borštu, Boljuncu, Dolini in Domju). Prvo gostovanje pa bo na sporedu že v torek, 15. novembra, za gledalce izven in abonente, ki so izbrali super sodobni in mega abonma. Ljubljanska Drama bo gostovala s predstavo November (na posnetku) znamenitega ameriškega dramatika in neprizanesljivega kritika sodobne ameriške realnosti Davida Mameta v režiji Matjaža Zupančiča. Strupena farsa o najvišji politiki je postavljena v samo ovalno pisarno Bele hiše, kjer se iztekajo zadnji dnevi vladavine ameriškega predsednika Char-lesa Smitha. Na volitvah mu slabo kaže, v materialnih zadevah se je uštel, zato zdaj s pomočjo svojih svetovalcev panično »rešuje«, kar bi se še dalo rešiti. Pri tem se ne ustraši skrajno bizarnih potez, nesramnega izsiljevanja in vsakršnih manipulacij. Pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča se je abonmajska kampanja podaljšala za nekaj dni, saj ni prepozno, da bi si zainteresirani lahko ogledali vse predstave osnovnega, super sodobnega in mega abonmaja, kdor pa bi najraje izbral super klasični abonma lahko rezervira svoj sedež do nedelje, ko si bo lahko ogledal Shakespearjevo komedijo in bo v naslednjih dneh imel na voljo še koncert filmske glasbe s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije in zadnjo ponovitev komedije Šoferji za vse čase. Zato bo blagajna ves teden na razpolago za informacije in nakup abonmajev ter vstopnic s posebnim urnikom in sicer od 10. do 15. ure in od 17. do 20.ure (ali do začetka večernih predstav). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 14. novembra, ob 11.00 Predstava za otroke/ Katja Pegan in Pa-trik Greblo: Pepelka in jaz«. / Ponovitve: v torek, 15. novembra in v sredo, 16. ob 9.30 in 11.00. V torek, 15. novembra, ob 20.30 / David Mamet: »November«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird « / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Popolizio, Anna Della Rosa in Silvia Altrui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 12. novembra, ob 20.30 / Hugo von Hofmannsthal: »Elektra« / prevod: Carmelo Rifici / režija: Carmelo Rifici / nastopajo: Elisabetta Pozzi e con Alberto Fasoli, Mariangela Granelli, Massimo Nicolini, Marta Richeldi, Francesca Botti, Giovanna Mangu, Silvia Masotti, Chiara Saleri in Lucia Schierano. / Ponovitve: v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 12. novembra, ob 20.30 / Florian Zeller: »La verita«. Režija: Mauri-zio Nichetti / Nastopajo: Masssimo Dapporto, Benedicta Boccoli, Susanna Marcomeni in Massimo Cimaglia / Ponovitve: v nedeljo, 13. novembra, ob 16.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. novembra, ob 11.00 / Predstava za šolo / Ivan Cankar: »Hlapci«. V četrtek, 17. novembra, ob 11.00 in ob 20.00 / Katja Hansel: »Cifra mož«. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 20.00, in v četrtek, 24. novembra, ob 11.00 V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. KOPER Gledališče Koper Danes, 12. novembra, ob 17.00 / Tamara Matevž: »Grozni Gašper«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V torek, 15. novembra, ob 20.00 / Tin Vodopivec: »360 stopinj«. / Stand -up komedija«. / Ponovitev: v sredo, 16. novembra, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 12. novembra, ob 17.00 / Ot- fried Preußler in Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: v ponedeljek, 14. ob 10.30 in v torek, 15. novembra, ob 11.00. Danes, 12. ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V torek, 15. novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v sredo, 16. in v četrtek, 17. novembra, ob 19.30. Mala dvorana Danes,12. novembra, ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. V ponedeljek, 14 novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 14. novembra, ob 20.00 / Ojdip: »Senejka«. / Ponovitve: v torek, 15. novembra. V sredo, 16. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Hekaba«. / Ponovitev: v četrtek, 17. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 12. novembra, ob 18.30 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. / Režija: Ivan Peternelj. / Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 18.30. Jutri, 13. novembra, ob 20.00 / Ivo Svetina: »Stolp«. V torek, 15. novembra, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltes: »Nickel Stuff« / Ponovitve: v četrtek, 17. ob 10.30, v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, ob 19.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 16. novembra, ob 20.30 Mu- zikal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30 / Muzikal v angleškem jeziku / Michael Featley: »Lord of the dance«. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.30. Gledališče Verdi Danes, 12. novembra, ob 18.00 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi; Solisti: Sopran: Alisa Zinovjeva; Contralto: Aurhelia Varak; Tenor: Giuseppe Talamo; Bas: Dario Russo in dirigent zbora: Paolo Vero. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20. novembra, ob 18.00 / Koncert / »In Medias Brass Quintet: Richard Kresz in Antal Endre Nagy -trobenti; Janos Benyus - rog; Robert Stürzenbaum - pozavna in Jozef Baz-sinka Jr. - tuba. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 15. novembra, ob 20.45 / »Royal Philarmonic Orchestra« / Dirigent: Charles Dutoit / Solistka: Yuja Wang - klavir. V četrtek, 24. novembra, ob 20.45 / Nastopata: Laura Bortolotto - violina in Mateo Andri - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 17. novembra, ob 20.45 / Cole Porter: »Can can«. / Režija: Cor-rado Abbati. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 12. novembra, ob 20.00 / »Col-legium vocale gent & Accademia Chi-giana Siena Orchestre des Champs- Ély-sées« / Dirigent: Philippe Herreweghe / Solisti: Marlis Petersen - sopran; Gerhild Romberger - alt; Benjamin Hulett - tenor in Simon Kirkbride - bas. V nedeljo, 20. novembra, ob 15.00 in ob 19.00 / »17. gala koncert Radia Ognjišče«. / Nastopajo: Ekipa Radia Ognjišče in pevci goste ob spremljavi priložnostnega ansambla / Pevci: Nu-ša Derenda, Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: od- prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. GLASBA 12 Nedelja, 13. novembra 2011 KULTURA / aktualno - Analiza Stefana Bottonija Vpliv in teža Vzhodne Evrope nekoč in danes Razprava ob predstavitvi Bottonijeve knjige o Vzhodni Evropi od leta 1919 do danes »Današnja kriza nudi državam Vzhodne Evrope priložnost za razmislek o tem 'kako obstati' v EU: če nočejo še nadalje ostati ločene v smislu gospodarskega in vsakršnega razvoja od zahodno-evropskih članic Unije, se morajo združiti in postaviti skupne zahteve Bruslju.« Tako je menil mladi raziskovalec srednje-evropskih družbeno-zgodovin-skih tematik z bolonjske univerze, Stefano Bottoni, čigar knjigo »Un altro No-vecento - L'Europa orientale dal 1919 a oggi« (založba Carocci) sta v ponedeljek zvečer v tržaški knjigarni Lovat predstavila zgodovinarja Jože Pirjevec in Mila Orlic (z Univerze na Reki); sreča- O tematiki sta poleg avtorja knjige, ki stoji, govorila še prof. Jože Pirjevec in prof. Mila Orlic kroma nje je potekalo v sodelovanju z deželnim zgodovinskim Institutom za preučevanje odporniškega gibanja FJK. Avtor je na štiristo straneh zaobjel zgodovinsko dogajanje od konca prve svetovne vojne do dandanašnjih dni širokega območja stare celine, ki sega od Baltika do Jadrana in Črnega morja. Rdečo nit knjige, ki jo je Pirjevec ocenil za »izvrstno,« predstavlja oris nacionalnega vprašanja. Bottoni obvlada madžarski in romunski jezik, preučuje razmere madžarskih manjšin v tujini in naj bi poznal zgodovinopisno produkcijo vzhodno-evropskih narodov. Glavna zasluga dela je sintetičen prikaz polpreteklosti »druge Evrope« italijanski javno- trst - Hofmannsthalova drama Mit o Elektri na pragu dvajsetega stoletja Med leti 1901 in 1903 je avstrijski pisatelj Hugo von Hofmannsthal spisal dramo Elektra, ki jo zgodovinarji književnosti in tudi glasbe - po njej je namreč le nekaj let pozneje skladatelj Richard Strauss ustvaril opero z enakim naslovom, uvrščajo med vrhunce dekadentizma in Jugendstila, vsekakor med najpomembnejše literarne stvaritve tedanje dobe v avstro-ogr-skem cesarstvu. To jo, vsaj na papirju, opredeljuje kot odlično izbiro s strani Stalnega gledališča FJK za uvrstitev v abonmajski niz klasično zastavljenih predstav, še posebej če upoštevamo, da gre za postavitev Stalnega gledališča sosednjega Veneta, o kateri so nekateri časopisi napisali pohvalne ocene za režiserja Carmela Rificija in naslovno junakinjo Elisabetto Pozzi. Kljub tem postavkam in večkrat proglašeni naravnanosti tržaškega kulturnega okolja k tradiciji Mitteleurope ponudba ni navdušila tukajšnjih abo-nentov, tako da je bilo ob premieri v sredo, 9. novembra, v veliki dvorani Rossettijevega gledališča neobičajno mnogo praznih mest, vrh tega marsikateri gledalec ni zdržal do konca uro in štirideset minut trajajoče predstave brez odmora in je predčasno odšel. Res pa je bila nekaterim od tistih, ki so ostali, predstava zelo všeč in so na koncu dolgo ploskali nastopajočim. Kakorkoli že, Hofmannsthalova drama se navezuje na antični mit o Elektri, ki hlepi po maščevanju nad materjo Klitajmnestro in njenim ljubimcem Ajgistom, ker sta umorila očeta Agamemnona; dolgo načrtovano dejanje uresniči Elektrin brat Orest, ki se skrivaj vrne v rodno mesto. Z vizualne plati so v predstavi nekatere režiserjeve izbire presenetljivo sugestivne, denimo tla ali strop postajo stene, stene pa tla in strop, medtem ko stopnišče še dodatno moti orientacijo, tako da je poudarjena nezmožnost naslovne junakinje, da se iztrga iz dvomov in preide k dejanju. Poleg tega zanemarjeni prostori polni starih krvavih madežev, ki se jih ne da spra-ti, nazorno dajejo občutek utesnjenosti v tragično zaznamovano usodo. Zal po prvem vtisu, ki pritegne pogled, začne gledalčeva pozornost ob gostobesednem tekstu polagoma kopneti. Naslovno vlogo v Rificijevi postavitvi Hofmannsthalove Elektre igra Elisabetta Pozzi. Poleg nje pritegne pozornost lik Klitajmnestre, ki jo igra Mariangela Granelli, medtem ko je Marta Richeldi Elektrina sestra Hri-zotemida kot postarana porcelanasta punčka. Alberto Fasoli igra Ajgista, Massimo Nicolini pa Oresta. Lucia Schierano, Francesca Botti, Silvia Ma-sotti, Chiara Saleri in Giovanna Man-giu so zbor služabnic. Predstavo so sooblikovali scenograf Guido Bugan-za, kostumografka Margherita Baldo-ni, skladatelj Daniele DAngelo, oblikovalec luči Giovanni Raggi in koreo-graf Alessio Romano. (bov) sti, ki o njej ve zelo malo. Avtor se od blizu loteva nemirnega srednje-evropske-ga družbenega dogajanja med obema vojnama, Hitlerjevega napada mnogih držav, osvoboditve s strani Rdeče armade, Stalinovega morečega pritiska znotraj sovjetskega bloka, prikaza madžarskega upora leta 1956, praške Pomladi, teženj Bukarešte, da bi se oddaljila od sovjetske nadvlade in pušča ob strani problematike Jugoslavije. Obravnav nekaterih poglavij približno 20 držav se loteva temeljito, drugih manj. Precej prostora odmerja orisu socialnih vprašanj tamkajšnjih družb. Bottoni ne verjame v obstoj pojma Srednje-Evrope (SE), saj trdi, da so si ga izmisli Kundera in drugi avtorji ...; opozarja, da je v glavah zahodnih Evropejcev še vedno prisoten pogled na Vzhodno Evropo (VE) iz časa hladne vojne: strah pred komunizmom je nadomestila popolna brezbrižnost. Kako skupaj načrtovati prihodnost, se sprašuje, če so razlike v plačah tako velike: slovaški delavec avtomobilske industrije namreč zasluži pet krat manj od nemškega kolega. Bo VE dohitela ZE? Kakšna bo integracija? Bo VE postala »smetišnica« Nemčije ali se bo priključila njeni »lokomotivi« s ciljem, da ta povleče vse na zeleno vejo? - si v knjigi postavlja vprašanja, na katera najde optimističen odgovor zgolj na osnovi »velike sposobnosti prilagajanja danim razmeram,« ki naj bi obstajala v VE. V debati so zgodovinarji opozorili, da je VE marsikje trdoživ antisemitizem, četudi je 2. svetovna vojna dejansko zbrisala Zi-de s tamkajšnjega prizorišča. Pereč problem predstavlja prisotnost Romov, prebivalstvo katerih se zelo veča. V celotni VE naj bi jih bilo 7 milijonov, čeprav nihče ne pozna njihovega točnega števila: v Romuniji 2,5 milijona, na Madžarskem, kjer jih je bilo pred 40 leti tristo tisoč, jih je danes skoraj en milijon. Ponekod predstavljajo večino prebivalstva, živijo v obupnih higienskih pogojih in njihovi otroci ne obiskujejo šol. Na Madžarskem je skrajna desnica izkoristila sebi v prid to družbeno problematiko: tisk je večkrat zamolčal iz politične korektnosti kriminalna dejanja, ki so jih Romi zakrivili zoper ostalo prebivalstvo, katero je potem na volitvah, v kolikor je bila napetost občutena, nagradilo skrajno desnico. (Mch) TOMIZZEV DUH Krleža, Kocbek, Konstantinovič Milan Rakovac Kriza nas pojida, ne gre samo za siromaštinu ča nan busa na vrata, nego za historijsku krizu krsti-janske civilizacije i njejega najmili-jega otročica - kapitalizma. Ma, ci-le generacije smo u krizi jur stoli-tje, i kako smo se barožili z krizon? Tako da je funkcionira kritični špirit čovični. Kako ča je moja generacija livih humanisti (komunisti, socijalisti, socijaldemokrati, anarhisti...) imala z sobon trdi fundament u eSHaeS-trojki Kocbek-Krle-ža-Konstantinovic. Prva dva su umrla jedan za drugin, 1981., prija trideset lit. Radomir Konstantino-vic je umra 27. Oktobra 2011. I na-misto da ta tri giganta slobodne beside budu spiritus movens, oni se minoriziraju i relativiziraju: Na simpoziju o Kocbeku aprila 2011. Spomenka Hribar je rekla, da se Kocbeka še vedno preveč politizira, njegova poezija, ki ostaja večna, pa je pogosto v ozadju.... Mislim da je Kocbek, enako kot Krleža in Konstantinovič, vse več „v ozadju", in ne samo v artističnem smislu, in da so vsi trije mentalni giganti v kulturalnem, političnem „ozadju": zato ča su kritični do sa-krosantnih nacionalnih stereotipa i mitova, zato ča nacional-malo-meščanstvo i sad dominira: Konstantinovič, (roden 1928. u Subotici), počeo je kao pjesnik, sa zbirkom stihova Kuča bez krova (1951), objavio zatim (1956. -1964.) niz avangardnih romana: Daj nam danas, Mišolovka, Čisti i prljavi, Iz-lazak, Ahasfer ili traktat o pivskoj flaši ... U jednoj od najvažnijih knjiga južnoslavenskih i europskih kultura uopče, „Filozofija palanke" (1969) pokazuje taj palanački men-talitet, stil kao najviše načelo palanke,.. politički vašar, ideal organske kulture"... E-novine: „Zašto je postokto-barska Srbija, ipak, šapatom ispratila jednog od svojih največih humanista, filosofa i književnika? Zar je ta-kva biografija u današnjoj Srbiji ne-podobna?" „To je, po meni, kulturni skandal. Ne samo da je njegov odla-zak propračen šaputanjem, ili gotovo čutanjem, nego niko iz sadašnje vlasti nije poslao barem telegram saučešča, niti se pojavio na kome-moraciji. Sve u svemu, Rade Kon-stantinovič mnogima nije odgova-rao, ne odgovara ni danas.", kaže književnik Filip David. Kaže Kon-stantinovič za ove naše prilike: „Evo tih čudovišta sa dve glave koje ne prestaju da ujedaju i proždi-ru, to je čudovište demokratskog nacionaliste i nacionalističkog demokrate, to je čudovište kleronacizma..." I još :"Borba protiv nacionalizma jeste borba protiv samoče. Zašto? Zato što je samoča egzistencijska forma totalitarizma, svakog, pa i ovo-ga nacionalističkog s početka deve-desetih godina". Konstantinovič, najmladi od tri Velika „K", najpreciznije je filozofski i politički uobličio do kraja jasno i Kocbekove i Krležine ideje: Pje-va Kocbek: "sem in bil sem in bom,/ in zato sem več od/pozabljenja,/neiz-merno več od zanikanja". neskončno več od niča. Vse je večno, kar nastane, rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote, silnejše od hrupa in greha, slovesnejše od zavrženosti. Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen. Piše o njmeu Andrej Inkret: „Bil je 'heretik' - enako za rigidno klerikalno Cerkev kot za dogmati-čno partijo komunistov". Pjeva Mi-rolsav Krleža: „Pred svakom hrvat-skom krčmom raspeti Kristuš visi,/i ljudi u krčmi piju-,kaj denes jesi, a sutra nisi'!/Ti hrvatski pijani bokci več tristo hiljada dana ližu krvavi potok što lopti iz Kristovih ra-na,/kad biskup u gali kolje boga na pjevanoj misi./Pred svakom hrvat-skom krčmom raspeti Kristuš visi." Spario sam ovdje za Primorski ova tri velika naša čovjeka, koja njihovi ptomci poput rijetkog i nela-godnog obiteljskog ukrasa, drže u skrivenoj kutiji za nakit, i tek po-nekad, kao kad su jubileji, ispolira-ju taj nakit i zakratko nam ga po-kažu. A snažni sjaj tog nakita može svima nama, i naročito ovim našim konfuznim nomenklaturama, napose POLITIČKI, prosvijeltiti mračne putove sutrašnjice... gorica - Družba ARC Group Največji koran na svetu Knjiga je nastajala na več različnih lokacijah po svetu, tiskali so jo v Trstu - Razstavljena bo v Kazanu Največji doslej narejeni Koran na svetu, ki meri kar 200 krat 150 centimetrov, je včeraj odpotoval k naročniku. Ustvarila ga je družba ARC Group iz Gorice, ki je v lasti Novogoričanov Nedjana Brataševca in Andreja Cernatiča, razstavljen pa bo v eni največjih mošej v Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je povedal Bra-taševec. Družba ARC Group je doslej naredila že več redkih in posebnih knjig predvsem za naročnike iz Rusije in držav Bližnjega vzhoda. Največji Koran na svetu je nastajal dobro leto dni, njena posebnost pa ni le njena velikost. Platnice knjige so izdelane iz malahita in dragih kamnov, težke pa kar 500 kilogramov. Med dragimi kamni na platnici je tudi največji turkiz na svetu, ki ima premer 14 centimetrov in je debel tri centimetre. Vgrajen je na sredino prednje strani, medtem ko so na štirih vogalih mlete korale s premerom 12 centimetrov. Za okrasitev prve strani so porabili tudi 12 zelenih aven-turinov, štiri rdeče jaspise, štiri ametiste, dva lapis lazulija, dva rumena topaza, osrednji turkiz pa obdaja 32 cirkonov. Vseh dragih in poldragih kamnov je 113, vgrajeni pa so na zlate in pozlačene dekoracije. Slednje so izdelali mojstri iz filigranske delavnice v Milanu. Kamni na naslovnici niso razporejeni po naključju, pač pa pokrivajo sedem človeških čaker. Po- Lastnika družbe ARC Group z dragoceno knjigo seben je tudi papir, na katerem so natisnjeni teksti iz Korana, izdelali pa so ga v Veliki Britaniji. »Listi v knjigi so tako veliki, da jih bo moralo obračati po šest ljudi, da se ne bi strgali. Ob posebnih priložnostih bodo knjigo tudi odprli in brali, drugače pa bo razstavljena kot relikvija v džamiji v Kazanu,« je povedal solastnik tiskarne ARC Group iz Gorice in častni konzul Poljske v Sloveniji Nedjan Brataševec. Knjiga je nastajala na več različnih lokacijah po svetu, tiskali so jo v Trstu, kjer je pri delu sodelovalo več kot 30 različnih mojstrov. Zadnji del izdelave je bila pritrditev platnic, kar so opravili mojstri v Novari. Zato jo je na tej lokaciji, kjer so knjigo nedavno tudi predstavili javnosti na novinarski konferenci, včeraj prevzel naročnik in jo bo z zasebnim letalom prepeljal v Kazan. O ceni knjige zaradi pogodbe z naročnikom Brataševec ni želel govoriti, dodal je le, da so le materiali zanjo vredni več kot milijon evrov. (STA) / SVET Sobota, 12. novembra 2011 13 grčija - Končuje se skoraj dva tedna trajajoča politična kriza Prisegla nova vlada pod vodstvom Papademosa Položaj finančnega ministra ostaja v rokah socialista Evangelosa Venizelosa ATENE - V Atenah je včeraj prisegla nova prehodna vlada pod vodstvom nekdanjega podpredsednika ECB Luka-sa Papademosa. Tik pred tem so na državni televiziji prebrali uradni seznam članov novega kabineta. Položaj finančnega ministra ostaja v rokah socialista Evangelosa Venizelosa, ki bo obenem podpredsednik vlade. Slovesna zaprisega v predsedniški palači se je začela z dvourno zamudo, nekaj minut po 15. uri po srednjeevropskem času. Vodil jo je atenski nadškof in vodja Grške pravoslavne cerkve Hieronim II., spremljal pa grški predsednik Karolos Pa-puljas. V vladi narodne enotnosti, ki bo državo vodila do izvedbe predčasnih volitev, so člani dveh največjih grških strank - v minulih dveh letih vladajoče socialistične stranke Pasok in opozicijske konservativne Nove demokracije - ter manjše desne stranke Laos. Slednja je tako v vladi prvič od obnove demokracije po padcu vojaške diktature leta 1974. Novi zunanji minister bo nekdanji evropski komisar za okolje Stavros Dimas iz vrst konservativcev, iz vrst konservativcev pa prihaja tudi novi obrambni minister Dimitris Avramopulos. Svoje položaje je ohranilo 12 dosedanjih socialističnih ministrov, Laosu pa je pripadel položaj ministra za infrastrukturo in treh državnih sekretarjev. A med ministrskimi imeni je zagotovo daleč največ pozornosti namenjene 54-letnemu nekdanjemu profesorju prava Venizelosu, ki je moral v minulih mesecih in bo moral očitno še naprej opraviti levji delež nalog, povezanih z reševanjem dolžniške krize. Njegova služba je zagotovo trenutno ena najmanj zaželenih na svetu, a Ve-nizelos očitno premore pravo kombinacijo žilavosti in retoričnih sposobnosti, da se lahko s tem uspešno spopade. Vlada bo morala sicer v prihodnjih dneh prestati še glasovanje o zaupnici v parlamentu, kar pa bo zgolj formalnost, saj uživa široko podporo 254 od skupno 300 poslancev. Nato se bo morala vlada nemudoma lotiti svojih dveh poglavitnih nalog - uresničevanja oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe in je pogoj za nadaljnjo finančno pomoč tej državi, ter priprave predčasnih volitev. Te naj bi potekale 19. februarja, a ker naj bi Papademos zahteval podaljšanje mandata svoje vlade, so se pojavila ugibanja, da ta datum še ni dokončen. Prvi konkreten izziv nove vlade bo si- Premier George Papandreu prepušča vajeti Lukasu Papademosu ansa cer prepričati EU in Mednarodni denarni sklad v čim hitrejše izplačilo šestega obroka osmih milijard evrov posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči; Grčija ta denar potrebuje do sredine decembra. Nato pa bo morala v zameno za drug paket mednarodne finančne pomoči izvesti že potrjene boleče varčevalne ukrepe, med katerimi so nova povišanja davkov, sveži rezi v pokojnine in plače, prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini le 60 odstotkov njihove osnovne ter vrsta privatizacij. Do zaprisege nove vlade prihaja, potem ko je bil v četrtek po kar štirih dneh intenzivnih pogovorov dosežen dogovor, da položaj premiera pripade 64-letnemu Pa-pademosu. Ta je bil več let na čelu grške centralne banke in podpredsednik Evropske centralne banke ter uživa ugled velikega strokovnjaka za finance. Tako se končuje skoraj dva tedna trajajoča politična kriza v Grčiji, ki jo je sprožila napoved Papademosovega predhodnika na položaju premiera, vodje socialistov Georgeja Papandreuja, da bodo Grki o oktobrskem dogovoru glede celovite rešitve za težave območja evra odločali na referendumu. Papandreu se je zato znašel pod hudimi pritiski tako doma kot v tujini in se je že po nekaj dneh referendumu odpovedal, a plaz, ki ga je sedaj odnesel s položaja premiera, je že bil sprožen. Papademos je sicer v četrtek v svoji prvi izjavi, potem ko mu je Papuljas podelil mandat za sestavo nove prehodne vlade, ocenil, da je Grčija na odločilnem razpotju in soočena z velikanskimi težavami, a obenem poudaril, da ji bo evro, ki je "jamstvo monetarne stabilnosti in faktor gospodarske stabilnosti", proces nujnega gospodarskega prilagajanja olajšal. (STA) palestina - Deljena mnenja o polnopravnem članstvu VS ZN o poročilu pristojnega odbora glede palestinske prošnje NEW YORK - V New Yorku se je sinoči sestal Varnostni svet ZN, da bi razpravljal o poročilu odbora za sprejem novih članic glede polnopravnega članstva Palestincev v Združenih narodih. Odbor je v poročilu, ki ga je posredoval Varnostnemu svetu ZN, zapisal, da ne more oblikovati enotnega stališča do palestinske prošnje glede članstva. Stalni odbor VS ZN za sprejemanje novih članic se je od konca septembra sestal na več srečanjih, da bi razpravljal o prošnji palestinskega predsednika Mahmuda Abasa za sprejem Palestinskih avtonomnih oblasti v Združene narode. Odbor je v poročilu navedel, da VS ZN ne more posredovati soglasnega predloga glede članstva Palestincev v svetovni organizaciji. Odbor je analiziral kriterije, ki jih morajo izpolniti Palestinske avtonomne oblasti, če želijo biti priznane kot država v skladu z ustanovno listino ZN, ki je temeljni dokument 193-članske svetovne organizacije. Odbor je med drugim raz- pravljal o tem, ali Palestinske avtonomne oblasti izpolnjujejo kriterij, da se jih prizna kot državo in kot članico ZN. Nekatere članice odbora so bile pri tem mnenja, da Palestinci ta kriterij izpolnjujejo. V poročilu so navedena stališča vseh držav članic odbora, pri čemer pa se držav poimensko ne navaja. V štiri strani dolgem poročilu so sicer Palestincem priporočili, naj nadaljujejo s prizadevanji za obnovitev mirovnih pogajanj z Izraelom s ciljem doseči trajen mir. Člani odbora so tudi podprli rešitev dveh držav na temelju meja izpred leta 1967, do te rešitve pa bi prav tako prišli s političnimi pogajanji. Kot so poudarili ob tem, priznanje pravice Palestincev do samoodločbe in njihovo priznanje nista v nasprotju z neodtujljivo pravico Izraela do obstoja. Palestinski predstavniki so ta teden priznali, da morda ne bodo uspeli zbrati devet glasov od skupno 15 glasov držav članic VS ZN, kolikor jih je potrebnih za potrditev predloga za sprejem nove čla- nice v ZN. Države članice VS ZN so sicer glede podpore Palestincem razdvojene. Stalna članica VS ZN ZDA je že ob vložitvi palestinske prošnje za članstvo v Generalni skupščini ZN napovedala, da bo vložila veto. Francija in Velika Britanija, ki imata prav tako pravico veta, sta napovedali, da se bosta glasovanja vzdržali. Prav tako bi se lahko glasovanja vzdržale nestalne članice Nemčija, BiH, Kolumbija in Portugalska. Palestinsko prošnjo pa bi lahko podprli preostali dve stalni članici Rusija in Kitajska ter nestalne članice Indija, Libanon in Brazilija, medtem ko stališče Nigerije in Gabona ni znano. Palestinski predsednik Mahmud Abas je 23. septembra vložil prošnjo za sprejem Palestincev v ZN pri generalnem sekretarju ZN Banu Ki Moonu, ta pa jo je posredoval VS ZN, ki mora sedaj odločati o njej. Brez priporočila VS ZN Generalni skupščini ZN država ne more postati članica svetovne organizacije. (STA) Higgins prisegel kot novi irski predsednik DUBLIN - Na Irskem je včeraj kot novi predsednik države prisegel 70-letni pesnik in intelektualec Michael D. Higgins. Kot je na slovesnosti, prepleteni z molitvijo in petjem, dejal zmagovalec oktobrskih volitev, je čas, da se Irska oddalji od individualističnega materializma, ki naj ga zamenja družbeni duh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V govoru, v katerem je izmenjaje uporabljal angleščino in irščino, je obljubil, da bo Irsko v naslednjih sedmih letih vodil "pri zapiranju poglavja, ki nas je pustilo ranjene kot gospodarstvo, a predvsem ranjene kot družbo z nesprejemljivo ravnjo nezaposlenosti, hipotekarno negotovostjo, vse nižjo vrednostjo nepremičnin in predvsem z veliko razočaranji". Nekdanji kulturni minister bo v predsedniški palači v Dublinu nasledil Mary McAleese, ki je predsedniški položaj opravljala dva sedemletna mandata in se ni mogla potegovati za še enega. Higgins je poročen ter ima tri sinove in hčerko, aktivno govori irščino in je v času, ko je bil minister za kulturo, spodbudil uvedbo prvega televizijskega programa v irščini. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, je pa tudi aktivist za človekove pravice. S&P pomotoma znižal bonitetno oceno Francije PARIZ - Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v četrtek nekaterim strankam poslala obvestila o tem, da je znižala bonitetno oceno Francije. Šlo je sicer za "tehnično napako", so pojasnili kasneje in zatrdili, da francoska bonitetna ocena ostaja pri AAA, obeti pa stabilni. Finančni trgi že nekaj časa špekulirajo, da bi Francija lahko izgubila najvišjo bonitetno oceno. A se zaenkrat to še ni zgodilo. "Zaradi tehnične napake je bilo nekaterim naročnikom S&P Global Credit Portal avtomatično poslano sporočilo o znižanju bonitetne ocene Francije," je v četrtek objavil S&P. "To se ni zgodilo: boniteta Francije ostaja AAA/A-1+ s stabilnimi obeti in ta incident ni povezan z nobeno aktivnostjo revizije bonitetnih ocen. Vzroke za napako preiskujemo," so zapisali. Francoski finančni minister Francois Baroin je k preiskavi dogodka pozval francosko in evropsko agencijo za nadzor nad finančnimi trgi. Nerodna napaka S&P se je zgodila v času, ko se razlika med zahtevano donosnostjo na francoske in nemške 10-let-ne državne obveznice giblje na rekordno visoki ravni. To pomeni, da finančni trgi izgubljajo zaupanje v države območja z evrom, le Nemčija se jim zdi še varna. (STA) zda - Danes in jutri v Honoluluju na Havajih Vrh Apeca v znamenju pogovorov o krepitvi trgovinskih odnosov HONOLULU - V Honoluluju na Havajih se bodo ta konec tedna sestali voditelji 21 držav članic Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec). Gostiteljica ZDA, ki ima od dvodnevnega vrha velika pričakovanja, je napovedala resne pogovore o nadaljnji krepitvi trgovinskih odnosov in trans-pacifiškega partnerstva. Voditelji Apeca, ki se bodo danes in jutri sešli v sončnem Honoluluju, bodo imeli kljub idiličnemu prizorišču srečanja na programu resne teme. Predvsem naj bi skušali najti načine, s katerimi bi v okviru večje liberalizacije trgovine in tesnejših gospodarskih odnosov oživili rast svetovnega gospodarstva. Že v dneh pred uradnim začetkom vrha so sicer v Honoluluju potekala srečanja ministrov za finance, trgovino in zunanjo politiko 21 držav Apec. Voditelje držav članic pa bo v soboto pozdravil ameriški predsednik Barack Obama. Pričakovanja pred 19. vrhom Apeca so velika, zlasti na strani Was-hingtona. ZDA gostijo letošnji vrh Apeca prvič po letu 1993. Po napovedih Obamove administracije bo na vrhu dnevnega reda pogovorov ameriškega predsednika razširitev ameriške trgovine. Kot enega od motorjev za promocijo ameriške trgovine znotraj Apeca Washington vidi v Trans-pacifiškem part- nerstvu (TPP). TPP so leta 2009 ustanovili kot pobudo, ki bi naj nekoč prerasla v območje proste trgovine. Poleg ZDA trgovinski pakt podpira še osem članic Apeca, med katerimi so tudi Avstralija, Nova Zelandija, Čile in Singapur. Po pričakovanjih naj bi devet voditeljev držav TPP na tokratnem vrhu objavilo odločenost za sklenitev sporazuma o vzpostavitvi območja proste trgovine. Voditelji Apeca se na dvodnevnem vrhu tudi ne bodo mogli izogniti drugim aktualnim ekonomskim vprašanjem. V ospredju bo tako zagotovo tudi dolžniška kriza v območju evra in njene morebitne posledice za globalno gospodarstvo, pa tudi kitajski juan, sicer že dlje časa vroča tema med Pekingom in Washingtonom. Slednji namreč Kitajski očita, da umetno vzdržuje nizko vrednost svoje valute. Ameriški predsednik Obama bo imel ob robu vrha tudi več dvostranskih srečanj, med katerimi bodo največ zanimanja deležna tista z voditelji Kitajske, Rusije in Japonske. Pogovori s kitajskim predsednikom Hu Jintaom naj bi se vrteli okoli vprašanja mehanizma deviznih tečajev in človekovih pravic, z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pa bosta govorila o regionalnih in globalnih vprašanjih, kot so razmere na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, pa tudi o protiraketnem ščitu. Po napovedih Moskve bo Medvedjev v Honoluluju tudi predstavil prioritete ruskega predsedovanja forumu v letu 2012, ko bo Rusija tudi gostila naslednji vrh Apeca. Že tradicionalno si 21 voditeljev te regionalne povezave ob koncu vsakokratnega srečanja na skupinskem fotografiranju nadene tradicionalna oblačila države gostiteljice, zato je pričakovati, da se bodo tokrat odeli v tipična havajska oblačila. Sicer pa Havaji upajo, da jim bo tokratno srečanje, ki bo v Honolulu privabilo visoke politične voditelje, pomagalo okrepiti podobo v svetu, ne le kot turistične destinacije, ampak tudi kot trgovinskega, poslovnega in kulturnega stičišča tihomorskega območja. Apec je bil ustanovljen leta 1989. Države, združene v forumu, si prizadevajo za svobodno trgovino in odpravo carinskih ter drugih trgovinskih ovir v regiji. Regija z 2,7 milijarde ljudi predstavlja 55 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in 44 odstotkov svetovne trgovine. Članice Apeca so Avstralija, Brunej, Čile, Filipini, Hong Kong, Kanada, Kitajska, Indonezija, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Rusija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, Vietnam in ZDA. Simona Grmek (STA) sirija - Človekove pravice HRW obtožuje Damask zločinov proti človečnosti WASHINGTON - Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je obtožila sirsko vlado, da je v osmih mesecih zatiranja protirežimskih protestov storila zločine proti človečnosti. V poročilu, ki so ga objavili pred izrednim zasedanj em Arabske lige o razmerah v Siriji, HRW Arabsko ligo tudi poziva, naj Sirijo izključi iz te organizacije. Hkrati organizacija Arabsko ligo poziva, naj od Varnostnega sveta Združenih narodov zahteva sprejem embarga na orožje za Sirijo in sankcij proti odgovornim sirskim posameznikom ter napotitev Sirije pred Mednarodno kazensko sodišče. Na podlagi pričevanj 110 žrtev in očividcev HRW navaja, da so sirske varnostne sile v mestu in istoimenski provinci Homs od srede aprila do konca avgusta ubile najmanj 587 civilistov, od 2. novembra, ko je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada na pobudo Arabske lige pristal na zaustavitev nasilja, pa so umrli še 104 ljudje. Več sto ljudi v Siriji še vedno pogrešajo. "Homs je mikrokozmos nasilja sirskih oblasti. Arabska liga mora predsedniku Asadu sporočiti, da ima kršitev dogovora posledice in da liga podpira dejavnosti VS ZN, s katerimi bi končali prelivanje krvi," je v poročilu poudarila direktorica HRW za Bližnji vzhod Sarah Leah Whitson. HRW ob tem še opozarja, da so v Siriji med protirežimskimi protesti aretirali na tisoče ljudi, med njimi tudi otroke, ženske in ostarele, ter jih izpostavili sistematičnemu mučenju, v večini spopadov pa so bili protestniki neo-boroženi. (STA) 1 4 Sobota, 12. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - V ponedeljek začetek del V ponedeljek bo podjetje Facco iz kraja San Giustina in Colle začelo z nameščanjem fotovoltaičnih naprav, s katerimi želi doberdobska občinska uprava opremiti tri večja poslopja v občinski lasti. S fotovoltaičnimi panoji bodo najprej opremili županstvo in stavbo osnovne šole, druga faza pa bo namestitev pa-nelov na sprejemnem centru Gradina. To so namreč občinska poslopja, ki so zaradi lokacije, osončenosti in tipologije strehe najbolj primerna za postavitev fotovol-taičnih panojev, za katere se je občinska uprava iz okoljskih in varčevalnih razlogov zavzela že lansko leto. V prvi sklop del, ki se bo zaključil pred koncem novembra, sta vključeni manjši fo-tovoltaični napravi. Tista nad občinsko stavbo bo imela 4,14 kWp, tista nad osnovno šolo Prežihov Voranc pa 5,06 kWp. »Napravi bosta delno krili porabo obeh objektov. Za nakup smo najeli posojilo, ki ga bomo izplačali v 15 letih. Za to bomo izkoristili državne prispevke oz. akcijo "Conto energia', s katero spodbujajo nakup in instalacijo fotovoltaičnih naprav,« je povedal doberdobski občinski odbornik za prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, evropske načrte, promet in prevoze Daniel Jarc. Izklicna cena za namestitev naprav je bila 109.500 evrov, podjetje Facco pa je zmagalo javno dražbo z 19-odstotnim popustom. Drugi sklop del, je nadaljeval Jarc, predstavlja ureditev fotovoltaične naprave nad sprejemnim centrom Gradina. »Ta sklop želimo izvesti s pomočjo evropskih sredstev,« je povedal pristojni občinski odbornik Daniel Jarc. Občina Doberdob je namreč pred meseci pripravila projekt, s katerim se je prijavila na razpis za deželne operativne programe, povezane z ovrednotenjem objektov v zaščitenih naravnih območjih, kot je rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Projekt predvideva tudi razne ukrepe na poslopju sprejemnega centra Gradina: ob večji fotovoltaični napravi bodo popravili streho, kanalizacijo in uredili manjši botanični vrt. Evropski projekt je skupno vreden približno 210.000 evrov: večji del bi krili z evropskimi sredstvi, 23 odstotkov pa z občinskim denarjem. Občina se je na razpis prijavila junija, odgovor pa naj bi po Jarčevem mnenju dobila pred koncem leta. »Menim, da imamo dobre možnosti za uspeh oz. pridobitev prispevka,« je zaključil Jarc. (Ale) tržič - Karabinjerji so ju zalotili pri kaznivem dejanju Madžarska državljana kradla denar iz parkomatov Zaseženi denar in orodje, s katerim sta madžarska državljana s silo odpirala parkomate fotoc.c. Karabinjerji so ju zalotili pri kaznivem dejanju in ju aretirali. Madžarska državljana sta v rokah imela izvijač in drugo orodje, s katerim sta skušala s silo odpreti nekaj parkomatov, ko se je mimo zapeljala karabinjerska patrulja. Karabinjerji so takoj stopili z avtomobila in aretirali madžarska državljana, stara 47 in 48 let, za katera se je kasneje izkazalo, da doslej še nista imela opravka z italijansko pravico. Do aretacije je prišlo v noči s četrtka na včerajšnji dan, moška pa sta imela pri sebi 1.300 evrov, ki sta jih pobrala iz treh s silo odprtih parkoma-tov v ulicah Barbarigo in Roma v Tržiču. Moška sta imela pri sebi tudi nekaj izvijačev z ukrivljeno konico in nekaj košaric, na katere so bile pritrjene plastične vrečke, ki so jih uporabljali za izpraznitev denarja iz naprav. Za odpiranje parkomatov sta uporabljala tudi avtomobilsko dvigalko, s katero sta naprave odstranila od njihove betonske podlage in jih nato izpraznila. Po aretaciji so karabinjerji trži-škega mestnega poveljstva sprožili preiskavo in ugotovili, da sta pred časom madžarska državljana s silo odprla tudi parkomat v Ulici Don Fanin, iz katerega sta ukradla okrog 400 evrov, podoben poskus pa se jima je izjalovil 10. avgusta, ko so ju v središču mesta posnele varnostne kamere. Za beg sta moška vsakič uporabila avtomobil tipa Opel astra rdeče barve, v katerem sta izdelala skrivni predal, v katerega sta skrivala svoj plen. Avtomobil so karabinjerji zasegli, zaseženi denar pa bodo vrnili tržiški občini, ki bo morala vse poškodovane parkoma-te seveda zamenjati. Prometna nesreča, tatvina in kraja bencina V četrtek se je na šempetrski obvoznici, natančneje v križišču na Ba-zari, zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. K sreči je nastala le materialna škoda, policisti pa so 63-letnemu povzročitelju prometne nesreče izdali plačilni nalog. Na delu pa so bili tudi tatovi: v Goriških Brdih je neznani storilec iz odklenjenega avtomobila ukradel prenosni računalnik in lastnika oškodoval za približno 1.000 evrov. Na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bodo novogoriški policisti podali ustrezen ukrep. Ponovno se je pripetila tudi kraja bencina: Hudo ranjen delavec Prvi fotovoltaični napravi pred koncem meseca Namestili ju bodo na stavbi osnovne šole in na županstvu - Center Gradina predmet evropskega projekta Na gradbišču upravne stavbe Goriškega muzeja v Solkanu se je v četrtek pripetila delovna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 36-letni državljan Bolgarije. Moški je na leseni lestvi na višini treh metrov z vrtalnim strojem vrtal luknjo v zid, ko je izgubil ravnotežje in omahnil iz lestve. Pri tem se je udaril v glavo. Zaradi hudih poškodb so ga reševalci odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. (km) Razstava psov V Šempetru pri Gorici bo danes in jutri potekala 13. in 14. mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Vrtojba Šempeter 2011. Odprtje razstave bo oba dneva ob 9.30, do 15. ure bo potekalo ocenjevanje psov, med 16. in 17. uro pa defile prvakov in podelitev nagrad. Dogodek organizira športni kinološki klub Vrtojba. (km) The Wine Advocate Včeraj se je na goriškem gradu začela dvodnevna mednarodna pobuda, ki jo za promocijo vrhunskih vin Brd in drugih krajev naše dežele prireja konzorcij Collio-Carso Kras. Danes bo v hiši kmetijstva v Krminu med 10.30 in 12.30 potekala delavnica, med katero bodo posegli Gabriele De Gaspero, Francesco Ve-nier, Giovanni Fraziano in Paolo Vidali, med 15. uro in 18.30 pa bo v dvorani Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici posvet »Scenari internazionali: opportunité e minacce per i vini bianchi d'eccellenza«. Prisoten bo tudi predsednik dežele Renzo Tondo. Posegli bodo italijanski in tuji izvedenci na področju vina, med katerimi so predsednik akademije trte in vina Antonio Calo, Philip Cayman (Wine Intelligence) in Paul Wagner (Balzac Consulting). Moderator bo novinar Giorgio Dell'Orefice. na bencinskem servisu v Rožni Dolini je voznik znamke Volksvagen polo z italijanskimi registrskimi številkami v svoje vozilo natočil za 64 evrov goriva in odpeljal, ne da bi poravnal računa. Na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bodo policisti podali ustrezen ukrep. Policisti so dvakrat obravnavali tudi kršitev javnega reda in miru v Novi Gorici. V prvem primeru je soseda motil hrup iz stanovanja, v drugem primeru pa je v četrtek v nočnem času prišlo do pretepa v enem izmed no-vogoriških gostinskih lokalov med dvema moškima, starima 23 in 25 let. Na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bodo policisti podali ustrezen ukrep. (km) štandrež - V četrtek pod večer Okradli avto in stanovanje Avtomobil je bil parkiran pred telovadnico - Tatovi pobrali zlatnino in zbežali ob prihodu stanovalcev Tatovi so v četrtek pod večer okradli avto in stanovanje v Štandrežu. Avtomobil je bil parkiran pred štandreško telovadnico, njegov lastnik - Valov odboj-kar - se je okrog 19. ure odpravil v notranjost dvorane, denarnico pa je pustil v vozilu, skrito pod volanom. Kot da bi vedeli, da je denarnica v avtomobilu, so tatovi s silo odprli ključavnico in vstopili v notranjost. Denarnico so takoj našli, jo pobrali in zbežali neznano kam. Ko se je lastnik vrnil k avtomobilu, je opazil, da so bila okna odprta, nato pa je zagledal poškodovano ključavnico in ugotovil, da denarnice z nekaj desetinami evrov in vsemi osebnimi dokumenti ni bilo več. Krajo je še isti večer prijavil policiji v kasarni Massarelli pri Rdeči hiši, kjer so mu povedali, da se novembra in decembra poveča število podobnih dogodkov. Tatovi so nekaj pred 19. uro obiskali tudi vrstno hišo v Ulici Monte Grappa. Do nje so prišli po dvorišču druge hiše, do katere vodi stranska cesta iz Ulice Ta-bai. Tatovi so skočili čez ograjo, se sprehodili po vrtu in travniku ter nato z uma- Parkirišče pred štandreško telovadnico bumbaca zanimi čevlji vstopili v stanovanje sredi vrstne hiše, v kateri živi več družin. Iz stanovanja, v katerem so pustili številne odtise svojih čevljev, so ukradli vso zlatnino in računalnik, zbežali so, ko so se stanovalci okrog 18.45 vrnili domov. Zgleda, da so tatovi skočili s prvega nadstropja na dvorišče in nato zbežali v sme- ri Ulice Tabai po travniku, na katerem je bilo še včeraj mogoče opaziti sledi njihovega bega. Njihovega početja ni nihče opazil, le sosedov psiček - mešanček - je lajal na vso moč in se ob prihodu svojih lastnikov ni uspel nikakor pomiriti, kot da bi hotel povedati, da je tatove videl, bega pa jim ni uspel preprečiti. gorica - Karabinjerji vodijo preiskavo Mladeniča prijavljena zaradi prodaje ukradenega blaga 18-letnega R.F. in njegovega mladoletnega prijatelja prijeli v četrtek v mestu Karabinjerji goriškega poveljstva so v prejšnjih dneh prijeli dva mlada Goričana, ki sta osumljena prikrivanja in prodaje ukradenega blaga. Ker je preiskava še v teku, so sile javnega reda posredovale zelo malo informacij, gotovo pa je, da sta bila mladeniča prijavljena na prostosti zaradi omenjenega kaznivega dejanja. Preiskavo vodijo karabinjerji ra-diomobilnega oddelka goriškega poveljstva, ki so mladeniča prijeli v četrtek. R.F., ki je star 18 let, in njegovega mladoletnega prijatelja, o katerem karabinjerji niso posredovali dodatnih informacij, je patrulja ustavila v popoldanskih urah v goriškem mestnem središču. Karabinjerji so ju odvedli na poveljstvo, nato pa so ju prijavili na prostosti zaradi kaznivega dejanja prikrivanja in prodaje ukradenega blaga. »Mladeniča sta ob sebi imela tudi del plena. Šlo je za elektronski material, več pa ne morem razkriti,« je povedal poročnik goriških karabinjerjev Pella. Izlet z Okusi Krasa Združenje Juliaest prireja jutri tretji voden sprehod po poteh Velike vojne, ki so vključeni v enogastronom-sko pobudo Okusi Krasa. Arhitekt Silvo Stok bo vodil izletnike na osta-lin prve svetovne vojne na griču Fortin v kraju Villanova di Farra in topovskih kavern na Brestovcu. Zbirališče bo ob 9. urina trgu pred gostilno Al mulin vecio v Gradišču, kjer bo udeležence čakal avtobus. Za informacije 338-6557425. Goriške gostilne Prof. Liliana Mlakar bo danes v Gorici vodila sprehod ob starih goriških gostilnah. Zbirališče bo ob 16. uri pred gostilni Pri Luni. Mlakarjeva bo predstavila tudi svojo knjigo »Cose (gori-ziane) da mangiare«, ki jo je izdal institut za socialno in versko zgodovino. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. novembra 2011 1 15 doberdob - Pri zadrugi Rogos Vzpostavili sodelovanje z Univerzo na Primorskem Študentje bodo Gradini posvetili seminarske naloge - Stekel tečaj z Vesno Guštin Potem ko so doberdobski osnovnošolci konec oktobra zapustili svoje začasne učilnice v sprejemnem centru Gradina, se s polno paro nadaljujejo pobude zadruge Rogos, ki je v zadnjih časih vzpostavila sodelovanje z Univerzo na Primorskem. »Stik smo navezali s Fakulteto za turistične študije Turistica, ki svoje programe vodi v Portorožu,« pojasnjuje predsednica zadruge Rogos Ana Čer-nic, ki je pred nekaj dnevi dejavnosti zadruge Rogos, sicer upraviteljice centra Gradina in Carsiane, predstavila na portoroškem sedežu omenjene fakultete. Z njenim vodstvom in profesorji so se dogovorili, da bodo študentje treh različnih predmetov pripravili seminarsko nalogo o sprejemnem centru Gradina in zadrugi Rogos. Prva naloga bo zadevala nov sistem tabel, ki bi jih postavili v deželnem rezervatu, druga bo posvečena pripravi turističnih paketov in analizi ciljnih skupin, ki bi prihajale v sprejemni center in tam prespale vsaj eno noč, tretja pa ažuriranju spletne strani zadruge Rogos, pri čemer se bodo študentje zgledovali po spletnih straneh drugih parkov v FJK in turističnih ustanov. Najboljše seminarske naloge bodo nagrajene, zadruga Rogos pa bo postala lastnica njihovih vsebin, ki bi jih lahko v prihodnosti tudi uresničila. »Istočasno s sodelovanjem glede seminarskih nalog bo zadruga Rogos postala predmet študije Univerze na Primorskem, ki se je prijavila na razpis, na podlagi katerega delijo prispevke med ustanovami, ki sodelujejo z organizacijami zamejskih Slovencev,« pojasnjuje Ana Černic in napoveduje, da bo izid razpisa znan konec januarja. Med tem na Gradini poteka cela vrsta dejavnosti. Skupaj z Vesno Guštin prirejajo niz štirih srečanj, med katerimi udeleženci spoznavajo tipične kraške sladice. Tečaj je deležen velikega zanimanja, saj je bilo prošenj za sodelovanje 22, razpoložljivih mest pa samo 13, zaradi česar nameravajo pobudo ponoviti prihodnje leto. Prvo od štirih srečanj so že izpeljali, 3. decembra pa bodo skupaj z Guštinovo pripravljali božične sladice. Včeraj so v centru Gradina priredili Martinovo večerjo, jutri od 15. ure dalje bodo obiskovalcem na voljo pečeni kostanji in novo vino. 25. novembra se začenja letošnja izvedba niza Znanost na krožniku; na prvem srečanju bo Vanni Lughi, raziskovalec na Tržaški univerzi, spregovoril o materialih, s katerimi so sestavljene sončne celice na fotovol-taičnih panojih. Iz družbe Rogos poleg tega pojasnjuje, da so poskrbeli tudi za interno rast svoji članov, saj so komaj izvedli t.i. »Learning experience« pod vodstvom pisarne BesnaPM. S to izkušnjo so poskusili ugotoviti poman-kljivost pri skupinskem delu in so spoznali osnove »team buildinga« in »project manag-menta«. (dr) Tečaj kuhanja z Vesno Guštin foto a.c. gorica - Fundacija Goriške hranilnice V prihodnjem letu 15 odstotkov manj prispevkov V prihodnjem letu bo Fundacija Goriške hranilnice porazdelila med različnimi ustanovami, društvi in šolami 3.200.000 evrov. Tako je predvideno v programskem načrtu za leto 2012, ki ga je usmerjevalni odbor Fundacije sprejel na zadnjem zasedanju. Vsota je vse prej kot zanemarljiva, je pa nižja od lanske, saj se mora tudi Fundacija Goriške hranilnice soočati težkim gospodarskim trenutkom. »Čeprav je huda gospodarska in finančna kriza tudi za Fundacijo pomenila znižanje predvidenega presežka iz poslovanja za tekoče leto, je ustanova želela potrditi, da je teritoriju ob strani. Zato je iz stabilizacijskega sklada črpala del sredstev in zagotovila 3.200.000 evrov prispevkov za leto 2012, kar je le 15 odstotkov manj kot v tekočem letu,« so sporočili s Fundacije Goriške hranilnice, ki je tudi uvedla nekaj dodatnih novosti. Da bi čim večjemu številu goriških društev in ustanov omogočila dostop do prispevkov, bo dovolila vsem subjektom, da se prijavijo le na en razpis (izjema so šole, ki lahko vložijo dve prošnji), najvišja vsota, ki jo bodo lahko prejeli preko razpisov, pa bo 6.000 evrov. Najvišji odstotek vseh razpoložljivih sredstev bo Fundacija namenila sektorju kulture in umetnosti (30 odstotkov, nekaj manj kot en milijon evrov), znotraj katerega so povišali na 30 odstotkov delež, ki bo namenjen manjšim razpisom. Okrog 25 odstotkov sredstev (800.000 evrov) bodo namenili vzgoji in izobraževanju, 13 odstotkov lokalnemu razvoju, 12 odstotkov pa prostovoljstvu, oskrbi in človekoljubnim pobudam. Za rast in izobraževanje mladine bodo odšteli 256.000 evrov, ostalo pa bo namenjeno znanstvenemu in tehnološkemu raziskovanju, javnemu zdravju in zaščiti okolja. (Ale) gorica - Od 3. do 5. decembra Andrejev sejem Ljubitelji »adrenalina« ■ ■ • v ■ • • v bodo prišli na svoj račun Čez tri tedne se v Gorico vrača Andrejev sejem, ki bo s stojnicami, vrtiljaki in drugimi atrakcijami poživil mestno središče in vanj privabil na tisoče ljudi od blizu in daleč. Sejem, ki je v Gorici najstarejši in najbolj pričakovan, bo letos potekal od sobote, 3. decembra, do ponedeljka, 5. decembra, vrtiljaki pa bodo v centru ostali vse do nedelje, 11. decembra. Kramarji, ki jih bo tudi letos okrog 250, bodo s svojimi stojnicami prisotni na Travniku, na Korzu Italia, na Korzu Verdi, v ulicah Crispi, Roma, Oberdan, Ca-dorna, Boccaccio in na Trgu Donatori di sangue, vrtiljake pa bodo namestili v Ulicah Cadorna in Petrarca, v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu in na Trgu Battisti. »Atrakcij bo letos 92,« je povedal goriški podžupan Fabio Gentile in pristavil, da bo tokrat z vidika vrtiljakov Andrejev sejem bogatejši kot kadarkoli prej, saj bo gostil štiri najsodobnejše in najprivlačnejše vrtiljake v Italiji. Ljubiteljem »adrenalinske« zabave bodo letos ob Matrixu, ki bo že tretje leto deloval v Ulici Cadorna, na voljo še Loop Fighter (na Trgu Battisti), Booster (v Ulici Cadorna) in Ejection Seat (v Ulici Cadorna), ki jih ni hkrati ponudil še noben sejem v severni Italiji. Andrejev sejem bo letos v Gorico pripeljal tudi vrtiljak Booster Gentile je dalje izpostavil, da bo za otroke goriških in novogoriških šol in vrtcev letos na voljo 5.000 brezplačnih vstopnic več kot lani. »Upravitelji vrtiljakov so sklenili, da natisnejo kar 28.000 brezplačnih vstopnic. Otroci jih bodo lah- ko izkoristili v petek, 9. decembra,« je povedal podžupan in spomnil, da bo med letošnjimi novostmi Andrejevega sejma tudi »vas prijateljstva« na Travniku, kjer se bodo skupaj predstavile občine z obeh strani meje. (Ale) doberdob - V društvo Jezero se vračajo »Prauce z varšta« Pravljične urice s kopico novosti Vodili ju bosta Martina Šolc in Jana Drasič - Ob poslušanju pravljic tudi ustvarjalne in glasbene delavnice - Jutri prvo srečanje Pri društvu Jezero v Doberdobu tudi v letošnji sezoni prirerajo pravljične urice »Prauce z varšta«, ki bodo tokrat potekale sodelovanju z Glasbeno matico. Letos pričakuje otroke veliko zanimivih novosti. Pravljične urice, ki jih prirejajo četrto leto zapored, bosta vodili pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič. Potekale bodo na društvenem sedežu vsako drugo soboto od 15.30 do 17. ure. Ob poslušanju pravljic bosta Martina in Jana pripravili še glasbene in ustvarjalne delavnice. Tako bo letošnja ponudba zelo pestra in bogata. Od novembra do aprila se bo zvrstilo dvanajst pravljičnih srečanj, razdeljenih v tri tematske sklope. Prvi sklop, Po mačjih pravljičnih poteh, se bo pričel jutri, 12. novembra, in bo potekal vse do konca leta. To je niz ljudskih pravljic o mačkah iz vsega sveta. Martina je namenoma izbrala ljudske pripovedke, saj se te najbolj dotaknejo otroške duše. Na tem potovanju okrog sveta, jo bo spremljala zvesta sodelavka muca - lutka Lina. V drugem delu, Čarobni gozd, ki bo na vrsti januarja in februarja, se bodo otroci sprehajali po pravljičnem in čarobnem gozdu, kjer bodo spoznali veliko zanimivih živalic. Tretji in zaključni sklop, ki bo potekal od marca do aprila, bo mlade poslušalce zabaval z zgodbicami o živalih, ki živijo na Veseli kmetiji. Na pravljična srečanja so vabljeni vsi otroci, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne sole. Jutri se v Doberdob vračajo pravljične urice gorica Orientacijski tek bo že osmič povezal mesti V sredo, 16. novembra, bo na sporedu medmestni orienteering, pobuda, ki še osem let pestri športno ponudbo Gorice in Nove Gorice. Gre za prireditev, ki je namenjena dijakom srednjih in višjih šol iz obeh mest. Včeraj so letošnjo izvedbo predstavili v pokrajinski mediateki na Travniku. Pobudniki prireditve - goriško združenje UISP, Športni zavod Nova Gorica, pe-deracija za orienteering FISO, ŠD Mark Šempeter in pokrajinski šolski urad za šport - so iz različnih zornih kotov predstavili orientacijski pohod, kije začrtan po obeh mestih. Poudarjena je bila telesna vzgoja, saj se pobuda odvija po urbanih, pa tudi po gozdnih območjih, ki jih je potrebno prehoditi in preteči. Omenjena je bila zgodo-vinsko-kulturna plat, saj se med pohodom mladi srečajo s kulturnimi spomeniki in zgodovinskimi podatki Goriške. Ne nazadnje sta bili navedeni pomembnost prisotnosti šol kot tudi prijateljstvo, ki se krepi med mladimi z obeh strani meje. Letos bo pobuda uvedla še novost, in sicer pristop goriške UNICEF. Kot je povedala predstavnica te humanitarne organizacije, pri pristopu ne gre toliko za nabiranje sredstev, kot za osveščanje mladih, da spoznajo, v kakšnih bednih razmerah živijo njihovi sovrstniki ponekod po svetu. Mednarodna organizacija UNICEF si namreč želi, da bi bila umrljivost otrok in mladih čim nižja. Idealni bi bilo, če bi to število doseglo točko »nič«. Zato bodo na sredinem orienteeringu vsem udeležencem na dlan roke vtisnili besedo »zero-nič«. Do včeraj se je na poziv prirediteljev odzvalo veliko šol iz Gorice, Nove Gorice, Vidma in Trsta. Med udeleženci bodo dijaki licejskega pola Gregorčič-Trubar ter nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Trinko iz Gorice. Z razliko drugih deželnih prireditev v orienteeringu, kjer se zbere od 100 do 200 udeležencev, bo na goriški prireditvi sodelovalo kakih 500 po-hodnikov. Fantje in dekleta se bodo zbrali ob 8.30 uri na Travniku, od tam se bodo sprehodili skozi goriški predor do štartnega mesta, ki bo postavljeno na parkirišču na drugi strani predora. Preko mejnega prehoda Rafut-Prista-va se bodo povzpeli na Kostanjevico in gozd Panovec, se v Gorico vrnili po Ulici Cappella, obiskali grajski grič in dosegli cilj na Travniku. Proga meri kake štiri kilometre. Tam bo po zaključku potekalo tudi nagrajevanje zmagovalcev. Vsi udeleženci pa bodo v dar prejeli spominsko majico. (vip) 16 Sobota, 12. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Sobivanje s pticami je včasih težavno Število golobov bi lahko znižali samo v sodelovanju z Gorico Hormonska kontracepcija leta 2003 ni bila uspešna, saj je krma privabila tudi goriške golobe Večja pa tudi manjša mesta imajo praviloma težave zaradi preveč razširjene golobje populacije oziroma zaradi njihovih iztrebkov. Tudi Nova Gorica in Gorica nista izjemi. Da bi golobjo populacijo učinkovito zmanjšali, bi morali v obeh mestih sočasno izvajati določene ukrepe, sicer bi dosegli kvečjemu to, da bi se golobja populacija iz enega mesta preselila v drugega. Na ljubljanski Veterinarski fakulteti oziroma na Inštitutu za higieno okolja in živali z etologijo (to je veda, ki preučuje vedenje živali), so za primer novogoriških golobov v letu 2003 že pripravili akcijo hormonske kontracepcije. Golobe so krmili s hormonsko koruzo, ki je zmanjševala plodnost. Toda krma je privabljala tudi golobe iz sosednje Gorice in naslednje leto jih je bilo v mestu še več. Zato sedaj predlagajo nove ukrepe, a tudi ti bodo učinkoviti le, če se jih bosta lotili obe mesti. »Mestni golobi povzročajo težave predvsem s svojimi iztrebki zaradi morebitne prenosljivosti Chlamydophila psittaci in Salmonella spp. na človeka,« pojasnjuje Martin Dobeic, predstojnik Inštituta za higieno okolja in živali z etolo-gijo v poročilu o uspehih kontracepcije golobov v Novi Gorici iz leta 2003. Nad kupčki, ki se najdejo vsepovsod po mestu, se pritožujejo tudi meščani, toda na novogoriški mestni občini odgovarjajo, da morajo golobom z zamreženjem ali tako imenovanimi žeblji preprečiti sedanje na določene površine lastniki objektov. Tudi za čiščenje površin ob objektih morajo poskrbeti lastniki sami. Ukrepi, s katerimi se zmanjšuje gol-obja populacija v mestih, so različni - od mehanske zaščite objektov do prepovedi hranjenja golobov, pobiranja jajc, odganjanja, odlova in kontracepcija. S slednjo je moč golobjo populacijo v nekaj letih znižati tudi za 30 odstotkov. Gre za uporabo hormonske koruze, ki znižuje plodnost golobic. Tak način so v Novi Gorici začeli uporabljati leta 2003. Po dveh letih se je sicer začelo število golobov zniževati, a so se pojavili drugi učinki, ki jih pojasnjuje Do-beic: »Najevidentnejše je dejstvo, da Nova Gorica predstavlja le del mesta, fizično povezano z Gorico. Iz tega razloga smo lahko krmili golobe s hormonsko koruzo le na slovenski strani. Glede na dejstvo, da se golobi selijo za hrano, so krmna mesta z Or-nisterilom privabila tudi golobe z italijanske strani, kar je bistveni razlog za povečanje števila golobov v drugem letu krmljenja. Kolikor bi želeli doseči zanesljivejše učinke Ornisterila, bi morali k problemu zniževanja števila golobov pristopiti kompleksno, na področju celotne površine slovenskega in italijanskega dela mesta.« Izkušnje s krmljenjem golobov s hormonsko koruzo iz Ljubljane, kjer je podobna akcija potekala 5 let, so pokazale, da so učinki pri zmanjšanju števila golobov v mestu vidni le v prvih letih, nato pa so postopoma upadali. Golobi se namreč lahko razmnožujejo tudi vse leto, ne le spomladi in jeseni, tako da zlahka nadomestijo manjkajočo populacijo. Težavo predstavljajo tudi ljubitelji krmljenja golobov. Site živali namreč potem ne jedo hormonske koruze in tako ne prejmejo dnevnega odmerka hormona. »V času krmljenja s hormonsko koruzo smo opazili tudi spremembe v navadah golobov. Golobi so se pričeli združevati v večje jate, s čimer se je na območjih krmnih mest poslabšala higiena okolice, povečala obremenjenost stavb, koncentracija iztrebkov in gnezdišč, s čimer se je povečalo tudi tveganje za bolezni,« dodaja predstojnik omenjenega inštituta. Poleg tega pa takšno krmo lahko zaužijejo tudi druge vrste ptic, kot so kosi, vrane, srake, kavke, vpliv pa ima tudi na ujede, kot so sokoli in postovke, katerih golobi so del jedilnika, ki lahko vsebujejo določeno vsebnost progesterona. Vse to je privedlo do sklepa, da nadaljevanje hranjenja golobov s hormonsko koruzo v Novi Gorici ne bo obrodilo želenih sadov. Potrebno pa bi bilo pristopiti k drugim ukrepom, kot so prepoved krmljenja golobov, priprava generalnega načrta zaščite objektov v Novi Gorici in izvedba načrtov za postavitev po- skusnih golobnjakov na izbranih zelenicah in parkovnih površinah v mestu, kjer bi bila urejena krmna mesta. Urejena gnezdišča in dostop do hrane bi privabljala golobe iz mesta in tako znižala število golobov v mestu, navaja Dobeic v poročilu. Poselitev golobov v golobnjake bi se potem kombiniralo s pobiranjem jajc, kar se je izkazalo kot najučinkovitejša metoda za zmanjševanje števila populacije golobov v mestih. Posamezni golobnjak bi občino veljal okoli 900 evrov, v to ceno so vključeni stroški za gradnjo, postavitev in vzdrževanje. »Po oceni Inštituta bi za Novo Gorico morali postaviti okrog 10 golobnja-kov. Pri tem pa bi bilo potrebno podobne ukrepe izpeljati tudi v sosednji Gorici, kajti v nasprotnem primeru bomo imeli v Novi Gorici še več golobov, ki se bodo priselili k nam od drugod, ker bodo pri nas ugodni pogoji - urejena gnezdišča in hranjenje,« pojasnjujeta občinska oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe in oddelek za okolje in prostor. Vendar pa v občinskem proračunu ni namenskih sredstev za financiranje te problematike v takem obsegu. Na občini opozarjajo, da morajo lastniki objektov in naprav sami poskrbeti za preprečevanje gnezdenja in zadrževanja golobov. Katja Munih gorica - Kultura Ex Border: Ob koncu Na goriškem županstvu so včeraj predstavili šesto zaporedno pobudo kulturnega značaja Ex Border. Letošnja bo imela (napovedni?) naslov Alla Fine (Ob Koncu). Uvodoma je spregovoril občinski odbornik Antonio Devetag. Pobudo je ocenil kot zelo varčno, saj dosega z omejenimi naložbami velik odmev, kar dokazujejo v prejšnjih letih zbrana tiskovna poročila. Prispevke v podporo posameznim prireditvam bo potrebno povečati, saj gre za dogajanja, ki so mestu v čast. Podobno se je izrazil pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ki je tudi opozoril na spremenjene finančne pogoje v primerjavi s prejšnjimi leti. Ker pa ima dogajanje okrog Ex Border tudi mednarodne razsežnosti, se bo pokrajinska uprava, kolikor je mogoče potrudila. Zastopnik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza se je zahvalil glavnemu prireditelju za ponudbo, ki jo ponuja mestu. Obljubil je podporo tudi za prihodnja leta. Izrazil je upanje, da letošnji naslov ne pomeni zaključka neke poti, ki se je pričela leta 2006. V imenu goriškega sedeža Videmske univerze, novega soprireditelja, ki se želi vključevati v kulturno življenje tega mesta, je spregovoril Lorenzo Fattorini. Posebej je pohvalil izbiro krajev za razna dogajanja, ki so sami zase kakovostni in hkrati pokrivajo velik del urbanega območja. Zadnji je spregovoril glavni akter, Alberto Princis, ki je vsa leta gojil stike, vabil, gostil in na odrih napovedoval številne ustvarjalce. Vsem prisotnim je dal vljudno razumeti, da ceni pohvale in napovedi, a vse kaže na padajočo krivuljo gmotnih podpor, brez katerih je nemogoče izpeljati programa, saj prihajajo nekateri tuje gostje od daleč. V šestih letih je bilo več kot 150 dogodkov ob prisotnosti 20.000 ljudi. Stroški so znašali 243.000 evrov. Ali se bo uresničilo vraževerje, da pride po sedmem letu do nepovratne krize? Podčrtal je, da gre pravzaprav za pobudo, ki jo podpira tudi EU, čeprav se na krajevni ravni dogaja, da dobivajo nekatere pobude vse več sredstev, druge pa vse manj. V zadnjem delu svojega posega je nanizal letošnji program, ki ga bo dnevnik sproti napovedoval in o marsičem tudi poročal. Na koncu se je odbornik Antonio De-vetag poklonil - in povabil prisotne, naj se mu pridružijo - spominu pred nekaj dnevi preminulega TV snemalca Maxa Bettelleja, ki se je na županstvu redno udeleževal prav tiskovnih konferenc. (a.r.) punto giovani Mladinski center odprt čez vikend Goriški mladinski center Punto giovani, kjer se vsak teden srečuje med 150 in 180 mladih, bo od danes dalje odprt tudi ob sobotah in nedeljah med 15. in 20. uro. Novost so včeraj na goriškem županstvu predstavili odbornik Stefano Ceretta in skupina sodelavcev, ki skrbi za dejavnosti mladinskega centra. »S sobotnim in nedeljskim odprtjem smo odgovorili na prošnje mladih, ki so želeli imeti tudi ob koncih tedna možnost, da se srečujejo v prostorih centra Punto giovani, kjer se lahko igrajo na igre igranja vlog, gledajo filme, ipd.« je povedal goriški občinski odbornik Ste-fanbo Ceretta in pristavil, da so mladim med tednom na voljo tudi razni tečaji (npr. fotografije) in delavnice. »Nagelj v gumbnici našega mladinskega centra je tudi dvorana za glasbene vaje, ki je mladim skupinam brezplačno na voljo. Dvorano smo ravnokar opremili z novimi napravami,« je poudaril Ceretta. Prestavniki centra Punto giovani so se zavzeli tudi za izdelavo dvojezičnega zemljevida Gorice, kjer so mladim na voljo informacije v zvezi z raznimi storitvami (npr. wi-fi povezavo in prevozi) ter ustanovami (npr. sedeži univerz, KB centrom, pokrajinsko mediateko). Zemljevidi bodo razdelili po šolah (tudi slovenskih), univerzah, mladinskih centrih na obeh straneh meje, knjižnicah in drugih krajih. Golobi v Novi Gorici foto km. doberdob - Predstavili knjigo Tito in tovariši Od zaslug do masakra T fi> Udeleženci srečanje (desno); uvodni pozdrav Zulejke Devetak, ob njej Pirjevec in Lavrenčič bumbaca Veliko zanimanje za novo knjigo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši se je pokazalo tudi na četrtkovi predstavitvi v Doberdobu, kjer so organizatorji razprodali vse izvode, še preden se je srečanje začela. Kakor je uvodoma povedala predsednica društva Jezero Zulej-ka Devetak, je bilo v Sloveniji prodanih več kakor dvajset tisoč izvodov, kar je za zgodovinsko monografijo izjemen rezultat. Besedo je nato prevzel predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Doberdoba Mario Lavrenčič, ki je kakor soorgani-zator uokviril delo v sodobna dogajanja. Kritično se je obregnil ob dejstvo, da je predlog ljubljanske mestne občine o poimenovanju ulice po Titu naletel na to- likšne polemike in se žalostno zaključil na ustavnem sodišču. S tem v zvezi je prebral stališče predsednika ZZB za vrednote NOB Janeza Stanovnika in ga kakor predstavnik italijanskega združenja borcev popolnoma osvojil. Kakor je nato povedal sam Pirjevec, predstavlja protislovje to, da »v New Delhiju imajo ulico poimenovano po Titu, v Ljubljani pa je nimamo«. Pirjevec je najprej povedal, da predstavlja delo sad več kako tridesetletnega dela, saj se je s Titom začel ukvarjati leta 1978, ko so v Londonu odprli arhive. Od takrat je raziskoval domala po vseh evropskih in ameriških arhivih, največ gradiva pa je dobil ravno v Ljubljani, kjer hranijo zapuščino oziroma zapiske Vladimirja Dedijerja, prvega Titovega biografa in tesnega sodelavca. »Dedijerjeva prednost je bila ta, da je pobliže poznal Tita in njegove ožje tovariše, kar mu je omogočilo, da je jugoslovanski nomenklaturi sledil v za-kulisju,« je poudaril Pirjevec. Publiki je razkril tudi, da je sprva hotel posvetiti delo Edvardu Kardelju in njegovi intelektualni razsežnosti, vendar se je spotoma zavedal, da brez Tita nikakor ne bo šlo. V njemu značilnem prijetnem predavanju je Pirjevec skoraj dve uri držal slušatelje na stolih kakor pribite, tudi ker je Titove politične odločitve razlagal s polnim poznavanjem njegovih osebnostnih značilnosti in političnih prepričanj. Posebno pozitivno je ocenil Titove zasluge v gibanju neuvrščenih, ki je pravzaprav preraslo v antikolonialno sporočilo takratnemu blokovsko razdeljenemu svetu, ki je razkrivalo dejansko resnico, da je realna delitev tista med bogatimi in revnimi in sploh ne tista, med Natovimi pristaši in varšavskimi zavezanci. Seveda se Pirjevec pri svojem intelektualnem delu ni izogibal povojnih dogajanj v zvezi s kaznovanjem izdajalcev. Rekel je, da je ravnanje oblasti postalo v nekaterih primerih pravi masa-ker, vendar ne moremo mimo dejstva, da bi bili v takratni Evropi kolaboracio-nisti kjerkoli kaznovani. Večer je uvedel moški pevski zbor Jezero. (pz) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. novembra 2011 1 17 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štan-drežu komedija »Charleyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem - Šmartno ob Paki; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Ta-baj). GLEDALIŠKA SKUPINA PRO LOCO ATTORI SENZA CONFINI prireja ponovitev komedije z naslovom »Mi consenta il raddoppio!« danes, 12. novembra, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici; vstop s prostovoljnimi prispevki za združenje AISM. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. novembra, ob 20.30 »Copenaghen« Michaela Frayna, nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave (BS); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Šoferji za vse čase« Mira Gavrana v ponedeljak, 21. novembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V GLEDALIŠČU SAN NICOLO V TRŽIČU (Ul. 1. Maggio 84) bo v nedeljo, 13. novembra, ob 16. uri v sklopu niza »L'Armonia a Monfalcone« predstava v tržaškem narečju v organizaciji gledališke skupine L'Ar-monia. Nastopila bo gledališka skupina Quei de Scala Santa - FITA s komedijo »La salute xe un opinion?«. Predprodaja vstopnic na sedežu krožka ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Ul 1. Maggio 84 v Tržiču ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 14. novembra, ob 20.45 Max Giusti »100% comico«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 12. novembra, »Non ce ne importa niente« Giorgia Boz-za in orkestra Maniscalchi; nastopajo sestre Marinetti; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 13. novembra, ob 16. uri »Cuccioli Show«; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociati-gorizia.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 12. novembra, »Storie appese a un filo«, gledališka skupina Teatro del Canguro; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »I soliti idioti«; 21.30 »Quando la notte«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 -22.15 »Il re leone« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »One Day«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.10 »I soliti idioti«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Im-mortals« (digital 3D). Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.30 -22.15 »Il re leone«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Le-zioni di cioccolato 2«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; 22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Razstave V ATRIJU GORIŠKE PREFEKTURE na Travniku v Gorici je na ogled razstava kiparja Sergia Pacorija; do 26. novembra. KULTURNI KROŽEK »G. MAZZINI« ENDAS IN OBČINA TRŽIČ vabita na ogled čezmejne razstave »Soča brez meja« v prostorih Palazzetta Veneta v Tržiču. Razstavljali bodo Alda Antoni, Giorgio Gallottini, Elvira Mauri, Maria Grazia Persolja, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti, Zorana Ber-don, Vanda Colja, Bernarda Skrt in Helena Stanič; do 13. novembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16.30 in 18.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi na ogled skupinske razstave keramik z naslovom »Con-tatto« v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; razstavljajo Bruna Albertin, Anna Clausero, Vilma Canton, Leone Gaier, Marina Le-govini, Marta Malni, Marcella Marin, Giuseppe Schek, Adriano Velussi, Silvia Wehrenfennig; do 18. novembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU (Trg Cavour 44) je v organizaciji Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice na ogled razstava »Le stazioni ter-mali dell'Impero degli Asburgo e le Terme di Monfalcone«; do 20. novembra ob petkih med 15.30 in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro s prostim vstopom. RAZSTAVA KONSTRASTI je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavljajo Janina Cotič, Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin, Jana Kalc, Zvonimir Kalc, Vilijam Lavrenčič, Klaudija Marušič, Jasna Merku, De-ziderij Švara, Megi Uršič Calzi, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Štefan Turk in Ivan Žerjal; do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbratuz.org). V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava akvarelov Riccarde de Eccher z naslovom »Montagne (Gore)«; na ogled bo do 28. novembra. RAZSTAVA SLIK ROBERTA MARIANA bo do 9. decembra na ogled v menjalnici Cambio Isontino na Korzu Verdi 56 v Gorici. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA 2011 « (»Goriška kolekcija, risbe in slike med 17. in 20. stoletjem«) bo na ogled do 5. januarja 2012 od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, v decembru tudi ob nedeljah in ponedeljkih. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled; informacije po tel. 0481-960816, galleria.spazza-pan@gmail.com. M Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gori-zia classica«: danes, 12. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopata violinistka Renata Sfri-so in pianistka Alessandra Dezzi; vstop prost. 53. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV CECILIJANKA bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri. Na reviji, ki je posvečena skladatelju Radu Simonitiju ob 30-letnici smrti, bodo sodelovali tudi zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 24. novembra, ob 20.45 nastopata violinistka Laura Bortolot-to in pianist Matteo Andri; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. S Izleti KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled božičnih sejmov v Milanu; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek, med 9. in 12. uro in v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, po tel. 040-360072. □ Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 13. novembra, ob 13. uri. INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju občine v Gorici, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 8. uro in 17.30, ob petkih med 8. uro in 12.30 in ob sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383680, 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini) in v občinskem uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. V Tržiču je urad za ljudsko štetje v Ul. S. Ambrogio 60 (tel. 0481-494499) odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 11.30 in 13.30 ter med 16. in 18. uro, ob četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih popoldne med 16. in 18. uro, ob torkih zjutraj med 9. in 12. uro, ob sredah popoldne med 15. in 18. uro ter ob četrtkih zjutraj med 10. in 12. uro. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volku-ljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. MARTINOVO 2011 V ŠEMPETRU: danes, 12. novembra, bo v velikem ogrevanem šotoru pred dvorano Športnega centra Hit v Šempetru pri Gorici v sklopu mednarodne razstave psov, ki vsako leto poteka v Hito-vi dvorani, na programu ob 17. uri nastop goriških harmonikašev BeE-sAs in izbor za najbolj všečno domače vino 2011 (belo in rdeče), ob 18.30 nastop zabavne plesne skupine Primorski Fantje. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča vse občane, da bo danes, 12. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokuš-njo, pa naj ga prinese v nedeljo, 13. novembra, zjutraj h kulturnemu domu v Sovodnjah pred 10. uro. AŠKD KREMENJAK vabi na martino-vanje, ki bo v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 13. novembra, od 18. ure dalje. Za zabavo bosta poskrbela harmonikaš Štefan in pevka Ivana. DRUŽBA ROGOS vabi na Gradino v Doberdobu v nedeljo, 13. novembra, ko bodo pekli kostanje od 15. ure dalje; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). MARTINOVANJE v Domu Andreja Budala v Štandrežu v organizaciji KD Oton Župančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah) NABIRKA IGRAČ IN OBLAČIL za romunske skupnosti bo potekala v župniji v Mošu v nedeljo, 13. novembra, med 14.30 in 17.30. PD RUPA-PEČ vabi na zahvalno nedeljo - martinovanje v nedeljo, 13. novembra, ob 14.30. PROJEKT »OČISTIMO ONESNAŽENE JAME« prirejajo jamarsko društvo Kraški krti in druga jamarska društva, ki so vključena v Posoško jamarsko zvezo v nedeljo, 13. novembra, ob 9. uri. Udeleženci bodo odstranili odpadke iz naravne jame, ki se nahaja na naravnovarstvenem območju nad Doberdobskim jezerom. Zbirališče pred gostilno v Jamljah. GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA je odobrila razpis za dodelitev prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo mlade med 18. in 35. letom. Prošnje bodo zbirali od 14. novembra dalje. PD ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij društvenega izleta po Slavoniji in južni Madžarski v ponedeljek, 14. novembra, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijskega doma A. Gregorčič v Štandrežu. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Sovodnje 14. novembra v dvorani Zadružne banke, za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SSK sporoča, da je prvi sklic novoizvoljenega pokrajinskega sveta SSk za Goriško v torek, 15. novembra, ob 20. uri na goriškem pokrajinskem sedežu stranke. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481882079 (Vlado). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SSO bo kulturni program oblikovala Dvs Bodeča neža iz Vrha pod vodstvom Mateje Černic. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na dru- žabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 3331706760 (Nerina Devetak). H Prireditve KRUT vabi v torek, 15. novembra, ob 17. uri na predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedagoško-an-dragoško izobrazbo Matjažem Kolo-šo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja« na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int; informacije po tel. 0481-530927, ob četrtkih od 9. do 12. ure ali pa na sedežu krožka v Trstu, Ul.Cicerone 8, tel. 040360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, založba Mladika in Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice vabijo v sredo, 16. novembra, v dvorano Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, v Ulici Carducci 2 v Gorici, na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegovih knjig v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo« in »La vigna dell'imperatrice romana«. Spregovorili bodo Ivo Jevnikar, Nadia Roncelli, Liliana Ferrari, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Začetek ob 18. uri. PROSLAVITEV 70-LETNICE OF bo potekala v jameljskem kulturnem centru na Prvomajski ulici 20 v soboto, 19. novembra, ob 20.30. Program bosta oblikovala AŠKD Kre-menjak in sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje, Patrik Zulian bo predaval o zgodovini in zgodovinski vlogi OF, sledil bo recital društvenih odbornikov z glasbeno spremljavo harmoni-kaša Mateja Emilija in nastop mešanega pevskega zbora Gorjansko. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Spominsko mašo bo obogatil nastop mešanega pevskega zbora Podgora pod vodstvom dirigenta Petra Priha. MePZ bo zapel dele iz »Maše za očeta Bogomirja«, ki jo je napisal sam Mirko Špacapan po očetovi smrti. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. OBČINA SOVODNJE IN SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV-SO-VODNJE v sodelovanju z Vinsko kletjo Rubijski grad in Lokando Devetak vabita na dobrodelni večer v podporo društvu Spiraglio v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v Vinski kleti Rubijski grad na Vrhu. Večer bo obogatila pesem DPS Bodeča neža. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Cesira Tomasin vd. Stragapede (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 11.00, Massimiliano Bettelle s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Edda Zorzet v stolnici Sv. Ambroža in na pokopališču; 13.00, Marcelliana Gergolet v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev. 18 Sobota, 12. novembra 2011 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat spregovorila o javnem shodu istoimenskega političnega društva, ki se ga je udeležilo okrog šesto zborovalcev. »Shod je otvoril predsednik političnega društva Edinost, gospod dr. Wil-fan. V svojem nagovoru se je spominjal preteklih časov, ko so se na občnem zboru političnega društva podajala podrobnejša poročila o delovanju društva, ko je bil občni zbor političnega društva nekak pregled, revija društvenega javnega delovanja. Toda prišli so drugi časi, pokazala se je potreba ločitve poročila o zunanjem delovanju od poročila o notranjem delovanju, in zato je že pred par leti uvidelo politično društvo potrebo, da loči oboje. Od tedaj sklicuje društvo pred svojim občnim zborom javen in vsakomur dostopen shod, na katerem podaja poročilo o svojem javnem delovanju, dočim pa se občni zbor omejuje na notranje, le društvenim članom namenjena poročila. Opozarjajoč zborovalce, da ima shod le dvojni namen: podati zborovalcem sliko političnega snovanja in delovanja našega naroda na Tržaškem v splošnem, v širšem pomenu, in ravno tako tudi vpogled v to delovanje, kolikor zadeva to delovanje domače tržaške razmere, je podal besedo državnemu poslancu dr. Rybarju, ki je živahno pozdravljen, v začetku svojega široko zasnovanega govora omenjal tistih časov, ko so prihajali na občne zbore političnega društva tudi istrski poslanci, ko so se ti shodi v vzbudo našega naroda vršili zdaj tu zdaj tam po naši okolici. Volilna pravica je bila tedaj še omejena, bilo je na teh shodih malo volilcev, veliko pa nevolilcev, bilo je pač drugače, kakor pa dandanes, v času splošne in enake volilne pravice, ki daje vsakomur priliko soudeležbe pri javnem delu. Tem novim razmeram se je prilagodilo tudi politično društvo in je, kakor je že pripomnil predsednik, ločilo svoja poročila o svojem delovanju v ona za splošno javnost in v ona, ki so namenjena društvenemu članstvu.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh so oskrunili spomenik goriškim partizanom. »Spomenik, ki so ga postavili vaščani iz Pev-me, z Oslavja in iz Št. Mavra padlim borcem za svobodo iz teh vasi na trgu pred prosvetno dvorano v Pev-mi, je vsa leta, odkar stoji v nadlego tistim šovinistom in ostankom fašizma, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da se preteklost in z njo njihov čas, čas strahovlade in nasilja, ki ga je v največji meri doživelo prav naše ljudstvo v teh krajih, ne bo nikoli več povrnil. Zato so jim taki spomeniki, ki jih je hvaležno ljudstvo postavilo tistim, kateri so s svojim življenjem pripomogli, da se je nacifašizem zrušil, neprijetno dražilo ter bi jih najraje na ta ali na oni način odstranili, kot da bi to bilo dovolj za povrnitev mračne preteklosti, ki si jo ti krogi tako vroče želijo. Med takimi spomeniki je na Goriškem oni v Pev-mi gotovo tisti, ki jim je najbolj na poti in so skušali tudi po prejšnji občinski upravi v Gorici pred leti doseči, da bi ga uradno prestavili na drugo, bolj zakotno mesto. Takrat jim ta načrt zaradi splošnega odpora demokratičnega ljudstva ni uspel. Zato pa od časa do časa, zlasti pa v mesecu novembru, ko tudi v Pevmi počastijo padle junake s poklonitvijo vencev in cvetja pred spomenikom, ljudje iz teh krogov skušajo onečastiti spomenik in z njim spomin na tiste, katerim je postavljen. Poveljnik orožnikov iz Podgore nam je zagotovil, da so postavili v Pevmi stražo prve dni novembra, da bi se kaj takega ne ponovilo. Vendar pa vse to ni bilo dovolj ... Med ljudstvom v Pevmi in po vsem Goriškem vlada zaradi tega ponovnega izbruha šovinizma veliko razburjenje. Na splošno zahtevajo odločno preiskavo in strogo kaznovanje zločincev. Prav zato, ker do sedaj storilci takih prekrškov niso bili niti odkriti niti kaznovani, se podobni zločini še vedno ponavljajo, kar je tudi posledica po-tuhe, ki jo nekateri lokalni krogi dajejo vsem tistim elementom, ki nasprotujejo splošnemu pomirjenju.« FILMI PO TV Sobota, 12. novembra, La 7, ob 01.35 Moulin Rouge Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Ewan McGregor, John Le-guizamo, Jim Broadbent, Richard Roxburgh Dogajanje je postavljeno v znameniti rdeči predel Pariza, kjer je ljubezen na razprodaji. Tukaj se odvija tragična ljubezenska zgodba med mladim in nedolžnim piscem Christianom in fatalno žensko, zvezdo kabarejskega gledališča Satine. Na videz hladna in nedostopna, a neustavljivo privlačna in vredna vsakršnega poželenja, Satine sanja o tem, da bo nekoč postala prava igralka v pravem gledališču. Pri uresničtvi njenih sanj ji «pomaga» upravnik razvpitega nočnega kluba Moulin Rouge. Po njegovem načrtu mora Satine očarati premožnega vojvodo, da bi le ta prispeval denar za njun naslednji projekt. A naključje hoče, da stvari potekajo drugače. Nedelja, 13. novembra, La 7, ob 21.30 Videocracy - basta apparire Režija: Erik Gandini, dokumentarni film Berlusconi in njegov uspeh. Njegove televizije, protagonisti njegovega vzpona. Lele Mora, Fabrizio Corona in drugi tovrstni junaki. Neprizanesljiva slika tiste Italije, ki živi predvsem v simbiozi s televizijskim medijem. Portret ljudi, ki bi brez vidljivosti nikoli ne bi obstajali. Produkcija je v resnici švedska, režiser pa Italijan po rodu. Erik Gandini je s tem dokumentarcem pred tremi leti presenetil občinstvo beneške mostre, predvsem zato, ker se je takega argumenta lotil človek, ki živi v tujini in nima vsakodnevnih stikov z italijansko realnostjo. Vseeno pa mu je bilo do tega, da bi svetu razodel osebnost Silvia Berlusconija. Ponedeljek, 14. novembra, Rai 3, ob 21.05 Casino Royale Režija: Martin Campbell Igrajo: Daniel Craig, Eva Green in Giancarlo Giannini Tokratni Bondov zgodovinski antagonist je Le Chiffre (pooseblja ga danski igralec Mads Mik-kelsen), ki se predstavlja v vlogi brezsrčnega in neprizanesljivega menadžerja. Hudo denarno iz- gubo, ki jo je utr- -«Mili pel ob slabo izpeljanih poslih, si želi pridobiti s priredbo partije pokerja, kjer se najnižja stava suče okrog milijo- ^/jjtk iTu^ na dolarjev in ki * » V jo odigrajo v črnogorski igralnici Casino Royale, po kateri je film dobil tudi ime. Film označuje cela vrsta nepričakovanih coup de théâtre, elementi akcije, špijonaže, noirja, celo komedije in sentimentalne pripovedi se vseskozi izlivajo v eno. Ponedeljek, 14. novembra, Iris, ob 21.05 Romanzo criminale Režija: Michele Placido Igrajo: Pier Francesco Favino, Kim Rossi Stuart, Riccardo Scamarcio, Stefano Accorsi, Claudio Santamaria in Jasmine Trinca Rim, 1960. Libanese, Freddo in Dandi so mladi kriminalci, ki sklenejo, da se bodo z rimskih ulic povzpeli k organiziranemu kriminalu. Rodi se iznajdljiva in neusmiljena organizacija, ki opravi z vso konkurenco in prevzame ves nadzor nad trgovino z mamili. Trije prijatelji se bližajo koncu svojega obdobja in čedalje več mafijskih obračunov je neporavnanih. Odprto ostaja eno samo vprašanja: kdo bo ostal živ? Edini, ki se jim upa postaviti po robu, je komisar Scialoja. Sreda, 16. novembra, Rai Movie, ob 23.10 Tre colori - Film blu Režija: KrzysztofKieslowsky Igrajo: Juliette Binoche, Florence Pernel in Benoit Regent Najlepši film triologije, ki jo je poljski režiser posvetil trem barvam, rdeči, beli in plavi je pripoved o samoti, svobodi in prostovoljnih izbirah. Protagonistka, Julie izgubi v isti sapi hčerko in moža. Oba sta namrec žrtvi prometne nesreče. Prikupna ženska, ki je do tedaj živela v senci moževega uspeha, se odloči za samoto. Binochejeva je za film prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo v sklopu beneške mostre. Film pa je prejel zlatega leva ex aequo z Altmanovim ce-lovečercem America oggi. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO BERI PRIMORSKI DNEVNIK JEZIK, KI GA GOVORIMO VEČJI DEL POHIŠTVA OPRAVILO GRŠKA BOGINJA NESREČE DOBIVANJE ZOB, RAST ZOB PRI OTROKU MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR LEIBNIZOVA NEMATERIALNA ENOTA NEPROFE-SIONALEC NEKD.PREB. JUGOSLAVIJE KEM. ZNAK ZA TANTAL ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI OXA ANNA NAVODILO GODALCEM ZA LOK EVROPSKA PRESTOLNICA REKA SKOZI FIRENCE KRIČANJE, VPITJE INDUSTRIJSKO MESTO V JUGOZAHODNI ŠPANIJI LEV TOLSTOJ REKA V ISTRI IN NASELJE POD LABINOM ANTIKVAR OTOK ČAROVNICE KIRKE SESTRA OČETA ALI MATERE ČETRTI RIMSKI KRALJ ITAL. PEVEC (ANDREA) SMRT BREZ SOJENJA AMERIŠKI KOMIK LAUREL GRŠKA ČRKA TAT, KRADLJIVEC SO TUDI ... FERSKI AFR. TROPSKO DREVO KEM. ZNAK ZA TITATN SESTAVINA ČESA PRISTANIŠČE VJUŽNI ITALIJI VERSKI REFORMATOR HUS NEKD. VOJAKI V TURČIJI AŠKERČEVA PESEM IGOR KOCIJANČIČ VASJA OCVIRK SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE REKA V NEMČIJI DOVRŠNI PRETEKLI ČAS SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE) IZSTOPAJOČA STENA JUDOVSKI KRALJ AM. REŽISER (MARTIN) ŽGANA PIJAČA REKA V ETIOPIJI URADNA LISTINA LETOVIŠČE PRI KOPRU LUČAJ BOJAN ADAMIČ MESTO V KITAJSKI PROVINCI SHANDONG ZAČETEK OTVORITVE ONASSISOV VZDEVEK VRHUNSKI ŠPORTNIK DERIVAT AMONIAKA IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI VOJAŠKA LUKA V JUŽNI ITALIJI CHARLES AZNAVOUR FRANCOSKI REŽISER IN KOMIK (JACQUES) TOMAŽ SIMČIČ POPOLNO BITJE PRI LAO CEJU SLOVARČEK - AJA = otok čarovnice Kirke • ECIJA = mesto v Španiji • ERO = Hercegovec • MONADA = filozofski pojem po Leibnizu • OMO = reka v Etiopiji • TAO = bitje pri Lao Ceju 1 2 ■ S 4 s 6 7 B 9 ■ ■ ■ 10 11 12 iS 14 is 16 ■ VODORAVNO: 1. doba brez samoglasnikov; 3. začetnici nekdanjega generalnega tajnika OZN Anana; 5. ime več papežev; 7. prvotni prebivalci Nove Zelandije; 8. kdor se ukvarja s kraljico športa; 9. močna svetloba, bleščava, žar; 10. glavno mesto stare države Elam v Perzijskem zalivu; 13. švicarski nogometaš s turškim potnim listom, prej pri Udineseju, sedaj pri Napoliju (Gokhan); 14. muckina noga; 15. italijanski filmski režiser (Pupi); 16. ameriška filmska igralka Turner. NAVPIČNO: 1. francoski pisatelj (Alexandre); 2. glavno mesto Slovaške; 3. zarebrnica, četverokotna gredica; 4. bogat atenski krznar, Sokratov tožnik; 6. prebivalec vasi v dolinski občini; 11. verska ločina, ki se je odcepila od kake cerkve; 12. japonski pisatelj in državnik (Haku-seki); 13. prvotni prebivalec Apeninskega polotoka. (lako) / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. novembra 2011 19 SLOVENIJA TA TEDEN Zmagovalca bo bolela glava Vojko Flegar Sandi Češko, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Studia Moderna, je ta teden zavzel vrh lestvice najbogatejših Slovencev (sestavlja jo revija Manager) in zamenjal zadnja leta vodilnega Mirka Tuša, lastnika druge največje slovenske trgovske verige Tuš. Češkovo premoženje, ki ga v pretežni meri sestavlja lastniški delež v omenjenem podjetju, je ocenjeno na dobrih 200 milijonov evrov; na predkriznem vrhuncu leta 2008 je bilo Tuševo premoženje ocenjeno na približno pol milijarde evrov, letos pa je s petkrat manjšim celjski podjetnik zasedel 4. mesto. Studio Moderna se med drugim ukvarja z direktno prodajo različnih izdelkov, med njenimi najbolj znanimi blagovnimi znamkami pa so vzmetnice dormeo, televizijska prodajalna top shop in kosmodisk, pripomoček za lajšanje tegob s hrbtenico. V slabih dveh desetletjih je Češko iz začetne televizijske prodajalne naredil manjšo nadnacionalko za prodajo na daljavo, ki je najmočnejša v državah srednje in vzhodne Evrope. Za skupno približno 400 milijonov strank skrbi okrog 5000 zaposlenih, lani pa je skupina Studio Moderna ustvarila za okrog 300 milijonov evrov prihodkov. Čeprav je na letošnjem seznamu stotih najbogatejših (zadnji med njimi ima po oceni Managerja za 11 milijonov evrov premoženja) še vedno nekaj finančnih in nepremičninskih mogotcev (med njimi so nekateri do premoženja prišli na še vedno dvomljiv in ne povsem pojasnjen način), na njej vendarle prevladujejo podjetniki. Takšni, ki so svoja podjetja po osa- mosvojitvi postavili »iz ničle« z lastnim trdim delom, znanjem, iznajdljivostjo in kajpak potrebnim odmerkom sreče. To je podjetniška Slovenija, ki si od nove in sleherne vlade bolj kot kakšno pomoč želi, da bi pred njo odstranila ovire, zaradi katerih se ne more razvijati še hitreje. Kaj to pomeni, si bo bralec v Italiji morda najlažje predstavljal iz naslednje ponazoritve (ob vsej previdnosti seveda, ki je pri posploševanjih te vrste potrebna). Če je nek italijanski podjetnik te dni v plačanem časopisnem oglasu pokazal »skoraj vse«, da bi javnost opozoril na dušenje podjetništva, bi moral Ivo Boscarol v kakšnem podobnem oglasu pokazati še tisto, česar njegov italijanski kolega ni. Ajdovski proizvajalec lahkih letal, ki je pred nekaj tedni tretjič zapored osvojil prestižno Nasino nagrado za inovativnost (tokrat s prototipom električnega letala), del proizvodnje namreč seli v Gorico, ker se s slovensko birokracijo ni mogel dogovoriti o lokaciji za nov proizvodni obrat. Prav to, namreč debirokratiza-cijo države, hitrejše administrativne postopke in učinkovito državno upravo kot servis v službi državljanov in podjetnikov, v svojih programih pred volitvami obljubljajo skoraj vse stranke. A so podobne obljube podjetniki slišali že nekajkrat, ne da bi se kaj bistvenega spremenilo. Bolj spodbudnega podjetniškega okolja za mikro, majhna in srednja podjetja pa Slovenija nikoli ni potrebovala tako zelo kot zdaj. Gospodarska rast se namreč ponovno ustavlja, banke pa na drugi strani praktično ne kreditirajo več podjetij. Po štirih milijardah evrov, ki so ji še leta 2008 plasirale v gospodarstvo, so se denarni tokovi izenačili: gospodarstvo bankam vrača približno toliko, kot mu te odobrijo svežega denarja. Vladni urad za makroekonomske analize (Umar) bo tako verjetno še ta mesec, med drugim zaradi ponovnega upočasnjevanja nemškega in italijanskega gospodarstva, znižal pričakovanja za naslednje leto (evropska komisija je to že storila in Sloveniji napovedal zgolj 1-odstotno rast); pred še ne dvema meseca je Umar za leto 2012 napovedal 1,5-odstotno rast, ta teden pa je njegov direktor Boštjan Vasle že dopustil celo možnost, da bi Slovenija naslednje leto prehodno, za četrtletje ali dve, znova zašla celo v recesijo. Za letos je lani jeseni Umar napovedal 2,5-odstotno gospodarsko rast, ki jo je letos spomladi znižal na 2,2 odstotka. Avgusta je statistični urad sporočil, da je rast po prvem polletju na letni ravni 1-odstotna. Nič presenetljivega, da je nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik zmagovalcu volitev napovedal proslavljanje uspeha z glavobolom. Zaradi težav, ki čakajo novo vlado, ne zaradi preveč popitega šampanjca. Med najtrše orehe pa bo nedvomno spadala nezadržna rast javnih dolgov, saj odhajajoči vladi po izgubljenem junijskem referendumu o pokojninski reformi skozi parlament ni uspelo spraviti interventnega zakona za zamrznitev pokojnin in plač v javnem sektorju. Obrestne mere na slovenske obveznice pa so konec tedna že dosegle psihološko mejo sedmih odstotkov. odprta tribuna Kriteriji za podeljevanje zlatih, srebrnih in bronastih kolajn Ko sem prebral vest o podelitvi bronaste kolajne za civilne zasluge Občini Dolina, me je presenetila časovna omejitev na obdobje 1920-1944, toda tudi stopnja odlikovanja se mi je zdela nedvomno prenizka. Sicer vem, da so kriteriji ocenjevanja zaslužnih dejanj zelo različna. V obravnavanem primeru je očitno, da so bili kriteriji, ki jih je določil zakon precej ozki, kriteriji, ki so navedeni na spletni strani predsedstva republika, so precej bolj široki, kriteriji, ki so razvidni iz utemeljitev odlikovanj pa se zdijo kar nekoliko ohlapni. Ko sem si podrobneje ogledal podatke o odlikovanju za civilne zasluge, me je presenetilo dejstvo, da je bilo doslej podeljenih kar 725 zlatih kolajn, komaj 257 srebrnih in 440 bronastih. Če naj bi bilo razmerje med zlatimi in srebrnimi kolajnami enako kot med srebrnimi in bronastimi, bi zlatih kolajn ne smelo biti več kot 150. Ker so bolj zaslužna dejanja ponavadi bolj redka kot manj zaslužna, bi verjetno bilo razmerje med posameznimi stopnjami pravilno, ko bi bilo 1:2:3. Na visoko število zlatih kolajn je seveda vplivalo dejstvo, da so bile 136 italijanskim rudarjem, ki so umrli 8.8.1956 v rudniku Marcinelle v Belgiji, podeljene zlate kolajne. Toda to dejstvo še ne pojasni tako visokega števila zlatih kolajn. Med 1422 podeljenimi kolajnami jih je 220 podeljenih občinam in pokrajinam (in enemu samostanu) za zasluge v času druge svetovne vojne (15,5%), ena od zlatih kolajn pa je podeljena za dogodek iz leta 1922. Ker obdobje, za katero je podeljena bronasta kolajna Občini Dolina obsega tudi tisti čas, sem jo vzel v poštev za primerjavo. Prepričala me je, da bi že same Mač-kolje morale dobiti zlato kolajno. Utemeljitev te kolajne se namreč glasi: »La popolazione di Lumellogno, 'frazione rossa' del Comune di Novara, animata da profondi ideali di libertà e di democrazia, si rese protagonista di un eroico episodio di resistenza ad un raid punitivo di fa-scisti, sopportando la perdita di alcuni dei suoi figli mi-gliori. Nobile esempio di spirito di sacrificio e di elevate virtù civiche. 15/16 luglio 1922«. Nekaj podobnega so leta 1921 doživele Mačkolje, ki so bile leta 1943 požgane in po istem kriteriju jim pripada zlata kolajna. Med dejstvi, ki so prinesla občinam odlikovanja, bi bilo verjetno dobro ločiti primere, ko so občani izgubili življenje zaradi neke zaslužne dejavnosti, od primerov, ko so bili občani pasivne žrtve (eksplozije smodnišnice, letalskega bombardiranja ali mitraljiranja, topovskega obstreljevanja). V Južni Italiji je veliko odlikovanih občin imelo žrtve zaradi napredovanja zavezniške vojske. Intenzivnost zaslužne dejavnosti pa je vsaj do neke mere mogoče presojati po številu žrtev, in to tako po absolutnem številu kot po odnosu do celotnega števila prebivalstva občine. Če računamo delež 308 žrtev v občini Dolina na skupno število prebivalcev (4821 leta 1951), ugotovimo, da znaša 6,38%. Med ostalimi občinami z bronasto kolajno z navedenim številom žrtev prednjači občina Chiaravalle (AN) s 180 žrtvami bombardiranja na 6.915 prebivalcev (1936). To znaša 2,60% prebivalstva. V občini San Pietro in Cariano (VR) je bilo 28 mrtvih zaradi eksplozije smodnišnice, kar znaša pri 4854 prebivalcih (leta 1936) le 0,57% prebivalcev. Občina Fara di Soligo (TV) je imela 8 mrtvih na 6540 prebivalcev, kar znaša 0,12% prebivalcev. Z občino Dolino lahko primerjamo po sestavi žrtev občino Blera (VT, 36 vojakov in 44 civilistov), toda na 3042 prebivalcev (leta 1936) znaša 80 žrtev le 2,63% prebivalcev. Našel se bo kdo, ki bo rekel, da so mrtvi vsi enaki. Ni dvoma, da imajo vsi pravico do groba ali do pietete. Toda odlikovanja so za tiste, ki so se posebno izkazali, v našem primeru, da so zavestno tvegali življenje za neke vrednote. In s tega vidika ne vidim pravega razmerja med žrtvami in trpljenjem prebivalcev občine Dolina in bronasto kolajno, ko bi že same Mačkolje po opisanih kriterijih morale dobiti zlato kolajno. Toda predno zaključim, sem dolžen opozoriti še na drug pojav, ki prinaša trpljenje. Izgon ali izselitev pod pritiskom. Vem, da so iz občine Dolina v obravnavanem obdobju ljudje odhajali tudi iz teh razlogov. Eden od teh je že upoštevan pri padlih: Ivan Sancin-Jovo, rojen 2.1.1913 v Krogljah, ki je padel 18.4.1942 na Nanosu. Potem spada sem Branko Babič, ki je vpisan v osrednjo policijsko kartoteko v Rimu, in njegova družina. Med učitelji so zapustili občino zaradi rasne diskriminacije (ali, če hočete, etničnega čiščenja) Jereb Franc, Jereb Milan, Berce Anton, Logar Ana, Šček Breda, Švara Ernest, Venturini Franc, Železnik Pavla, Sancin Emilija, Sancin Lucija, Šauli Eleonora in verjetno tudi Ivančič Frančiška. Dobro bi bilo sestaviti čim popolnejši seznam ljudi, ki so zaradi raznovrstnih pritiskov »emigrirali« v Jugoslavijo, v Francijo, v Argentino. Kot sem že zapisal, verjetno niti zlata kolajna za civilne zasluge ni zadostno priznanje za žrtve in trpljenje, ki smo jih pretrpeli Slovenci, pri prizadevanju, da dosežemo tisto stopnjo enakopravnosti, ki jo uživajo Južni Tirolci in je po besedah predsednika Italijanske republike Carla Aze-glia Ciampija »evropski model sožitja«. Samo Pahor SKLAD MITJA CUK SVETUJE Žalovanje Vsem skupni žalni dnevi, ob katerih se uradno spominjamo mrtvih, svetih in vernih duš so za nami, pred pokopališči ni več gneče in zaparkiranih vozil. Svečke so pogašene, morebiti tu pa tam gori še katera ... Spomin na naše umrle svojce pa ni vezan le na te dni, v nas ostaja vse dni v letu, zlasti boleč v srcih tistih, ki jih je močno prizadela smrt otroka, brata, matere ali očeta . V mnogih krajih po svetu nastajajo posebna združenja, ki pomagajo sorodnikom umrlih premostiti žalovanje. Žalujoči imajo posebne potrebe, ki jih drugi ljudje še prepogosto ne jemljejo dovolj v poštev. Ne gre le za primere, ko je v ospredju nenadna smrt otroka zaradi nesreče, samomora ali po bitki zoper hudo bolezen in po dolgotrajni negi, ko se je vsaka bitka, da bi sin ali hči preživela, izkazala za neuspešno. Starši po-redkoma in v nekaterih primerih sicer lahko občutijo celo olajšanje, ko se otrokovo trpljenje konča, vendar so globoko prizadeti zaradi njegove prezgodnje smrti in svoje tako občutene izgube. V sodobnem času postaja obravnavanje žalovanja del moderne znanstvene in psihosocialne vede in obsega posredovanje ob krizi, oskrbo za zagotovilo kvalitete življenja in pomoč proti bolečini, tako da je v ospredju človekova celovitost. Skupinsko obravnavanje bolečine, preventiva in zdravljenje ob travmi s pomočjo soljudi spada med najstarejše veje zdravljenja. Tega pa si ni mogoče zamišljati brez sočloveka in njegove sposobnosti empatije in spremljanja. Glavni cilj opisane obravnave je ohraniti žalujočemu zdravje in kvaliteto življenja, kljub učinkom življenjskega udarca in prizadetosti ter omiliti šok, ki ga doživi tudi njegov imunski sistem. Izboljšati je treba mrežo njegovih medčloveških odnosov in ga čim bolj spodbujati in podpirati pri vzpostavljanju nekega čim samostojnejšega družbenega ravnotežja in vzdržne mere obremenjenosti. Iz priročnika enega izmed številnih združenj, ki nosi naslov Domača oskrba težko prizadetih ljudi po smrti otroka, lahko vsakdo najde strokovne nasvete, kako v teh primerih pomaga svojim najbližjim, svojim sosedom, prijateljem ali znancem. Kaj in kako torej lahko sočlovek naredi za čim učinkovitejšo pomoč na primer staršem, ki so ostali brez svojega otroka, kako si lahko za to prizadeva vsak posameznik. Do osebe, ki želi pomagati, se v priročniku obračajo neposredno, v drugi osebi: pokaži svoje sočustvovanje, svojo lastno prizadetost in svojo skrb. Bodi prisoten na nevsiljiv način in ne čakaj na klic na pomoč. Bodi na razpolago, da prisluhneš, pomagaš pri domačih in drugih nujnih opravilih, poskrbiš za otroke, če je potrebno, pa tudi za vse ostalo, kar je treba postoriti v stanovanju. Povej žalujočim, da to, kar se je zgodilo z njihovim otrokom in da bolečina, ki jo občutijo, boli tudi tebe. Dovoli, da izrazijo vso svojo bol, ki jo v tistem trenutku občutijo in ki jo lahko s teboj delijo. Opogumljaj jih, naj imajo potrpljenje, naj ne zahtevajo od sebe preveč in naj si ne pripisujejo nobene krivde. Dovoli jim, da govorijo o otroku, ki so ga izgubili, kolikor krat in kolikor želijo. S prizadetimi starši naj, kdor želi pomagati, govori o posebnostih in lepih značilnostih otroka, ki so ga izgubili. Že ob pogrebu in v naslednjih mesecih je treba tudi bratom in sestram pokojnega otroka dajati čim več primerne pozornosti. Tudi oni so ranjeni in zmedeni, njihovi starši pa se jim v tistih žalostnih trenutkih mogoče niso sposobni dovolj posvetiti. Žalujoče starše je treba pomiriti, jim dopovedovati, da so storili res vse, kar je bilo v njihovi moči za svojega bolnega otroka . Nikakor si oseba, ki želi pomagati, ne sme delati utvare, da bi lahko te starše razbremenila njihove bolečine. Če smo iskreni vemo, da bodo z njo živeli do konca svojega življenja. Odveč je strah, da bi izrekli otrokovo ime, da bi znova ne spomnili staršev na njihovo bolečino, saj ga tako in tako niso pozabili. Tudi ni primerno iskati karkoli pozitivnega v otrokovi smrti, govoriti npr. o duhovni izkušnji, večji družinski povezanosti ... Prav tako je neprimerno prigovarjanje, saj imate (ali boste imeli) še druge otroke - otrok ni mogoče izmenjati, da bi drug drugega nadomestili, tudi novi otrok ne bo mogel nadomestiti izgubljenega. Neprimerno je vprašanje, kako ti gre. Raje se pozanimajmo, kaj žalujoči doživlja, kako se njegovo telo odziva na vse hude občutke, kakšne misli mu hodijo po glavi in kaj potrebuje. Tudi če sami ne moremo pomagati, da bi se stanje spremenilo, lahko vsaj nekaj naredimo za žalujočega. Včasih je najboljša pomoč skupno preživljanje časa v tišini. Ob žalovanju se zastavlja tudi vprašanje, kako naj se otroci na najbolj primeren način približajo dejstvu smrti. Zlasti naj imajo tudi otroci priložnost spoznati, kako človek žaluje. Ob žalostni priložnosti (največkrat je to pri otroku smrt priljubljene živalce) je treba otroke spodbujati pri obujanju spominov, dovoliti jim, da se jih čustva, ki se sproščajo ob spominih, tudi dotaknejo. Omogočiti jim je treba, da se rešijo morebitnih občutkov krivde. Dopustiti je treba tudi, da so lahko jezni ali celo besni zaradi izgube. Otroci morajo imeti priložnost žalovanja ob majhnih izgubah, ki se jim dogodijo v življenju. Navadno, kot že rečeno, so to izgube domačih ljubljencev. Taka izkušnja bo nekoč mogoče pomagala prestati tudi hujše občutke izgube. Zato nima smisla otrokom skrivati smrti nekoga iz okolice. O tem morajo vedeti, saj tudi smrt spada k življenju. To dejstvo pa morajo postaviti na pravo mesto, da bi si ne po nepotrebnem pripisovali krivde zanjo. Otroci morajo tudi šele dojeti dokončnost smrti. Tega ne morejo osvojiti naenkrat, zato nima smisla ovinkariti, ko moramo sporočiti otroku, da je nekdo umrl, z besedami, odšel je od nas, ali zaspal je za vedno in podobno. To bi vnašalo zmedo. Majhni otroci imajo težave z abstraktnimi predstavami, nikar jim ne otežimo tega še bolj. Naj vedo, da umrle osebe ali poginule živali ne bodo nikoli več videli na tem svetu. Tudi je prav, da damo otrokom možnost, da se od umrlega poslovijo. Zato ni prav, da mrtvega ne vidijo in da niso vsaj za kratek čas prisotni na pogrebu. Strokovnjaki so prepričani, da noben otrok ni za take obrede premajhen. Otroci morajo skratka imeti priložnost »prebaviti« svoje občutke o izgubi, predelati dogajanje in postati zopet sposobni igranja. Skozi igro rešujejo svoje morebitne stiske. Dovoliti jim je treba, da o smrti izražajo svoja čustva in povedo (narišejo), kar jim roji po glavi. Dobiti morajo tudi občutek, da jih odrasli zanesljivo ščitijo, tako da bodo sami še dolgo živeli in da bodo mama in očka in drug sorodniki tudi še dolgo živi, vsaj do takrat, ko bodo otroci odrasli. Vendar naj otrok ve, da je vsakemu človeku usojeno umreti, včasih tudi v otroški dobi, čeprav se večinoma to ne dogaja. Pomembno je torej, da omogočimo otrokom pokazati svoje občutke, svoja čustva in priti z njimi na dan. Predvsem pa jim dajmo vedeti, kar otroci zelo potrebujejo, da bomo na vsako njihovo vprašanje odgovorili in se mu ne bomo izognili. (jec) 2 0 Sobota, 12. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2012 Hrvati in Irci z eno nogo in pol že na Euru Hrvaški »show« v Turčiji - Trapattoni bolj sproščen - BiH ni brez možnosti CARIGRAD - Na prvih tekmah dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na evropsko nogometno prvenstvo 2012 se se najbolj izkazali Hrvati in Irci. V Carigradu so Hrvati s 3:0 ugnali Hiddinkovo Turčijo, Irci pa v Tallinnu s 4:0 Estonijo, s čimer so si oboji praktično že zagotovili nastop na Euru. Na preostalih dvobojih je Češka doma z 2:0 premagala Črno goro, v Zenici pa sta se stara znanca Bosna in Hercegovina ter Portugalska razšla brez zadetkov. V Carigradu so Hrvati Turkom uprizorili pravo lekcijo. Ze v drugi minuti je Ivica Olic iz bližine zatresel mrežo domačih, po prejetem zadetku pa so se Hrvati razleteli po igrišču. Mario Mandžukic je z glavo še v prvem polčasu povišal na 2:0, izbranci selektorja Slavena Bilica so si pripravili še nekaj zrelih priložnosti, piko na i pa je v drugem delu postavil Vedran Čorluka. Nervozni Turki so si nabrali še štiri rumene kartone. Estonija je v skupini preprečila Sloveniji, da bi se potegovala za nastop na Euru. Nogometaši z Baltika so na koncu doživeli polom, a dolgo je kazalo, da se bodo uspešno upirali Ircem. Ti so sicer povedli v prvem polčasu, ko je zadel Keith Andrews. Od 35. minute so domači igrali brez Andreia Stepanova, ki je dobil rdeči karton. Ircem je vrata na prvi zaključni turnir po letu 1988 odprl Jon Walters v 67. minuti, zelo na široko pa še zvezdnik Robbie Keane z zadetkoma v 71. in 88. minuti. Estonci so tekmo končali le z devetimi možmi, saj je rdeči karton dobil še Raio Piiroja. Čehi so si prav tako priborili lepo prednost. Za samozavest domačih je bil v vratih Petr Čech - zaradi zloma nosu na ligaški tekmi je bil pod vprašajem in je tokrat nosil zaščitno masko -, po pritisku v prvem delu, ki pa ni prinesel golov, so se domači razveselili v 63. minuti po golu vaclava Pilarja. Za mirno pot v Podgorico pa je v sodnikovem dodatku zadel še Tomaš Sivok. Edina tekma brez golov je bila v Zenici. Gostje z zvezdniškim Cristianom Ronaldom, slednji je imel najlepšo priložnost za Portugalsko, so bili boljši v prvem delu, domači pa v drugem, ko je najbolj zapretil Vedad Ibiševic. Toda mreži se tokrat nista zatresli in odločitev o potniku na Euro bo padla šele v torek. V AZIJI - Kitajska nogometna reprezentanca je medtem ostal že brez nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2014 v Braziliji. V azijski kvalifikacijski skupini je Kitajska namreč v Dohi izgubila z 1:0 proti Iraku. Japonska, ki jo vodi selektor Alberto Zaccheroni, se je z zmago s 4:0 proti Tadžikistanu uvrstila v četrti del kvalifikacij. nogomet - Zmaga na prijateljski tekmi proti Poljski Prandellijeva Italija igra zbrano in sproščeno Giampaolo Pazzini je zadel drugi gol ansa Poljska - Italija 0:2 (0:1) Strelca: Balotelli v 30.; Pazzini v 60. min. Poljska (4-2-3-1): Szczesny; Piszczek, Glo-wacki, Perquis (Wasilewski), Wawrzyniak; Mu-rawski (Dudka), Polanski (Mierzejewski); Blazc-zykowski, Obrianiak (Brozec), Peszko (Matuszc-zyk); Lewandowski. Trener: Smuda. Italija (4-3-1-2): Buffon; Abate, Ranocchia, Chiellini, Criscito (Ogbonna); De Rossi (Pepe), Pir-lo (Thiago Motta), Marchisio (Nocerino); Mon-tolivo (Aquilani); Pazzini (Matri), Balotelli. Trener: Prandelli. WROCLAV - »Azzurri« so na prijateljski tekmi v gosteh proti Poljski zanesljivo zmagali s klasičnim 2:0. Poljska se je sicer večji del tekme enakovredno upirala Italijanom, ki pa so bili bolj natančni pri zaključkih v vrata. Potem ko je domača reprezentanca začela napadalno, je stadion v Wroclavu utihnil po zadetku Balotellija, ki je dosegel svoj prvi zadetek v dresu članske izbrane vrste. Zogo je najprej domačim branilcem prestregel Marchisio, ki je podal do napadalca Manc-hestra Cityja. Slednji je opazil vratarja, ki je bil slabo postavljen, in ga z visoko žogo spretno ukanil. V drugem polčasu je Italija še drugič premagala Poljake s Pazzinijem, sicer po nerodni napaki domače obrambe in vratarja Szczesnyja. Gostitelji se niso predali in so še naprej napadali. Pred koncem tekme so imeli Poljaki na razpolago enajstmetrovko, ki pa je niso izkoristili. Po ne lepo izvedenem strelu Blazcsykowskega je Buffon brez večjih težav žogo celo ujel v roke. atletika - Leta 2017 Londonu tudi svetovno prvenstvo MONTE CARLO - London bo leta 2017 priredil svetovno prvenstvo v atletiki. Tako je včeraj v Monte Carlu odločila Mednarodna atletska zveza (IAAF). Olimpijski London 2012 je v glasovanju za organizacijo premagal Doho s 16:10. Prvenstvo leta 2013 bo gostila Moskva, leta 2015 pa Peking. Šesta zmaga za Italijanke SAPORO - Italijanske odbojkarice so v svetovnem pokalu na Japonskem dosegle že šesto zaporedno zmago na kvalifikacijski poti za uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Južno Korejo so premagale s 3:0 (25:15, 25:12, 25:17). Ponoči so Bar-bolinijeve varovanke, ki s 17 točkami vodijo na lestvici, igrale proti Braziliji. Loeb boljši od Rossija in Schumacherja CARDIFF - Zaradi tehničnih težav in odstopa finskega tekmeca Mikka Hirvone-na (Ford) je Francoz Sebastien Loeb (Citroen) potrdil naslov svetovnega prvaka v reliju. Hir-vonen je namreč, potem ko je prevzel vodstvo, v sedmi hitrostni preizkušnji reliju v Wa-lesu zletel s ceste in tako močno poškodoval svoj dirkalnik, da pozneje ni več mogel pri-voziti v servisno cono. Loeb bo pokal za osmi naslov prvaka - z njim je po številu lovorik prehitel še dve legendi motošporta Valentina Rossija in Michaela Schumacherja - prejel v jutri na cilju relija v Cardiffu. Še brez lige NBA NEW YORK - Lastniki klubov in igralci v severnoameriški košarkarski ligi po najnovejših dolgotrajnih pogajanjih še niso sklenili dogovora, ki bi pripeljal do začetka sezone. Pogajalci se namreč razhajajo o ključnem vprašanju - izhodišču razdelitve obilne finančne pogače. Vodstvo lige NBA, ki predstavlja lastnike klubov, je košarkarjem ponudilo nekoliko spremenjen predlog, vključno s skrajšanim koledarjem, po katerem bi se nova sezona začela 15. decembra, vsaka ekipa pa bi namesto 82 odigrala po 72 tekem. Sindikat košarkarjev v ligi NBA ponudbe še ni sprejel. intervju - Nekdanji dijak Prešerna in nogometaš Hita Miha Mevlja Italija, Španija ali Anglija? »V Italiji bi se hitro prilagodil« Tokrat je na igrišče stopil le eden izmed dvojčkov Mevlja iz Lokve. Predvčerajšnjim je v Novi Gorici proti Litvi igral Miha, ker je bil Nejc diskvalificiran. Nekdanja dijaka tržaškega znanstvenega liceja Franceta Prešerna (njun oče Egon je nekaj let treniral tudi cicibane doberdobske Mladosti) in nogometaša novogoriškega Hita sta že nekaj let člana slovenske mladinske reprezentance. Z Miho smo se pogovorili v šempeterskem hotelu Lipa. Izrael 2013: mogoča ali nemogoča misija? Slovenija je zrela za nastop v finalnem delu evropskega prvenstva U21. Smo na dobri poti, četudi je naloga še vedno zelo težka. S tekme v tekmo bomo preverjali, kakšno je stanje na lestvici in na koncu bomo potegnili črto ter naredili končni obračun. Vaša generacija je dobra. Od vas nogometna javnost veliko pričakuje. Velja. Smo uigrana ekipa. Številni posamezniki igrajo v uveljavljenih klubih v tujini, nekateri pa uspešno nastopamo v prvi slovenski ligi. Z reprezentanco igramo skupaj že nekaj let, tako da bi se lahko s tega izrodilo nekaj dobrega. Imamo vse dobre pogoje in lastnosti za uspeh. Ali si zadovoljen z letošnjo sezono? Malo slabše sem začel. Zdaj pa gre na bolje in tudi ekipa ima boljše rezultate. Upam, da bomo našo formo še stopnjevali in da bomo še bolj uspešni. Z razliko od nekaterih tvojih soigralcev, ki igrajo v tujini, ti vztrajaš v Sloveniji. Resnici na ljubo se v Novi Gorici počutim zelo dobro. Mladi se uveljavljamo in treniramo dobro. Pravzaprav prave ponudbe, ki bi tudi zadovoljila klub, nisem še prejel. Bolje igrati v domači ligi, kot sedeti na klopi v tujini. Absolutno. V Gorici sem standardni igralec in se počutim kot doma. Ko bo pa prišla prava prilika, se bom pač odločil kaj in kako. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ni najbolje oditi v tujino zelo mladi. Ali se z njimi strinjaš? Ne vem, kaj bi rekel. Poznam pozitivne in negativne primere. Kot pri vsaki stvari so tudi v tem primeru plusi in minusi. Če bi imel možnost izbirati, kam bi najraje odšel: v italijansko, špansko ali angleško ligo? V Italijo, ker vem, kakšno je življenje v Italiji in prilaganje ne bi bil večji problem. Povrh tega tekoče govorim italijanščino. Sodeč po informacijah, so vas, tebe in tvojega brata Nejca, že snubili italijanski klubi. Tudi to je res. Ampak kot vidite neuspešno (smeh). V Sloveniji se bo kmalu končal prvi del prvenstva, nato boste mirovali mesec dni. Ali vam je daljši odmor pisan na kožo? Ponavadi v drugem delu prvenstva igramo veliko bolje kot v prvem. Jesenski del prvenstva se bo končal prvi teden decembra. Nato bomo približno tri tedne mirovali in po praznikih bomo odpotovali na priprave v Turčijo. Ker je prvenstvo tako razporejeno, imamo manj počitka v poletnih mesecih. Letos smo počivali le več kot teden dni. Premalo, saj se človek ne more odpočiti. Ne fizično ne psihološko. Mogoče bi lahko res spremenili spored prvenstva in bi vseeno igrali pozimi, četudi bi se morali klubi organizirati in v primeru snega počistiti igrišča. Jan Grgič atletika - Atletska zveza Slovenije Kozmus in Ratejeva najboljša v letu 2011 LJUBLJANA - Primož Kozmus in Martina Ratej sta bila na prireditvi v Ljubljani razglašena za najboljša atleta leta 2011 v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije. Kozmus je osvojil bron na svetovnem prvenstvu v Daeguju, kjer je bila Ratejeva sedma. Priznanji sta dobila tudi njuna trenerja, Marjan Ogorevc in Andrej Hajnšek. Med članicami je bila druga Sne-žana Rodič, tretja pa Tina Šutej, med atleti je bil drugi Mitja Kosovelj, tretji pa Ro-žle Prezelj. Mass iz Ljubljane je bil izbran za najboljši atletski klub v državi. Kozmus se je po več kot enoletnem premoru vrnil v tekmovalno areno v metu kladiva ter si priboril odličje na največji tekmi leta. »Letošnje leto je bilo zame odlično. Po premoru sem se na tekmova-lišča vrnil z bronasto medaljo na SP in tekmovanje opravil nad pričakovanji. To je lepa popotnica in dober obet pred olimpijsko sezono, saj je moj cilj uspešna obramba zlate olimpijske medalje. V ponedeljek bom odpotoval v San Diego, v ameriški olimpijski center, kjer bom do marca. Pričakujem, da bom dobro izkoristil ugodne pogoje za vadbo in se vrnil v domovino že zelo dobro pripravljen. Tam bo treniralo tudi precej tujcev, pričakujem Poljake in Nemce, tako da bo družba zelo dobra,« je povedal Kozmus. Ratejeva je v zadnjih sezonah med najboljšimi na svetu v metu kopja, odlič-ja na velikem tekmovanju pa še nima. »Glede na vse težave, ki sem jih imela z zdravjem v letošnjem letu, sem s sezono zelo zadovoljna. V naslednji pa bom začela tekmovati že februarja in si želim si, da bi začela tako, kot sem leto 2009. Upam, da bom že pozimi zelo dobro pripravljena in bom potem le še držala visoko raven forme. Zelim si, da bi na evropskem prvenstvu in na olimpijskih igrah postavila še piko na i; načrtujem, da bom prišla blizu medalje ali pa celo stopila na zmagovalni oder. Zaenkrat se pripravljam še v Sloveniji, ker vreme še dovoljuje treninge, sicer pa nameravam oditi na trening v Turčijo ali na Hrvaško,« je pojasnila Ratejeva. Derbi za Jogana Košarkarice miljskega kluba Petrol Lavori, ki jih s klopi vodi slovenski trener Matija Jogan, čaka jutri v okviru državne A2-lige deželni derbi v Vidmu proti ekipi Delser. Tekma bo v dvorani Carnera, začetek ob 18. uri. Obe ekipi imata na lestvici šest točk. Videmčanke so se lani uvrstile v končnico za napredovanje. Tržačani na Čarboli Tržaški rokometaši bodo danes v okviru elitne A-lige v tržaški športni palači na Čarboli (začetek ob 18. uri, vstop prost) gostili Ambro, ki ima tri točke na lestvici. Varovanci trenerja Marca Bozzo-le ciljajo na tri nove točke. / ŠPORT Nedelja, 13. novembra 2011 21 nogomet - V deželnih amaterskih prvenstvih Popravni izpit za Vesno in Primorje Kras znova v Repnu - Mladost prvič letos v Doberdobu Nekatere ekipe naših društev, predvsem Vesno in Primorje, čaka v jutrišnjem 10. krogu popravni izpit. Obe moštvi v zadnjih krogih ne igrata najbolj prepričljivo. Pa tudi položaj na lestvici, še posebno za Vesno, ni najbolj rožnat. »Za nas je zelo pomembna tekma. Igrati moramo zbrano in dati vse od sebe. Costa-lunga bo prav gotovo trd oreh,« je opozoril tehnični vodja Vesne Paolo Soavi. Trener Andrea Massai ne bo imel na razpolago poškodovanih Tomizze in Bago-na. Pri Costalungi, ki ima 8 točk na lestvici (Vesna jih ima 11), ne bo nekdanjega napadalca Vesne Mervicha. Sodil bo Videmčan Beltrame. V 2. AL si želi vseh treh točk tudi Primorje, ki je zadnjič slavilo zmago pred poldrugim mesecem proti Villanovi. Trener Vitulič bo imel znova težave s postavo. Odsotni bodo: Puzzer, Udina, Ravalico in Cola-suonno. Kras v elitni ligi in Juventina v promocijski potrebujeta točke za drugačne cilje: za naskok na vrh lestvice. Kras, ki si je v sredo zagotovil pokalni polfinale Domači šport Danes Sobota, 12. novembra 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Ronkah: Ronchi - Bor Radenska MOŠKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Goriziana UNDER 17 DEŽELNI - 17.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Salesiani Don Bosco A UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Trstu, Istrska ulica 52: Salesiani Don Bosco - Breg ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga - CUS Trieste; 20.00 v Sovodnjah: Soča ZBDS - Olympia; 20.45 v Reani: Reana - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Talmassonsu: Talmassons - Zalet C ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Pavii di Udine: Dentesano - Zalet D 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. della Valle: BCC Staranzano - Zalet; 20.30 v Dolini: Breg - CUS Trieste NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Guminu: Gemona - Kras A; 17.00 v Zgoniku: Kras B - Azzurra B NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, pri sv. Alojziju: San Luigi - Kras; 18.30 v Križu: Vesna - Muggia ZAČETNIKI - 15.00 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Sovodnje; 15.15 v Križu: Kras - Roianese A; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Fincantieri HOKEJ NA ROLERJIH DRŽAVNI POKAL - 20.45 na Opčinah, Pikelc: Polet - Tergeste BALINANJE DEŽELNA C-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja - Forum juli Jutri Zvezni igralec Vesne, Srb Nikola Gajčanin (letnik 1985) kroma (3:0 proti Pro Fagagni) bo še drugič zapored igral na domačem igrišču v Rep-nu. Jutri bo gostil Spal Cordovado, ki ima le štiri točke na lestvici. »Zmaga je imperativ,« je poudaril predsednik Goran Kocman in še dodal, da so poškodovani Corso, Colavetta in Božič. Slednja bosta sedela na klopi. Sodil bo Valeri iz Ma-niaga. Štandreška Juventina bo jutri gostovala v Taržizmu (Tricesimo). Domača ekipa ima točko več na lestvici (17). Belo-rdeče čaka torej težka naloga. Varovanci trenerja Tomizze (Trangoni je diskvalificiran) pa so motivirani in dobro pripravljeni. Jutri bodo skušali v gosteh osvojiti vse tri točke. Sodil bo Porde-nončan Copat. V 1. amaterski ligi bo prvouvršče-no Sovodnje na domači zelenici gostilo tržaški San Giovanni. »Tržačani so dobra ekipa. Naloga ne bo lahka. Skušali pa bomo zmagati in potrditi prvo mesto,« 6 krogov brez zmage. Proseško Primorje v 2. AL ne koraka, kot bi moral. Rdeče-rumeni so zadnjič zmagali v gosteh proti šibki Vil-lanovi 0:3), ki je predzadnja na lestvici. Nato je Primorje štirikrat igralo neodločeno (zadnje tri tekme) in dvakrat izgubilo. V zadnjih dveh krogih sta se tekmi Primor-ja (proti Roianeseju in San Can-zianu) končali z enakim izidom, 2:2. Primorje mora prebiti led, saj vodilni že bežijo. je dejal predsednik Zdravko Custrin. Na razpolago bodo znova Kovic ter Eros in Sandy Kogoj. Sodil bo Pordenončan Lo-porchio. Primorec (16 točk) bo pri Svetem Ivanu v Trstu igral proti Esperii (13 točk). Pri ekipi trebenskega društva ne bo kaznovanega branilca Oja. Gostje se bodo skušali izogniti porazu in tako preprečiti Esperii, da jih dohiti na lestvici. Sodil bo Videmčan Smolari. V 2. amaterski ligi čaka Zarjo (17 točk) dvoboj z Montebellom Don Bos-com (10). Varovanci trenerja Bovina bodo skušali podaljšati pozitivno serijo in tretjič zapored zmagati. Odsotna bosta Cisternino in Mihelčič, Goran Križ-mančič bo srečanje bržkone začel na klopi, pod vprašajem pa je Asselti. Breg bo v Dolini gostil Romano, ki ima enako število točk na lestvici (14). Pri Bregu ne bo diskvalificiranih Coppole in Darisa. Mladost bo prvič letos igrala na domačem igrišču v Doberdobu. Rdeče-modri, zaradi del ob doberdobskem igrišču, so doslej vse domače tekme igrali v gosteh. »Končno. Del sicer niso še končali, odločili pa smo se, da bomo vseeno znova igrali v Doberdobu. Upam, da nas bodo naši navijači prišli bodrit in da bomo na koncu vsi skupaj nazdravili s kozarčkom rebule,« vabi Doberdobce na jutrišnjo tekmo spremljevalec ekipe Ezio Bressan. Mladost bo jutri igrala proti Au-risini (5 točk). Trener Valentinuzzi ne bo imel na razpolago poškodovanega Ra-detiča. PORAZ BREGA IN DOMA - Košarka, deželna C-liga: Roraigrande -Breg 75:66 (Grimaldi 18, Giacomi 17); Promocijska liga: Isontina - Dom 67:58 (Abrami 13, Delisanti 8). nogomet Odslovili koordinatorja združenih ekip Pri članskih ekipah so odstavitve trenerjev na dnevnem redu. Vse bolj pogoste so tudi pri mladinskih moštvih, še posebno v starejših kategorijah (mladinci in na-raščajniki). Od torka Ruggero Spe-ranza ni več trener mladincev Krasa. Speranza, ki je bil pri repenskem društvu profesionalni trener, tako zapušča tudi mesto tehničnega koordinatorja združenih mladinskih ekip (začetniki, najmlajši in naraš-čajniki). »Odločili smo se, da s Spe-ranzo prekinemo pogodbo. Zakaj? Speranza je imel nekaj osebnih težav, pa tudi vse skupaj ni šlo po načrtih. Ni bilo pravega sodelovanja,« je komentiral predsednik Krasa Goran Kocman in dodal, da bo mladince odslej treniral Pierluigi Cinque, ki je doslej pomagal začetnikom. Nekdanji Krasov trener Spe-ranza, ki smo ga včeraj poklicali, je delno potrdil Kocmanovo izjavo o osebnih težavah. Dodal pa je še, »da vse ni delovalo, kot bi bilo moralo.« Pri združenih mladinskih ekipah sicer nima glavne besede le Kras. Na ponedeljkovem sestanku so bili prisotni še predstavniki drugih nogometnih društev. »Kljub težavam, ki so nastale, mora začrtani program iti naprej,« je dejal predsednik Vesne Robert Vidoni. Športni vodja Zarje Robert Kalc je bil tudi redkobeseden: »Speranza je bil profesionalni trener, ki se očitno v našem okolju ni znašel.« Koordinator Krasovih mladinskih ekip Paolo Sarazin pa ni hotel dajati izjav. Kdo pa bo prevzel Speranzovo mesto? »Tega še nismo odločili,« je še povedal Kocman. (jng) BALINANJE - DEŽELNA C-LIGA Gaja danes pri Briščikih Z današnjim drugim krogom se bo nadaljevalo deželno balinarsko prvenstvo C-lige. Gajev-ci bodo ob 15. uri v Domu pristaniških delavcev pri Briščikih igrali proti ekipi Forum juli iz Čedada. Forum juli je homogena ekipa, pri kateri igra odlični A-kate-gornik Iuretig, ki obvlada tudi slovenščino. Balinarji Portualeja bodo nastopili v Fiumicellu proti istoimenski domači ekipi. Nedelja, 13. novembra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Jadran Qubik UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Jadran B ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Loreggia UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Terpin - Volley ball Gemona; 15.00 v Repnu: Sloga Tabor - Cordenons NAMIZNI TENIS MOŠKA D1 LIGA - 10.0 v Fiumicellu: Fiumicello B - Kras NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Spal Cordovado PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, ul. Petracco: Costalunga - Vesna; 14.30 v Taržizmu (Tricesimo): Tricesimo - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, pri sv. Ivanu: Esperia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Romana; 14.30 v Trstu, pri sv. Alojziju: Montebello Don Bosco - Zarja; 14.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina NARAŠČAJNIKI - 12.00 na Opčinah: Opicina - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Opicina; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Villa; 10.30 v Romansu: Pro Romans - Sovodnje opčine - Sejem smučarske opreme SK Brdina Za vse okuse V Domu Brdina na Opčinah se bo sejem nadaljeval danes in jutri - Tudi informacije o tečajih Zanimanje za sejme smučarske opreme je precejšnje kroma Včeraj zvečer se je v Domu Brdina na Opčinah začel tradicionalni sejem smučarske opreme SK Brdina, ki se bo končal jutri zvečer. V prostorih openskega smučarskega kluba so odborniki zbrali precej smučarske opreme. »Tudi zelo kvalitetne,« je poudaril odbornik Brdine Marko Piccini, ki je še dodal: »Zbrali smo okrog 150 parov smučarskih čevljev in prav toliko smuči. Poleg teh imamo še okrog 50 čelad in palic. Ponudba otroških smučarskih oblačil je velika. Otroci imajo na razpolago res lepe smučarske kombinezone. Ponudba je dobra tudi za odrasle.« »Zanimanja je res veliko in danes smo imeli pravi naval ljudi,« je poudaril Piccini. V Domu Brdina na Opčinah bo smučarski sejem odprt danes, od 16. do 21. ure, ter jutri od 10.00 do 12.00 ter popoldne od 16. do 20. ure. Opremo so zbirali včeraj in v četrtek. »Na sejmu boste lahko odbornike vprašali informacije o letošnjih smučarskih tečajih in vse kar vas zanima o prihajajoči zimski sezoni,« je še dodal odbornik SK Brdina. andrea purič Ambiciozno načrtuje novo sezono r ß i É Andrea Purič, doma iz Repna, se je za tekmovalno pot, sicer kot rekreativec, odločil šele pri 42 letih. Profesionalni kolesarji novembra počivajo, kaj pa rekrea-tivci? Jaz treniram. Letos si nisem privoščil daljšega počitka, ker drugače izgubim formo. V sredo sem prevozil okrog 50 kilometrov. Hkrati pa treniram tudi v fitnesu. Kdaj si začel resneje vaditi? Kolesarim od leta 2000. K športu sem se zatekel po ljubezenskem razočaranju. Od kdaj pa tekmuješ na rekreativnih prireditvah? Žal šele od letos. Nastopil sem na kolesarskem maratonu Franja in na triatlonu za vsakogar na Bledu. Pred tem nisem tekmoval. Letos sem se navdušil in v prihodnji sezoni bom nastopil na več dirkah oziroma tekmovanjih. Januarja se bom registriral s kakim društvom. Škoda, da med re-kreativci nimamo slovenskih klubov oziroma skupin. Lahko bi se organizirali. Poznam veliko slovenskih rekreativnih kolesarjev in tekačev. Škoda je, da smo razpršeni povsod naokoli. Ali si se kot otrok ukvarjal s športom? Žal ne, četudi sem že kot otrok imel kolo, s katerim sem se vozil po vasi. Drugače sem igral na harmoniko. Žal sem se s športom začel ukvarjati pozno. Če bi imel deset let manj ... Zakaj pa triatlon? Ta šport, ki združuje tri panoge, me je res navdušil. Če bi bil mlajši, bi se tudi preizkusil v polovičnem ironmanu (1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka). Prijatelji me sicer spodbujajo, da bi se vseeno preizkusil na tej razdalji, ki pa se mi zdi prehuda. Nimam toliko prostega časa, da bi toliko treniral. Vsekakor enkrat tedensko treniram tudi tek. Kaj pa plavanje? Plavanje je moja šibka točka. Na Bledu, ko sem prišel iz vode, sem bil izmučen. Koliko kilometrov prevoziš tedensko? Odvisno. Pozimi okrog 200 kilometrov tedensko. Poleti pa malo več. Letno prevozim tudi do 8 tisoč kilometrov. Ali si tudi pozoren do prehrane? Malo že. Skušam jesti malo kruha in izogibam se ocvrtim jedem. Ob nedeljah pa se pici ne morem odpovedati. DANES - V Sežani bo rekreativni Tekaški pozdrav jeseni na Krasu. Dolžina proge, od Sežane do Orleka in nazaj, je 8,4 km. Start bo ob 12.00 v Športnem parku. WAK DAN IMA NOVO PODOBO. VbAr\ UM1N , _ Mnvak - grafični op< Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Animirajmo s Koljo 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: II tribunale di Forum 15.05 Film: Poirot - Fila-strocca per un omicidio (det., V.B., '95, r. A. Grieve, i. D. Suchet, P. Jackson) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.10 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.00 Dnevnik - kratke vesti 0.40 Variete: Di che talento sei? 1.20 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Cinematografo 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 9.00 Nan.: Rebelde Way 9.45 Nan.: Summer in Transylvania 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling, Pit Lane 14.00 Šport: Avtomobilizem - VN Formule 1, kvalifikacije 15.30 Film: Grosso guaio a River City (kom., ZDA, '06, r. F. McDougall, i. A. Michalka) Canale S O Italia 1 17.00 Aktualno: Sereno variabile (v. Osvaldo Bevilacqua) 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.40 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.05 Nan.: La grande vallata 7.55 Film: La spo-sa non puo attendere - Anselmo ha fretta (kom., It., '49, r. G. Franciolini, i. G. Cervi, G. Lollobrigida) 9.10 Aktualno: Paesereale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.45 Šport: Magazine Champions League 17.10 Film: Cosi parlo Bellavista (kom., It., '84, r.-i. L.De Crescenzo, i. R. Scarpa) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: E se do-mani 23.35 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.55 Dok.: Amore criminale 0.55 Dnevnik in rubrike (J Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 4 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia ^ Tele 4 20.35 Deželni dnevnik 21.05 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera! 21.10 Lirika: Il campa-nello 23.00 Nočni dnevnik La 7 21.15 Film: Spy Game (voh., ZDA, '01, r. T. Scott, i. R. Redford, B. Pitt) 23.50 Film: Distruzione dal cielo (akc., ZDA, '05, r. S. Furst, i. D. McKellar, D. Keith) 1.40 Nočni dnevnik 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente soli 10.15 Film: La voce dell'amore (dram., ZDA, '98, r. C. Franklin, i. M. Streep, R. Zell-weger) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Ve-rissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.45 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.10 Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon Ball Z - Il destino dei Saiyan (ris., Jap., '91) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: Svitati (kom., It., '99, r.-i. E. Greggio, i. M. Brooks) 16.20 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Ris.: Bugs Bunny 19.15 Film: The Mask 2 (kom., ZDA, '05, r. L. Guterman, i. J. Kennedy, A. Cumming) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Mike Hammer 12.35 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I menu di Benedetta 15.00 Variete: Chef per un giorno 16.00 Košarka: DP, Pepsi Caser-ta - Scavolini Siviglia Pesaro 18.15 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: Blade Runner - The final Cut (fant., ZDA, '07, r. R. Scott, i. H. Ford, R. Hauer) 0.40 Dnevnik 0.55 Aktualno: m.o.d.a. 1.35 Film: Moulin Rouge - La vita romantica di Toulouse Lau-trec (dram., V.B., '53, r. J. Huston, i. Z.Z. Gabor, J. Ferrer) Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.25 Otr. serija: Ribič Pepe 8.45 Iz popotne torbe 9.05 Ris. nan.: Smrkci 9.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.20 Film: Vran-ci 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.10 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 19.50 Voščilo ob kur-ban bajramu 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Film: Zadrži zase (ZDA/Meh.) 22.00 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Ozemlje na prepihu 23.15 Nad.: Sinovi anarhije II 0.15 Dnevnik (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Infokanal Slovenija 2 8.40 Skozi čas 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.20 Posebna ponudba (pon.) 10.45 Primorski mozaik (pon.) 11.15 Slovenci v Italiji (pon.) 12.00 Circom regional (pon.) 12.50 Knjiga mene briga (pon.) 13.15 Dok. odd.: Imunski sistem 13.55 Formula 1: Velika nagrada Abu Dabija - kvalifikacije 15.55 Nogomet, Prva liga: Rudar - Maribor, prenos 17.55 Športni magazin 18.20 Film: Šola vožnje 20.00 Koncert Dunajskih fi-harmonikov in Valerija Gergijeva 21.30 Na lepše (pon.) 21.55 Videozid (pon.) 22.35 Sobotna glasbena noč 0.00 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.45 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Poročila Tvsl 12.40 Firma.tv 13.30 Poročila Tvsl 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 23.20 Kronika 23.50 Na tretjem... Koper 21.10 Film: Shrek terzo (ris., ZDA, '07, r. C. Miller, R. Hui) 23.00 Film: Dietro le linee nemiche III - Missione Colombia (akc., ZDA, 'G9, r. T. Matheson, i. K. Anderson, J. Manganiello) 1.05 Film: Roma violenta (det., It., '7S, r. F. Martinelli, i. M. Merli, R. Conte) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. odd. 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Ciak junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.10 23.35 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Film: Charlie! 22.30 Back stage live 22.50 »Q« - trendovska oddaja 0.20 Čez-mejna TV pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Body Show 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe de La Versiliana 12.10 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.45 Dok.: Piccola grande Italia 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.50 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Variete: Videomotori 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Il campanello 6.30 Tv prodaja 7.00 7.40 Nal in Lili (sin-hr. ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (sin-hr. ris. serija) 7.10 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.45 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.00 Balo-nar Oskar (sinhr. ris. serija) 8.15 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.40 Florjan, gasilski avto (sinh. ris. serija) 8.55 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.05 Beyblade (sinh. ris. serija) 9.30 Bakugan (sinh. ris. serija) 9.55 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.20 Tom in Jerry (ris. serija) 10.30 Nan.: Beverly Hills 90210 11.20 Film: Ponovno poročena (ZDA) 13.05 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 14.05 Resnič. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 15.05 Dok. serija: Kamera teče 15.40 Nan.: Grda račka 16.50 Film: Snežna torta (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Film: Dvojna igra (ZDA) 23.05 Film: Dan za trening (ZDA) Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Nan.: Najstniške zdrahe 9.25 Film: Ljubezenski napoj 11.05 Shaq, pomeriva se! (resn. serija) 11.55 Družina za umret (hum. nan.) 12.25 Nan.: Peklenski teden 12.55 Boksarjeva družina (resn. serija) 13.25 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 14.20 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.15 Film: Zmagovita tekma (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Beethoven 2 (ZDA) 21.35 Film: Za vse je kriv postrescek (ZDA) 23.10 Nan.: Terminator RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivan Tavčar: Visoška kronika, 1. nad.; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi ra-dijo in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 12. novembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla vremenska slika 1000 °SL° STOCKHOLM 4/4 0 2/8 O \ v M K0 6ENHAVN A jo^O! v 1030 BERLIN 1/5 O VARŠAVA O 1/2 MOSKVA 0/1 ° O KIJEV 0/44 ŽENEVA 8/10 O MILAN ^ 9/15 DUNAJ 3/7 O LJUBLJANA ° 6/8 BEOGRAD o 5/8 LIZBONA C 16/19 MADRID O 10/17 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Baltiški anticiklon prinaša nad našo deželo vlažen zrak. Anticiklon nad Srednjo Evropo se bo okrepil in prinesel suh zrak na vseh višinah. Nad Skandinavijo, srednjo Evropo in našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim vzhodnim vetrom nad naše kraje priteka hladnejši in postopno bolj suh zrak. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.01 najnižje -12 cm, ob 9.55 najvišje 38 cm, ob 16.53 najnižje -49 cm, ob 23.32 najvišje 23 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -6 cm, ob 10.16 najvišje 34 cm, ob 17.24 najnižje -43 cm, ob 22.55 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m............1 1000 m............7 2500 m............0 1500 m............2 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 1/8 o -4/5 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/8 TRZIC 0/8 O KRANJ O-1/6 S. GRADEC CELJE 0/8 O MARIBOR O 1/7 PTUJ O M. SOBOTA O 0/8 O ^ LJUBLJANA 2/9 POSTOJNA N. MESTO 2/8 O ZAGREB 1/8 O KOCEVJE C O CRNOMELJ REKA 5/9 ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo jasno in vreme bo lepo. Pri Trbižu bodo ponoči in zjutraj možne meglice. Pihala bo zmerna burja v ravninah, na obali pa bo burja močna. V ravninah so v zavetju možne poledice. V hribih bo topleje: temperaturna inverzija v dolinah. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod se bo ponoči oblačnost prehodno povečala, jutri čez dan pa se bo spet jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -4, v krajih z burjo do 7, najvišje dnevne od 6 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. O GRADEC -2/10 o 0/8 S. GRADEC CELJE -1/9 O MARIBOR O 0/9 PTUJ O M. SOBOTA O-2/10 o ^ LJUBLJANA 0/10 POSTOJNA O 0/8 KOCEVJE N° REKA 1/12 N. MESTO -1/9 O ZAGREB -1/9 O Vreme bo povsod lepo, nebo bo jasno in zrak bo suh. V ravninah bodo možne poledice. Pri Trbižu bodo ponoči in zjutraj možne meglice. Na obali bo pihala zmerna burja. V hribih bo topleje: temperaturna inverzija v dolinah. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v ponedeljek bo precej jasno. Jutra bodo hladna in ponekod po kotlinah meglena. Burja bo oslabela. Dopis iz pariza - Pogovor s Fernandom Albinarratejem Argentinec v Parizu Pariz in umetnost. Glasba. Opera. O vsem tem sem se pogovorila s Fer-nandom Albinarratejem, glasbenikom iz Buenos Airesa, ki že leta živi in deluje v Parizu. Albinarrate je skladatelj, dirigent in pianist. Med njegova glavna dela sodijo sinfoniji La Nave in El Gato del Dr. Rossini, operi La Manzana Original, The Canterville Ghost in El Calzone del Rey, cikel Chansons de Gavroche, glasba za gledališko igro Cyrano de Bergerac itd. »V Francijo sem prišel ne iz potrebe, ampak ker sem si zaželel novih izkušenj. V Argentini gledamo na Evropo kot na Meko, kot na dom prednikov in po njej hrepenimo. Tako sva se z ženo Anahi, ki je operna pevka, odločila, da greva na potovanje in si ogledava, kaj se dogaja v glasbenem svetu na drugi strani oceana. Naše potovanje je sledilo avdicijam: če je bila avdicija v Pragi, smo šli v Prago, če je bila v Salzburgu, smo šli v Salzburg itd. Nikoli ne bom pozabil občutka, ki sem ga imel, ko sva prišla na Dunaj: to je bilo, kot da bi se vrnil domov; mislim, Evropa mi je dala ta občutek. Sicer nikoli nisva mi- slila zapustiti Argentine, hotela sva le navezati stike in nato biti aktivna na obeh kontinentih. A potem je v Argentini izbruhnila kriza, država se je sesula, denar ni imel nobene vrednosti več in morala sva izbrati, kje bova nadaljevala življenje in kariero. S tem, da je Anahi imela že ponudbe, sva se odločila za Evropo oziroma Pariz. Osebno sem najprej naredil specializacijo v skladateljevanju. Dobil sem odličnega profesorja, omogočil mi je nov pogled, nove strukture, toda bil je zelo strog: pri njem ali si se izboljšal ali zapustil poklic. V Franciji sem se veliko naučil glede metode, zelo so sistematični, vse dajo v predalčke, menim pa, da so pomanjkljivi glede kreativnosti. Pariz sodi še vedno med pomembne centre, toda nekoč je odločal in koval nove smeri. Danes ni več tako. Na primer opera: če pride lirični pevec do pariške Opere, je to gotovo uspeh, toda še pomembnejši je Co-vent Garden in še bolj dunajska opera in še najbolj Metropolitan v New Yorku. Toda vrnimo se v Pariz. Med metodo in kreativnostjo ima vsaka drža- Fernando Albinarrate z operno skupino va svoje prednosti in pomankljivosti. V Argentini je ravno obratno kot v Franciji, vse je neorganizirano in nesistematično, toda na koncu se dobre predstave prav tako ustvarijo. Letos poleti smo npr. v Buenos Airesu pripravili opero za otroke El Calzon del rey, povzeto po zgodbi Andersenova Cesarjeva oblačila. To je bila prava avantura, kjer se vaje začenjajo vedno z uro zamude, kjer je vedno kdo odsoten, toda obstajata želja in entuziazem in predstava je bila izredno uspešna. Naj dodam, da imamo v Argentini veliko tradicijo muzikalov. Gre za čisto ameriško šolo, ki smo jo prevzeli iz ZDA in lahko rečem, da je nivo izredno dober. Trenutno delam predvsem na dveh projektih: na operi Histoire de Gavroche v Opera de Massy (blizu Pariza), z Ana-hi pa sva izdala CD Paris Buenos Aires. Že sam naslov pove, da je ta CD sad te naše življenjske in glasbene avanture. To je za naju izredno pomembna etapa, seveda pa se bo avantura nadaljevala.« Jana Radovič aziJa - Od Kitajske do Vietnama Tisoči parov 11.11. '11 izkoristili za skok v zakon ŠANGHAJ - Tisoči parov po vsej Aziji so včeraj napolnili matične urade, da ne bi zamudili enkratne priložnosti in si večno zvestobo obljubili na datum, sestavljen iz samih enk. V prepričanju, da jim bo poroka na ta dan prinesla srečo, je samo v kitajskem Šanghaju v zakonski jarem skočilo 5000 parov. Na Kitajskem 11. november že vse od 90. let preteklega stoletja velja za neuraden dan samskih, poleg tega pa je bil vedno priljubljen tudi kot izbira za skok v zakon. Letos naj bi bil ta datum še posebej naklonjen mladoporočencem, saj je sestavljen iz kar šestih enk, Kitajci pa številkam in njihovim kombinacijam pripisujejo velik pomen. V Šanghaju se je poročilo 5000 parov, v Hongkongu pa nekaj več kot 1000. V mestu z dobrimi sedmimi milijoni prebivalcev to predstavlja rekordno število, ki več kot desetkrat presega dnevno povprečje. Tudi iz več drugih azijskih držav poročajo o skupinskih porokah. V mestu Jining na vzhodu Kitajske je usodni 'da' skupaj dahnilo 68 parov, v Vietnamu pa se je za skupno poroko odločilo 80 parov. Visoko število porok so zabeležili tudi v Singapurju - poročilo se je skoraj 600 parov, kar je petkrat več kot na običajen dan, a načrtovalci porok imajo še večja pričakovanja za 20. november, ko se bo v datumu dvakrat ponovilo zaporedje številk 2011. Ob tej priložnosti pa na Kitajskem ne bodo pozabili niti na samske, ki šele iščejo svoje izbrance. V Šanghaju bodo tako konec tedna priredili srečanje okoli 10.000 ljudi, ki še niso imeli sreče v ljubezni. TEL AVIV - Strupeni ogljikov monoksid, ki izhaja iz avtomobilskih izpušnih cevi, nima trajnega učinka na ljudi, v omejenih količinah pa lahko celo pomaga blažiti stres življenja v mestih, ugotavlja raziskava izraelskih znanstvenikov. V okviru raziskave univerze v Tel Avivu se je 36 zdravih odraslih sprehajalo po ulicah izraelske prestolnice, se vozilo z javnimi prevoznimi sredstvi in nakupovalo na mestni tržnici. Kot so razkrile ugotovitve po opravljeni nalogi, so udeleženci zaradi prometnih izpušnih plinov utrpeli veliko manjše posledice od pričakovanih. Najbolj je znanstvenike presenetila količina ogljikovega monoksida, ki so ga udeleženci vdihnili. Ne le, da je bila količina veliko manjša od predvidene, temveč se je izkazalo, da je imel plin "narkotičen učinek" na udeležence in je tako nevtraliziral stres, ki ga povzročata mestni hrup in gneča. Raziskovalci zaključujejo, da življenje v mestih le ne predstavlja tako velikega tveganja za zdravje, kot so pričakovali. Čeprav so udeleženci raziskave med dnevom v mestu kazali vse višjo stopnjo stresa, je imel ogljikov monoksid blažilni učinek, dolgotrajna izpostavljenost strupenemu plinu, ki je lahko v velikih koncentracijah tudi smrtonosen, pa ni imela trajnih učinkov. V Bagdadu po šestih letih festival kratkih filmov BAGDAD - V Bagdadu bo med 17. in 19 novembrom potekal Iraški festival kratkega filma, na katerem bodo prikazali filme iz 28 držav. Po besedah organizatorja festivala Nazarja al-Rawija bo to druga izdaja festivala, ki ga pripravljajo po šestletni prekinitvi zaradi nasilja v državi. "Festival prinaša svetu sporočilo, da sta kino in kultura v Iraku še vedno živa," je poudaril al-Rawi. Na festival so prejeli 147 prijav iz Iraka in 27 drugih držav, od katerih bo 30 filmov sodelovalo v tekmovalnem programu. Letošnji vsebinski poudarek bo na ženskih temah, je še povedal al-Rawi. Festival, ki so ga prvič pripravili leta 2005, organizira iraško neodvisno združenje za vizualno umetnost. (STA)