SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 g Id., za (ieirt ieia \ j ia., u |ea*fe
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za cele leto 12 fld., «a pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., ia jeden meiec 1 fld.
V LJubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. vefi na leto. Poeamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema apravnifitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove oliee It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semenllkih ulleah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, ixvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
^tev. sr.
V Ljubljani, v četrtek 16. aprila 1896.
Letnilt XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 15. aprila.
Novoizvoljeni poslanec Vo h a n k a stori obljubo ter izjavi, da se pridruži pravnemu ugovoru čeških poslancev z dne 9. aprila 1891.
Poslanec Eim vpraša pravosodnega ministra in ministra za deželno brambo, zakaj smejo časniki dohajati v vojaške kantine le z dovoljenjem vojaškega oblastva, češ, da se s tem omejuje osebna prostost.
Kot prva točka dnevnega reda so razne peticije, ki se ali vladi izroči v rešitev ali odbijejo. Mej drugimi prosi deželni odbor solnograški, da bi se naklada na pivo pobirala od pivovarjev, ne pa od gostilničarjev. Ta prošnja se sicer odbije, a zbornica sklene: Vlada se poživlja, naj potrebno ukrene, da bodo pivovarji in tamošnje železnice v gotovih obrokih deželnemu odboru poročale o izvozu in uvozu piva.
Druga točka dnevnega reda je načrt zakona o preskrbninah civilnih državnih uradnikov, služabnikov, njihovih vdov iu sirot.
Poslanec Lorber je v obče zadovoljen s to predlogo, želi pa, da bi se službena doba znižala od 40 na 35 let, da bi se za pokojnino sploh določil minimum v znesku vdovske pokojnine istega razreda, dalje naj bi tudi za to vrsto uradnikov veljala določba, da dobd pokojnino tudi pred desetim službenim letom, ako niso vsled svoje krivde postali nesposobni za službo. Govornik graja, da od 11. do 4. plačilnega razreda pada odstotek vdovskih pokojnin, dočim raste od tretjega gori.
Poslanec dr. P i e n t a k naglaša, da ja ta zakon nujno potreben, kajti mnogo je vdov, ki imajo letne pokojnine 85 gld. Po sedanjem zakonu bode najnižja pokojnina uradniških vdov 400. in služabniških 200 gld. Vsa potrebščina bode zntšala prvo
leto 600.000 gld. in čez leta še le bode višja. V istem smislu govorita Barwinski in Hauck.
Zbornica na to sklene prehod v nadrobno razpravo.
Prihodnja seja jutri.
Poročila naših časopisov o slovenskih zadevah.
Ii Zagreba, 14. aprila.
Od vseh naših časopisov se bavi s slovenskimi zadevami v večem obsegu opozicijonalni „Agramer Tagblatt". Posebno so zanimivi dopisi iz Primorja. Marsikaj se je v teh dopisih tudi zunanjemu svetu razjasnilo o rovanju irredente proti naši monarhiji in posebej še proti Hrvatom in Slovencem. Ni tedaj čudno, da javne oblasti na Primorskem omenjeni list plenijo, kadar prinese kak dopis iz Gorice o delovanju deželnega namestuika in njegovih oblastij. Najbolji dokaz, da je dopisnik pogodil krivice, ki se pa boje belega dne.
Pa tudi o slovenskih razmerah na Kranjskem je prinesel omenjeni list včasi kak dopis. Ali ti dopisi so bili pisani vsi v duhu radikalne slovenske stranke, kakor se je po navadi zvala mladoslovenska stranka. Vsakega nevspeha je bila kriva klerikalna stranka, za katero dopisnik tega lista ni imel po receptu „Slovenskega Naroda" dosti obrekovanj. „Slovenski Narod" je bil sploh za naše političarje izvor za slovenske zadeve. Celo „Obzor", ki hoče biti tudi klerikalen po potrebi, je zajemal vse vesti, kar jih je donašal o Slovencih, po navadi le iz „Slovenskega Naroda", ker dopisnika nima nobenega med Slovenci.
Drugi listi pa pišejo o naših zadevah tako redko, da ni niti spomina vredno. Po tem takem ni čudno, da so taka poročila neresnična in da hrvatsko občinstvo ni dobro podučeno o slovenskih
zadevah. V novejšem času so prenehala v omenjenih listih vsaka poročila iz Ljubljane. Morda so žalostni dogodki v kranjskem deželnem zboru krivi, da se tako molči.
Zakaj zdaj „Agramer Tagblatt" in „Obzor" ne hvalita dr. Tavčarja in njegovih somišljenikov, ko so sklenili prijateljstvo z nemškutarji najčisteje boje? Morda se jim zdi to vendar le preveč nenaravno, pa gotovo tudi za vsakega slovanskega rodoljuba prežalosten pojav. Kakor bi pri nas vsaka zveza domoljubnih Hrvatov z mažaroni in Mažari bila obsojena, tako se bržkone in čisto po pravici sodi tudi o prijateljstvu mladoslovenske stranke z nemškutarji.
Ali ker je bila mladoslovenska stranka našim političarjem do zdaj vedno vzor pravega domoljubja, molče zdaj o vsej tej zadevi, kar pa po našem mnenju ni umestno, kajti občinstvo želi zvedeti resnico, in le ta naj se po časopisih priobčuje. Povedati vsakemu resnico, tudi če je za dotičnega neugodna, je moško in pošteno, tajiti in prikrivati kaj, pa-nepotrebno, ker se tako zve prej ali slej.
Ljubljanski dopisnik „Agramer Tagblatta" naj bi bil le te žalostne razmere razjasnil v svojih dopisih, mesto da je po nepotrebnem napadel poštenega ljubljanskega meščana in mnogoletnega mestnega zastopnika, kar je moral drugi dopisnik popraviti s tem, da je prvega popolnoma oprovrgel.
Pustite poštene mestjane na miru in poročajte vselej le resnico ne samo o privatnih nego tudi o javnih zadevah. Bodo li poročila resnična, potem se ne bode klerikalni stranki (tako zovejo vsi naši listi staroslovensko stranko) oponašalo, da je le ona kriva vsem današnjim zmešnjavam na Slovenskem. Sicer pa moramo obsoditi tudi redakcije naših listov, da se same ne poduče iz poročil samih slovenskih časopisov o slovenskih odnošajih. Kako površno sodijo o vsem slovenskem delovanju, je najboljši dokaz vprašanje žumberško.
LISTEK
Nekaj ur v Gradcu.
(Konec.)
Vendar bi si rad še pred odhodom iz Gradca ogledal nekatere reči, pred vsem muzej. Zato po-prašam bližnjega policaja, kateri v Gradcu stoji na vsakem ovinku, katera ulica pelje proti muzeju. Svetuje mi ta reditelj miru, da je najbolje peljati se nekaj časa po tramvaju, katerega so zanikarne gure ravnokar mimo privlekle. Hitro vstopim in se peljem par minut dalje, kjer mi sprevodnik že pokaže pot, po kateri pridem do muzeja. Pot pa ni bila tako kratka, kakor sem mislil; prej ko ne sem še malo zašel. Med potoma ugledam na nekem trgu polno vozičkov z nekimi čudnimi skrinjicami. Vsaka skrinjica je imela svojo številko in pa zaprta in zaklenjena je bila. Radovednost me žene, da si to reč pogledam bližje. Kar pride zraven ženska in s ključem odpre skrinjico ter vzame par steklenic mleka, zapre jo in gre dalje po svojem opravku. Aha, take mlekarske vozičke imate v Gradcu, si mislim. Kako prilična je ta naprava I Kaj, ko bi se tudi v Ljubljani kaj takega ukazalo. Samo to prosim preponižno, če bi naša mestna gosposka na te moje besede za-
ukazala take vozičke, in prepovedala tiste predrage in neprilične ljubljanskim mlekaricam, naj vsaj nikar ne pove, da je „Martinkov" dal povod k temu. Mle-karice, osobito posavske, so hude. „Ich kenne meine Pappenheimer!"
Ko pridem do muzeja ter iščem vrat, zagledam črno in belo na sivem zidu zapisano: Museum fur heute geschlossen. Je že prav, si mislim, kakor Rib-ničan : „še prosili me boste, pa ne bom hotel" in jo pomerim dalje proti hotelu, kjer sem si zjutraj najel stanovanje.
Tista velika ura na gradu je kazala pol dvanajstih, ko jo srečno pripiham do obližja hotela. Tam v neki prodajalnici zapazim, da prodajajo tudi okna po starem načinu narejena, z okroglimi stekli (Butzenscheiben). Ker nisem imel še nikakih odpustkov iz Gradca, stopim v to prodajalnico, da si jih nekaj nakupim za svoje domače ljudi. Teh odpustkov si kmalo nakupim, vprašam pa tudi, po čem prodajajo kvadrat meter tacih oken. Cena se mi je zdela prav primerna, samo do 8 gld. meter z železnim okvirom vred. Kako pametno bi bilo, si mislim, ako bi nekateri gospodje, zlasti pri podružnicah pri nas, kjer se nahajajo še taka stara okna, jih dali popraviti v ravno tej obliki, ali pa če bi stara in nerabna nadomestili s takimi novimi, ki niso predraga in desetkrat boljša, nego neumestna,
moderna. — Le malo časa mi je bilo še odmerjenega, da sem se mogel pokrepčati za vožnjo; omui-bus me je v nekaj minutah „kot bi mignil", postavil na kolodvor. Točno ob 12 in 52 minut zdrči brzovlak iz Gradca, toraj sem preživel celih pet ur v Gradcu. V železničnem vozu bi kmalo prišlo do resnega konllikta med menoj in nekaterimi krivono-simi agenti, ki so se košatih s svojimi kovčegi in drugo prtljago. K sreči mi pride na pomoč pri tem mojem antisemitskem boju nek Stajerc od ogerske meje, ki je te krivonose neusmiljeno podajal, da so nazadnje vsi odnehali in lepo ubogljivo pospravili svojo šaro po policah. Med tem mi je zginil Gradec spred oči, odprla se mi pa prekrasna murska dolina. Na nasprotni strani Mure zapazil sem tudi grad sekovških škofov. Lepi so se mi zdeli mimo ležeči vinogradi in lepi sadni vrtovi s hišami in drugim poslopjem v sredi. Mislil sem si, tu prebivajo pač srečni in blagi ljudje. To svojo misel razodel sem nekemu železniškemu uradniku, ki se je tudi peljal v tem vozu po službenih opravkih proti Ogerskem; bil je Slovenec in blizo Celja doma. „Nikar se ne motite nad temi ljudmi", me poduči, „to so vam res nekateri precej premožni, a so tudi sami svoji in neznansko robati, zlasti Nemci v obližju slovenske meje". Sadno drevje je imelo vsa pobeljena debla, mlajše tudi ovito in zavarovano s turš-
r
Koliko se ni pisalo proti sklepom kranjskega deželnega zbora o tej zadevi, in vendar kranjski bor ni nié dragega storil nego svojo dolžnost, da je upozoril merodajne kroge, da obstoji žumberško vprašanje. Da se ni zglasil kranjski zbor, ne bi se bilo pisalo o tem vprašanju tudi po hrvatskih časo« pisih ter sestavljale spomenice na hrvatsko vlado o zahtevih na Zumberk. Da se je začelo razpravljati zopet o Žumberku, je zasluga poslanca Kluna, katerega so radi tega hrvatski listi napadali, ali je prav verjetno, da mu bodo še zato hvaležni, ker je to vprašanje spravil na dnevni red.
Sploh moramo reči, da je hrvatsko občinstvo o slovenskih zadevah premalo podučeno, pa je že skrajni čas, da se v tem pogledu obrne na bolje. Treba je slišati dva zvona, da se resnica zna. Naj se zategadelj v dotičnih redakcijah sode odnošaji po poročilih obeh političnih strank, pa bodo sklepi tudi pravičneji, nego je to bilo do zdaj, ko so se poročila zajemala samo iz glasila ene stranke, do-čim se je drugo popolnoma prerivalo.
Politični pregled.
V Lj u bi j a n i, 16. aprila.
Poslovni red državnega «bora. Vkljub raznim poročilom še sedaj ni definitivno določeno, kako dolgo bode trajalo pomladno zasedanje poslanske zbornice. Pred nedavnim časom se je še po-vdarjalo, da se delegaciji snideta najkasneje v dragi polovici meseca maja in da mora toraj poslanska zbornica do srede maja biti gotova z rešitvijo sedanjih vladnih predlog. Sedaj se pa govori v parlamentarnih krogih, da pred koncem maja ni misliti na sklep sedanjega zasedanja, ker bode posebno volilna preosnova zahtevala večje število sej. V prihodnjih dneh bode z malo izjemami sleherni dan redna seja poslanske zbornice. V tekočem tednu se rešijo došle peticije in manjše predloge, prihodnji ponedeljek pa pride na vrsto prvo branje predloge o volilni reformi. Glede nadaljnih večjih predlog se trdi, da je odvisno posvetovanje od budgetnega odseka, ki se peča s preosnovo uradniških plač in užitninskih davkov. O rešitvi nagodbe z Ogersko se splošno meni, da ne pride na vrsto v letošnjem zasedanju. Konečno se v vladnih krogih odločno zanikava vest, da namerava grof Badeni razpustiti zbornico pred koncem tekočega leta, marveč želi le, da bi sedanji državni zbor še rešil proračun za leto 1897. Koliko je resnice ua tem, pokazala nam bode najbližnja bodočnost.
Katoliški shod v Levovu. Pred nedavnim časom smo ob kratkem omenili, da nameravajo prirediti gališki katoliki shod, ki se prične 22. junija zvečer s plenarnim zborovanjem. Shod bode trajal tri dni in obravnavale se bodo naslednje točke: pojasnilo o življenju katoličanov v mestih in po deželi, o javnih dobrodelnih napravah ter obširno poročilo o zločinih nedorasle mladeži in o vzrokih, vsled katerih se ti dogajajo. Obširneje se bodo razmotrivala tudi vprašanja glede šole, obrta, poljedelstva in novodobnih znauostij.
Starčevi čeva stranka. Iz Zagreba dohajajo poročila, da je opozicijonalni klub mestnega sveta
Čino slamo proti zajcem. Glede obdelovanja polja sem zapazil od Gradca do slovenske narodne meje nerazdeljene njive, brez leh, od todi so pod Mariborom v široke lehe, nižje doli proti kranjski meji pa kakor pri nas.
V Mariboru me je vabila lepa nova frančiškanska cerkev, naj si jo ogledam, a sem odložil to na bolj ugodni čas.
Tudi prijazno Celje me je vabilo s svojo mično lego v svojo sredo, a moral sem dalje z graškimi utisi proti domu, odklanjaje za enkrat bratsko ponudbo.
Od todi proti Ljubljani zdela se mi je pot nekam enolična, menda radi tega, ker mi je že znana, ali pa zato, ker je res taka. Le plavi in njihova vratolomna vožnja po deroči Savi me je še zanimala. Tudi to se mi je za malo zdelo, da tu okoli Zagorja kalijo bistro Savo z neko črno vodo, ki priteka v njo iz premogokopov ter jo s tem pripravljajo ob dobro ime. Mrak je objemal Ljubljano, ko se pripeljem na kolodvor; črna, temna, pozna noč pa zemljo, ko se pripeljem na svoj dom, kjer sem domačim pripovedoval, kako sem mesto v Istro zašel v Gradec, kjer se mi je tako godilo, kakor Bem tu popisal.	Martinkov.
objavil izjavo, v kateri se zatrjuje, da se popolnoma strinja z nazori Starčevičeve stranke. Vsled tega je v novejšem času nekoliko več upanja, da se združijo razne razcepljene frakoije. Na to posebno vspešno delujejo dalmatinski pravaši. Do sedaj seveda ni nikake jasnosti v tej zadevi, marveč je treba čakati, da se objavi sklep shoda Folnegovi<5eve frakcije, ki se vrši 29. t. m. in na katerem se bode konečno rešilo vprašanje glede združenja.
Nemški državni «bor se snide jutri k na-daljnemu posvetovanja. V naslednjih dneh do bin-koštnih praznikov mu je rešiti celo vrsto predlog. Jedna izmed najvažnejih predlog je meščanski zakonik, katerega je rešena še le jedna četrtina. Na dnevnem redu je tudi trgovinska pogodba z Japa nom. Izračunali so, da bode treba najmanj 31 sej, ako hoče državni zbor rešiti celo kopo nujnega dela. Merodajni krogi sicer nimajo mnogo upanja, da bi se uresničila vladna želja, kajti posamne seje gotovo ne bodo brez burnih debat, kakoršne se pojavljajo navadno v nemški zbornici in ki nimajo druzega namena, nego da ovirajo skupno delovanje.
Francoske razmere. O razporu mej Bour-geoisovim kabinetom in senatom smo že precej pisali in povedali razna mnenja merodajnih francoskih faktorjev. Zanimivo je pa poleg tega tudi stališče socijalistov nasproti sedanjim vladnim krogom. Gotovo je namreč, da si skušajo sedanje razpore kolikor možno izkoristiti za svoje namene. Ako senat ne odobri dohodninskega zakona, ako zbornica ugovarja vladni predlogi in ako Faure ne potrdi imenovanega zakona, tedaj bodo pokazali socijalisti svoje rožičke ter pometli s pozorišča, kar jim ne ugaja. V prvi vrsti preti nevarnost potem predsedniku Faure, katerega že sedaj težko gledajo na čelu francoske ljudovlade. Vsekako je pričakovati neizogibne in zelo neprijetne krize, ki bode imela mnogo slabih posledic.
Turška vlada še sedaj ni storila tega, kar je bila obljubila evropskim poslanikom povodom pogajanja z Armenci v Zeitunu. To samo ni v razmerah, kakoršne vladajo v Turčiji, nič nenavadnega, kajti znano je že celemu omikanemu svetu, da je Turčija v izpolnovanju svojih obljub vselej figa-mož, Značilneji pa so vzroki, vsled katerih baje turška vlada noče odzvati ondotne posadke v Carigrad. Izgovarja se namreč, da Armenci ne marajo izročiti vsega orožja, kolikor ga ne potrebujejo za lovske namene, in da skrivoma izdelujejo dinamitne bombe, s katerimi se hočejo pripravljati na nove upore. Po teh poročilih bi sodil vsak, kdor ni popolno prepričan o njih neresničnosti, da so vse upore in nerede pro-vzročili le armenski prebivalci in da so vladni organi popolno nedolžni. Evropski poslaniki so se tedaj gotovo prenaglili, ko so vsled imenovanih obljub odstopili od svojih zahtev. Turčija je le takrat voljna ustreči zahtevam raznih podložnih narodov, kadar jej preti nevarnost, pozabi pa takoj na storjene obljube, ko se iznebi nadležnežev.
Soci|alne stvari.
'Ali za male obrtnike res ni reiitve?
(Konec.)
Živa Kristusova vera nas mora pripeljati do tega, da si naredimo krščanske postave, po katerih bo skrbljeno za vse stanove. Na zemlji je dovolj prostora za vse ljudi, in ni treba, da bi se po liberalnih naukih mej seboj kakor zverina uničevali z divjo konkurenco, le vsakemu je treba od-kazati delo, za katero je zmožen, pa bodo vsi živeli. Delo so mora urediti, ne sme biti preveč trgovcev, ne preveč obrtnikov, še manj pa preveč postopačev; od vsacega stanu naj jih bo toliko, kar jih je res treba, potem ne bo treba nobene konkurence, ker bo vsak dovolj zaslužka imel. Saj je še dovolj neobdelane zemlje na svetu, tiste naj se loti brezposelna preobilica ljudstva, in kedar se tako pomnoži kmetski stan, ki je podlaga vsega, potem bo sčasoma že spet več prostora za nove trgovce, obrtnik» in višje stanove. V krščanskem srednjem veka, katerega liberalci „mračnega" imenujejo, je bilo vse drugače in vse bolje skrbljeno za vse stanove, posebno za trgovce in obrtnike; krščanska vera je bila pač podlaga vse postavodaje, ki ee je naslanjala na zapoved: ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor samega sebe. Skrbelo se je za to, da so z&mogli vsi živeti, še revežem ni bilo treba stradati, redila jih je krščanska ljubezen in usmi-Ijenost.
Ni res, kar bogati židovi in njih liberalni hlapci trdijo, da za malega obrtnika ni rešitve; ampak mi
pravimo: za njega je in mora biti rešitev! Krščanska država se mora ravnati po krščanskih načelih, zato mora z modrimi postavami poskrbeti, da bo vsem državljanom mogoče živeti, tedaj tudi malim obrtnikom. Ali naj se stroji odpravijo? Nikakor ! Oni so človeku v pomoč in mu delo olajšajo ter mu lahko priskrbijo več počitka. — Pa država mora za to skrbeti, da stroji ne bodo služili samo bogitašem, temveč tudi malim obrtnikom in delavcem. Zdaj preklinjajo stroje mali mojstri in delavci, ker obojim zaslužek jemljejo; naj pa država tudi malim mojstrom stroje preskrbi, delavcem pa naj s postavami zboljša gmotno stanje, potem bodo kljub strojem vsi delavci delo dobili, mali mojstri pa bodo zamogli s tovarnami konkurirati.
Sploh pa naj država skrbi, da se jedne in iste vrste blaga ne bo preveč izdelalo ; tovarno ustanoviti pa naj ne dovoli vsakteremu bogatemu špekulantu, ki se dotičnega rokodelstva niti ni učil; najbolje bi bilo, da bi se od vsacega rokodelstva posebej ustanovile po raznih deželah ločene obrtne zadruge, in da bi se le tistim dovolilo, ustanavljati tovarne, katerih dobiček bi se obrnilv korist cele zadruge. — Tudi to bi se moralo postavno določiti, d a b i obrtne zadruge svoje izdelke same prodajale in nihče drugi. Zdaj je redko, da bi obrtnik svoje izdelke sam prodajal; le kar se pri njem naroči, to proda sam in po tisti ceni, katero sam določi, kar pa več naredi, to pošlje pre-kupcu ali trgovcu, kateri za blago plača, kar se njemu zdi. Mnogi rokodelci pa sploh le za prekupce delajo, da imajo vsaj stalen, če prav le pičel zaslužek ; prekupec obogati, njegovi rokodelci pa ostanejo reveži. Ako bi delali na račun obrtne zadruge, morala bi jih tista pošteno plačati. Obrtna zadruga vsake stroke bi morala pravico imeti, da določi število mojstrov, koliko jih sme biti v dotični deželi in koliko v vsakem okrajnem glavarstvu, nadalje kol ko pomočnikov in učencev sme vsaki mojster vsprejeti. Grda razvada in zloraba obrtne prostosti, da nekateri mojstri s samimi učenci delajo, in kader se je učenec izučil, oziroma svoja štiri leta stradanja in trdega dela prestal, da ga mojster brž odslovi in druzega učenca poišče, katerega zopet ni treba plačati, mora se na vsak način primerno vred iti.
Sploh bi morale zadruge za to skrbeti, da se učenci dobro izučijo, in kdor ne zna dovolj, naj se mu ne da spričevalo pomočnika.
To so le nekatere misli, katere smo v naglici načrtali, da obrtnikom pokažemo, da njim pomagati ni nemogoče, ako bi le vlada in državni zbor dobro voljo za to imela. Ce pa sami sebi dobro hočejo, ne smejo voliti z liberalci, ampak s krščansko stranko, katera ima resnično voljo, skrbeti za blagor vseh stanov, posebno pa za blagor delavnih ljudij, kmetov, obrtnikov in delavcev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. aprila.
(Dnnajski pomožni odbor za poškodovane po potresnj nam je po svojem tajniku dvornem svetniku Sukljeju poslal poročilo o svojem delovanju. Iz tega poročila posnamemo, da je 18. julija poslal odbor deželnemu predsedstvu 158.119 gld., in sedaj pozneje še nabranih 7541 gld. 46 kr. torej skupaj zdatno svoto 165.660 gld. 46 kr. — Vkljub ogromnemu delu, ki ga je imel dunajski odbor, znašajo stroški samo 1227 gld. 12 kr.; odbor pa je denar sproti nalagal in s tem pridobil obresti za 1420 gld. 18 kr., torej so troški za 193 gld. 06 kr. manjši nego obresti naloženega denarja. Iz tega poročila se razvidi, kako požrtovalno, neumorno, vspešno in modro je deloval dunajski pomožni odbor; naša dolžnost je, da izrečemo v ime poškodovanih po potresu, katerim je bila s to srečno akcijo dunajskega pomožnega odbora nesreča zdatno oblažena, naj-iskrenejšo zahvalo, vzlasti zasluži tajnik odbora dvorni svetnik Suklje za mnoge njegove trude v polni meri zasluženo priznanje. — Mili Bog stotero plačuj radodarnim Dunajčanom to izredno blago-naklonjenost!
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) V včerajšni seji mestnega zbora ljubljanskega je naznanil župan, da je dunajski pomožni odbor za poškodovane po potresu prenehal, ter si izprosil dovoljenja, da odboru pismeno izreče zahvalo v imenu mesta. — Deželna vlada naznanja, dd ne dovoli mestu novega loterijskega posojila za jeden milijon gld., ter da glede vojaškega oskrbovališča ostane pri svojih za-
htevah, da se oudi zgradi oskrboralno skladišče; tudi se s ponudbeno svoto glede 120.000 gld. ne more pogajati. Dopisa se izročita finančnemu odseku t poročanje. — Nadalje je na predlog mest. odbornika Hribarja mestni zbor izrekel obžalovanje nad neosnovanim napadom „Agramer Tagblatta" na mestnega odbornika in trgovca P e t r i č i d a. — Glede dopisa dež. vlade, s katerim je odlonila predloženi regulacijski načrt za Ljubljano, se po poročilu odb. P i r c a sklene, ne pritcžiti se na ministerstvo, ker bi se s tem grajanje hiš preveč zavleklo. — Odbornik dr. K r i s p e r stavi predlog, naročiti stavbenim podjetnikom, da skrbe za javno varnost pri postavljanju odrov, nadalje predlaga, da se zopet s topom naznania ogenj v Ljubljani. — Obornik Iv. Hribar predlaga, naj se 100.000 gld. iz amortizacijskega fonda mestnega loterijskega posojila dovoli za grajenje hiš ter se obrestuje s 41/« °dst. 0(1 najemnine. — O rač. zaključku mestne hranilnice je poročal odbor. S v e t e k ter omenjal lepega napredka
mestne hranilnice leto 15.259 gld.,
Čistega dobička je imela za 1895 rezervnega zaklada ima 37.956 gl.
v letošnji šesti upravni dobi. — Odbornik Hribar je obžaloval, da je županstvo ustanovitev hranilnice zavlačevalo celih šest let, ker bi sedaj približno ra-čunjeno imela že kakih 250.000 gld. rezervnega zaklada in bi lahko pomagala mestu v sedanjih zadregah. — Po našem mnenju ta krivda ne zadene samo župana, marveč tudi večino mestnega zbora ; ako je namreč večina odbornikov videla, da županstvo brez vzroka zavlačuje ustanovitev hranilnice tri leta, zakaj ga je po preteku zakonite dobe zopet postavila na čelo mestni upravi. Vsi taki udarci, ki sedaj lete od strani odb. Hribarja na župana, z isto silo padajo nanj in na stranko, ki je odgovorna za mestno gospodarstvo. — O prodaji stavišča, kjer ste stali hiši za uboge v Gradišči, sklene mestni zbor po poročilu odbornika dr. G o g a 1 a stavišča prodati ter denar naložiti k glavnici za uboge, dokler mesto ne sezida druzega poslopja za uboge. Vsprejet je bil tudi predlog odbor. dr. S t a r e t a naprositi vlado, naj v ta namen doda tej glavnici tudi denar, ki je bil določen v podporo za grajenje nove ubožnice. — Odbornik G o g a 1 a predlaga, naj se primerno popravi in odobri proračun stroškov za šolski vrt pri soli na Barji. Sprejeto. — Glede prošnje društva gospej krščanske ljubezni za letni prispevek 300 gld. za „Josefinum" predlaga odbornik G o g a I a , da se za sedaj ne usliši, ker mestu primanjkuje denarja. Odbornik Hribar predlaga podpore 100 gld., odbornik dr. Gregorič 200 gld., odbornik Velkavrb je za predlog poročevalčev, odbornik K a 1 a n pojasni blage namene omenjenega zavoda, ter nasproti očitanjem, da morajo stari posli plačevati, mladi pa plačevati in trdo delati, opozarja, da zasedaj kakor bi zavod rad vse posle oskrboval brezplačno, ne more tega, ker je zavod še zelo zadolžen, plačilo pa je neznatno in glede dela je prav, da posli delajo, kolikor še morejo, za dekleta, ki so brez službe, pa je zavod uprav rešilno zavetišče za njih poštenje, ter priporoča zato predlog dr. G r e g o r i č a. Sprejeta je bila podpora 100 gld. — Na to se je rešilo več stavbenih stvarij. Soja se je potem pretrgala in predložila na soboto ob 6. uri zvečer.
(Novo mašo) bodo letos darovali sledtči gospodje bogoslovci iz ljubljanskega semenišča: Be-n e d i č i č Jakob iz Škofje Loke, E r k e r Josip iz Srednje Vasi, G 1 i e b e Josip z Ravnega Dola, G n i d o v e c Janez iz Ajdovca, Godec Janez iz Bohinjske Bistrice, E o p r i v e c Peter iz Škofje Loke, M i h e I č i č Janez iz Semiča, P1 e š i c Ant. Pad. od Sv. Eatarine, P r e ž e 1 j Luka iz Bohinjske Bistriee, Z n i d a r š i č Anton Pad. iz Dobrepolja. — Iz tretjega leta gospodje: Bal ob Janez iz Šiške, E 1 e m e n Janez iz Brezovca pri Ljubljani, O r a n i č Frančišek iz Eriža pri Tržiču, R a-m o v e š Jakob iz Smlednika, Smukavec Janez iz Bohinjske Bistrice, Sir a j Andrej iz Blok, 2 a v b i Janez iz Blagovice.
(t Monsign. dr. Ivan Sust.) Iz Trsta se nam poroča, da pokopljejo truplo umrlega prošta dr. Susta v petek ob 10. uri. Truplo preueso v župnijsko cerkev Marije Pomočnice in od tam na pokopališče sv. Ane. — V soboto je v stolni cerkvi slovesno zadušno opravilo.
(t Dr. V. Oblak) privatni docent za slovansko jezikoslovje na graškem vseučilišču, je umrl včeraj doma v Oelju. Rajnik je bil učenjak, zlasti glede na slovensko dijalektologijo prvi strokovnjak. Pisal je mnogo v Jagicev „Archiv für slavische Philologie", zlasti ocene, in nekaj let sem je vsak „Letopis Matice Slovenske" prinesel kak Oblakov epis. Za vedo je rajnik žrtvoval mnogo. Dasi zelo bolehen potoval je vendar v Macedonijo, hodil po vaseh, poslušal narodno govorico ter tudi doživel, kakor zuano, mnogo neprijetnostij. Lanske počitnice je bil v vipavski dolini, da bi dognal, v katerem narečju je pisal Janez Kriški. Rajnik je imel biti v kratkem imenovan izvanredLim profesorjem na vseučilišču, a bolezen, ki ga je mučila še izza gimnazijskih let, ugonobila je mlado, slovanskemu in posebe slovenskemu jezikoslovju in slovstvu toliko obetajoče življenje. Pogreba, ki je jutri v Oelju, se udeleže, kakor čujemo, tudi slovenski vjsokošolci iz Gradca. N. v m. p.!
(Slavnostni izredni občni zbor „Glasbene Matice") kateri se je vršil sinoči v ljubljanski mestni dvorani, zbral je neobičajno lepo število društvenih članov. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Ivan Ravnih ar s pozdravom, v kojem se je zahvalil tudi magistratu za blagohotno prepustitev mestne dvorane v svrho zborovanja. Društveni tajnik, g. dr. Vladimir Foerster podal je v skrbno in temeljito sestavljenem poročilu sliko delovanja odbora .Glasbene Matice" in onega pevskega zbora od prvih pojavov ideje, naj se priredita zahvalna in dobrodelna koncerta „Glasbene Matce" na Du-naji, tja do slavne izvršitve v dneh 23. in 25. sušca t. 1. Poročilo to, koje je vzel občni zbor z odobravanjem in se zahvalo na znanje, objavimo v celoti. V imenu odbora „Glasbene Matice" proslavljal je rač. svetnik gosp. Ant. Svetek zasluge, koje so si pridobili za društvo sploh in za prospeh dunajskih koncertov „Glasbene Matice" posebej, gospodje c. kr. deželni predsednik Viktor baron Hein, dvorni svetnik Fran Suklje in skladatelj dr. Anton D v o f & k ter stavil predlog, naj imenuje občni zbor imenovane častnimi člani „Glasbene Matice". Občni zbor glasoval je za ta predlog z živahnim odobravanjem soglasno. Gospodoma dež. sod. svetniku Ivanu V e n c a j z u in koncertnemu vodji Mateju H u b a d u izrekel je pa občni zbor vsled predloga g. dr. M. H u d n i k a uvažuje istih zasluge in neumorno delovanje javno zahvalo in priznanje društva.
(Slovenski umetnik t tnjini.) Slovenski operni pevec g. Josip Trtn i k je sedaj za jedno leto an gažovan na mestnem gledališču v Brnu ter je postal ljubimec tamošnjega jako strogega in razvajenega občinstva. Kritika hvali njegov močni in lepi glas ter umetniško predavanje, občinstvo pa mu pri vsaki priliki prireja navdušene ovacije. G. Trtnik ostane to leto v Brnu, potem nastopi engagement na dvorni operi v Draždanah.
(Za zidanje nove cerkve na Colu nad Vipavo) je podaril presvetli cesar 300 gld.
(Na Rožnika) dobi prijazna cerkev zopet novo olepšavo; postavljata se namreč nova kamenita stranska oltarja. Delo bode dovršeno do druge nedelje 26. t. m. ko se vrši na Rožniku slovesna služba božja.
(Iz Vodic) 14. aprila: „Eako je kaj v Vodicah ob obletnici potresa?" tako bi utegnil kak znanec vprašati. Naj kratko odgovorim vsem radovednežem. Cerkev smo začeli podirati velikonočni torek in danes, čez jeden teden, je že podrta razun zvonika. Cerkve ni več videti. Le velikanska groblja priča, da je tukaj stala velika stavba. V pohvalo Vodiča-nov moram naznaniti, da so to izvršili ljudje sami. Pa kako so delali ? Podprli so zid s „puntami" t. j. z močnimi tramovi, podkopali ga in potem od nasprotne strani s „puntami" potisnili. Eadar je bilo že nevarno podkopavati, zmislile so si prebrisane glavice drugi pripomoček. Vzeli so železni drog, na katerem je bil nataknjen križ vrh zvonika, ko je ta še strehe imel, nataknili so ga na dolg tram, postavili pod zid dva tesarska stola v oddalji tega trama, položili na ta stola druga dva tramova, vrhu teh dejali dva valjarja, nanja položili tram z železnim drogom in ga gonili na valjarjih sem in tje in su vali v zid toliko časa, da se je razrušil, prav po na-
činu starih Rimljanov, ki so z „ovnom" rušili mestno zidovje. — Zanimivo utegne biti za gtarino-slovce, da smo našli v cerkvenem zidovji mnogo ostankov od nekdauje stare cerkvice, zidane v gotskem slogu. Našli smo več kosov od stebrov, grebenov in reber; še precej dobro ohranjen kapitel t reliefom človeške podobe, ki drži v rokah grb ; dva sklepna kamena z rožo in jednega z grbom. Utegne se še kaj dobiti pri razkopavanju. Na vseh kamnih se pozna, da so bili barvani, pa pozneje pobeljeni. Kakega mojsterskega znamenja ni mogoče razločiti, ker je čez barvo še belež. O tej stari cerkvici je menda že nekaj objavljenega, pa ne vem kje. Prav hvaležen bi bil, če kdo to naznani župnijskemu uradu v Vodicah. Imenovala se je menda „s. Mar-garitha in silvis", ker je bil tukaj nekdaj velik gozd. Eogar zanima ta starina, naj si jo pride ogledat v Vodice.
(Iz Poljanice) 15. aprila. Poročati Vam imam o tretji nezgodi, ki se je pripetila v tovarni za les v Rogu (Hornwald). V ponedeljek 13. t. ra. gre nek delavec na vse zgodaj k stroju, ki je bii že v toku, kolesa mazat; kar ga kolo popade, pritisne in takoj je bil mrtev. Zlomilo mu je roko na dveh mestih, zdrobilo čeljust in ranilo ga na glavi. Nesrečnež je bil star 44 let in doma iz fare Brus-niške. Kakor kažejo delavske bukvice bil je zelo marljiv, zvest — pošten in — pobožen. Upajmo, da mu bo tudi Bog milostljiv. O tovarni v Rogu slišimo čudne reči. Pred nekimi tedni imeli so celo „štrajk". Delo so morali ustaviti radi pomanjkanja vode, te jim namreč večkrat primanjkuje, a delavci so hoteli denar, a tudi tega bojda — ni, in tam se je začelo nekaj „mešati". Zdaj je mir. Tudi v moralnem oz ru bi ime!i marsikaj grajati — pa saj si morete misliti — nad 200 delavcev obojega spola v tako samotnem, odljudnem kraju I Želeti bi bilo tudi tu malo več nadzorstva. Čudno se tudi tukaj spolnuje nedeljska postava. Železni stroj pač miruje in praznuje, a delavci žagajo, tešejo, vlačijo hlode semtertje v petek in svetek. Tudi naši kmetje so se začeli zanimati za amerikanske nasade, že letos se je nekaj zrigolalo in nasadilo in upamo, da bo to tudi druge spodbudilo, ki do zdaj vse to le nekako po strani gledajo. Denarja pač ni. Se vč, da se govori in piše, da se da z majhno svoto veliko doseči. Ko bi tudi to res bilo, za naše preub; žno ljudstvo je tudi malenkost zelo občutljiva. Zadnjič je „Kmetovalec" pisal, da po Dolenjskem v mnogih hišah celo leto mesa ne pokusijo, dostavljamo, da mnogi tudi brez zabele jedo. Tudi naši Am^rlkauci tožijo o žalostnih in revnih časih, vendar odhajajo dan na dan mnogi tje.
(V Loškem potokn) je v pondeljek umrl on-dotni nadučitelj g. Janez B a u t a n po kratki bolezni. Pokopan je bil v sredo ob obilni vdeležbi. Naj v miru počiva 1
(Koroške novice.) 1. 1895. na Eoroškem 7485 ubožcem vkup
v sta-
v St.
Zavodov za ubožce je bilo 240. V teh se je razdelilo 124.031 gld. — V noči od 28. do 29. marca se je splazil neznan lopov novanje vpokojenega č. g. župnika M. Jäger-a Andražu, hoteč mu pobrati denar. G. Jäger je ležal bolan v postelji, uzmovič je z lučjo preiskoval izbo. Ko mu je bolnik žugal, da ga ustreli, se je lopov norčeval iz njega. Se le ko je začel ni glas klicati pomoči, je odnesel pete. — Pri običajnem velikonočnem streljanju zgodilo se je na več krajih zbog nemarnosti nekaj nezpod. — Rahel potres ao čutili na Velikonoč v Tri i i b tri četrt na 11. u-o zvečer. — Deželni odb je izdal drobno, n o l o pregledovanju davču. 0\i k.ita^t :v. 1.: v, u učno knjižico zaukazal je de/.eli • ;u < , u zbor na predlog g. posl. E n^p.t! rj i. !■. dež. odbor po stari liberalni že i m i ' ¡.i n» trebe Slovencev, in je di "ui pi .. > ' nemškem jeziku. — V Beljaku iu Vo' p ustanovili nemški prenapetneži posebi o p^m bore (kakor pravijo: „HiKsausschuss"), ki itaj maga nemškim Celjanom zidati nemško hišo. Naša misel je ta, da Beljačani in Volšberžani celjskega nemštva nikakor ne bodo rešili, če je res že na tako slabih nogah, da mora beračiti pomoči po širnem svetu, in da tisti bori groši, katere bodo naberačili,
i •
„ lr
CO
J-
ni
po*
V
'O rd-
pu-
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem lista
zaznamovanih
«enic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
l Bezirk, nsplats
, Parterre
celjskim posili - Nemcem ne bodo pomagali in nam Se manj škodovali.
*
* *
(V Konjicah) se je osnoval klub prijateljev slovenskega petja, ki je vreden materijelne podpore.
(Odlikovanje.) Štajerski Slovenec Miha Razlag od Sv. Križa pri Ljutomeru, krojač v Gradcu, je bil meseca marca t. 1. pri obrtni razstavi v Berolinu za svoja izvrstna dela odlikovan z najvišjim dobitkom, častno diplomo in zlato kolajno. Gospod Razlag je že minolo leto v Kajiri za svoje vzorce dobil prvi državni dobitek, zlati križec, in za svoja dela prvo darilo razstave, častno diplomo in veliko zlato svetinjo. V Parizu je dobil prvo darilo, častno diplomo in zlato svetinjo. Slovenec je torej v tej stroki posekal Angleže, Francoze in Nemce.
(Tretjo kapelanijo) je dovolilo ministerstvo za uk in bogočastje pri župni cerkvi sv. Janeza v Ljutomeru.
(V Radencih), znanih toplicah na Štajerskem, so zgradili novo kapelo v gotskem slogu; posvetil jo bode začetkom maja mariborski veleč. g. kanonik dr. Križanič. S tem bode ustreženo mnogim gostom, ki so doslej morali hoditi skoraj ure do župne cerkve.
Telegrami.
Dunaj, 16. aprila. Včeraj popoludne je vsprejel nemški cesar zunanjega ministra grofa Groluhovskega v zasebni avdijenei.
Dunaj, 16. aprila. Nemški cesar je odpotoval včeraj zvečer ob 8. uri s posebnim vlakom v Karlsruhe. Cesar Franc Josip ga je spremil do kolodvora in se najprisrčneje poslovil od njega. — Državni kancler knez Hohenlohe je odpotoval danes zjutraj v Be-rolin.
Dunaj, 16. aprila. Kipar profesor Tilgner je umrl danes dopoludne vsled srčne kapi.
Praga, 16. aprila. Titularni škof Hold-hazy, bivši vzgojevatelj nadvojvode Ladislava in Josipa Avgusta, je včeraj umrl.
Budimpešta, 16. aprila. (Poslanska zbornica.) V včerajšni seji se je pričela razprava o proračunu za finančno ministerstvo. Posl. Molnar je v ime Ugronove frakcije pojasnjeval neugodne poljedelske razmere ter se pritoževal o ved nem naraščanju zemljiškega in dohodninskega davka. Konečno je predlagal, naj se ustanovi samostojna ogerska banka in da v zakup užitninski davek. Posl. Neuman je obširneje govoril o zemljiškem davku.
Berolin, 16. aprila. Cesarica Avgusta je dospela danes zjutraj s princema z Dunaja.
Pariz, 16. aprila. Včeraj se je otvoril tukaj kongres za varstvo duševnih in umetnostnih lastnin. — Šestnajst držav je poslalo svoje zastopnike.
Pariz, 16. aprila. Povodom bivanja nemškega cesarja na Dunaja piše „Ternps", da je prijazni vsprejem na Dunaju najboljši porok za utrjenje zveze mej Nemčijo in Avstro-Ogersko.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspesno. — Gena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50—9) 3
Tujci.
14. april».
Pri Slonu: Berlie iz MoSenj. — Mešiček, Sohwentner is Brežic. — Fertin iz Bele Peči. — Goldmann, Krank, Ehrenthal, Weniger, Reinisoh, Engel z Dunaja. — Miklus in Gaberšček iz Qorice. — Knaus z Reke. — Eisler iz Budimpešte. — Dolenc, Havlicek iz Maribora. — Majdle iz Domžal. — Uratarič iz Krnova. — Maas, Mucha, Šabeo, Mankoč iz Trsta. — Hruša iz Lipice. — Grabner iz Radovljice. — Fichtenau iz Novega Mesta. — Omahen iz Postojine. — Dullar iz Uradca. — Carlshausen iz Hornwald-a^
Pri Maliču: Schalit, Engelberg, Leioh, Sail, Menkes, Singer, Mannheimer z Dunaja. — Mandl iz Pinezehely-j». — Jelovčan iz Škofje Loke. — Pirnat iz Zatičine. — Podboj iz Planine. — Ringel iz Linea. — Treo iz Postojine. — Holzer iz Beljaka. — Močnik iz Kamnika.
Pri Juinem kolodvoru : Poljaneo iz Vipave. — Böhm z Dunaja. — Gonuga iz Josefstadt-a.
Pri bavarskem dvoru: Weber iz Kočevja. — Wolf iz Lienfeld-a.
Pri avstrijskem earu : Dolenc z Grma. — Ahačič iz Tržiča. — Intihar iz Starega Trga.
Meteorologično porodilo.
a «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Ji i »
15	9. zvečer	733-7	6-6	si. 8VZb.	oblačno	
16	7. zjutraj 2. popol.	735 1 735 0	1-6 115	si. jvzh. pr- m. zah.	jasno oblačno	o-o
ui <.uuju luoinjoun voui^/ciavi
normalom. — Danes zjutraj slana.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani slrnp raztaplja ■les, upokojuje kaielj, pomanjšuje pftt, daje slast do Jedi. pospeinje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr. reč za zavijanje.	299 20—9
Svari In * svarimo pred p°-
^vaillU. naredbami, ki se pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar po svoji «estavl ln svojem udlnkn po-polnoma različne od našega origi-nalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stojeia oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel	27 20—20
Dunaj, lekarna „zur Barinlierzigkeit"
VIIII, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Tovarniška zaloga 248 20-3 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje
T^j- T^j --j- v Ljubljani, Dunajska X V . CJ ClA cesta štev. 13
priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo
,Diirkopp-Diana'
Katalogi zastonj in franko.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so moji rajni materi izkazali poslednjo čast ali ji kakorkoli poslednjikrat dokazali svojo ljubezen, meni pa svoje sočutje, se zahvaljujem z dna srca.
293 1-1
Ivan Belč.

klobuke
za
235 15-6
gospode in dečke
iz klobuoine
priporoča velespoštovanjem
C. J. Hamann
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
"jut Najnižja oena.
Liniment. Capsici comp.
18—9 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-37
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Scßicßt
~ovo
z znamko ,,ključ' je nepre-kosljivo dobro in ceno.
233 1
Dunajska bor
Kreditne srečke, 100 gld................204 gld. 50 kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	159
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. s t. v.	3415
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	445
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	65
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	162
Papirnih rubljev 100........127
dolg v
Dn6 16. aprila.
notah.....101
101 122 101 122 98 982 358
Skupni državni
Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta ......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista...........120
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž.velj. 58
20 mark............11
20 frankov (napoleondor)...... 9
Italijanski bankovci........M
C. kr. cekini........... 5
gld.
Dn6 15. aprila.
10	kr.	4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .
10	.	b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
45	. Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
30	.	4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
10	. Tišine srečke 4%, 100 gld.......
95	„	Dunavske vravnavne srečke ... .
—	.	Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
50	. Posojilo goriškega mesta.......
40	„ 4% kranjsko deželno posojilo.....
85	.	Zastavna piBma av. osr.zem.-kred.banke4%
77	,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .
56	„	„ „ južne železnice 3% .
10	„	n „ južne železnice 6% .
67	„	„ , dolenjskih železnic 4%
149 gld. 75	kr.
156 „ -	
194 . 50	
99 . -	
140 . -	
127 . -	
107 „ 50	
112 . -	
98 „ 35	
99 „ 20	
221 „ -	
166 „ 25	
129 „ 50	
99 „ 50	n
25 75 25 50
25
30 12
SiT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd, Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna Izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K R C U H"
Won it. 19 Dunaj, liniMllmirmi 741.
«JT Pojasnila "»S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulsoijskih vrednostni» papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti wf naloženih glavnic, "VG