PoStntna plačana v gotovini. Leto XXII., št. 47 JpravDiatvo; muoij&na, tLmittjeva d — relefoo ttev. 3122, 8123, 8124, 8125. il2& lnserai.ru oodelefc: Ljubljana, Selen-burgova uL — Iel 3492 In 3392. Poutuznica Maribor: Grajala trg •t. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pn poŠt ftek. zavodih: LJubljana 9t 17.74». Ljubljana, torek 25* februarja 1941 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din Utedoittvo: Ljubljana. Knalljeva ulica o, telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126; Martoor, Grajski trg St i, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjev8 uUca Ste v 1, telefon St 65 Rokopisi se ae rraOajo Po zasedanju banskega sveta Po šestdnevnem razpravljanju o predlogu banovinskega proračuna za bodočo proračunsko dobo. ki bo trajala od 1. aprila do 31. decembra t. L, je bilo v soboto zaključeno 13. zasedanje banskega sveta. Spominjamo se dobe, ko je bilo prigovarjanja radi delovanja banskega sveta, češ da člani niso od naroda izvoljeni predstavniki ljudstva temveč od vlade imenovani svetovalci in da radi tega ni važno, kaj in kako razpravlja tak banski svet. Mi smo takrat ugotavljali, da gre za provizorij, ki je vendarle koristen in pozitiven ne le zaradi iz-nešene kritike, temveč zlasti zaradi iniciative. brez katere nobena uprava ne more ostati živa in resnično ljudska. Danes nam manika parlamentarno zastopstvo. Narod nima možnosti, da bi preko svojih voljenih zastopnikov iznašal svoje želje in poglede na aktualna vprašanja in s svojo kritiko usmerial upravo ter z informacijami in pobudami sodeloval pri reševanju bitnih narodnih in državnih problemov. Zato je treba, da še mnogo bolj pazljivo prisluhnemo. ako se nudi kaka prilika, da pridejo ljudje iz naroda do besede. S tega stališča smo skrbno zasledovali potek zasedanja banskega sveta. Ugotoviti moramo, da so člani banskega Hitlerjev govor v Nonakovu Za proslavo 21-letnice ustanovitve narodno -socialistične stranke Je imel Hitler včeraj v Monakovu govor, v katerem se ni bavil niti z mednarodno političnim, niti z vojaškim položajem, pač pa je naznanil pričetek podmorniške ofenzive in izjavil, da naj se Angleži za marec ali agiril pripravijo »Se na vse kaj hujšega« sveta pokazali acsli zanimanja za posamezne panoge uprave. Javilo se je pri vsakem oddelku večje število govornikov, take da je predsedujoči ban imel dokaj posla z razvrščanjem govornikov in z vodstvom razprave. Marsikaj je bilo r>ov:dano. kar je danes res aktualno in je treba, da se pred takim forom pove in čuje Kdor je objektiven, bo moral tudi priznati, da so člani banskega sveta v skrbno sestavljenih poročilih načelnikov dobili potrebne informacije tako da je bila pripravljena osnova za stvarno razpravljanje o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo naše banovine. Uvodni govor bana dr. Natlačena je nanizal vrsto problemov, o katerih bo treba razpravljati. Dotaknil se je tudi nekaterih vprašanj, ki smo jih v zadnjem času pokrenili že v našem Listu ter poudarjali njih važnost in potrebo takojšnje rešitve. Kar je ban povedal v svojem ekspozeju o vprašanju javnih nameščencev, o občinskem gospodarstvu, o poljedelstvu in gozdarstvu, podpišemo tudi mi. Tudi sicer je marsikaj pogumno povedal in odločno ugotovil. Verjamemo, da tudi dobre volje ne manjka. Vendar se bojimo, da kljub temu še ne bomo prišli na boljše. Saj sam proračun banovine nima n. pr. za pospeševanje kmetijstva nobenih večjih novih postavk. Vsa leta po vojni nismo uspeli, da bi nam naše upravno udej-stvovanje za povzdigo poljedelstva in gozdarstva prineslo kak pomembnejši napredek. Vsaka kmetijska panoga se je pospeševala zase in lovila za trenutne uspehe; v veliki bilanci našega domačega narodnega gospodarstva se naše poljedelstvo ni premaknilo niti za dobro ped naprej in naš glavni stan, kmečki, kljub priznani pridnosti in prirojeni odporni sili ni mogel na površje, temveč slej ko prej bije obupen boj za svoj obstanek. Za rešitev problema bo treba smotrnega dela in prave sodobne kmetijske politike. Predvsem moramo vedeti, kaj in kam hočemo v našem kmetijskem gospodarstvu. Postaviti moramo jasne cilje in potem z vsemi razpoložljivimi sredstvi stremeti za tem, da te cilje uresničimo. Ce bomo pri določitvi smeri naše kmetijske politike prišli do zaključka, da je edini izhod uravnavano kmetijsko gospodarstvo, potem ne bo kazalo stvari odlašati na jutri, temveč bo treba nemudoma določiti načrt za poedina obdobja ter ga sistematično uresničevati. Najprej bo treba določiti in dopolniti absolutno poljedelsko površino, zagotoviti pogoje in sredstva za največji možni uspeh proizvodnje na tej površini in usposobiti poljedelca, da ta maksimum proizvodnje doseže. Te tri cilje mora istočasno zasledovati kmetijska politika; s tem je ob enem določen tudi razpored organizacije upravnega udejstvo-vanja na tem polju. Posebno važne se nam zde banove ugotovitve glede našega gozdarstva, saj je skoro polovico površine v dravski banovini pokrite z gozdom. Slabo gospodarjenje v gozdovih ograža ne le gozdove. temveč v*e naše narodno gospodarstvo s kmetijstvom na čelu. Tudi laik si more izračunati, kam nas dovede gospodarjenje, ako bomo letno posekali za 200 milijonov din lesa, kakor se je to zgodilo leta 1939. Gotovo bo treba izrednih ukrepov, ako je upravičen klic: »Naš gozd je ogrožen!« Prav je da se pojača služba nadzorovanja gozdov Bojimo se pa, da samo policijski ukrepi ne bodo zadostovali. Tu bi se dala uspešno vpreči privatna iniciativa m organizirati prostovoljna služba. Slovenci smo znani po številnosti društev Ali se ne bi dala ustvariti vse-narodna organizacija za zaščito gozda ali pa ta panoga vključiti v delokrog kake druge občenarodne organizacije? Nekaj bo treba storiti, ker se dobrine, ki tu propadajo, zopet ustvarjajo komaj Monakovo, 24. februarja, br. (DNB) Na današnjo obleinico ustanovitve narodno-socialistične stranke pred 21 leti, je bilo v zgodovinski dvorani monakovske pivovarne prirejeno manifestacijsko zborovanje, na katerem je pred svojimi starimi borci spregovoril kancelar Hitler. Njegov govor, ki je trajal blizu dve uri, so prenašale vse nemške radijske postaje, vse radijske postaje v zasedenem ozemlju ter radijske pr.staje Italije, Rumunije, Bolgarije, Slovaške Finske, Švice in beograjska radijska postaja. Kancelarja Hitlerja je najprej pozdravil pokrajinski vodja Wagner, želeč voditelju zdravja in sreče ter zagotavljajoč mu neomajno zvestobo vsega nemškega naroda Born> pozdravljen je nato spregovoril kantelar Hitler. Večji del svojega govora je posvetil spominu na prve dni narodno-socialističnega pokreta. Obširno je onsal prilike in razmere, iz katerih je vzniknil ta pokret ki je temeljil že takrat na zavesti, aa nemški narod, razcepljen na ne-številne stranke in strankice, ne bo mogel prema ca t, težav in prenesti bremen mirovnega diktata. Zato je bilo narodno socialistično gibanje od svojega prvega počet ka usmerjeno na ustvariiev nemške narodne skupnosti. Stranka ni iskala pristašev v takratnih političnih taborih, marveč v širokih ljudskih slojih, zavedajoč se, da se bodo samo široke ljudske množice, ki niso okužene z raznimi stanovskim in nacionalističnimi gesli in frazami, z vsem srcem oklenila novega programa. Baš iz Lega razloga se je stranka, zlasti v začetku otresala inteligence, in iskala zaslombe predvsem pri nešolani preprosti množici. Ton in metode, ki se jih je posluževala stranka, so bili morda za marsikoga prerobati, toda razvoj je pokazal, da je bilo to docela na mestu. Ko so hoteli politični nasprotniki zatreti novi pokret s terorjem, se je tudi narodno-socialistična stranka zatekla k terorju ter odgovorila na silo s sila V svojem razvoju je doživljala stranka marsikaka razočaranja in poraze, toda iz vsakega poraza je izšla močnejša in vedno bolj prekaljena, tako da je imela po 10 letih fanatične borbe najbolj prekaljeno vodstvo in najbolj izbrano članstvo. Glavno gibalo stranke v njenih počet-kib je bii neznosni versajski diktat. Hitler je poudaril, da se je versajsko pogodbo naučil n? pamet in da te pogodbe ni nikdar in tudi nikdar ne bo pozabil. Na borbi proti temu diktatu je bil zasnovan ves program narodno socialističnega pokreta, ki se dosledno izvaja. Gotovo ni nobenega strankarskega voditelja in državnika, ki bi mogel po 20 letih mirne duše izjaviti, da je pregram, ki si ga je zastavila stranka ob svoji ustanovitvi, izvajal tako dosledno, kakor ga je izvajal in ga izvaja on. Izrazil je še posebno priznanje ženskam, ki so bile vedno najvernejše in najbolj fanatične pobornice njegovih idej. Italijansko-nemška zveza nerazdružljiva V drugem delu svojega govora je Hitler orisal razmerje Nemčije do Italije. Kakor je narodno-socialistična revolucija prepo-rodila Italijo. Fašizem je prišel v Italiji sicer poprej na oblast, vendar pa je uspeh isti. Poleg te pararelnosti obeh revolucij, ki sta docela identični, obstoji tudi še prijateljstvo, ki ga ne more nobena stvar razbiti. Ce smatram koga jaz enkrat za prijatelja, potem stojim neomajno za njim in z njim ne delam kravjih kupčij. Nisem demokrat in zato tudi nisem verižnik in vojni dobičkar, nego mož, ki želi, da se mu tudi po smrti pravično prizna, da je v vsej svoji borbi služil samo eni ideji. Zato ne more nihče dvomiti, da je zveza, ki obstaja ne samo med obema revolucijama, nego tudi med obema njunima voditeljema, nerazdružljiva. Ce gre enemu boljše, a drugemu slabše, bosta kljub temu nadaljevala borbo proti skupnemu sovražniku in ga skupno udarila. Fašistična Italija je bila prav tako zapostavljena kakor je bila Nemčija. Bili so časi, ko nam je storila Italija dragoceno uslugo, ko je vezala zelo močne sovražne sile. Številne angleške ladje so bile zaradi Italije vezane na Sredozemskem morju, številna angleška letala se niso smela ganiti iz severnoafriških kolonij in številne angleške čete so bile prisiljene, da ostanejo tam. In to je bilo za nas dobro. Borba na morju se bo šele začela Kakor sem že enkrat povedal, se bo borba na morju šele sedaj začela. Mi smo tako pridobili na času, da smo izvežbali posadke za naše podmornice, ki bodo sedaj nastopile. Da se bodo začele sedaj pojavljati, o tem ni treba dvomiti. Pred dvema urama sem prejel poročilo vrhev-nega poveljstva mornarice, da so samo zadnjih dveh dneh potopile naše podmornice 215.000 ton sovražnega brodovja, od tega samo v enem konvoju 125.000 ton. Od marca ali aprila dalje pa se bodo morali gospodje pripraviti še na vse ka, drugega. Potem bodo uvideli, da mi zime nismo prespali Ce sedaj naši strmo-glavci napadajo angleške ladje na Severnem ali na Sredozemskem morju, je to vseeno, kajti eno je sigurno, kjer koli se bodo Angleži dotaknili evropske celine, bomo mi nastopili proti njim in kjer koli se bodo pojavljale angleške ladje, bodo prot njim nastopile naše podmornice, vse dokler ne pride ura odločitve. Mi smo tudi kot stranka morali dolga leta čakati in potrpeti, da smo prišli na oblast. Zato smo tudi sedaj navajeni čakati, a med čakanjem smo vedno izko ristili čas in se vselej pojavljali močnejši. Tudi sedaj smo čas izkoristili Nikdar mi nismo postavljali terminov, to delajo samo novinarji naših nasprotnikov. Tudi nekoč so prerokovali češ, Ce narodni socializem do takrat in takrat ne pride na oblast, bo propadel. Ko smo prišli končno na oblast, so zopet rekli, sedaj so napravili najtežjo napako, sedaj jih bo konec. Toda mi smo stalno naraščali in postajali močnejši. Prav tako je tudi v sedanji vojni. Chamberlain je še par dni pred 9. aprilom lanskega leta izjavil: Hvala Bogu, oni so sedaj zamudili avtobus! Zgodilo se je baš nasprotno. Tudi angleški vrhovni poveljnik je nekoč izjavil: Pred enim mescem nas je bilo še strah, toda oni so sedaj zamudili pravi čas, razen tega pa imajo same mlade generale, kar je njihova največja pogreška in nesreča. V resnici pa so Angleži zamudili čas in komaj teden dni pozneje je ta general odstopil. Najbrže je bil še premlad. Tudi sedaj delajo tako in postavljajo razne termine. Napovedali so celo, da bo spomladi 1941 Anglija prenesla svojo ofenzivo na evropska tla. Mi na to ofenzivo še vedno čakamo, toda oni so šli drugam in mi moramo letati za njimi. Pa kljub temu jih bomo našli, nai gredo, kamor hočejo. In jih bomo udarili tam, kjer jih bo najhujše zadelo. Nemška gospodarska priitike V svojih nadaljnjih izvajanjih je kancelar Hitler dokazoval, da Nemčija ni hotela vojne, marveč je zahtevala samo svoje pravice. Nemčija si tudi ni pustila predpisovati svoje gospodarske politike in vodi tako politiko, kakor odgovarja njenim gospodarskim ln življenjskim interesom. Ce hočejo drugi voditi politiko zlatega standarda, naj jo vodijo, toda Nemčija bo vodila politiko po svojih načelih, nikdar pa si ne bo pustila diktirati od židovskih bankirjev v Londonu ali New Yorku. Nemčija ne zahteva samo trgov za svoje blago, marveč nastopa na vseh trgih tudi kot veliki kupec. Zato bodo vse one države, ki hočejo prodajati svoje blago, ostale z Nemčijo v trgovinskih odno-šajih. Nemčija ne bo nikdar hlapec mednarodnih bančrrh konzorcijev ln kakor je narodnosoclalistični pokret izšel iz naroda, tako bo tudf vedno delal samo za narod. Vojaška sila Nemčija si je dolgo prizadevala, da bi na miren način prišla do svojih pravic. Ko pa je opazila, da hočejo na drugi stra- ni borbo, smo ml storili to, kar smo delali svoječasno v stranki. Ustvarili smo obrambni instrument, ki ni samo sposoben, da vzdrži udarce, marveč jih tudi delL Baš te dni je neki ameriški general pred preiskovalnim odborom ameriške reprezentančne zbornice povedal, da mu je Churchill leta 1936 izjavil, da postaja Nemčija premočna, da se jo mora zato uničiti in bo vse storil, da se to doseže. Mi smo to dobro vedeli in zato smo se tudi pripravili. Vi moji stari soborci dobro veste, da niso prazne besede, če jaz kaj rečem in da se to tudi zgodi. Mi smo opravili gigantsko delo. Kar smo storili za oborožitev Nemčije, Je tako ogromno, da svet kaj takega še ni videl. Ce pravijo sedaj oni. mi delamo to in to in bomo storili še to in to. jim lahko povem, da smo mi to že davno opravili. Predvsem pa naj ne pripovedujejo bajk. Jaz sem strokovnjak in specialist v oboroževalnih zadevah. Naj nikar ne pripovedujejo bajk, kajti jaz vem. kaj se da napraviti iz jekla fn aluminija. Meni to prav nič ne imponira. Jaz sem pravočasno ukrenil vse, kar je v Interesu nemškega naroda in sem zastavil vse sile nemškega naroda, a če bo treba, bom zastavil sile pol Evrope. Mi smo pripravljeni in mirno gledamo na dogodke, ki prihajajo. Pri tem se zanašamo na najbolje oboroženo silo na sveta, na nemško vojsko, ki je številčno najmočnejša, opremljena z na.iboli-šim orožjem In ki ima boljše vodstvo, kakor ga je imela kdaj poprej. Imamo mlade vojaške voditelje, ki so si že pridobili svoje izkušnje v vojni. Kamor pogledamo, vidimo same izbrane može. katerim so zaupani najboljši, najbolj izvež-bani in najbolje oboroženi vojaki na svetu. Za temi vojaki in njihovimi voditelji pa stoji ves nemški narod. Revolucija v Nemčiji ni mogoča Narod in vojska, stranka in država, so nerazdružljiva celota. Nobena sila na sve-tu ne more tega več zrahljati ali zlomiti. Samo norci lahko mislijo, da bi se moglo ponoviti leto 1918. Strašno se varajo oni, ki še vedno upajo na razkroj discipline nemškega naroda in na revolucijo v Nemčiji. Jaz bi samo rad vedel, kdo naj bi v Nemčiji delal revolucijo. Revolucionarjev pri nas ni. Thomas Mann in slični so že vsi v Angliji in v Ameriki. Po večini so svoj glavni stan prenesli že v Ameriko, čim dalje vstran od bodočega bojišča. Kdo naj bi torej delal revolucijo? V Nemčiji je morda še par norcev, ki bi se ogrevali za tako revolucijo. Zanašali so se tudi na zimo, toda nemški narod je preživel deset tisoče zim in jih še bo. Potem so se zanašali na glad. Mi dobro poznamo človekoljubnost nasprotnika in smo se zato pripravili. Glad se bo pojavil prej pri njih kakor pa pri nas. Končno so se zanašali na čas. Toda to upanje Je prazno. Nemški narod gleda na mnogo tisočletni razvoj. V teh časih je nemški narod preživel najhujše udarce, pa bo preživel tudi to, kar mu prinese sedanjost ali bo- dočnost Vrbo tega predstavlja nemški narod danes narodno skupnost, ima strnjeno organizacijo in svoje preizkušeno vodstvo. Z mnogimi demokratičnimi nasprotniki smo se že borili in smo doslej izšli še vedno kot zmagovalci. Tako bo tudi v sedanji borbi. Hvaležen sem Bogu, da je dopustil to neizogibno borbo še za časa mojega življenja in v času, ko se čutim še tako svežega in čvrstega. Baš sedaj se čutim tako svežega, ko prihaja pomlad, ki si je vsi želimo, kajti s tem prihaja čas, ko bomo lahko pomerili svoje moči. Tako ne mislim samo jaz, marveč tudi milijoni nemških vojakov. Za nami je leto uspehov, ki si jih skoraj ni mogoče zamisliti. Ti uspehi nam niso bili poklenjeni, marveč so stali tudi težke žrtve in brezbrojna junaštva. S ponosom gledamo na našo mlado vojsko, zlasti mi stari borci, ki smo preživeli svetovno vojno. Zaslužili smo si bržji blagoslov Vsi vemo, da bo lo leto prineslo velike odločitve. Mirno gledamo v bodočnost, ker smo šli skozi najbolj trdo šolo. Vemo, da vse te neizmerne žrtve, ki smo jih doprinesli. niso mogle biti zaman. Trdno verujemo v božjo previdnost in smo prepričani, da ne more hoteti, da bi doživel poraz narod, ki je doprinesel tolike žrtve, ki se je toliko trudil, toliko delal. Božja previdnost nam gotovo ni zaman pustiia iti po tej poti. Na dan ustanovitve naše stranke sem na tem mestu pojasnil svoje spoznanje. Nemški narod je v preteklosti izvojeval sijajne zmage, a je postal nehvaležen. Zato ga je zadela kazen božja. Nemški narod je moral prestati hude preizkušnje, dokler se ni znašel, dokler ni obnovil svoje časti in svoje zvestobe, dokler ni postavil vsak posameznik narodnih interesov nad svoje. Zato sem prepričan, da je te izkušnje konec in da smo si s svojim trdnim delom zaslužili božji blagoslov. Ce pog'edamo svoje nasprotnike, vidimo, da so tam sami egoisti. Vsak zastopa samo svoje interese, interese svojega stanu in svoje denarne vreče ter 2ide. Tam so sami zaslužkarji, ki žive samo od profita te vojne. Tam ne more biti božjega blagoslova. Mi pa nastopamo proti temu kot borci nemškega naroda in zato sem prepričan, da bo ta naša borba imela kakor dosedaj tudi v bodoče božji blagoslov. Ko sem pred 21 leti stopil v to dvorano, sem bil človek brez imena, nisem imel ničesar, razen svoje trdne vere v vstajenje nemškega naroda. V 21 letih smo ustvarili nov svet. Pot od tu v bodočnost bo lažja kakor je bila pot od začetka pred 21 leti do tega mesta. S fanatično vero v zmago gledamo ▼ bodočnost. Sedaj je nastopil ves narod In ko bo prišlo povelje, bo marširala vsa ftemčija. Z odpetjem državne in narodno-socialistične himne je bila slovesnost zaključena. Hull—Calais—Boulogne na ponedeljek je bil glavni cilj nemških bombnikov luka Hull. Angleži pa so bombardirali doke ▼ več francoskih obmorskih mestih v dolgih desetletjih, mnogokrat pa pro- jj prava v današnji zgodovinski dobi popadejo za vedno. **"*■""" ri^*.---- i«,««™« V tesni zvezi z našo kmetijsko politiko je problem prehrane prebivalstva. Banova izjava, da je preskrba Slovenije s hrano tako rekoč zagotovljena, bo marsikoga pomirila ter bo tudi sicer ugodno vplivala na disciplino konzu-mentov. Ker v sami razpravi ni bilo slišati pritožb, kako je v resnici z oskrbo prebivalstva v posameznih krajih, izgleda, da je stanje pri nas vsaj za sedaj še zadovoljivo. Moramo pa se vprašati, ali smo tudi za bodočo letino dovolj pripravili našo kmetijsko proizvodnjo. V svojem govoru se je ban obširneje bavil tudi z osnovno šolo in kritično osvetlil zakon o narodnih šolah, ki je »iz časa diktature«. Tudi pri razpravi o prosvetnem oddelku se je prijavilo mnogo govornikov, ki pa so po večini razočarali Želeli bs si, da bi se bila raz- vzpela na višjo raven. Gotovo imamo danes druge in važnejše skrbi in naloge, nego povzročati nevoljo v našem požrtvovalnem učiteljstvu, ki se obupno bori za svoj goli življenjski obstoj ter poleg tega skoro brezizjemno vzorno izvršuje svoje vzvišene dolžnosti. Javna dela po banovih besedah v današnji težki dobi ne obljubujejo zadovoljivega razvoja. Mi tudi to razumemo-vendar bo treba najti vsaj toliko delavnosti, da ne pridemo v še hujšo gospodarsko stisko. V kolikor je dobršen del našega prebivalstva navezan na zaslužek pri javnih delih, je treba taka javna dela izvajati že iz socialnih razlogov, da ne zaidemo v krizo zaiadi brezposelnosti. V poglavju socialne politike je ban napovedal reorganizacijo zdravstvene službe. Bolnice naj postanejo centri . ^a • preventivno in kurativna zdravstvene J go več sadu. London, 24. febr. j. (Ass. Press). V noči od nedelje na ponedeljek si je nemško letalstvo izbralo glavne cilje sivojih napadov na severovzhodni, vzhodni in jugovzhodni angleški oballi. Poglavitni cilj je bila luka Hull ob severnovzhodni obali. Manjše skupine nemških bombnikov o iz več smeri >riletele nad mesto v prvem dedu noči ter so bombardiraile z zažigalnimi in rušilnimi Kjmbami zlasti pristaniške naprave. Več K/mb je padlo tudi na mesto in okolico, vendar ni bila nikjer povzročena posebna škoda Napad je zahteval tudi več človeških žrtev. Razen Hulla so nemška letak bombar- službe. Problem ljubljanske bolnice, ki je danes še državna ustanova, s tem načrtom ne bo rešen. To moramo tem bolj obžalovati, ker tudi v današnjih časih ne moremo odlagati problemov, ki se odlašati ne dajo, ter je treba najti vsaj zasilne rešitve. Na tem vprašanju je poleg banovine interesirana tudi ljubljanska občina, četudi ima bolnica danes značaj državne bolnice. Končno je ban še kratko govoril o trgovini in obrti ter zaključil svoj govor s prikazom našega mednarodnega položaja in z zelo patriotičnim apelom, da »moramo ohraniti mirne živce, zaupati v lastno silo in lastno vodstvo, in biti pripravljeni.« Njegova izvajanja vsebujejo niz dobrih misli in Je treba le obžalovati, da se ostala razprava — z nekaterimi redkimi izjemami — ni povzpela do njihove ravni. Zasedanje banskega sveta bi lahko rodilo potem mno- dirala 5e več daleč narazen ležečih posameznih ciljev ob vzhodni m jugovzhodni angleški obali, vendar so bili vsi ti naj*a-di manjšega obsega in temu primerno tudi škoda ni težke narave. Nemška letala so izvršila nočne napade z raznih oporišč v zasedenih pokrajinah, ker so angleško obalo preletela na zelo različnih, datleč narazen ležečih točkah. London je i med preteklo noč dvakrat letalski alarm, vendar je bil napad obakrat le majhnega obsega. Bombe so bile vržene večinoma na vzhodne industrijske mestne dede. Povzročena je bila manjša škoda m nekaj ljudi je bilo ranjenih. Drugi ailarm je bil zelo kratek in je bii končan kmalu po polnoči. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 24. febr. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemfike vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Podmornica pod vodstvom kapitana poročnika Mohleja je potopila 4 sovražne oborožene trgovinske ladje s skupno 33.000 tonami. S tem je kapitan M5hle petopil že 19 sovražnih trgovinskih ladij s 111.943 tonami Neka nadaljnja podmornica je javila, da je potopila dva oborožena trgovinska parnika s skupno 7000 tenami. Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala potopila severno od Derne neko 10.000 tonsko sovražno trgovinsko ladjo. Na morju južno od Irske je bila hudo poškodovana neka večja trgovinska ladja. Parnik je obetal in se je nagnil na stran- Pr! sunku močnejših skupin lovskih letal proti južni obali Anglije se sovražnik Nadaljevanje na 3. strani nI postavil v bran. Skupine bojnih letal so v pretekli noči znova z dobrim uspehom napadle vojaško važne objekte v Hullu in bombardirale neko tovarno letal v južni Angliji ter doke ln tovarne orožja v Londonu. Sovražnik se nad nemškim državnim ozemljem ni pojavil ne podnevi ne ponoči. Pri posameznih nočnih letalskih napadih na zasedeno ozemlje, je bila povzročena le neznatna gmotna škoda in je bilo ubitih ali ranjenih le malo število ljudi. Podvigi angleškega letalstva London, 24 febr s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so letala bombnega poveljstva izvedla napade na doke v Boulcgneu in Cailaisu. V Boulogneu je bilo povzročenih več požarov ter je več bomb zadelo v področje dokov. V Calaisu ie bila zadeta neka ladja v dok:h ter je pričela goreti. Eno angleško letalo pogrešajo s teh operacij. Manjše skupine letal obalnega poveljstva so napadle ponoči doke v Brestu. Informacijska sdužba letalskega ministrstva javlja, da se je napad na Bouilogne pričel med 19.30 in 20. ter je trajal kljub slabemu vremenu približno tri ure. Piloti javljajo, da je bilo povzročenih več požarov ob pomolih in v skladiščih. Odpor protiletalske obrambe je bil zelo močan. Napad na Calais s>o oviraJi gosti oblaki ter led, ki se je tvoril na krilih letal. Pifloti pa poročajo, da je bilo opaženih v dokih nič manj nego 30 požarov. Tudi v Calaisu je bil c*dpGT protiletalske obrambe močan, povzročal pa je angleškim letalom manj težav nego slabo vreme. Angleško brodovje križar! na odprtem morju London, 24. febr n. (Reuter). Nocoj je bilo objavljeno, da križari velika formacija angleškega b rodov j a po oceanskih in drugih vodah. Ladje stikajo za sovražnikom. Pri tem se poslužujejo tudi letal, ki so neprestano v zraku ter daleč naokrog nadzirajo morska področja. Preiskanih je bilo že na tisoče kvadratnih milj oceanskih voda. Nikjer doslej Angleži niso naleteli na nobeno sovražno ladjo. Operacije se nadaljujejo. Menzies na sejali vojnega kabineta London, 24. febr. & (Reuter). Avstralski ministrski predsednik Menzies bo na povabilo angleške vlade v teku svojega bivanja v Angliji prisostvoval vsem sejam angleškega vojnega kabineta. Včeraj in predvčerajšnjim je imel .Menzies daljša posvetovanja z ministrskim predsednikom Churchillom Danes je priredil avstralski visoki komisar Bruce Men-ziesu kosilo. Leteče trdnjave Ottavva, 24. febr. j. (Ass. Press.) Od 28 letečih trdnjav, ki jih je Anglija naročila v ameriških letalskih tovarnah, je prvo letalo te vrste že priletelo v Kanado. Letalo je opravilo pot iz Kalifornije, kjer je bilo izdelano, do New Torka s povprečno brzino 270 milj na uro. Iz New Yorka je po kratkem pristanku nadaljevalo pot v Kanado. Nova leteča trdnjava Je orjaški eno-krilni bombnik s 4 motorji, čegar akcijski radij znaša s polnim bombnim tovorom več tisoč kilometrov. V kratkem bodo dospele v Kanado še ostale leteče trdnjave, ki bodo postopoma odpremljene v Anglijo in uvrščene takoj v napadalne akcije na velike oddaljenosti. PRED PREKINITVIJO ODNOSOV MED BOLGARIJO IN ANGLIJO V Londonu pričakujejo, da bodo Nemci še ta teden vkorakali v Bolgarijo, kar pa bo le krajevna operacija, ki naj bi prisilila Grčijo k sklenitvi miru Sofija, 24. febr. n. (Štefani.) Tukajšnji politični krogi ugotavljajo danes, da so prišli odnošaji med Bolgarijo in Veliko Britanijo v kritično fazo. Splošno sodijo, da bodo diplmatski odnošaji med obema državama prav v kratkem prekinjeni in da bo morda angleški poslanik Rendell z vsem osebjem poslaništva in angleških konzulatov v Bolgariji še ta teden zapustil Sofijo. V britanskem poslaništvu se že v naglici pripravljajo na odhod. London, 24. febr. j. (Un. Press.) Po informacijah v poučenih angleških krogih je treba pričakovati, da bo nemška vojska šs v teku tega tedna zasedla Bolgarijo. Kolikor je mogoče sklepati na podlagi nemških priprav ob Dunavu za vko-rakanje na bolgarsko ozemlje, bo nemška vojska vkorakala v Bolgarijo v glavnem na dveh mestih. Zasedanje bosta izvedli dve popolnoma samostojni skupini: ena bo verjetno zasedla najprej Sofijo in razne važne postojanke na jugu države, dočim bo druga skupina zasedla manj važne predale v severni Bolgariji. Na merodajnh mestih v Londonu pa še zmerom prevladuje mnenje, da zssedba Bolgarije najbrže ne bo pomenila pričst-ka velike nemške ofenzive na Bližnjem vzhodu proti angleškemu imperiju. V tej sodbi jih potrjuje v prvi vrsti dejstvo, da sa o nemških načrtih za sunek proti vzhodu vse predolgo in preveč govori, kar nikakor ni nemški način, kadar gre za vojaške podvige resnično velikega obsega. Vse priprave za zasedbo Holandske in Belgije ter priprave za pričetek lanske spomladanske ofenzive proti Franciji so bile izvršene tako tajno, da se je zanje izvedelo šele zadnji trenutek. Nerazumljivo bi bilo. ako bi se za domnevno ofenzivo proti vzhodu Nemčija sedaj ne bila poslužila iste taktike kakor lami na z^.padu. Zaradi tega so v Londonu še zmerom mnenja, da znači zasedba Bolgarije v prvi vrsti le krajevno operacijo, katere namen je pritisk na Grčijo, ter da bo šla glavna nemška vojaška akcija, ki se pričakuje, v povsem drugi smeri. V Londonu še zmerom resno računajo tako na poskus vdora, kakor tud; na sunek proti Gibraltarju preko španskega ozemlja. Turške informacije Ankara, 24. febr. n. (UP.) Vesti z Balkana kažejo, da je treba računati z nemško okupacijo Bolgarije še ta teden, ali najkasneje prihodnji teden. Na raznih prometnih važnih točkah se že kopičijo velike množine hrane za nemško vojsko. Na cestah, ki so speljane v smeri od rumun-ske meje, so razpostavljeni kažipot. Delo ma se po njih razmeščajo tuii nemški prometniki v civilu, ki so opremljeni s prenosnimi telefonskimi aparati. Na nekaterih rekah so bili mostovi zadnje dni podprti s posebnimi piloti, da hi vzdržali tudi težji promet. Glede na to se govori, da bodo vse nemške sile, ki bodo zasedile Bolgarijo, motorizirane in da bo prišlo v Bolgarijo zlasti mnogo tankov. London, 24. febr. n. (Reuter.) Glede na naraščajočo nemško nevarnost na Balkanu prihajajo z Bližnjega vzhoda vesti, da se tudi angleške oborožene sile naglo pripravljajo na eventualni spopad z Nemci na področju okrog Egejskega morja. Angleži, ki so tam doslej razpolagali izključno le z angleškimi letali, prejemajo sedaj redno vedno nove pošiljke najnovejših ameriških letal Nemci zanikajo, da bi prekoračili mejo Curih, 24. febr. o. Kakor poročajo iz Berlina, izjavljajo y tamošnjih službenih krogih, da jim ni ničesar znanega, da bi maršal List po svojem prihodu v Rurnu-nijo prekoračil bolgarsko mejo in da bi se sedaj mudil v Bolgariji. Prav tako jim ni ničesar znanega, da bi bil sedež nemškega generalnega štaba prenesen iz Bukarešte v Craiovo. Razen tega izjavljajo, da jim ni ničesar znanega, da bi bila ustavljena plovba po Dunavu na 80 km dolgi progi pri Giurgiu in da se baje tamkaj nadaljuje zbiranje nemških čet. Saradzoglu o turški politiki Ankara, 24. februarja. AA. (Anat. ag.) Zunanji minister Saradzoglu je podal listu »Ulus« naslednjo izjavo, v kateri se je dotaknil bolgarsko-turške pogodbe in turške zunanje politike: »V turški zunanji politiki niso nastale nobene spremembe. Turčija ostane zvesta svojim zaveznikom. Odločena je, da še naprej živi v dobrih odnošajih z vsemi državami, v prvi vrsti pa s svojimi so- sedi. Turčija v nobenem primeru ne more ostati ravnodušna napram delovanju, ki se razvija v njenem varnostnem pasu. Uprla se bo z orožjem vsakemu napadu, ki bi kršil njeno nedotakljivost in neodvisnost. Bolgarsko-turški sporazum je sporazum dveh držav, ki sta odločeni, da ohranita svoj mir in prijateljsko izjavljata, da nimata nobenih napadalnih namenov.« London, 24. febr. s. (Reuter) V angleških uradnih krogih je bila izredno ugodno pozdravljena izjava turškega zunanjega ministra Saradzogla, da Turčija ne bo ostala indiferentna napram nobeni tuji aktivnosti v svojem varnostnem področju. Angleški uradni krogi pripominjajo, da je to dragoceno ponovno zagotovilo, da je Turčija odločena izpolniti svoje pogodbe- ne obveznosti, ter da je bilo to zagotovilo podano ravno o pravem času. V Angliji sicer nikdar niso niti najmanj dvomili, da bo izjava zunanjega ministra Saradzogla imela izvrsten učinek na one balkanske države, v katerih si je nemška propaganda prizadevala, da prikaže turško-bol-garsko nenapadalno izjavo v nemški interpretaciji. Ustvarja se nova Bolgarija Sofija, 24. febr. AA- (DNB.) Na glavni skupščini zveze uslužbencev gospodarskih podjetij je govoril tudi trgovinski minister dr. Zagorov, ki je med drugim rekel, da 3e sedaj ustvarja nova Bolgarija, ki se bo prilagodila duhu časa, ter bo hodila po potih in načinih, ki odgovarjajo posebnim potrebam države in naroda. Krajevni spopadi v Albaniji Grški napadi na severnem in osrednjem frontnem sektorju Vojne operacije v Afriki Italijani odbili napad na oazo Džarabub — Angleške čete zasedle v Somaliji pristanišče Margerita iss mesto Dželib Rim, 24. febr. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča v svojem današnjem 262. službenem vojnem poročilu o borbah v Afriki: V severni Afriki so se hudi napadi sovražnika na oazo Džarabub še enkrat izjalovili ob odločnem odporu naših junaških čet. Naša letala so uspešno razpršila sovražne čete in motorizirane oddelke na področju okrog Kufre. Letala nemškega letalskega zbora so v Libiji bombardirala nekai so. raznih oporišč. Pri tem se je vnelo več težkih oklepnih avtomobilov. Na nekem vzletišču je bilo uničeno eno sovražno letalo. Uspešno ie bilo bombardirano tudi neko sovražno pomorsko oporišče. Neka druga skupina nemških letal ie napadla skapi-no sovražnih ladij, ki so pilile do vzhodnem Sredozemskem morju. Hudo ie bila poškodovana neka večja ladja, katere tipa ni bilo mogoče dognati. Verjetno se ie potopila. Na Egejskem morju so naši bombniki uspešno bombardirali sovražne vojaške naprave na otoku Mitilene. V Vzhodni Afriki sta dve kompaniji našega vojaštva zapadno cd Zilimana v Sudanu napadli sovražne cddelke. ki so bil v premoči. Po hudem odporu ie bil sovražnik prisiljen k umiku. Izgubil je mnogo ljudi in vojnega materiala. V Dolnji Džubi so se borbe nadaljevale Naši bombniki so b^mbardirnli vojaške naprave in čete na področju Džube. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo tipa »Hurricane«. Angleška službena vojna poročila Kairo, 24. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Eritreja: Naše čete, ki napredujejo s severa, so razpršile sovražne oddelke, ki branijo obrambne postojanke pri Kukubu. Mnogo vojakov je bilo zajetih in napredovanje proti jugu se nadaljuje. Abesinija: Na cesti proti Gondaru so naši sprednji oddelki dosegli Halaje. Italijanska Somalija: Po zavzetju pristanišča Margerita in važne postojanke Dželib se napredovanje na vsem ozemlju vzhodno od reke Džube razvija uspešno. Zajetih je bilo mnogo vojakov in vojnega materiala, vendar podrobnosti še niso znane. Kakor javlja kenijsko vojno poročilo so južnoafriške čete zasedle Dželib v Somaliji že v soboto. V operacijah je uspešno sodelovalo tudi angleško ln južnoafriško letalstvo. Angleške čete so izvedle uspešen napad na italijanske postojanke z boka. nakar so se Italijani morali umakniti. Z zasedbo pristanišča Margerita so prodrle angleške čete že 50 km daleč od ustja reke Džube proti severu. Naselbina Kukub v Eritreji, kjer se vr-še sedaj boji, je oddaljena 100 km od Mer-se Taklaj dalje proti jugu ter je samo še 30 km od Kerena. Angleške čete bodo torej sedaj Keren v kratkem napadle tudi s severa. London, 24. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V Eritreji so izvadla južno-afriška letala napad na letališča v Massaui. Pet sovražnih bombnikov tipa Savoia in Fiatovih iov- Atene, 24. febr. n. (At. ag.) Informacije, ki so prispele v pretekli noči s fronte, kažejo, da so grške čete po odmoru, ki je trajal nekaj dni in v katerem so bile naglo izvršene priprave za nadaljnje operacije na bojišču, včeraj prešle spet v napad. Svoje akcije so uspešno razvile na severnem in osrednjem delu bojišča. Grške čete so zavzele vas Malono, ki leži severno od Podgradca. Ob tej priliki je bile ujetih 200 Italijanov ln zaplenjenih je bilo nekaj vojnih potrebščin. Tudi na osrednjem sektorju frontu so bili doseženi ugodni rezultati. Zastopnik grškega generalnega štaba, ki se redno sestaja z novinarji, je davi izjavi), da so Grki v preteklem tednu ujeli 1272 Italijanov, med njimi tudi precejšnje število oficirjev. V tem času je bilo odbitih 16 Italijanskih protinapadov. Grki so se polastili znatnih množ n italijanskih vojnih potrebščin V preteklem tednu so grška letala sestrelila 6 italijanskih aparatov, sama pa niso imela nobene izgube. Samo pri neki očiščevalni operaciji konec preteklega tedna so Grki zaplenili 50 Italijanskih strojnic in uničili dva tanka Pri teh operacijah je bilo ujetih 20 Italijanov. Posebej je grški štabni oficir pripomnil, da ao Grki včeraj znatno utrdili položaj na planini Trebešini. Na vseh višinskih postojankah so znatno ojačali svoje topništvo, tako da je pogorje sedaj trdno v njihovih rokah. Na obalnem sektorju fronte je neugodno vreme precej oviralo razvoj operacij. Atene, 24. febr. A A. (At. ag.) Uradno poročilo vrhov, poveljstva grških vojnih st' št 120 od snoči pravi: Samo krajevno delovanje malih topniških oddelkov. Naše letalstvo je sestrelilo 2 sovražni letali, najbrž pa še dve. Eno naše letalo se nI vrnilo na onorš^e Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pa pravi, da je neko sovražno letalo metalo bombe na neki otok v Egejskem morju, škode in žr- tev pa. ni. bilo. Bombe so padle tudi v bližino neke macedoiiske vasi. Italijansko poročilo I.iin, 24. febr. n. (Štefani.) V svojem današnjem 262. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti delovanje patrol in top- rištva. Skupine naš h bombnikov so uspešno bombardirale sovražne vojaške naprave, ceste, mostove in druge zveze z zaledjem. Naša lovska letala so v letalskih spopadih sestrelila 5 sovražnih letal tipa »Glou-cester«. Trije naši bombniki se niso vrnili na svoja oporišča. General Cavallero Mussoliniju Rim, 24. febr. n. (Štefani.) Vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albanlii general Cavallero je poslal ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri mu je sporočil, da so italijanski vojaki. ki se bore na albanski fronti, in italijanski oficirji, ki jim poveljujejo, z navdušenjem in ponosom poslušali njegov včerajšnji govor, ki jih je navdahnil in utrdil v odločnosti, da doprinesejo vse možne žrtve, ter v zavesti, da je zanaga neizbežna. Akcije angleških letal Atene, 24. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja; Angleška letala so izvedla nove uspešne operacije v podporo grški kopni vojski. Včeraj je bil izveden napad na Duki. severo-zapadno od Tepelenija. Bombe so pogodile več vojaških poslopij in sovražne postojanke na jugu mesta. Prav tako je zadelo več bomb med protiletalske baterije. N^ki italijanski hidrcplao, ki je bil že prejšnji dan sestreljen, ie bil na tleh ponovno napaden od angleškega lovca ter dokončno uničen. Angleški in amemi pri japonski vla „Vsak nadaljnji japonski pokret proti ji f« bi pomenil odločilno poslabšanje od&oša}ev" sklh letal je bilo uničenih, več pa poškodovanih. Eno nadaljnje italijansko lovsko letalo je bilo sestreljeno v letalski bitki. | Severno od Massaue so južnoafriški ovci sestrelili še dva sovražna bombnika tipa Savoia. V Abesiniji so v soboto južnoafriški bombniki napadli Neghelli. Bombardirana je bila skupina motornih vozil, ki je bila ponovno direktno zadeta. Prav tako so bombe pogodile skladišča. Nad Italijansko Somalijo so južno-afri-ška letala izvedla več izvidniških poletov v podporo kopni vojski. V letalski bitki med nekim južnoafriškim lovskim aparatom in dvema sovražnima lovcema tipa CR 42, je bilo eno izmed sovražnih letal prisiljeno, da je prenehalo z borbo ter je moralo pristati, oči vidno poškodovano. Južnoafriška letala so napadla tudi skupino sovražnih motornih vozil ter so šest izmed njih uničila. Z vseh teh operacij pogrešajo en bombnik in eno lovsko letalo. Akcije italijanskih in nemških letal Rim, 24. febr. n. (Štefani.) Italijansko in nemško letalstvo sta tudi včeraj intenzivno nadaljevali s svojimi napadalnimi operacijami na grški fronti, na Sredozem- j skem morju, v severni in vzhodni Afriki. Posebni uspehi so bili včeraj doseženi v letalskih borbah nad Grčijo in pri napadu na sovražne vojne ladje na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tri skupine italijanskih bombnikov so včeraj ves dan napadale prednje postojanke sovražnika in njegove zveze v zaledju. Pri Klisuri je 8 italijanskih lovcev naletelo na dva bombnika, ki -'u je sprem- ; Ijalo 10 lo cev t pa PZL in 15 t'pa Glcu-cester Gladiator. Italijanska lrta'a so najprej prisilila oba borrbn'ka. ki sta s^-ru-šala napasti neke italijanske p sto'a~ike. k umiku, nato pa so se pognala proti sovražnim lovskim aparatom. V borbi je bilo 5 sovražnih letal gotovo sestre'j nih, verjetno pa še nadaljnjih 5. Četrta sk'mina italijanskih bombnikov je med tem intenzivno bombardirala Lerin. V borbi proti sovražnim lovcem, k! so bran li m^sto in spričo silovite intervencije protiletalskega topništva so bili triie bombniki izgubljeni. Neka nadal^n-a skupin* Italijanskih bombnikov ie navalila na d-bro utrjeni grški otok Mit'iene ter hudo bombardirala vrsto vojaških naprav. V južnovzhodnem delu Sredozemskega mrrja so nemška letala napadla formacije angleških ladij, ki so bile bržkone na potu proti Grč ji. Neka večja ladja je b'la zadeta z bombo v sredo. Izvidniško letalo ki je še nekaj časa po napadu krožilo nad ladjami. Je opazilo, kako se je nenadno dvignil z ladje gost oblak črnega dima. Verjetno so na parniku eksplodirali parni kotli. Pozneje letalo ladje ni meglo več izslediti. Nemška letala so napadla tudi luko Derno in je bila v njej zadeta z bombami še ena anglefka ladja. Na kopnem so Nemci razdejali nekaj oklepnih avtomobilov m neko letalo. Italijanska letala so prodrla iz Trlpoli-tanije do Kufre in rarpršila tam več sovražnih motoriziranih oddelkov. V Eritreji so bile bombardirane angleške topniSke postojanke okrog Kerena, v Džubi druge vojaške naprave. Tam je bilo v večjem letalskem spopadu sestreljeno eno angleško lovsko letalo tij-a >Hurricaa<, London, 24. febr. & (Ass. Press). Nocoj je bilo objavljeno z merodajnega mesta, da sta angleška in ameriška vlada napravili istočasne diplomatske korake pri japonski vladi, v katerih sta opozorili, da bi vsak nadaljnji japonski pokret proti jugu v Vzhodni Aziji pomenil nevarnost za odločilno poslabšanje medsebojnih odnoša-jev, ker bi ogrožal angleške in ameriške interese. V takem smislu je bil z uradnega mesta obveščen te dni japonski veleposlanik v Londonu Šigemicu, istočasno pa je noto enake vsebine izročil angleški veleposlanik Craighie japonskemu zunanjemu ministru. Vlada Zedinjenih držav je napravila korake v istem smislu. Tokio, 24 febr. (Ass. Press). Tu je bilo danes objaviljeno, da je japonska vlada odklonila neke predloge angleškega zunanjega ministra Edena. V krogih angleškega poslaništva pripominjajo k temu, da ni Eden poslali japonskemu zunanjemu ministru nobenih predlogov ter tudi sploh do danes še ni odgovoril na noto, ki mu jo je pretekli teden poslal japonski zunanji minister Macucka. Pač pa je Eden po redni diplomatski poti sporočil japonski vladi stališče angleške vlade glede nekaterih vprašanj. T°kio, 24. febr. n. (Štefani.) Pomočnik zunanjega ministra je danc-s izjavil novinarjem, da Japonska na Daljnem vzhodu nikakor nima namena izzvati kako krizo. Netočne so angleške vesti, po katerih je spričo japonske politike postal položaj na Tihem oceanu nevaren. Tokio, 24. febr- j. (Un. Press.) Japonski listi tudi še nadalje zelo ostro pišejo proti Angliji in Zeiinjenim državam ter njihovim obrambnim pripravam na Daljnem vzho du. Tako na primer izjavlja danes glavni tokijski list *Niči Niči«, da pomenijo an-gleško-ameriški previdnostni ukrepi na Pacifiku nedovoljeno izzivanje Japonske, ki si ga Japonska ne sme pustiti dovoliti. Zlasti piše list proti utrjevanju Guama in Sin ga pura ter navaja, da Je tjakaj prišlo zadnji čas toliko vojaštva, kolikor ga za obrambo prav gotovo ni potrebno. Ako se bo to izzivanje nadaljevala, potem bo Japonska pač prisiljena dati nanj primeren odgovor in ta bo tak, da bosta tako Guam kakor tudi Singapur odpihnjena z zemeljskega površja. Japonsko ljudstvo še enkrat opozarja Anglijo in Zedinjene države, naj prenehata s temi izzivalnimi ukrepi. Japonska in Euslja Tokio, 24. febr. n. (SDA). V parlan en-tu je zunanji minisler Macuoka podal izjavo o odnošajih s Sovjetsko Rusijo. Minister ie naglasil. da ie izgradila p-ija-teljskih odnošaiev Japon ke in Rusijo za Japonce osnovnega Domena in nujna. Treba ie urediti čimprej vsa pereča vprašanja med obema državama, poseb ^o oa siste-mizirati japonske Dravice na Sahalinu. Trgovinska pogaiania se nadaliuieio in se v njihovem okviru obravnavalo tudi iaron-ske koncesije na ruskem delu orne jei.e-ga otoka. Umansld pri Wellesu Washington. 24. febr. s. (Columbia B S.) Danes ob 11. dopoldne ie sovjetski veleposlanik Umanski poselil rodtajni- a zi zunanie zadeve Sumner Wel!esa ter je imel z niim daljši razgovor. Izvedelo se je. da so se s tem obnovila podajanja o vseh vprašanjih, ki zanimajo Zedinjene države in Sovjetsko Rusijo. RooseveStev zakon pred senatom Washington. 24. febr- s. (Ass. Press.) V ameriških vladnih krogih izjavljajo danes, da se je položaj v senatu v razpravi o zakonskem osnutku za posojanje materiala znova spremenil v korist vlade. Vlada lahko računa sedaj že z 62 sigurnimi glasovi za zakonski osnutek. Kralj Al£$nz še živi Rim, 24. febr. s. (United Press). Poročilo, ki ga je davi objavil osebni zdravnik bivšega španskega kralja Alfonza, (čegar smrt je bila pomotoma sporočena) javlja, da je kralj sicer prebil noč mirno, da pa je njegovo stanje sicer neizpremenjeno. Kakor se je izvedelo, je stanje kralja Al-fonca slej ko prej zelo resno. Pospešena gradnja ameriških vojnih ladij Wa»hIngton, 24. febr. j. (U. P.) Mornariški minister Knox je izjavil v pojasnilu, ki ga je dal o napredovanju ameriškega oborožitvenega načrta na morju, da gradnja vojnih ladij zadovoljivo napreduje in da bodo vse vojne ladje zgrajene morda še pred določenim rokom. Za posadko na novem brodovju, pripadajočem tako ameriški oceanski kakor tudi pacifični floti, bo potrebno dodatno še 46.000 mornarjev in 25.000 častnikov. Ko bo novo brodovje zgrajeno, potem bo ameriška mornarica štela skupaj 650 vojnih ladij. Razen tega bo letalstvo z novimi gradnjami do tedaj tako napredovalo, da bo imela mornarica na razpolago 15 000 letal, vštevši seveda letala za šolanje naraščaja ter letala za kurirsko službo. Želje sodniških pripravnikov Beograd, 24. febr. p. Udruženje sodniških pripravnikov je na svojem nedavnem občnem zboru sprejelo resolucijo, v kateri je nanizalo svoje predloge ln zahteve. Resolucijo je danes Izročilo pravosodnemu ministru dr. Konstantlnovldu. Nekatere glavne točke so: Doba, ki jo pripravniki odslužijo v stažu, naj ae vSteje v čas, potreben za prido- bitev pokojnine in napredovanje v službi; določi naj se vrstni red sodniških pripravnikov po času, v katerem so napravili sodniške izpite, in pripravniki naj se izključno po tem redu imenujejo za sodnike; prejemki pripravnikov naj se spravijo v sklad z draginjo, ženam v sodni službi naj se priznajo enake pravice kakor moškim, tako glede napredovanja v službi, kakor glede njihovega sprejema v vrsto sodnikov. Minister dr. Konstantinovič je delegaciji obljubil, da bo dobrohotno proučil njihove predloge in jim po možnosti ustregel. V Lizboni poškodovana naša ladja Split, 24. febr. o. Pri nedavnem silnem orkanu, ki ie razsajal v Lizboni, ie bilo poškodovanih mnogo ladij v tamošnii lu— ki. Med njimi ie bil tudi naš parnik »Vi-hor«. last Grkiča iz Splita, ki je bil v službi švicarske vlade ter je vozil za Švico žito iz Lizbone v severne ita'iianske luke. »Vihor« ie vihar zagnal ob kopno ter se ie precei poškodoval, vendar pa ni bil nihče izmed posadke ranien. Kap tan parnika je sporočil lastniku, da sedai ladjo popraviiaio in da ie bolje prestala silno neurie kakor vse druge ladje, ki so bile v luki. Nastop novega portugalskega poslanika Beograd, 24. februarja. AA. Danes opoldne je zunanji minister Cincar-Markovlč sprejel novega portugalskega poslanika na našem dvoru Fernanda Quartin de Olivera Bastosa, ki mu je izročil kopije svojih po-verilnic. Vremenska napoved Zemunska: Spremenljivo vreme. Prevladovalo boo blačno au pa tam dež. V planinskih predelih utegne snežiti. kraji in ljudje Žirovnica se razvija v privlačno letovišče Postajno poslopje ne odgovarja ved svojemu namenu V zadnjih letih se idilična Žirovnica izredno lepo razvija in širi na vse strani. V razdobju nekaj let je v bližini postaje zrasel iz tal ponosni Sokolski dom in cela vrsta lepih vil in hiš ob progi, v vasi in v bližnji okolici. Danes tvorijo vasi Moste, Žirovnica, Sele in Brezmca zelo dolgo in skoraj povsem .strnjeno vas, da se skoraj ne opazi, kjer se pričenja to naselje in kje se neha drugo. Žirovnica in bližnje vasi imajo vse pogo-jc, da se razvijejo v eno največjih in naj-bo,'.j pomembnih gorenjskih letovišč. V tem okolišu je dobra pitna voda, električna razsvetljava speljane lepe ceste in pota po vsej široki pokrajini in na planine ter v globoke savske tesni. S'roka pokrajina, posejana z malimi gozdiči, pisana portja, zeleni travniki in širne dobrave z razgledom na ponosne vrhove Karavank. Julijskih Alp vse to privablja cd leta do leta več prijateljev narave v to prelepo gorenjsko oko-Ije. Vasi pod Stolom imajo svoje lepote ob vsakem letnem času. Tako pomladi, ko je vsa navan v zelenju in ko se hiše ob vznožju gora skrivajo med cvetočimi jablanami in črešnjami, visoko gori nad vasmi pa se gorski vrhovi še bleste v snegu. Lepo je v poletju ko bistri gorski studenci in potoki ter bajno jezero nudijo gostom prijeten hlad in oddih; prijetno je v jeseni, ko vsa gozdnata pokrajina dobiva krasne zla-toTjave in rumenkaste barve; prijetno pa je tudi pozimi, ko se po bližnjih holmih in po visokih strminah med seboj kosajo smučarji. Vasi pod Stolom gospodarsko težijo na Bled in na Jesenice. V tujsko-prometnem pogledu teži Žirovnica na Bled, s katerim tvori eno veliko pokrajinsko gospodarsko enoto. Mali posestniki, bajtarji in njihovi sinovi pa vedno v večjem številu iščejo zaposlitve na Jesenicah in na Javorniku, bodisi kot vozniki ali delavci. V zadnjih letih je na stotine mladih ljudi dobilo delo v železarskem revirju. Vsi v revirju zaposleni delavci pa imajo svoje stalno bivališče še vedno v Žirovnici in v sosednjih vaseh. Zelo redki so oni ljudje, ki so še ofrtflili na svojih domačijah, kjer obdelujejo svojo zemljo, s katero so zrasli, ka-: tera pa jim ne daje v dovoljni meri sredstev za življenje Če je v družini pet sinov, ostane po navad- le najstarejši sin na domačiji. vsr ostali pa gredo- na delo v žefle-zarne. kjer sn uredijo lastna družinska ognjišča in se počasi popolnoma '-tope z iz-i razito industrijskim delavstvom. I Spričo navedenih dejstev je osebni pro-' met med industrijskim revirjem in pokrajino pod Stolom zelo močan in razgiban Dnevno gre na stotine ljudi v tovarne na delo in toliko se jih po končanem delu spet vrača na podeželje. Na postaji v Žirovnici je močan osebni promet. Poleg delavcev nameščencev in izletnikov prihajajo in odhajajo tudi planinci, lovci in smučarii — saj je Ž;rovnica j izhodišče na najflepše točke v Karavankah. Postaje v Žirovnici se dnevno poslužuje povprečno 350 potnikov Spričo tako velikega osebnega prometa pa leseno postajno poslopje ne more več ustrezati svojemu namenu. V deževnih dneh se v ma-j li in temačni čakalnici gnete toliko ljudi, da na novo prihajajoči skoraj ne morejo k blagajniškemu okencu. Postaja v Žirovnici rma veliko gospodarsko zaledje. V središču te velike in lepe gorenjske pokrajine b; moral biti večji kolodvor. kjer bi se lahko križali vlaki, in odgovarjajoče postajno poslopje, ne pa stara lesena koliba, ki je bolj podobna šu-pi kakor postajnemu poslopju v najlepši pokrajini naše države. Prve selivke v naših krajih Kijib neugodnemu vremenu so prileteli prvi oznanje- valci pomladi Radm-Iiica. 24. februarja Da naše vremenske prilike niso me-redajne za selitev ptic. vidimo posebno pomladi, ko prihajajo k nam selivke. Če čitamo poroči'a c selitvi ptic iz preteldih let, vidimo, da imajo ptice selivke svoj selitveni koledar. Prve divje golobe vsako Teto opazimo pri nas med 16. in 18. sive-čanom. Kljub temu. da je bilo letes vreme po sv. Valentinu, ki praznuje svoj god 14. svečana in ma ključ do vseh kerenin, zelo neprijazno, pravo pusto zimsko vreme, smo prvega divjega goloba, videli 18. sveče na ob Savi, pod Radovljico. Priletel je od nekje daleč, kjer so bile pri odhodu ugodnejše vremenske prilike. Da je bil pa pri nas iznenaden in da mu vreme ni uga-ja'o. je pričale- dejstvo, ker se je oznanje-va' x pomladi držal zelo čemerno. Videlo se je. da ga zebe. Neprijetno za divje golobe, ki prilete k nam konec zime, pa je tudi to. ker nimajo hrane. Če ni snega, sd iščejo hrano v gozd-ovih, kjer pobirajo žir in želod m tudi na polju najdejo kako zrno Z divjimi golobi pridejo tudi Škorci. Vsakko ileto pa. se pojavijo ob selitvi ptic tudi razne ujede, ki v največ primerih pobirajo oslabele selivke. Ujede se selivkam priključijo med potjo in jih tudi ne spremljajo do kcnca Vprav med letošnjo prvo selitvijo se je bilo pojavilo več kanj,, ki so nas pa zapustile že po nekaj dnevih. Če je vreme med sv Valentinom in sv. Matijo ugodno, prilete navadno večje jate selivk, če je pa še mraz in če sneži, pridejo le posamezni cznanjevalci pomladi in še ti nas obiščejo mimogrede. Ker čez zasnežene pflanine. pokrite z meglenimi ko-prenami, ne morejo, se bržčas za nekaj dni umaknejo v prisojne loge aLi pa počakajo na prvo ugodno vremensko priliko v kakem zatišju. Tcda hrepenenje po rojstnem kraju, po kraju kjer je biila selivka izležena, je silno močno in mnogim selivkam v po! ju bo. Kljub sedanjim neugodnim vremenskim neprilikam pa lahko verjamemo o K roatische und bosnl-sche Novelle n«. Izbor je izvršil in novele v celoti prevedel dr. Franz Hille. Ta razgledani poznavalec jugcslov. literarnega življenja, prevajalec in pisec informativnih pregledov za nemške revije vstopa pravkar kot znanstveni sodelavec v krog ljubljanske univerze, na kateri bo prevzel — kakor slišimo — v nje germani,stičnem seminarju mesto profesorja za nemško stilistiko ln književnost. 344 strani obsegajoča knjiga bo nudila nemškemu čitatelju širok in zajemljiv. čeprav seveda nepopoln vpogled v delo pripovednikov lz Hrvatske, B-^sno in Dalmacije. Kajti knjiga bi mora'?! biti mnopro obsežnejša, če naj bi bila v nji zastopana vsa imena, ki označujejo sodobno pripovedno tvornost v teh pokrajin.'h. Pri nje prikazu ne smemo pozabiti, da se ■»Kroatiscbe und bosnlsche Novellen« vključujejo v serijo treh knjig z naslovom »Dle 1u!roslawischen Novellen«. Knjiga oblega po eno novelo tehle avtorjev (vrstni red je prirediteljev): Juraj Tu.rlč. Slavko Kolar. Mile Budak. Ivo Ci-piko. Vladimir Nazor, Dlnko filmunovič, Hamza Humo, Edhem Mulabdič, Ivo An-drič, Petar Kočič in Zvonimir šuhič. V sklepni besedi je prevajalec utemeljil naslov knjige in svoj izbor. Zbirko je treba presojati po nje vodilni ideji, da »uvede nemškega čitatelja v duhovni prostor posameznih jugoslovanskih krajin preko značilnih povesti njihovih pisateljev.« Spričo težkoče z razmejitvijo Srbov in Hrvatov je bil dr. Hille v umljlvi zadregi, kam naj uvrsti pisatelje iz muslimanskih vrst, tem bolj, ker je danes njih literarni delež že znaten in pomemben. Temu se je izognil tako, da je dal drugemu zvezku zbirke jugoslovanskih novelistov za nas (ne pa za Nemce) nekoliko nenavadni naslov »Kroatische und bosnisehe Novellen«. Pri tem naj pojem »hrvatske novele«, kakor pravi dr. Hille v sklepni besedi, zajame tisto prozo, ki se dogaja na področju »mu-nicipalia jura et statuta regnorum Dal-matlae, Crotiae et Slavoniae« odnosno na sedanjem ozemlju banovine Hrvatske. Za Bosno pa je bila ustvarjena posebna skupina, pri čemer »je kot Bosno razumeti pojem pokrajine, ne pa naroda«. Pri razvrstitvi jugoslov. novelistov je odločeval »vidik prostorninske bližine ln kul-turno-zgodovinske povezanosti z nemškim kulturnim krogom«. Ta vidik utemeljuje dr. Hille v odstavku, ki opravičuje izbor in razvrstitev posameznih novel. Priznati je treba, da smiselna razvrstitev po krajinskih to zgodovinskih vidikih povečuje vtisk celotnosti ln stopnjuje splošno vrednost knjige. Videti Je, da Je prireditelj Izbora predvsem uvaževal tematiko novel in njih značilnost za določeno krajino in sa življenjski stil nje prebivalstva. Same kulturno - politične usedline v posameznih krajinah — plod preteklosti — pa so nevažne spričo razgibanosti in mnogovrstnosti sodobnega življenja, ld je že do dobrega, čeprav še ne do kraja zabrisalo meje dveh kulturno - političnih polut; Rima in Bizan-ca ter poznejše vplive, zlasti še vplive nemškega fevdalizma ln avstrijske vojaško-birokratske države 19. stoletja. Vsekako bo naloga hrvatske in srbske kritike, da s primerjavo potrdi uspešnost Hillerjevega prevajalskega dela. Pri izboru pogrešamo samo nekatera imena. Id si brez njih težko mislimo res karakteristično knjigo hrvatske novelistike. Predvsem Miroslava Krležo, čigar tvorba je za panon-sko-hrvatskl element in za njegov duhovni stil najznačilnejša, pa naj smo sicer v kakršnem koli odnosu nasproti Krleževi ideološki usmerjenosti. V ostalem pa hrvatski in bosenskl novelisti v dr. Hillejevem veščem to smiselno urejenem Izboru zapuščajo močan vtisk in utegnejo tudi tujca prepričati, da sta tu zemlja ln ljudstvo spojeni v vekovito in usodno enoto. Na prehodnih tleh srednjeevropske in nove balkansko - slovanske kulture, ki neugna-no to kljub vsem minljivim nasprotjem vzajemno oblikuje Srbe, Hrvate to Slovence treh ver, književnih jezikov to tradicionalnih narodnih individualnosti, nastaja vedno bolj trdna duhovna celota. Za mlade narode, kakor so naši, ni odločilen vidik preteklosti z njenimi premikanji moči to vplivov, marveč sveža sposobnost to nezlomljiva vera v bodočnost, ki so jo zaslužili z vekovitim trpljenjem ter z verno vdanostjo siromašnim tlom to junaški krvi. Te misli nam vzbuja pojav nove knjige, s katero prikazuje dr. Hille nemškemu svetu — a preko nJega tudi narodom v obrobnih deželah srednjeevropskega prostora — korenito značilnost naših skupnih tal ta njihovega ljudstva. Samo spoznavanje narodne duše in nje usodne povezanosti z zemljo olajšuje razumevanje med narodi. Tudi dr. Hillejeva zbirka stoji v znamenju tega prizadevanja in je zato vredna priznanja vseh, ki jim je kulturno sodelovanje med narodi najtrdneša točka sredi valovanja zgodovinskih sprememb. Koncert na dveh klavirjih Prejšnji petek je bila mala Filharmonič-na dvorana pretesna, da bi sprejela tolike prijatelje klavirske glasbe. 2e sama napoved koncerta na dveh klavirjih je storila svoje, da so ljudje postali radovedni. Pripomogli pa sta tudi imeni obeh izvajalk, ge. Osterc-Valjalo ln gdč. Hrašovec, za kateri je zavladalo v naših glasbenih krogih močno zanimanje. Vse te okolnosti so združile izvajalki in številno občinstvo duševno enoto, ki ustvarja razveseljivo razpoloženje za čisti to kleni, neskaljeni umetnosti posvečeni praznik. V zadnjem času se skušamo poglobiti v komorno glasbo. Začeli smo svoje čase z velikimi formami. Zdaj, ko imamo akademijo z raznimi stranskimi zavodi, je gojitev komorne glasbe že kategorična zahteva. Le da se dosedanji nastopi v celoti niso umetniško tako obnesli, kakor petkov, ki je bil po prizadevanju obeh mladih, ambicioznih izvajalk na za vi dni kvalitetni višini. Koncert se je odlikoval (v prid obeh pijanistk) še s to posebnostjo, da sta ga umetniško to oblikovno pripravili docela sami, z lastno ustvarjajočo silo, torej kot samostojni umetnici. Zato nI bilo v Izvedbi tiste hladne šolske umerjenosti, ki jo sicer opažamo pri reprodukcijah, pač pa obilo samostojnega pogona, morda tega celo preveč, kar je bilo opaziti zlasti v obeh počasnih stavkih Rahmaninovega dela. Tudi tempi v Mozartovi sonati so bili nekoliko preveč zajetni, Izvajalki sta se čez mero predali svojemu neugnanemu temperamentu. Končno pa nam zveni klasika v pospešenih podvigih bliže in se bolje prilega našemu živčno naglo živečemu času. To je tudi stilno bolj prijetno in sodobni reprodukciji prilagojeno. Pač pa je Rahma-nlnov kot rečeno zahteval v notranjih stavkih nekoliko bolj napete poglobitve v te-matične linije in več sugestivnostL Skladbe za dva klavirja zahtevajo posebno tehniko. Tematika se mora pretežno oslanjati na ritmične domisleke in so pri-prosti lirični melizmi bolj ali manj izključeni. V premoč prihajajo orkestralni nastopi in gibalni elementi. So to v glavnem obsežne ritmične variacije na dva klavirja, ki iz tega ritmičnega dvoboja in dvogovora črpajo svojo glavno notranjo silo. Skladb za dva klavirja je zaradi tega malo. Lotijo se jih le veliki skladatelji s suvereno va-riacijsko, predvsem ritmično invenzijo. Mozartova sonata v d-duru je razkazal a njegovo blestečo glasbo koncertantnega značaja. Mnogi obrati, pa krajši domisleki, ki jih je to delo prepolno, frapirajo po svoji zrelosti in nadčasovni mikavnosti. Zde se, kakor da so docela sveži, današnji, ne pa zloženi pred dobrim poldrugi rtv stoletjem. Zlasti globok je andante, ki sta ga obe izvajalki občutno zaigrali. Tretji, allegro molto, je bolj etudnega značaja in je skoraj prav, da sta ga predočili briljat-no, v malone prehitevajočem tempu. Da spada Brahms po pravici med velike klavirske klasike prejšnjega stoletja in da je globoko zaoral po brazdah, ki jih je pred njim predvsem ugladil Beethoven s PLANICA S5. II. — 2. 111. 1941. Demaše vest Pustni dan L »Hola, hola, iioladrija, dre vi pustila bo norija, bodi staro, bodi mlado vse bo Slo na maškarado. Očka, tudi vi nocoj pojdite na bal z menoj! Pregrešili se ne boste če greste med pustne goste!« n. Očka je odložil čedro, se zakrohotal je vedro, odkimava! s sivo glavo in besedo modro, pravo svojemu je sinu dal: »Saj ves svet je pustni bal. Mi pa vsi smo, brez izjeme že postali — pustne šeme!« Mani ca * Kralj boter dvanajstemu otroku siromašnega delavca. V Novem Sadu so imeli v nedeljo lepo svečanost. Krščen je tal 12. otrok, oziroma deveti sin delavca Lajoša Mokuša, kot boter pa je bil mladi kralj zastcpan po polkovniku Kapiclju. Z njim so se pripeljali v cerkev: podban. župan in podžupan, upravnik policije in drugi predstavniki. Množica ljudi jih je toplo pozdravila. Kraljev zastopnik je izročil novorojenčkov! materi zlato verižico s križem In 20 tisočakov. Razen tega je občinska uprava izročila staršem hranilno knjižnico z vlogo 10.000 din. Tudi nekateri premožni someščani so prinesli svoje darove. * pravOs°dni minister dr. Mihajlo Kon-stantinovič je v soboto sprejel predstavnike Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev. Razpravljali so o gmotnem in moralno-statutarnem položaju državnih uslužbencev v zvezi z novim osnutkom uradniškega zakona. G. minister je pazljivo poslušal predstavnike uradništva in med drugim izjavil, da uradniški zakon v nobenem primeru ne bo poslabšal statutarnega položaja državnih uslužbencev, prav nasprotno bo popravil nedostatke, ki so se pokazali v praksi- Vsem zainteresiranim ustanovam in uradom bo dana možnost, da bodo pravočasno sporočili svoje stališče in predloge v vseh vprašanjih. Na koncu je g minister izjavil, da je vedno pripravljen dati vsa pojasnila o vprašanjih, ki bi se pojavila, in upoštevati predloge, ki mu jih bo dal Centralni odbor. Uradniško zastopstvo se je prisrčno zahvalilo g. ministru za pozornost in naklonjenost. * Prvo vojaško gledališče so v nedeljo svečano otvorili v Kragujevcu. Ustanovljeno je- bilo po zaslugi polkovnika Jurija Cordašiča. Za krstno predstavo so uprizorili slovečo Nušičevo dramo »Knez Ivo od Semberije«. Vojaki so se izvrstno uživeli v svoje vloge in je predstava prav dobro uspela. Verjetno bo zgled Kragujevca našel posnemanje tudi po drugih garnizijah Jugoslavije. * Nova grobova, V Ljubljani je za vedno zapustil svoje drage trgovec g. Ivan Kaučič. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. iz hiše žalosti. Rožna dolina, cesta X/4, na pokopališče na Viču. — V Selu pri Vodicah je umrl posestnik g. Franc Kristan. Pogreb rajnkega bo v sredo ob pol 8. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Vodicah. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * poroka mladega »okolskega para. V nedeljo sta se v planinski kapelici v Mar-tuliku poročila g. stud. phil. J^gliaruzzi Izok, uradnik KID, in gdč. Miroslava štebihova, uradnica KID. Za priči sta bila g. Ivan Slokan, stavbenik iz Ljubljane in g. abs inž. Jože Lipovec, znani alpinist iz Ljubljane. Mlademu paru naše iskrene čestitke. * Nenav^uo d«bela «oča v Dubrovniku. Med silnim neurjem zadnjih dni je bila še posebno prizadeta plodna okolica Dubrovnika. Preteklo soboto popoldne je med ju-govino začelo deževati, nato pa je padala toča. Posamezna zrna so bila debela kakor golobje jajce to težka do 6 dkg. Vrtovi in sadovnjaki so hudo prizadeti. K sreči je toča padala le 5 minut, sicer bi bila škoda še mnogo večja. Morje se še vedno ni pomirilo. V Cavtat se je zateklo 12 jadrnic, ki so z različnim materialom namenjene v Albanijo. * žalostna najdba v m©rju. Jugovina je zadnje dni vrgla pri vasi Lumbardi na otoku Korčuli precej lesa na breg, med njim pa tudi z žeblji močno zabit zaboj-ček. Ko so zabojček odprli, so v njem našli tri odrezane človeške noge Nikjer ni bilo kakega napisa, po vsem pa se da sklepati, da so noge pripadale vojakom kake bojne ladje, ki so bili v pomorski bitki ludo ranjeni. Po amputaciji so bile noge po starem mornarskem običaju vržene v morje. Prenesli so jih na vaško pokopališče ln jih zakopali. * Hrvatski zdravnik| so v nedeljo zborovali v Zdravniškem domu v Zagrebu. Bilo je tudi precej ostre kritike na račun zveze, češ, da z današnjimi zdravniki na Hrvatskem niso zadovoljni delavci in tudi ne večina naroda, kmetje. Treba bo spraviti v sklad interese zdravnikov s potrebami širokih narodnih slojev. Hrvatska zdravniška zveza šteje samo v Zagrebu 300 članov, v pokrajini pa 700. Pri volitvah sta bili postavljeni dve kandidata; listi, zmagala pa je z veliko večino lista dr. Vladi-mirja Frankoviča- * Sprejem gojencev v \-ojno veterinarsko in podkovSko š°lo. Iz pisarne veterinarskega oddelka ministrstva vojske in mor* narice nam sporočajo: V zvezi z razpisanim natečajem V. T- - V. br. 103 tega ministrstva od 6. januarja L 1941. za sprejem gojencev v vojno veterinarsko in podkov-sko šolo, naj prijavljeni kandidati ne prihajajo v Beograd prej, nego dobe za to poziv od pristojnih vojnih okrožij, ne oziraje se na čas, ki je bil predviden z razpisanim natečajem za sprejem kandidatov v šolo. * Lepo in dobro milo si lahko skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpenti-nov cvet, prašek za penjenje, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv. dobavitelj drogegija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Odprema tudi po pošti. (—) * Proti ka§lju priporočamo Rave prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice Rave. (—) * Morda vas mika dežela, kjer je divjala pred stoletji najhujša inkvizicija, pred leti pa krvava meščanska vojna, v kateri je padlo med brati to po bratski roki nad milijon ljudi? Da, Španija! In njena zagonetna južnjaška duša! Najpopolnejšo sliko tega sveta ta naroda dobite v knjigi španskega pisatelja Baroje Pia »Pot k popolnosti«. Izdala jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani, šelenburgova ulica 3 (cena 80 din.). (—) * Dv°jni umor blizu VinKOvcev. v noči na nedeljo je doslej še izsleden razbojnik napadel na pristavi pri vasi Drenovclh blizu Vtakovcev hlapca Piljo Mahmutoviča. doma lz Bosne, in njegovega 131etnega sina. Oče in sta sta se ravno spravljala k počitku, ko je neznan človek potrkal na vrata in prosil prenočišča. Na svojo nesrečo sta mu odprla. Mahoma je razbojnik potegnil nož in zabodel Piljo. Prestrašeni sta ko je pobegnil iz hiše, videl je še, da je razbojnik pograbil železne vile ta očeta nekajkrat udaril po glavi. Potem je razbojnik zdirjal za sinom, ga zajel kakih 500 m daleč od pristave ta ga razmesaril. Razbojnik je slednjič pobral nekaj plena ta izginil v noč Kljub hudim poškodbam pa Pilja še nI bol mrtev. Ko je zjutraj prišel ekonom, mu je Pilja še lahko povedal, kaj se je zgodilo, nato pa je zapadel v agonijo. Prepeljali ao ga v bolnišnico v Vinkovcih, vendar nI nade, da bi okreval. * Sodno k°ml»iJo je zaklenil v gosHlno. Med žalostne ta smešne zgodbice o špeku-lantstvu se uvršča nenavaden dogodek, ki se je primeril sodni komisiji v vasi Godači-ci v žlčkem okraju. Tam j« imela opravek sodna komisija lz Kragujevca Pet gospodov je po opravljenem delu stopilo v gostilno Izidorja Jevremoviča. Naročili so kosilo to sicer obaro iz dveh kokcši. Ko je bilo kosilo opravljeno, so člani komisije kar ostrmeli, kajti vrli oš tir jim je zasodil račun s 550 dinarji. Ko so zahtevali pisan račun, se je oštlr odločno uprL Ker mu niso hoteli plačati, jih je enostavno zaklenil v sobo, kjer ao sedeli Po vasi je kakor blisk šla novica: »Izidor je zaprl celo sodi-i šče«. Ker se je že bližal večer, so člani sodne komisije plačali zahtevanih 550 din ta se vrnili v Kragujevac. Takoj nato so seveda sestavili ovadbo ln bo Izidor v kratkem imel priliko zagovarjati se zaradi drznega omejevanja svobode, izsiljevanja in brezvestne špekulacije. kss $Ut — O B • Inženir na črni borzi. Na Sušaku je dobro znan inž. Josip Marinovič, ki je precej petičem mož. Ko je v decembru tuje letalo vrglo bombe na Sušak, je hila njegova visoka hiša močno poškodovana. Zadnje tedne pa se je razvedelo. da uganja inž. Marinovič precejšnjo špekulacijo z \alutami ta da je eden Izmed glavnih udeležencev na črni borzi na Sušaku Nedavno so mu pri neki transakciji denarja zaplenili 70 tisočakov, nakar je bil Se obsojen na 250.000 din globe. Zadnja afera, v katero je zapleten tudi češki emigrant Rudolf Strom lz Zagreba, pa ga je spravila v zapor, kjer je preležal dva dni. Policija ga je namreč prijela v trenutku, ko je češkemu emigrantu menjal napoleon-dore. Zaplenili so mu 500 napoleondorov, po naše 400.000 din. Njegovemu poslovnemu prijatelju pa so zaplenili 300.000 din. Cim je bila preiskava končana, je bil Inž. Marinovič odposlan na prisilno bivanje v Lepoglavo. Njegov »sotrudnik« pa se bo moral zagovarjati pred finančno oblastjo. * Huda borba dveh jetnikov. Jože Lam-bar, ki je bil pred leti v LJubljani obsojen na dosmrtno ječo, je bil nedavno prepeljan v jetnišnico v Sremski Mitrovid. Tu se je seznanil z nekim Aleksandrom Janči-čem, ki je bil pravcat strokovnjak v tihotapljenju denarja, cigaret in drugih stvari iz celice v celico. Lombar je Jančlču dal sbotak, da bd mu kupil cigaret. Jančič pa je stotak utajil in zato ga je Lombar smrtno zasovražil. Sporočil mu Je, da mu bo Izkopal oči, če mu ne vrne denarja ali cigaret. Lombar je zabil dva žeblja v desko z namenom, da udari svojega nasprotnika po očeh. Na večernem sprehodu Je res udaril Jančiča, vendar ga ni zadel v oči, marveč po licih. Pa tudi Jančič je bil pripravljen na osveto. Veliko iglo je spravil v deščico to ko sta bila poklicana na raport, je Jančič na hodniku udaril Lombarja. Id je obupno kriiknil zaradi hude poškodbe-Jančiča so takoj nato odgnali v celico. Lombarja pa so nevarno ranjenega prepeljali v banovinsko bolnišnico. Iz ti— Ob današnji obletnici »mrl Ivana Vrančiča, predsednika apelacljskega sodišča ta predsednika akademske starešinske organizacij« so se zbrali zastopniki naprednih akademskih starešin ob njegovem grobu in z molkom počastili njegov spomin. V imenu starešinstva je predsednik dr. Alojz Zalokar položil na grob dragemu pokojniku lep šopek rož z dravžno tro-bojnico. u— Razstava Godec-Kralj-Lakovic je že prvi dan privabila lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Razstava pa po svoji kvalltetnosti ta pestrosti v izbiri tu- na PUSTNO RAJANJE v Sokolski dom v Ši&ko svojimi dramatičnimi klavirskimi ustvaritvami, je potrjevalo tudi predvajano delo op. 56 b. Te variacije na Haydnov tema so pač pristen izliv Brahmsovega duha ln njegovih ritmičnih razmahov. V tej skladbi smo doživeli več gradacij ekstatične sile. In kako živo sta jih umetnici predočili! Chopinov Rondo v c-duru je po Brahmsu nekoliko zaostajal in bi bil zaslužil drugo mesto na sporedu. Pač pa je Rahmaninov povedel poslušalce v najnovejši čas. Blesteč tehnik, ki pozna vsak takt svetovne klavirske glasbe, je tu natrpal vse globlje domisleke svojih prednikov in jih navdahnil s svojimi izvirnim duhom, s slovansko dušo in melosom. Tu se emocije stopnjujejo od stavka do stavka. Po nekoliko prozorni introdukciji tisti sinkopirani valček (ld se pa umetnicama ni docela ob-nesel), romanca s široko spevno linijo ta na kraju tarantela, ki je mestoma prehajala v »modo barbarlco« (Slavenski je za tako igro predpisal »con furore balcanlco«). Obe umetnici sta s tem koncertom stopili med stalne vlsokokvalltetne izvajalce ta tvorce naše domače reproduktlvne komorne glasbe. Treba jih bo srečavati na vsakoletnih obllgatnih nastopih, s čimer ne prejudiciram, da ne bi imeli sposobnosti tudi za docela samostojne koncertne nastope, ki si jih celo želim tako od Osterčeve kakor od Krašovčeve. Osterčeva je že z dosedanjimi nastopi vzbudila pozornost, pri čemer ji mnogi obetajo zlasti glede na njeno samostojno in Izvirno oblikovalno silo najlepše uspehe v naših (ta upamo tudi v tujih) koncertnih dvoranah. Ima boder zmisel za podrobno izdelavo, za precizno igro od takta do takta, za najmanjše ritmične ta tematične izraze, sploh pa izreden čut za plastiko Pri tem nI na njeni igri malone nič tiste- ga ženskega, čeprav ne bi mogel reči, da je točasno kaj moškega elementa. Njena Igra nI ženska, je docela svojska in v tem izvirno interpretacijska. Njena tehnična dovršenost je že kar izdatna. Hrašovčevo smo v petek slišali prvič na samostojnem koncertu, po mnogih pred-vedbah na šolskih reprodukcijah, kjer je že bila opažena. Rahmaninov je bila težka preizkušnja, ki jo je prestala z odliko. Tehnično plat je obvladal pogumno, v Izrazu pa daje prednost umstvenl predelavi in vnaša s tem v svojo Igro racionalen element, zmožen največjega napredka. To je odlika, ki je nima vsak, je pa pogoj vsakega velikega umetnika. Taki umetnici se obeta najlepša prihodnjost. Njiju skupna igra ? V Mozartu odlična, v Rahmantaovu( kljub silnim tehničnim zaprekam) dobra, mestoma Izvrstna, pač pa v Brahmsu skaljena. A to gre v obilni meri na rovaš male dvorane ln napačno postavljenih klavirjev. Oboje je posledica oz-kosrčnosti prireditelja, ki zaklepa veliko dvorano našim umetnikom, kakor da bi bili zanje zadostni tudi stisnjeni prostori, čeprav jim je treba nuditi tudi akustično vsestransko ustrezajoče reprodukcijske pogoje. Tak koncert v veliki dvorani bi bil mladi umetnici dvignil na docela drugačno stopnjo ta ju šele prikazal v njuni pravi luči. Bil je razveseljiv nastop mladostnih sil, pogumnega umetnostnega poleta, Izkaznica ta najlepše priporočila za njune bodoče nastope v naši sredini. In pa: take umetnice lahko mirne duše pošljemo med brate Srbe ta Hrvate, da jim razkažemo tolld-nost ta visoko stopnjo domačih glasbenih učilišč ta lastne glasbene nadarjenosti. Pa morda celo tudi preko naših državnih mej! Dr. B. ZAPISKI S. M. StedimljiJa. znani hrvaški p bH-cist. ki ie opozoril nase s svojim študijami zlasti iz črnoeor-ke kulturne in Doli-tične zgodovine, ie izdal v Zigrebu n vo knjigo »Trarom Pona Duk lanina« V tej knj:gi je zbranih več kulturnozgodovinskih razprav iz starejše pre*ekiosti Črne gore in Hrvatske ter o medseb jnih odnosih in zvezah teh držav in n:u->ih narodov. Med drugim ie v knjigi p ikazano najpomembnejše svetišče na Balkanu Pre-čista Krajinska nekdanji sedež n dškofie in Sin-Gjon Dri Elbasanu samo* an v katerem še danes počiva truplo s- Ivam Vladimirja ki ie b:l n^koč dukMn- k vladar Danes se okro? teea svet šči zbirajo romarji treh ver (k t~ ičani p-?vo-s^vni in muslimani) iz Albanije G čij». Makedonije Srbije črne gore in Hercegovine. Druea razprava o sv S-di > na Bojan' govori o pos'anstvu fce-iedlkfncev in niihovi prot?ktor!c' fran^^k* rri-ce*! in srbski kraljici Jeleni Na^alm'a razprava obravnava novo in dra?oreno gradivo o ban h za katere pravi narod-o izročilo. da so b'li na *elu trsarremih t^e-men v današnji črni gori Knjiga je opremljena s številnimi slikami stan® 24 dinariev in se naroča v knjigarni »Preporod« Zagreb Ilica 118. Bolgarska kulturna obletnic4*. Bolgarska kulturna javnost se spominja te dni 251et-nice smrti enega najznačilnejših bolgarskih pesnikov ta pisateljev P. J. Todorova. Todorov je bil eden izm«d utemeljiteljev bolgarskega modernizma v poeziji in prozi ter najznačilnejši dramatik razdobja pred prvo svetovno vojno. V Sofiji je bilo minule dni več prireditev v zvezi a to literarno obletnico. Danem ob 17. ln 20.30 trije filmi: KINO MOSTE VESELA LOČITEV MADŽARSKA RAPSODIJA I MELODIJA NOČI I POZOR: Danes edinstveni trojni spored! cU zasluži upravičeno pozornost. Obiskovalcu je treba samo postati pred Kraljevimi freskami ali pa pred malimi skulpturami, ki so mojstrsko dovršene Psihološko globoko zajete momente in pejsaže je predo-čil France Godec v svojih enaintridesetih gvaših in temperah. Prav tako ijpriča silo svoje ustvarjalnosti Vladimir Lakovič, katerega risbe, grafike ln freske zaslužijo vse priznanje. Razstava bo cdprta do 9. marca in nanjo še posebej opozarjamo. SOKOL VIČ Valčkov večer DREVI ob 20. uri. Vstopnina din 8.— Himen, v soboto sta se v trnovski cerkvi poročila g. prof. Milan Mehle ln gcč. Mimica žbogarjeva. Pri poročni svečanosti je z lepim koncertnim sporedom sodeloval akademski pevski kvintet, katerega član je g prof. Mehle. Mlademu paru iskrene čestitke! u— V neaeljo sta se poročila Ančka Stehničar, poslovodkinja to prokuristka tvrdke Comerce d. d. in konj. podpolkovnik v pok. Dragutin Masek, znana športna jahača. čestitamo. u— Nadomestek za pravi poper smo dobili v Ljubljano in ga dobimo že povsod. Ker je pravi poper zaradi težkega prevoza po morju silno drag, je prodaja zdravju neškodljivega poprovega nadomestka dovoljena. vendar pa mora biti ta umetni poper natanko ln jasno označen za nadomestek. Seveda pa mora biti nadomestek tudi vsaj polovico cenejši od dragega pravega popra. Trgovec, ki bi poprov nadomestek prodajal za pravi poper, bi bil seveda prav strogo kaznovan ter bi ga odškodovani kupci gotovo takoj prijavili mestnemu tržnemu uradu ali pa upravi državne policije. u— Ob 251etnici Albanske G°lg°te. v soboto je v okviru organizacije narodnih železničarjev in brodarjev predaval predsednik sreske organizacije vojnih dobrovoljcev prof. Jože Jeras, ki je obudil spomine na dogocke, ki so se odigravali pred 25 leti, ko se je pričelo eno najbolj tragičnih poglavij tedanje svetovne vojne, umik srbske vojske in srbskega naroda čez albanske gore v neznani svet. V svojem govoru je predavatelj na kratko orisal položaj srbskega naroda predno je vzel na svoje rame težki križ usode ta se podal na Gol-goto- Avstrijska armada je po drugem svojem porazu zbrala novo armado ta z vso oboroženo silo navalila na Srbijo. Mala oslabljena Srbija ni imela več toliko moči, da bi se še v tretjič postavila uspešno v bran. Sovražnikova premoč je bila prevelika. Velik del srbske vojske se je moral takrat postaviti v bran Bolgarom. Borba z njimi je bila strašna ln izgube na obeh straneh ogromne, železni obroč, ki je ob dajal Srbijo, se je vedno bolj in bolj zoževal. Edina proga Niš—Skoplje—Solun, po kateri naj bi se umikal srbski narod, je bila pretrgana. Začel se je umik po edini poti in v edino smer, ki je še preostala, proti Albaniji. Ledenega decembra se je pričela srbska vojska premikati preko divje albanske gore. S srbsko vojsko so šli tudi številni naši dobrovoljci. Cilj srbske vojske je bil priti do morja ta se tam ukrcati na zavezniško brodovje. Pot pa je bila dolga in naporna ter je zahtevala nešteto žrtev. Danes, po 25 letih te strašne žaloigre obudimo spomin na trpljenje to žrtve, ki so takrat padle za našo svobodo, In lažje bomo prestali težke preizkušnje, ki nas čakajo. u— TOrKov plesni tečaj Jenkove šole v Kazini bo Izjemoma jutri v sredo ob 20. url. V četrtek Izpopolnjevalnl in v pet«k nadaljevalni plesni tečaj. V nedeljo 2. marca v veliki dv°rani Kazine popoldanski plesni tečaj od 16. do 20. ure. (—) u— Danes priredi Sokoisko društvo Ljubljana-šlška »Pustno rajanje« v vseh prostorih Solcolskega doma. Zabave bo dovolj za staro in mlado, saj besta igrali dve jazz-godbi: v veliki in mali dvorani — obeh okusno dekoriranih. Vstopnina kot tudi cena pijačam in jestvinam bo zmerna. Pridite, če hočete veseli in razigrani preživeti poslednje ure letošnjega pustnega časa. Mize v obeh dvoranah in na balkonu lahko rezervirate danes ves dan. Zdravo; (—) u— Akademski pevskj zb°r naznanja, da nocojšnja pevska vaja za base odpade. u— Občni zbor I. ljubljanske moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo v ponedeljek 10. marca ob 18 v družbeni pisarni, Beethovnova ulica štev. 2. Prijatelji in člani CMD vljudno vabljeni. (—) u— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dv°rana Filharmonije. Jutri bo predaval bibliotekar Francoskega instituta g. Mirko Honorlein o življenju primitivnih ljudstev v luči sodobne francoske znanosti. Začetek ob 20. Vstop prost P O Z O Ta prireditelji predpustnih zabav! Novo došic aao iOU najnovejših vzorcev mask — Konfetl. serpentine, oornbiee, oalončkl. Koriljom lampijončki Klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikan in velikostih, v veliki izbiri; tudi v Komisijo: Uhogreici dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOLKIST, Lojze Smuc, Ljubljana. Prešernova ul. 9, poleg glavne poŠte Strok°vni sestanek pediatrične sekcije Slov. zdrav, društva bo 26. t m. ob pol 19 v Dečjem domu. Predavajo: dr. V. Stacul: Transfuzije krvi pri dojenčkih; dr. I. Peršič: Primeri iz otroške kirurgije; dr. M. Avčin: Primer trombopenične purpure. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicincl u— V vrtnarskem tečaju za lastnike malih vrto-v pri podružnici SVD Ljubljana I. danes ne bo predavanja. u— Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani vabi ponovno \se najemnike stanovanj, lokalov itd brez razlike s anu. da pristopijo in se včlaniio v naše za nas vse najemnike potrebno društvo, ki je že v mnogih primerih p maaalo posamemikom Članarina 1 d:n na me eo je tiko minimalna, da io zm^re oač vsak Blagajnik društva uraduje dr.e.-no od 10—12 v Ljubljani. Wolfova ulica 10/11. ter sprejema članarino, tainik pa pos.uje vsak delavnik razen sobote med 13 in 14 v Ljubljani. Vrtača št. 5. II. veža, p it isje desno, ter ie članom v vseh stanovanjskih zadevah na razpolago. u— Kuharski tečaj za drobno pecivo bo v petek 28. t. m. ob 19 pri Lovcu na vogalu Rimske in Bleiweisove ceste. Vpisovanje v tečaj, v katerem bo ga. de Louxem-bourgova prikazala 7 vrst francoskih in ruskih receptov, je do četrtka pri Lovcu. u— Klub izložbenih aranžerje\ bo imel občni zbor v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v Trgovskem domu. u— Izgubil sem v nedeljo od kavarne Zvezde do trnovske cerkve kovinske naočnike. Najditelja prosim, da jih od a proti nagradi v trgovini Kolar, Tyrševa cesta- u— Nesreče. V splošmo bolnišnico so pripeljali 311etnega rudarja Ladislava žunka od Sv. Katarine nad Trbovljami, ki ga je na povratku z izleta med vrati gos^lne nekdo sunil z nožem v trebuh. Na glavnem kolodvoru se je ponesrečil 261etai pre-mikač Jože Kokalj, ki sta mu odbijača v trenutku neprevidnosti zmečkala levico 27 letnemu posestnikovemu sinu Jakobu Ve-selu iz Sodražice je cirkularka odrezala vseh pet prstov na desnici. V neki gostilni v Dragomeru pri Brezovici je 331etni zidar Alojzij Camernik obležal o krvi s težkimi poškodbami na glavi in životu, ki so mu jih zadali pijani gostje z noži. 341etnega ključavničarja Ivana Go^ca iz Ljubljane pa so v neki gostilni na Bregu oklali z nožem da je moral iskati pomoči v bolnišnici. —B—BBaaB. 'iLiWH UM. M—1 LJUBLJANSKI SOKOL priredi danes na pustni torek ob 20. uri v Narodnem domu svojo tradicionalno maškemi® z geslom ,.Vse v smehu" mmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmommm Izza kulis Bohemskega večera »Halo. halo! Si ti pri telefonu?« »Kajpak, jaz' Kaj pa je novega?« »Tole: kam greš d revi praznovat pusta?« »Se vprašaš? Ali si že pozabil, da sva sH že predlanskim ob pol štirih zjutraj na pustni torek v klet' pr Mikliču na »Bo-hemskem večeru« &večano prisegla, da bova praznovala ta pretresljivi praznik vedno in samo pri članih gledališča?« »Ne. nisem pozabil, le potipati sem te hctel. Povej no — ti imaš zveze z gledališkimi krogi — ali kaj veš, kakšen program imajo v zasedi?« »Saj ti gad je nič ne izdajo! Neka nami-gavanja sem slišal pa se vsi izgovarjajo, češ, da «e ne vedo, kaj bo kajti se vedno rado tik pred bohemskim večerom zgodi. da ima ta ali on pevec ali pevka, ki je obljub'! sodelovati, »vse rdeče« v grlu in ne more peti in p^tem se junaške odloči drugi ali tretji, ki n< nič obljubili, da bo rešil s-ituflcijo Prpravlialni odbor že močno sumi. da pripada marsikak 61an gledališča tajnemu »Klubu ne;zpo'njenih obljub«. Člani gledališča sicer ogorčeno protestirajo, odbor pa se smehlja in samo čaka Bc-hemskega večera in dokazov, kdo ima prav. Sicer pa se tolažimo vsi s tem. da živimo v času negotovesti in prelomljenih obljub, da je to takorekoč sodobni slog. .« »Pa vendar — gotove že kaj veš? Nikar ne bodi skrivnosten ko kaka velesila pred udarom —! »Samo to sem slišal, d« med točke, od katerih si največ obetajo, spadajo pesmi iz nove Gregorče ve operete »Ljubezen naj živi«. »Bohemska«, za katero je napisal be«ed;ilr> S Samec ln jc je komponiral Zebre »Teatrsika ljubezen«, ki jo je zložil Niko Strtof tri plesne točke, ki jih bodo plesali Gol<*vin. Bravničarjeva, Pilate. Moharjeva čarman in Buhc-v«. Pa Ježek in Jožek bos*« prodna šala »Sodobno kroniko«, člani Drame pa bodo odigrati dva silno zabavna skoči »Visoki tedni dvor« in »zvesti kompanjon«. Posebno bo akrobat na vijolini in naravnost senzacionalna točka travestija »Carrnen«. »Kdo bo pa letos konferensje?« »Vprašali sem Daneša, ali bo on; prikimal je s svojim večno kislim nasmehom in dejal, da je mnenja, da bi morali končno že začeti uporabljati domače izraze namesto tujk. »Kako pa bi konferensseia krstili po domače?« sem ga pobaral. Pa je dejal- »Gobezdalo afli morilec, kar imate rajši — in me prepustil premišljevanju o izberi.« »Kaj pa sicer?« »Tradicionalni bife bo snet de'oval v znamenju istih poživljajočih p'iač in je-dač. članice ki vsako leto oskrbujejo, so nekaj namigavale. da bo letos mogoče prodajal namesto sendvičev vitamine v obliki pragov, pilui in dražej, prijetno ma-milnih strupov, znanih pod vulgarnim ime* nam vino. žganje. 1'ker in vodka« jja bo na pretek, začinjenih z najslajšimi smehljaji dramskih Heb. — Pod smrtno kaznijo pa je zabranjen na ta večer vstop vsakomur, ki bi se drznil kazati tudi najrah-lejše bacile slabe volje. V ta namen bo nastavljena pri vhodu ambulanta, ki bo vsakega posetnika preiskala in ugotovila, ali je siposoben kaj doprinesti k sp!o"nemu razpoloženju Invalidi v dobri volji se bodo morali podvreči temeljitemu zdravljenju & primernimi alkohoiičnimi zdravili... Ker mora vsr.ko leto odriniti nekaj »to razočaranih asp-irantov na bohemsko veselje, ker si pravočasno ne preskrbe vstopnic, priporočam tebi m vsem drugim, naj si pri operni blagajni že v predproda-ji zagotovijo vstopnice za ta veseli i direndaj.« j »Torej velja, kakor vsako leto: d revi pri ; Mikliču ▼ podzemlju na »Bohemskem v©-1 ioni«! 1% Celfa e— Podražitev slanine, masti in svinfine. Mestno poglavarstvo v Celju je z veljavnostjo od 22. t. m. določilo naslednje najvišje cene: Za prvorazredne uvožene špeharje in domače svinje (1 kg): slanina s kožo 28 din, slanina brez kože 29 din, salo 29 din čista spuščena mest 30 din. Za svinjsko meso: hrbet in vratovina 26 din, sitegno 25 dm, pleče 24 din, trebušni-na 25 din, sveža rebrca 22 din. Te cene morajo biti v prodajnem lokalu označene nai vidnem mestu. Konkurenca mask! MAŠKARADA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V NARODNEM DOMU V CELJU DANES e— Na občnem zboru Celjskega šahovskega kluba so bili izvoljeni v upravo naslednji gg.. predsednik Josip Grašer, podpredsednik F Grein, tajnik M:rko Fajs, blagajnik Pleterski, knjižničar prof Tavčar, odborniki Tine Kocmur. Vladimir Diehl in Josip Schnerder. Revizorja sta gg. inž. Srečko Sajovic m O. Lečnik. e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval v četrtek 27. t. m. ob 20. g. Tugomer Prekoršek o »Modem5 vojni«. Govoril bo o raznih sredstvi, ki s«e jih posiiužujejo, da bi omajali moralo nasprotnika, in predvajal nad 150 skiop-tičnih slik vseh vrst modernega orožja in njegove uporabe: razna letala, bombnike, strmoglavce, razne bojne ladje, podmornice. polaganje mm itd. Opozarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje. Iz Maribora a— Raclcniranje živil. Tukaišn.ia Na-bavljalna zadruga drž. uslužbencev ie izvedla sledeče racioniranje življenjskih potrebščin. ki veli a za marec: sladkorja za odrasle in otroke do 14. leta 1 in četrt kg. za otroke do šestega leta 1 in pol kg; mila četrt kg: masti 1 kg; kave csminko kg vsak drugi mesec na člana: riža za vsakega člana četrt kg. Ko prispe naročeni riž. se bo količina riža zvišala na osebo še za četrt kg. Olje: bučno ali namizno odrasli o.3 1. otroci do 14 let 0.2 L otroci do 6 let ne dobijo olja. d biio pa zato več sladkorja: soli pol kg. Moke S2 dobi po uredbi. Tedensko dobi vsaka oseba 2 kg koruzne moke ter ool kg koruznega z^rova a— Nič več b?g. V tukajšnji Nabavljal-ni zadrugi drž uslužbencev so sere jemali člani določene dneve tako zvane bige kot pecivo in sicer na družino po eno bigo iz pšenične moke. Sedaj pa so to ukinili. a— 909.727 dinarjev predvidevajo potrebe regulacije Ložnice pri Slovenski Bistrici. a— 15 vagonov svinj ie šlo oni dan preko Maribora v Nemčijo Hotel, kavarna in restavracija »OREL« torek 25. t. m. PUSTNA ZABAVA sreda 26. t. m. KULINARSKA RAZSTAVA in SLANIKOVA POJEDINA Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe a— Razdelitev živilskih nakaznic za marec. Jutri v sredo 26. t m bodo razdeljene živilske nakaznice za p.ebivalce sledečih ulic; v šoli v Miklošičevi ulici št. 1: Krekova. Lekarniška. Me arski prehod, Miklošičeva. Ob jarku. Orožnova Pri parku, Pristan. Rotovški in Slomškov trg. V dekl. ljudski šoli IV z vhodom iz Razla-gove ulice: Marijina. Mlinska, Prečna in Prešernova V dekl. ljudski šoli III. v Razlagovi ulici 26: Meljsfca cesta. V šoli v Gosposvetski ulici: Ob bregu. Pipi ševa. Pristaniška. Ribiška. Rosinova in Strma ulica. V šoli v Zc-lgerjevi ulici: A^a^eva in Delavska ulica. V šoli na Ruški cesti: Jerovškova. Jelačičeva. Kettejeva Ko-menskega ulica. Komenskeea trg. Kra'ja Petra trg. Pobreška Predeva. Prerado-vičeva. Primorska Puškinova in 2 Iger-jeva ulica. Nakaznice 9e bodo razdeljevale od 8. do 12. in od 14 do 17 ure. a— Ribjega olja ni dobiti po nekaterih mariborsik;h lekarnah, ki čakajo sedaj na novo pošiliko. a— Glasbena vest. Drevi ob 18.15 bo prenašal beograjski radio iz Kolarčeve dvorane koncert na katerem bodo izvajali člani beoeraiske opere letošnja nagrajena dela. med katerima sta tudi prvo nagrajeni skladbi znanega mariborskega glasbenika ter skladatplia in kon-e-tne^a kritika »Jutra« v Dariboru g. pof K Pahorja. Jutri ob 13. uri pa oddaja ljubljanski radio Pahorjev dru^i godalni kvartet. Mariborsko glasbeno občinstvo se za omenjeni oddaji živahno zalima. a— Pustni krofi v gledališču. V korist združenja gledaliških ieralcev se uprizori drevi na pustni torek v gledališču letošnji glasbeni š^ffer »Habakuk«. Ta predstava bo združena z izžrebaniem mi^tu primernih daril, ki bodo razvese^la srečne obdarovance. Vsak lastnik vstopnice ima pravco do žrebanja. a— Sokol Maribor I. vabi vse svoje članstvo na redni letrr občni zbor ki bo v soboto 1. marca ob 20. uri v beli dvorani Matičnega Sokolskega doma. Bratje in sestre, pridite vsi poln-številno ter točno ob napovedani uri. Uprava. (—) odarstvo M ove ln povišane občinske davščine Proračun znaša za 9 mescev tek. leta 113.4 milijona din, to je za 12.6 milijona več nego po tekočem proračunu Včeraj je bil na mestnem poglavarstvu razpoložen na vpogled občanom predlog proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1941. Kakor banovinski proračun, je tudi novi občinski proračun glede na predvideno spremembo zakona o državnem računovodstvu sestavljen le za 9 mesecev. Proračun znaša za 9 mesečno razdobje od 1. aprila do 31. decembra 113.4 milijona din nasproti 100.7 milijona din, kolikor odpade na 9 mesecev po tekočem proračunu. Povišanje znaša torej 12.6 milijona din ali 11 odstotkov. Večji izdatki so bili deloma potrebni zaradi povišanja materialnih izdatkov, pa tudi zaradi tega, ker odpadejo na to 9 mesečno razdobje v celoti nekateri izdatki, ki bi sicer obremenjevali proračun za celo leto. Mestna občina mora tudi po zakonu povišati prispevek za državne ustanove. Tako se poviša prispevek za policijo za 300,000 din in prispevek bolnišne za 500.000 din- Deloma bodo povišani tudi prejemki mestnih uslužbencev. Za kritje se bo porabil deloma blagajniški prebitek v višini skoro 4 milijonov din, v glavnem pa se bo povišek proračuna kril z novimi ali povišanimi občinskimi davščinami. Delno povišanje prejemkov občinskih uslužbencev Pravilnik k proračunu predvideva delno povišanje prejemkov občinskih uslužbencev. Predlog pravilnika določa, da se mestnim uslužbencem, pragmatičnim, pogodbenim in dnevničarjem, ki so v aktivni službi po pragmatiki ali po pravilniku o pogodbenih uslužbencih, in upokojencem, ki prejemajo osebno, draginjsko ali pri mestnem svetu odkaza.no milostno pokojnino, prizna s 1. aprilom 1941 izredna dra-ginjska doklada, in sicer: v višini 10% temeljne plače s stanarino (pri pragmatičnih uslužbencih) odnosno plače (pri pogodbenih uslužbencih in dnev-nlčarjlh), če ti prejemki ne presegajo 2000 din, v višini 5%, če znašajo službeni odnosno pokojninski prejemki nad 2000 din do 4000 din. Izredna draglniska doklada v višini 10% službenih prejemkov se od 1. aprila prizna tudi tistim snelilkam mestnih uradov in šol. ki iim nakazuje prejemke mestni finančni oddelek. Za plačilo te izredne dra-srirvske doklade bo potrebno 1.5 milijona din. Izredni dodatek za ženo Vrhu tega se mestnim uslužbencem, pragmatičnim, pogodbenim in dnevničarjem, ki so v aktivni službi po pragmatiki ali po pravilniku o pogodbenih uslužbencih, ln upokojencih, ki prejemajo osebno pokojnino, s 1. aprilom prizna k službenim prejemkom še izredni dravinjski dodatek za zakonsko ženo v višini 200 din mesečno ob pogojih čl. 7 pravilnika o rodbinskih draginjskih dokladah mestnih pragmatičnih uslužbencev. Za plačilo te izredne doklade za ženo je predvideno 1.3 milijona din. Vsi navedeni izredni draglnjski dodatld niso sestavni del rednih prejemkov, temveč le posebna oblika prejemkov začasne vrste in kot taki ne spadajo v osnovo za določanje pokojninskih prejemkov ter se lznlf.ča^o brez kakršnih koli odbitkov za davke, narodno-obrambnega prispevka itd. Napredovanja Končno je predvideno, da bo mestna občina Izdala večji razpis, po katerem bodo vsi oni mestni uslužbenci, ki so odslužili določena leta v določeni stopnji, lahko prišli v višjo stopnjo, če je za posameznika ocena taka, da dopušča napredovanje. Za to napredovanje je predvidenih 900.000 din. Občinska socialna doklada Med novimi občinskimi davki je najvažnejša občinska socialna doklada na neposredne državne davke. Sama občinska doklada na neposredne davke ostane na dosedanji višini 60%. Posebno socialno doklado bodo od 1. aprila po predlogu pravilnika plačale vse fizične ln pravne osebe, ki jim je na področju Ljubljane predpisan kakršen koli davek po zakonu o neposrednih davkih, ako jim je bil čisti dohodek ugotovljen po davčnih oblastvih z najmanj 70.000 din letno. Sama socialna doklada se odmeri od tistega državnega neposrednega davka, ki je po zakonu o neposrednih davkih služil v proračunskem letu 1940 kot podlaga za odmero redne občinske doklade. Pri osebah, ld so zavezane uslužbenskemu davku in katerih dohodki iz službenega razmerja presegajo 70.000 din letno, služI kot podlaga za odmero socialne doklade ves odpadajoči uslužbenaki davek. Občinska socialna doklada se bo pobirala v naslednji izmeri: pri dohodku od 70.000 do 90.000 din 3% od odmerne osnove, pri dohodku 90.001 do 150.000 din 5% od osnove, pri dohodku 150.001 do 250.000 din 10% od osnove, pri dohodku 250.001 do 850.000 din 15% od osnove, pri dohodku 850.001 do 450.000 din 20% od osnove, pri dohodku 450.001 do 550.000 din 25% od osnove, pri dohodku 550.001 do 650.000 din 30% od osnove, pri dohodku od 650.001 do 1,000.000 din 35% od osnove, pri dohodku nad 1,000.000 din 40% od osnove. Socialna doklada po višji stopnji ne sme biti večja od doklade po najbližji nižji stopnji, povečani za razliko, zaradi katere se uporablja višia stopnja. Odmero, zni-žanie in ižterjevanie socialne doklade bo vršila davčna uprava za mesto v Ljubliani. Od te socialne doklade je predviden dohodek 975.000 din. Nove takse 2e doslej je mestna občina pobirala 50o/„ občinsko doklado k državnim taksam po tarifnih številkah 1, 2, 3, 4, 5. 6, 7, 79 in 81 (pri vlogah, prilogah, pritožbah itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu kot oblastvu, pristojnem za reševanje). V predlaganem pravilniku pa je predvideno tudi pobiranje 50 doklade po tarifni postavki 46 (za nalog ali opomin, s katerim se kdo poziva, da položi kakšno takso, ki jo je bil dolžan položiti bre poziva), po tar. št. 72 (za dovolitev, da se spremeni priimek), po tar. post. 82 (za preiskavo prestopka na privatno tožbo ali uradno), po tar. št. 84 (za preiskavo in obtožbo prestopka po obrtnem za^ konu), po tar. St. 91 (za pooblastila za izvršenvanje obrti), po tar. št. 92 (za dovolitev za opravljanje obrti), po tar. St. 94 (ze prijavo ustanovitve pomožnega lokala) in po tar. št. 229 (za preiskavo ln obtožbo po trošarinsklh, takšnih in dru- gih ftaanftolh zakonih). Najobčutaejfa. M bila uvedba 50% občinske doklade na državno takso za opravljanje obrti, ker Je tu državna taksa prav znatna. Vrhu tega naj se uvede 100% občinska doklada k državni taksi po tarifni postavki 326 (za oprostitev od oklica po verskih in civilnih oblasteh) in po tarif. post. 330 (za izvlečke ln potrdila iz protokola rojenih, poročenih in umrlih oseb). Od doklad k državnim taksam pričakuje občina v devetmesečnem razdobju dohodek v višini 562.555 din, medtem ko je v dosedanjem proračunu predvideno za 9mesečno razdobje 375.000 din. Povišanje prirastkarine V pravilniku je predvidena sprememba § 13 uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski glede višine prirastkarine. Maksimalna prirastkarina 20% je sedaj določena ob povišku vrednosti za več kakor 85%. Po predlogu pravilnika k proračunu pa se naj lestvica razš;ri tako, da se bo lestvica prirastkarine pri povečanju vrednosti za preko 85% nadalje dvigala, tako da bo prirastkarina pri povečanju vrednosti nepremičnine za preko 150% znašala 50%. Znatno povečanje dohodkov pričakuje občina tako od reformirane prirastkarine. kakor tudi od občinske takse na prenose nepremičnin, ki ostane v dosedanji višini 2%. Od prirastkarine pričakuje 675.000 din nasproti 375.000 din, kolikor odpade po dosedanjem proračunu na devet mesecev. Zaradi živahne reaHtetne kupčije pa pričakuje občina od prenosne takse 1 425.000 din, med tem ko je v sedanjem proračunu predvideno za devet mesecev 1,270.000 din. Povišana pristojbina za vodo Pravilnik o občinski vodarini in pristojbini za potrošeno količino vode bo po predlogu pravlnika o proračunu spremenjen tako, da se za vsak kubični meter vode preko dovoljene količine računa 2 din namesto dosedanjih 1.50 din (dovoljene količine, ki so plačane z vodarino, ostanejo nespremenjene in sicer 300 litrov od prostorov z letno najemnino odnosno najemno vrednostjo do 500 din, 450 litrov od prostorov z najemnino do 1000 din in 600 litrov od prostorov z najemnino preko 1000 din). Občinska vodarlna znaša od starih in novih hiš, kakor doslej 6.5%, in sicer od uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1940- V ostalem je občinska pristojbina za porabljeno vodo nespremenjena (to pristojbino plačujejo lastniki hiš, ki so oproščene vodarine). Gostaščlna in kanalska pristojbina Tudi gostaščlna in kanalska pristojbina se bosta pobirali v dosedanji izmeri, in sicer gostaščlna od starih hiš 3.5%>, od novih hiš 2%. kanalska pristojbina pa od vseh hiš 3 odstotke. Uvedba vodarine in kanalske pristojbine od nepriključenih zemljišč 2e lani je nameravala mestna občina uvesti plačilo vodarine in kanalske pristojbine od onih posestev ob kanaliziranih cestah m cestah z napeljanim vodovodom, ki niso priključene, da se na ta način prisilijo lastniki nepremičnin, da se priključijo. Od 1. aprila pa je predvideno, da bodo morali tudi ti posestniki plačevati posebno vodovodno pristojbino in kanalsko pristojbino. Vodarina od nezazidanih zemljišč Predlog pravilnika k proračunu določa, da morajo vodovodno pristojbino plačevati tudi lastniki vsega nezazidanega sveta, ki leži ob cestah, ulicah in trgih, kjer je kanalizacija že izvedena Ta pristojbina se odmeri po posebni lestvici, ki je različna za cen trum in za vnanje mestno ozemlje. Centrum obsega oni del mesta, ki je določen z naslednjo črto: železnica Zidani most — Rakek, Tobačna in Groharjeva ulica, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Domobranska, Zivinozdravska, Li-pičeva ulica, Hrvatski trg, Jegličeva in Smartinska cesta (pod centrum spadajo lastniki na obeh straneh gornjih cest). Od 100 kvadratnih mestrov zemljišča naj bi znašala vodovodna pristojbina v centru: 1) pri zemljiščih, kjer je predpisan obojestranski odmik, če se sme postaviti le pritlična hiša 20 din, če se sme postaviti eno-nadstropna hiša 40 din, če se sme postaviti dvonadstropna hiša 60 din; 2) pri zemljiščih, kjer je predpisan enostranski odmik, če se da postaviti pritlična hiša 30 din, če se da postaviti enonadstropna hiša 60 din, če se da postaviti dvonadstropna hiša 90 din; 3. pri zemljiščih, kjer je predviden strnjen sistem, če se da postaviti pritlična hiša 40 din, enonadstropna hiša 80 din, dvonadstropna hiša 120 din, trinadstropna hiša 160 din, štirinadstropna hiša 200 din. petnadstropna hiša 240 din itd. Na mestnem področju izven centra so gornje pristojbine za polovico manjše. Pri odobrenih stavbnih parcelah se za odmero pristojbine upošteva celotna ploskev. Ves drugi ob cestah, ulicah in trgih ležeči svet se za odmero te pristojbine upošteva do globine 45 m od regulacijske črte, v blokih pa do polovice bloka, vselej brez ozira na lastništvo posameznih delov ploskve Kjer je obcestni svet le delno gradbeno že izrabljen in je še možna normalna zidava novega poslopja, tam se plača pristojbina za nezazidani obcestni svet do predpisanega odmika od že obstoječega poslopja. Tam, kjer število nadstropij še ni določeno s parcelacijo, se upošteva višina bližnjih novejših hiš. Kjer so predvideni tri, ali večnadstropni enojčki ali dvojčki, se upošteva ista osnova, kakor pri strnjenem sistemu, ne glede na odmik od posestnih mej in ulic. Zunaj centra se plača vodovodna pristojbina po gornjih določilih le za oni svet, ki je parcel iran po gradbenem zakonu ali pa je zanj že izdano gradbeno dovoljenje. V posameznih primerih sme finančni odbor na predlog gradbenega odbora oprostiti od plačila te pristojbine nezazidan in neparceliran svet, ki je z regulacijo določen za posebne namene, kakor tudi posamezna, le deloma zazidana neparcelirana zemljišča cerkvenih, humanitarnih, dobrodelnih, tel esn o-vzgoj ni h in drugih javno-koristnih ustanov ali zasebnikov, če jih vzdržujejo tako, da bo njih obstoj urbanistično opravičljiv (na primer okrasni vrtovi, zelenice)- Prav tako se lahko oprosti tudi neparceliran svet posameznika, kadar mu je ta edini vir njegovih dohodkov. I pristojbina sd nepriključenih hI* in nezazidanih zemljišč. Po predlogu pravilnika se kanalska pristojbina ne bo pobirala samo od hiš, ki so dejansko zvezane s kanalskim omrežjem, temveč od vseh hiš, ki imajo možnost neposrednega priključka na mestni cestni kanal. Tam, kjer bi davčni zavezanec po prepovedi mestnega poglavarstva smel vpeljati iz higienskih razlogov v kanalizacijo le meteorno vodo, se odmeri kanalska pristojbina v višini ene tretjine normalnega predpisa. Nadalje je predvideno, da se od nezazidanih zemljišč plača posebna pristojbina v enaki višini in po istih pogojih kakor posebna vodovodna prstojbina od nezazidanih zemljišč. Važna je nova določba, da mora novi lastnik javiti mestnemu poglavarstvu spremembo hišnega lastništva v 14 dneh po prehodu lastninske pravice nanj. Ce davčni zaostanki prejšnjega lastnka ne bi bili izterljivi, jih potem mestno poglavarstvo izterja od novega lastnika. Glede na gornje nove določbe je predvideno iz gornjih virov precejšnje povečanje občinskih dohodkov v primeri z dohodki, ki so predvideni v tekočem proračunu za 9-mesečno razdobje., kakor sledi: 9 mesecev 1940/41 1941 razlika vodarina 5.83 6.08 + 0.25 porabljena voda 1.58 1.86 + 0.28 kanalska prist 2.25 2.76 -I- 0-51 V celoti naj se z gornjimi reformami poveča dohodek vodarine in kanalske pristojbine v 9 mesecih za nekaj več nego 1 milijon din, kar pa je previdno ocenjeno, očitno zaradi tega, ker bo odmera zahtevala mnogo dela in se bo plačilo zavleklo. Dve novi občinski taksi Uvedba občinske takse za pospešev..nie gradbenega razvoja Na novo ie predvidena občinska taksa za pospeševanje gradbenega razvoja, ki nai se pobira od lastnikov hiš. ki segajo preko regulacijske črte Ta taksa nai se pobira kot doklada na državno osnovo z zgradarino. Dohodek se bo st'kal v mestni regulacijski fond. Zunaj centra mesta bo znašala doklada 10%. v centru na 20%. Ce sega hiša ali njen d?l za več kakor 3 m preko regulacijske črte. se doklada podvoji, od 6 do 9 m potroji. od 9 do 12 m početvori. nad 12 m pa popetori. Vrhu tega nai se od lastnikov nezazidanih zemljišč pobira pocebna občinska taksa kot doklada na zemlia ino. in si er zunaj centra 100%. v centru oa 200% Tudi ta taksa se steka v regulacijski fond. Uvedba občinske napisne takse Za one. ld izvršujejo na področju Ljubljane katerokoli obrt. trgovino ali samostojni poklic, ie predvidena uvedba napisne takse, ne glede na to. ali imaio svoie ime ali tvrdko izobešeno ali ne. Kdor ima več podjetii ali samostojnih poklicev, plača takso za vsako oo~ebei. kdor pa ima podružnice, mora cd cele takse za glavni obrat plačati še po 10% kot napisno tak- infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-^ kega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 so za vsako podružnico. Napisna taksa pa znaša pri prometu do 10.000 din letno 30 din. do 25.000 din 40 din. do 53.000 din 70 din, do 100.000 din 100 din itd. Pri letnem prometu preko 3 milijone din znaša taksa 3000 din. Podražitev električnega toka in plina Obseg podražitve električnega toka ln plina še nI točno znan. Predlog se glasi, da se poviša cena električnemu toku za razsvetljavo od 5 na 5.30 din, in sicer zaradi tega, ker so Kranjske deželene elektrarne povišale ceno za tok, ki ga dobavljajo mestni občini za 10 par pri kilovatni uri. Cena plinu se bo povišala za okrog 20%, ker se je črni premog podražil od 450 na 800 din. Povišanje klavnlških pristojbin Klavniška pristojbina za veliko govedo nad 450 kg se bo po predlogu povišala od 125 na 135 din, za malo govedo od 80 na 90 din, za težke prašiče od 78 na 88 din, za lahke prašiče od 44 na 50 din, za teleta cd 35 na 40 din, za drobnico od 20 na 25 din. Pri klanju goveda v večji množini se po novem predlogu zniža pristojbina. Kdor zakolje v enem mescu nad 100 glav goveda plača za prvih 100 glav 100%, za na daljnih 100 glav 75% in preko 200 glav 50» /„ pristojbine. Oglednlna za 1 kg uvožene živalske masti je predlagana v višini 1 din. Povišane so tudi nekatere manjše postavke. Cena za umetni led se določi enotno na 3 din za kos doslej (2.50 do 5 din). Za uporabo dovlačilnice se računa za vagon za dovoz in odvoz 169.50 din (doslej 100). Občinske nabave Določbe pravilnika o Izvrševanju proračuna so spremenjene v toliko, da se bodo v bodoče razpisane v »Službenem listu« le občinske nabave v vrednosti preko 20.000 din (doslej 10.000 din). V nujnih in neodložljivih primerih smeta predsednik občine in načelnik finančnega odbora odobriti brez razpisa nabave do 300.000 din (doslej 200.000 din). Za občinske nabave v vrednosti od 1500 do 20.000 din (doslej od 1000 do 10.000) se morajo prihaviti ponudbe najmanj treh interesentov, nabave do zneska 1500 din (doslej 1000) pa se izvrše z neposredno pogodbo. Povišanje trošarin in uvoznin Prav občutno povečanje dohodkov pričakuje občina od povišanih trošarin in uvoznin. Celotni dohodek je predviden v višini 22.6 milijona din nasproti 19.6 milijona din, kolikor je predvideno v sedanjem proračunu za devet mescev. Predvsem naj se poviša trošarina na vino od sedanjih 1.50 na 2 din pri litru (od česar se porabi 0.50 din za kritje anuitet 6% obligacijskega posojila). Prav tako naj se poviša trošarina na pivo od dosedanjih 1.50 na 2 din pri litru. Nadalje so predvidene naslednje povi-šane trošarinske stopnje: ribe vseh vrst, raki, polži, žabe itd. 1.50 od kg (doslej 1 din), običajno čajno pecivo in keksi, medičarski iadelki itd. ter močnato pecivo 2 din od kilograma (doslej 1 din), vanili-ja, žefran, kafre 10 (8), ostale dišave 5 (3), mineralne vode 0.50 din od litra (0.25), vse vrste odrezanega cvetja od 1. novembra do 30. aprila 15 din od kg, kakor južno cvetje (doslej 0.50). V tarifi za mestno uvoznin o pa so predvidene naslednje povišane postavke: železo, palično lito in kovno, žica in pločevina nad 5 mm 0.04 din od kg (doslej 0.03) fazonsko železo, tanka žica in pločevina do 5 mm, konjske podkve, kmetijski stroji itd. 0.10 (0.05), izdelki iz železa, orodje, okovje, navadne železne peči, žeblji, vijaki itd. 0.15 (0.10), železne blagajne, peči, decimalne tehtnice, železne pohištvo, kuhinjsko orodje, posoda tudi emajlirana, tiskarski, vr-varski in tekstilni stroji 0.25 din (0.20, odnosno emajlirana posoda 0.15), poni klani izdelki 0.30 (0.25), surovo ln staro železo 0.02 (0.01), surovi baker, bakrena pločevina in žica 0.15 (0.10), ostali bakreni izdelki 0.75 ( 0.50), fotografski in drugi v to stroko spadajoči aparati ter s sestavni deli in stativi 5% od vrednosti (3%), tehnična mast in čreva 0.15 din od kg, (0.10), čreva tujega izvora in umetna čreva 3 (2), voščila in čistila za usnje, les ln kovine 3 (2), suhe barve 0.35 (0.25), barve z oljem, grafične barve in apreture itd. 0.75 (0.50); kreda, kit, lojevec, grafit itd. 0.15 (0.10), akvarelne barve 3 (2), mavec 0.10 (0.5), izdelki iz mavca 1 (0.50), cement 0.03 (0.02), cementni izdelki 0.10 (0.5), kiparski Izdelki iz marmorja 1 (0.25), glinaste posode 0.10 (0.5), keramični izdelki 0.60 (0.40), galanterijski keramični Izdelki 1.50 (1), žarnice nad 300 vatov 5 din za komad (2), paketiran in preganjen papir tudi natiskan, natiskan zavojni papir in natiskane vrečico 0.10 (0.5), preparirana prešana lepenka, smirkov papir, rebrasti karton ln knjigoveška platna 0.25 (0.20), konfekclo-nirani pisarniški papir, kuverte, tapetniški papir, papirne Imitacije usnja itd. 0.75 (0.50), bombaž, juta, lan konoplja, vata ln vse preje lz te snovi za Industrijsko uporabo 0.30 (0.20), sukanec, nove vreče za ambalažo blaga pri izvozu za trgovino 0.75 (0.50), tkanine za prodajo na meter, prepojene tkanine, koci ln odeje 1 din (0.75), izdelki iz tkanin in pletenin z odrejeno dolžino (brisače, rjuhe, robci, prti), preproste nogavice in perilo 1.50 (1), odpadki bombažnih tkanin ter ostanki 0.20 (0.10), volna in preja za industrijo 0.50 (0.40), za trgovino 1.50 (1), tkanine in pletenine za prodajo na meter 2.50 (1.25) z odrejeno dolžino 3 (2), boljše perilo iz volne 7 (5), prešite odeje 6 (5), odpadki ter ostanki 0.20 (0.10), »vila ln umetna svila za Industrijo 1.25 (1), preja za nadrobno prodajo G (50 tkanine po metru 7 (6), svilene in polsvilene tkanine za podlogo 3.50 (nova postavka) izdelki lz polsvlle, umetne ln na- ravne svile 12 (10), preproge iz jute, bombaža in volne izvzemši tekače 8 (6), polsvilene in svilene, perzijske in ostale ori-jentalske preproge 20 (12), puh 6 (5), očiščeno in neočiščeno perje 2 (3 odnosno 1). Mcški in ženski čevlJi iz navadnega usnja 3 (2), športni čevlji 4 (2). čevlji iz boksa. ševroja in modni čevlji 6 (4). gumbi iz kosti, umetne kosti, celuloida in roženi 9 (7). leseni gumbi 1.50 (1). gumbi iz galali-ta. kokosovega oreha, umetne smole in okvin 2.50 (2), krtače, čopiči omela iz živalske dlake in iz žime 1.50 (1). iz rastlinskih snovi 0.75 (0.50), fibris. ščetine, žima in živalska dlaka 0.75 (0.50). slamn .ti podnožniki. metle in sirkove krtače 0 15 (0.10), sirkova slama 0.03 (0.02), koiuhovi-na domačih živali 2 (1), kežuhovina od divjačine 7.50 (5). delno prikroj3na kožu-hovina od divjačine, barvana ali im: tirana 12 (8). krznarsko blago od domačih živali, polhov in jazbecev 15 (10). od divjačine 30 (20), parfumi, rdečila. kreme dišeča olja 50 (25). puder, kozmetične vo 'e, pomade. kreme za negovanje kože. toaletno milo v etuijih 20 (10), lasulj arski izdelki 3 (2). kemikalije vseh vrst za industrijo. smole za izolacijo itd. 0.10 (0.5), umetna gnojila in galica 0.02 (0.01). kisik in disu-plin 0.30 (0.25). led 0.02 (0.01). porcelanaste plošče za peči 0.60 (0.40). g lan-terijske toaletne in zobne krtačke 3 (2), galanterijski izdelki iz lesa celuloida in gume iz kovin itd. 1.50 (1). V tarifi za metno trošarino so zmžane količine vina. ki ga smejo vinogradniki uvoziti brez plačila trošarine, in sicer za porabo do štirih družinskih članov na 150 litrov (doslej 400). do osmih članov 200 litrov (doslej 600). do 12 članov 250 litrov (800) preko 12 članov 300 1 (1000). Prav-tako se znižajo količine žganja, ki ga smejo lastniki pridelka uvoziti brez trošarine. in sicer od 25 na 5 hektoli trških stopenj (pri petih članih družine). od 50 na 10 hektoli tr.-ki h stopenj (10 članov) in od 76 na 15 hektolitrskih stopenj (nad 10 članov). Borze DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 7.55, London 16.75, New York 431, Bruselj 69, Milan 21-70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.60, Oslo 98.50, K8-benhavn 83.50, Sofija 4.25, Lisbona 17.26, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 479 den., 4% agrarne 56 den., 4% severne agrarne 56.50 den., 6% begluske 86.50 den., 6% dalm. agrarne 82.50 den., 6% šumske 81 den., 7% sitabibrliz. 97 den., 7% invest. 100 den., 7% Seligman 103 den., 7% Blair 103 den., 8% Blair 107 den., delnice: Narodna banka 7000 den.. Trboveljska 387.50 — 390 (385 — 390). Beograd. Vojna škoda 479.50 — 483.25 (480), 4% severne agrarne 56 — 56.50, 6% begluske 85.75 — 86.50 (86.50), 6% daHm. agrarne 81 — 81.50, 7% sitabiliz. 99.25 den., 7% invest. 101 den. 7% Selingiamn 102.50 den., 7% Blair 103.50 den., 8'/» Blair 109 — 112 (110), Narodna banka 7000 bl.t PAB 214 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 24- febr. Začetni teča£: pšenica: 80.75, za maj 75.50, za sept 75.75; koruza: za maj 60.25, za julij 60. oboroževanje Letala na libijskem bojišču Oklep m top tekmujeta med seboj — Obrambni top kalibra 75 *** Ameriška vlada je začela sedaj izvajati oboroževalni program svojega oklepnega orožja po načrtih, ki so pripravljeni že od L 1928. in so jih odtlej neprestano izpopolnjevali. Ameriški vojaški krogi so se učinkovitosti n i h brzih napadal-voz vedne zavedaili, vendar so se zanašali na geografski položaj svoje dežele, ki bi dajal vojski v potrebi dovolj časa za njeno oborožitev v tem pogledu in niso hoteli v skladiščih kopičiti oklepnih voz, ki bi med tem zastareli. Oklepno orožje se je med tem tudi že v resnici zelo razvijalo. Tako je evropska vojna pokazala, da morajo biti ti vozovi z oklopi dovolj zaščiteni, da lahko zdržijo izstrelke norma ilnih topov t (b per tanke. Oklopno orožje je podrejeno istemu problemu kakoT mornarica kjer oklop in top neprestano tekmujeta med seboj in kjer je GršM otok Leuinss v Egefskem morju Vjf^. JSefes THRACE Lega otoka Lemnosa je kot izhodišče za letalske napade ugodna za polete v vse smeri V zvezi z vojaškim položajem na Bližnjem vzhodu smo zadnje dni čitali vesti, da so začeli Angleži utrjevati grški otok Lemnos v bližini Dardanel. Pozneje je bila vest preklicana; kaj je na nji resnice, se bo šele pokazalo. ~ da se vlada v Bernu pripravlja na velike prosave 6501etnice neodvisnosti švicarske konfederacije; da je nemški poslanik v Turčiji von Pa-pen priredil te dni kosilo, na katerega je bifl povabljen tudi grški poslanik pri an-karski vladi; da je poljski poslanik pri vladi v Zedinjenih držav grof Potočki profil za podelitev ameriškega državljanstva; da je francoski prekomornik »lile de France« zasidran v Singapuru; da ima Amerika zdaj pod orožjem blizu milijon mož; da so rušilci klasično obrambno sredstvo Velike Britanije na morju; da je začela španska reka Gvadalkvivir nevarno naraščati; a ni imela trajne podlage. Lupe je nekega lepega dne ostaviila svojega moža ter se dala ločiti od njega Vzroka sicer ni povedala, toda ameriški tisk namiguje nekaj na ostre zobe in dolge nohte. Lahko si torej mislimo, kaj je bilo po sredi... Sedanji ženin Lupe Venezove jo Big Boy Wrl!liams. Zdi se, da je dobro oborožen proti njenim zobem in nohtom, sicer je ne bi jemal za ženo. VVilliams je tudi filmski igralec in sicer igra najrajši vloge fičfrrr-čev. Svoji bedoči ženi je daroval ogrlico s smaragdi in rubini. O tem darilu pišejo zdaj na dolgo in široko vsi ameriški listi. »Tarzan« — John VVeissmiiller Noge visijo v zraku . • • Vesel posnetek iz IetoSnjih zaključnih tekem za svetovno prvenstvo v Corttnl d'Ampezzo H. Adams: 8 2)aisg in ^josemartj Roman Nato sta varuški Gertruda in Kate pripeljali malega Dorieja. Nosili sta belo obleko in bel čepeč z majhno, takisto belo žogico na vrhu. BiH se jima je venomer smejal ter ju klical »Ping« in »Pong«. Malček se je na čistem zraku in toplem solncu očitno dobro počutil. Skoraj ves dan je ležal v pesku, brcal z nožicami. veselo kobacal sem ter tja in s tem prepričevalno kazal svoje nezanima-nje za dogodivščine, v kateri je igral glavno vlogo. Tisti večer se je pripetilo nokai kar je ostalo Daisyji za vse žive dni v spominu. Dru9bica je bila v kazinu in se je tam sešla z grofom Froissetom, ki je povabil Daisyjo na ples Rada je plesala z njim, kajti na gladkem parketu je bil nedvomno izmed najpriietneiših partnerjev Samo niesovo dvorjenje ji ni posebno ugajalo, čeprav js bilo laskavo zanjo. »Rosemarv. to ie Roža Mariia. najlepša vseh cvetlic,« ji je zašepetal, ko sta plavala po dvorani. »Nobeno drugo ime se vam ne bi bolje prilegalo, mademoiselle.« »Rože imajo trnje,« je odgovorila »To jih dela še prelestnejše. Kdo ne bi tvegal majhne praske, če potem lahko utrga sladki, deh- teči cvet? Vino gre v glavo, pravijo, in to je čista resnica. Je pa nekaj drugega, kar gre še vse drugače v glavo! To je, če je kdo tako lep kakor vi — moja roža.« Dobrikanje, godba, okolica, ki je nisi vajen, vse takšne in podobne stvari človeka hitro omamijo, in Daisy se je kmalu zavedala nevarnosti Poizkusila je obrniti razgovor drugam. »Ženske dandanes še daleč niso več tako lepe kakor nekdanje dni.« je hladno dejala. »Kako morate tako govoriti, Roža, ko ste sami živ dokaz, da je narobe res.« Jela je pripovedovati o miniaturah gospoda Carterja. »Prelestne so,« ie rekla, »tako lepih lju-da dandanes vobče ne najdete več.« »Vi ste stokrat lepši.« ie Šepnil znova. Nato mu je šinila po glavi druga misel. »Ali radi gledata lepe slike — in miniature?« »Zelo rada.« »Tedaj pojdite z menoj, k meni na dom. Imam nekaj prav dobrih in rad bi vam jih pokazal. Povedali mi boste, katera je najlepša in ali je tako lepa, kakor ste vi.« »Kar rada bi jih kdaj videla. Godba je prenehala, Daisy je pogledala okrog sebe. Carter in teta Amy sta bila odšla, a tudi Billa ni bilo nikjer videti. Daisy je ponrslila, da mu je nemara več do do igralnih miz kakor do plesa z njo. »Zakaj ne zdajle?« ji je prigovarjal Froisset »Stanujem samo nekaj korakov odtod, in ura je še zgodnja. Dajte, pridite na minutko, saj se hitro vrneva. Tako srečen bi bil, če bi si og'edali moje slike.« »Jutri nemara,« se je izmaknila. »Ali, ali — zakaj ne zdaj? Zalite me. ako se branite.« Spet je Daisv vrgla oči okrog sebe, kakor bi iskala pomoči. Nikogar izmed njenih prijateljev ni bilo videti. »Prav.« je rekla nazadnje, »če gre samo za nekaj minut... « Promenada ie bila od kraja še polna ljudi, a ko sta se približala plavalnemu basenu je postala samotneiša. »Samo še malce hoda.« Froisset ie pokazal na majhno vilo, a v tem sta zafula za hrbtom korake. Daisy se je ozrla in videla, da iu dohiteva Bili. »Halo, BiH — kam pa?« Prav to sem hotol vprašati i»7 tebe." »Grof Froisset bi mi rad ro^azal neka+ere svojih slik. Saj lahko greš z nama.« »Ne verjamem, da bi gospoda Patte sona slike zelo zanimale,« se ie Froisset hl?s'no og-asil. »Prav imate,« je suho pritrdil Bili. »Kje pa so tiste slike?« »V njegovi vlili.« je odgovorila Daisy. »In tja ste hoteli zvabiti gospodično?« se je BiH obrnil k Francozu Poudarek nieffovih bes°d je bil vse prej kakor prijazen. »Lopov!« »Gospodična gre prav rada. in vam to nič ma*\ Ne razumem vas ... « Froisset je izkural govoriti dostojanstveno. »Verjamem da ne razumete. Sodrga vašega kova razume samo to, kar razume. < Bili ga je zgra- bil za komolce. »Nekoliko plavanja vam bo zbistrilo razum.« In Francoz je zletel preko ograje ter glasno štrbunknil v vodo. Videla sta ga. kako je v svoji brezhibni večerni obleki plaval proti stopnicam, ki so z druge strani vodile v basen. »Pojdiva,« je kratko rekel Bili, in Daisv je molče krenila z njim proti kazinu »Rosie,« je izpregovoril nazadnje, »to bi morala. Poizvedoval sem o njem Stvar ni bila Bog ve spremiti na njegovo stanovanje.« »Mislim, da bi se bila znala sama kar dobro varovati — če bi bilo voVire potreba « »Tako mislijo vsa dekleta, dokler ni prepozno!« »Ali... « »Poslufaj. Te h^a1* TV»-nalistov v banovini Hrvatski, uvodnik, v katerem pravi med drugim: »V današnjih težkih in usodnih časih imajo jugoslovenski nacionalisti samo eno žoljo, da bi se zbrali i in sporazumeli vsi, ki ljubijo našo državo in ki jo smatrajo za edini pogoj naše skupne bodočnosti, o/ostanka in napredka Te želje jugoslovenski nacionalisti niso nikdar prikrivali. Z navdušenjem so pozdravili doslej še vsako akcijo za zbiranje vseh pozitivnih sil v obrambo domovine. Pozdravili so tudi akcijo ministra dr. Kulovca za zbiranje pozitivnih narodnih sil. Jugoslovenski nacionalisti so sprejeli poziv dr Kuflovca kot formulacijo instinkta našega naroda, ki kliče po zbiranju in sflogi v vseh usodnih trenutkih našega narodnega življenja. Odzvali so se tudi tem besedam, ne da bi jih proučevali glede njihovega obsega in globine. Odzvali so se brez premišljanja in strahu, da bodo omalovaževani, kakor se je to tudi zgodilo. Niso se bali niti očitka, da mislijo samo na to. kako bi se prikopali do oblasti. Pri svojem koraku so se zavedali, da se danes ne postavlja malenkostno vprašanje Vlade in opozicije. Kljub vsemu jim tudi danes ni žal, da so zopet enkrat pokazali svojo dobro voljo, ko so pokazali, da so vedno pripravljeni slediti pozivom k slogi, zbiranju narodnih sil in složnemu delu pri obrambi naše skupne države. Takim glasovom se bodo jugoslovenski nacionalisti vedno odzivali tudi v bodoče in ne bodo nikoli vpraševali, kdo jih kliče. Prežeti so samo želje, da bi se tem klicem odzvali tudi drugi., ki nosijo za našo bodočnost usodo skupno z nami svoj del odgovornosti.« Pomen fugoslovettske nevtralnosti Službeno glasilo Jugoslovenske radikallne zajednice »Samouprava« objavlja članek »Cilji miru na Balkanu.« V njem prihaja do sledečih zaključkov: »Jugoslavija predstavlja danes za Nemčijo garancijo miru na Balkanu. Naša striktna nevtralnost ni samo formalna, temveč posledica naših iskrenih želja, ohraniti Bellkan pred nevarnostmi, ki bi ga lahko pogna'le v vojni vihar. To vedo tudi v Berlinu, kjer žele ohranit' Balkan tak, kakršen je. kot važno izvozno in uvozno tržišče za nemške narodno gospodarstvo. Nemčija se zaveda, da lahko ustreza Balkan na gos poda rek cm področju svoj im obvezam samo tedaj, če živi v miru. Razvoj dogodkov pa dokazuje vsem balkanskim narodom, kako delikaten ie njihov položaj med obema vojujočima se taboroma« Odkrita teroristična sRtspna v Karlove« Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je objavilo včerai naslednje sporočilo: V zvezi z atentati, izvršenimi v Zagrebu s polaganjem eksplozivov na javnih krajih, o čemer je bila izdana objava 22. t. m. ie ravnateljstvo zagrebške policije nadaljevalo preiskavo ter je odkrilo še drugo teroristično skupino 18 ljudi s sedežem v Karlovcu Vse te osebe so bile aretirane in izrečene policiji, ki jih bo po končani preiskavi izročila pristojnemu sodišču. Rusija m Balkan" Prid tem naslovom priobčuje »Bcsler Nationalzeitung« članek z opazko, da je s;cer napisan pred objavo bolgarsko^turške izjave da pa vkljub temu ni izgubil ničesar na svoji aktualnosti. Olankar pravi: »Pretekli teden je vzbudila veliko pozornost vest, da je sovjetski poslanik v Londonu Majski priredili zajtrk, ki sta se ga udeležila tudi zunanji minister Eden in bolgarski poslanik Vest je zanimiva v toliko, ker kaže. da Eden vzdržuje trajne stike z Majskim in da so tudi Bolgari z Moskvo slej ko prej v dobrih odnošajih. To potrjuje domnevo nekaterih, d« se sovjeti za kulisami udeležujejo vseh razgovorov o usodi Ba'k?na. Zajtrk pri Majskem je imel predvsem namen, da omogoči britansko-boilgarski pomenek pod okriljem Rusije. Sovjetski vladi je bilo oči-vidno mnogo do tega. da pokaže morebitno zasedbo Bolgarije po nemrkih četah v toki luči, da bi Velika Britanija svojega turškega zavezmka pripravila do tega, da bi zarad: zasedbe ne izvajal nikakršnih posledic marveč čakal nadaljnega razvoja. S tem bi bili tudi sovjeti začasno oprošče>-n; nevarnosti, da bi bili potegnjeni v voj-no Moskovski vladi je po vsem videzu najvažnejše sedaj to. da se še izogne vojni. Če se tedaj Rusom ne bi bilo treba bati za usodo Dardanel. ie jasno, da bi prepustili Bolgarijo njeni usodi V takih okoliščinah je ruska kenst v tem, da se pridobi tudi Turčiia za čakanje, ako bi Nemci zasedli Bolgarijo Ako bi Turki na zasedbo Bolgarije odgovorili z vpadom na bolgarsko ozemlje b; bili s tem porušeni ruski načrti, ki gredo z* tem. da se vojni požar ne zanese v neposredno bližino Dar-danel « Svetosavske proslave na nepravoslavnih šolah Zagrebški »Hrvatski glas«, ki je katoliški informacijski denvnik za Hrvate, objavlja beležko iz »Hrvatskega edinstva«. da je odredil minister prosvete, naj sie muslimanski otroci ne udeležujejo šolskih proslav sv. Save. K temu pristavlja »Hrvatski glas« vprašanje: »Ali ne bi billo dobro, če bi se po tem zgledu ravnali tudi v banovini Hrvatski? Sv. Savo naj slavijo samo pravoslavni učenci in dijaki, ne pa tudi katoliški, kakor se dogaja sedaj tudi v najbolj čistih hrvatskih krajih. S tem umestnim predlogom se strinjajo tudi številni hrvatski profesorji.« Dr. šuflaj in Hrvati Hrvatski listi objavljajo okrožnico sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča. naslovljeno na vse župne urade vrhbosanske nadškofije. V okrožnici sporoča nadškof, da ie pričel izhajati v Zagrebu nov katoliški dnevnik »Hrvatski glas« namesto prejšnje »Hrvatske straže«. Novi list bo — pravi dalje okrožnica »izrazito katoliško usmerjen in ne bo pripadal nobeni politični skupini. Branil bo samo dosledno hrvatske in katoliške svetinie in stal daleč od dnevnega strankarstva.« Nadškof zato novi dnevnik toplo priporoča vsem dušnim pastirjem da ga naroče in čitajo. pa tudi razširjajo in priporočajo med verniki Kako si »Hrvatski glas« predstavlja »neustrašeno obrambo hrvatskih narodnih svetinj«, kaže njegov uvodnik, ki ga posveča dnevu nasilne smrti zagrebškega znanstvenika dr Šuflaia. O tem uboju, ki ga obsojajo kakor vsak zločin tudi jugoslovenski nacionalisti, pravi »Hrvatski glas«, da ie »bil nova stoonica na muče-niški poti Hrvatske, ki ji ie usojeno, da morajo žrtvovati njeni naiboljši sinovi svoja življenja za to da bodo izpolnjeni njeni veliki cilji. Dr. Suflai ie bil mož. ki ie že davno nauovedal. da bo Hrvatska svobodna tako gotovo, kakor ie sonce na nebu. Bil pa ie tudi med našimi prvimi možmi, ki so verovali v ustvaritev nove Evrope. Videl ie jasno vse slabosti ver-sajskega sistema in veroval v novo Evropo, v kateri bodo spoštovali vse zgodovinske in narodne pravice. Hotel ie spraviti že pred desetimi leti Hrvatsko na pravo pot. Pokojni dr. Šuflaj ie bil ideolog modernega hrvatskega nacionalizma, ki ga je istovetil s poimom kulture.« O pokojnem dr. Šuflaiu pa smo čitali nedavno v splitskem »Narodnem listu« povsem druge besede ki jih do danes še ni nihče ovrgel Splitski list piše med drugim: »Dr. Suflai se je smatral za Mr.dža-ra. V najtežiih borbah hrvatrke?a naroda proti Madžarom 1e napisal knjigo, v kateri je rušil temelje državnopravne borbe Hrvatov proti Pesti. Zaradi tega početja mu ie zagrebška vseučiliška omla-dina onemogočila predavanie na univerzi Pokojni dr. Suflai je bil vsekakor učenjak in prvorazreden poznavalec Albanije. To so mu vsi priznali, tudi naša država. ki ie iz dispozicijskih fondov plačevala njegova znanstvena potovanja po Albaniji in financirala izdajanje nie^cvih knjig. Zgrešeno oa je. ako ga skušajo sedaj prikazati kot nekakega idealnega hrvatskega borca in rodoljuba ter kot hrvatskega narodnega mučeni!ka. ker le Slučajno padel kot žrtev zločinske reke.« GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 24. februarja V. razreda, 41. kola. DIN 100.000,— št. 83669 DIN 80.000.— št. 38693 DIN 60.000.— št. 77966 DIN 30.000.— št. 25208 47221 55134 DtN 20.000 — št. 18313 32939 85917 DIN 12.000.— št. 53016 PO DIN 10.000.— 9216 16802 26795 30318 31736 48385 50309 50412 67103 89476 96688 97228 99306 99421 PO DIN 8.000,— 10775 18139 18928 37948 41959 48124 50117 61502 63423 63973 86473 86509 93620 PO DIN 6.000 — 7097 9273 13621 15937 16964 36200 39039 42019 56204 82991 89056 96979 PO DIN 5.000.— 9525 17025 23399 49353 50761 52719 58295 69765 89325 96130 PO DIN 4.000.— 4725 6412 10883 12893 14899 15261 18385 20925 21686 22704 29196 31773 33212 45253 45973 52911 58794 59166 59367 71782 81852 87811 90300 95714 Nadalje je bilo Izžrebanih §e veliko Število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonlčno, eventuelna pomota ni Izključena. Prihodnje žrebanje bo v torek 25. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrele« sreče, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so srečke ie na razpolago. Iz Ptuja I^litev nakaznic za kruh in moko za mesec marec bo po naslednjem redu: družinski poglavarji z začetno crko od A do J naj dvignejo nakaznice v sredo 26- t. m., od črke K do P v četrtek 27. t. m. in od R do 2 v petek 28. t. m. Družinski poglavarji, ki stanujejo na levem bregu Drave, to je v Ptuju, Krče vi ni, Budini, Ragoznid, štuki, Rabeljčji vasi, Brstje. Novi vasi in Vičavi, v kolikor spadajo pod območje ptujske občine, dvignejo nakaznice po označenem abecednem redu pri Mestnem preskrbovalnem uradu med 8. in 12. uro predpoldne in med 14. in 17. uro popoldne. Oni pa ki stanujejo na desnem bregu Drave, to je Zgornji Breg, Spodnji Breg in Draženel v kolikor spadajo pod območje ptujske Občine, dvignejo nakaznice po označenem abecednem redu v prostorih bivše občinske pisarne na Bregu med 10. in 13. uro- Člani Nabavljalne zadruge drž. nameščencev pa dobe nakaznice pri svoji J zadrugi. Nakaznice za mesec marec se bo- } do delile samo onim, ki predložijo glave nakaznic, ki so bile v veljavi meseca februarja. V kolikor bi kdo ten glav ne mogel predložiti se mora javiti uradu v soboto 1. marca med 14. in 17. uro. Izkaznice za petrolej naj dvignejo upravičenci še v teku tega meseca. Po 1. marcu se petrolej-ske nakaznice ne bodo več delile. Iz Ljutomera lj— Uboj v prepiru. V neki gostilni ▼ Ljutomeru sta se pozno ponoči sprla 18-letni Stanko Kralj iz Nunske grabe in neki Ljutomorčan Svoj račun sta poravnala na dvorišču. Pri tem je Kralj s tako zvano »vugo« udrihal po svojem nasprotniku Te-miu je prišel na pomoč neki mesarski pomočnik in Kralj jih je precej skupil Ves divji je letal po dvorišču in iskal novih nasprotnikov Po naključju je prišel takrat na dvorišče posestniški sdn Ivan Me-sarič z Razkrižja. Kralj je takoj navalili na Mesariča, ki se ge ie otresal, češ da nima z njim nobenega opravka. Kralj pa je kiljub temu zamahnil po njem z »vago«, nakar mu jo je Mesarič izvil iz rok. Ko je Kralj zcnpet navalil nanj, je Mesarič misleč, da ga heče zabesti udaril nasilneža po glavi, da se je takoj zgrudil ves krvav. Mesarič se je sam javil orožnikom, ki so ga po ugotovitvi dejanskega stanja odvedli na okrožno sodišče v Murski Soboti. Težko ranjenega Kiailja so prepeljali v so-boške bolnico, kjer je dan nato umrl, ker je imel počeno ilobenjo. O njem trde, da je bil hud pretepač. Iz Trbovelj t— Občni zbor delavskega pevskega društva Zarja, v nedeljo 16- t. m. je polagalo društvo račun svojega celoletnega dela v restavracijskih prostorih pri Volkarju, kjer ima društvo sedaj tudi svoje pevske vaje. Predsednik društva g. Franc Zavbi je pozdravil navzoče članstvo in zastopnika uprave Hubadove župe g. Doreta Matu la. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se društvo krepko razvija v pravo smer ln v prospeh naše pesmi. Letos bo i društvo slavilo desetletnico svojega obsto- ! ja in namerava prirediti v proslavo tega : jubileja pevski festival, na katerega bo > povabilo pevske zbore, včlanjene v Huba- ! dovi ln v Ipavčevi župi. Delegat g. Matul je v imenu uprave Hubadove župe ztooro-valcem čestital k njihovemu plodnemu delu. Odbor je ostal isti kakor v preteklem letu. Iz Hrastnika h— Nesreča ali samomor? Pretekli torek je opoldanski osebni v4ak, ki pri vozi ob 12. z Zidanega mosta v Hrastnik, povozil v bližini Velejeve kovačnice 18-let-nega mladeniča Jožefa Matuša, doma z Dola. Nihče ni videl, kako se je to zgo-diilo. Zato ne vedo, ali je šel prikupni mladenič, ki je b» zaposlen v steklarni, sam pod vlak ali se je ponesrečil. Cerkveni pogreb je bS na Ekvlu. Hudo prizadetim staršem naše s&žaljel Iz Zagorja z— 80letnica Renčofove mame. v sredo je minilo 80 let, kar se je rodila gospa Jožefa Renčofova v znani Repovžovi rodbini v Podikraju pri Zagorju. Pred 55 leti je poročila marljivega, zdaj že pokojnega Martina Renoccfa iz Toplic, ki je bil zaposlen v rudniški delavnici. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih žive še trije: France je upokojen policijski stražnik, Pavla ie poročena z rudniškim nameščencem, marljivim sokol-skim delavcem Murovičom, Josip pa je že 20 let v Ameriki. Vsi so bili vzgojeni v nacionalnem duhu in so v dobrih življenjskih razmerah. V Renčofovi družini pa bodo saavili še tretji jubilej. Te dni poteče 35 let, odkar obstoji Renčofova gostilna v Toplicah. Gostilno vodi sedaj sicer sin France s soprogo Anico, vendar je iuhl-lantka, ki je zdrava in živahna, vedno na mestu in vsakega gosta vljudno postreže. Ob njeni 801etnici se je bodo spominjali j številni reveži, ki jim ie darežljiva mamica izikazala že neštete dobrote. Čestitamo in želimo še mnogo srečnih let. ORT 825.000 dinarjev so vložili v Planico Nekaj podatkov o gradnji in stroških za največjo skakalnico na sveta T°rek, 25. februarja LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: napevi (Tone Petrovčič ln radijski orkester). — 14: Napovedi, poročila. — 14.15: šolska ura (ga- Julija Cuček). — 17.30: Za oddih: dueti harmonik (brata Goloba); vmes godbe na pihala (plošče). — 18.40: Notranje zmede v Rusiji zač. XVII. stoL (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Pesem slovenske Matice med Jugoslovani (g. Karel Mahkota). — 19.40: Plošče, -r-19.50: Gospodarski pregled (g. Drago Po-točnik). — 20: Vesela revija vsakdanjih mask (izvajajo člani radijske Igralske družine, sodelujeta Jožek ln Ježek vmes nekaj pJošč). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ga. Olga Petrov poje argentinski tango ob spremijevanju orkestra. Beograd 19.40: Petje. — 20.20: Operne arije. — 20.50: Komorna glasba. — 22.30: Lahka godba ln ples. — Zagreb 19: Rezervirano za prenos. — 22: Lahka glasba. — 23: Pustno rajanje. — Prag« 19.50: Plesi — 20.40: Češke narodne pesmi — 21.45: Pester spored. — 22.30: Vesela muzika. — Sofija 19.50: Mali orkester in solisti — 20: Komorni koncert — 20.30: Pesmi m klavirske skladbe. — 22: Ples. — Berlin 19.15: Zabaven večer. — 21.15: Orkester tn solisti — 23.15: Nočna oddaja- — Blm 19.45: Simfonični koncert. — 22.10: Lahka glasba. Ko smo iskali leta 1932, prostor, kjer bi bile najboljše snežne prilike, kjer bi bila železniška postaja v bližini in kjer bi bila dana možnost večjih prireditev, srno se odločili za Planico. Računali smo na prireditev svetovnega prvenstva. Inž. Bloudek jc iskal primeren prostor za skakalnico okrog 70 m in pripravljal načrte. Leta 1933. je bil prostor izbran in Bloudek je pričel s kopanjem m čiščenjem pobočja. Med tem so bile tekme za svetovno prvenstvo v Ino-mostu in tamkaj so dosegli skoke že preko 70 m. To je dalo Blouciku pobudo, da je povečal načrt, češ, preden bomo mi izvedli takšne tekme, bo skakalnica za skoke do 70 m že premajhna. Tako smo po malem kopali in brskali po pobočju, dokler zaradi pomanjkanja denarja nismo prenehali. Tedaj je JZSS preskrbel podporo in skakalnico smo do zime 1934 dokončali, čisto v preprosti izvedbi. Ko so pričeli skakati, tekmovalci naprave niso smatrali za pravilne, hoteli so podaljšati most, dvigniti ali znižati, dokler končno ni obstalo le pri majhni spremembi s podaljškom mosta. Pri prvi tekmi pa so Norvežani kar sami odbili napravljeni podaljšek ln ostal je prvotni profil. , Za leto 1935 je nameraval inž. Bloudek napraviti nove poizkuse, a ker ni bilo denarja, je samo potisnil most nekoliko više, ves ostali del skakalnice pa enostavno modeliral iz snega. Snega, kolikor ga je bilo treba za to, je bilo toliko, da bi bilo potrebnih 25 vagonov, če bi ga bili morali pripeljati v Planico. Uspehi so silili na preureditev v velikem obsegu. Za te daljave je bila skakalnica mnogo preozka ln ni dopuščala razvoja. Da bi se stvar dokončno uredila, se je ustanovilo novo društvo, »Udruženje smučarjev Planica«, ki naj bi zgradilo veliko skakalnico na podlagi pridobljenih izkustev. Dne 3. dec. 1935 se je društvo ustanovilo, 8 dni pozneje se je pričelo z delom, najprej 25 m skakalnice, nato one za 65 m ln potem one velike. Dne 28. februarja so bile skakalnice dovršene. O obsegu dela naj dajo približno sliko naslednji podatki: Za veliko skakalnico je bilo potrebno 5800 m' izkopa, to je približno toliko, kolikor je bilo potrebnega izkopa za zgrad-njo bloka z nebotičnikom v Gajevi ulici v Ljubljani. Razen tega je bilo treba 600 m' izkopati v živi skali, za kar je delal kompresor 36 dni in 12 noči. Za leseno konstrukcijo, ki je v zaletu dolga 140 m in visoka 15 m, v doskočišču pa skoro 60 m dolga je bilo porabljenih 17 vagonov lesa, ki so ga pri l1/. m globokem snegu sekali ln spravljali do skakalnice z vrha Mece-snovca. Smreke so bile po Izpovedi domačinov nad 100 let stare. Pri delih so bili zaposleni največ 204 delavci, povprečno pa 85 vsak dan. Vsega so delali delavci nad 60.000 delavnih ur. Skakalnica je dolga 310 m, višina od izteka do starta je 155 m, to je skoraj trikrat toliko kakor ljubljanski nebotičnik. Višina startnega mesta od mo- stu znaša 65 m, most sam Je 4 m visok, leži pa 85 m nad iztekom. Skakalnica je v zaletu do 5 m široka, na mostu 7 m, pri 60 m 20 m, od tam pa se širi do 26 m in doseže v izteku 36 m. (Za primerjavo navedemo mere skakalnice v Ga-Pa: Višina 111 m (Planica 155) zalet 44 m (65 m) dolžina 180 m (310). Pri skoku na kritično točko 80 m ima skakalec 42 m padca, v Planici pa pri skoku 104 m 56 m, torej višino ljubljanskega nebotičnika). Prihodnje leto je zgradilo USP Se skakalnico za 15 m in eno za 45 m. Stroški vseh teh naprav v Planici so znašali 825.000.— dinarjev. Bilo je mnogo truda in skrbi za vse to delo. Toda zdaj je v Planici naš prvi zimski stadion, brez okrasja in brez bogate navlake, zato pa s sportno-tehnično dovršenimi skakalnicami. Ko bodo v prihodnjih dneh preizkušali svoje sposobnosti v Planici odličDi naši in tuji skakači, bo glas o njihovih rezultatih zopet odšel v svet in z njim vred glasovi v svetovnem tisku o naši edinstveni Planici. Ali je to potrebno? Planica in I. zlet gorenjskih smučarjev v Mojstrani Te dni čitamo reklamne članke za dvoje velikih prireditev, ki bosta ta teden le nekaj postaj oddaljeni druga od druge. Prva je skakalna v Planici z mednarodno udeležbo, druga pa zlet gorenjskih smučarjev ob udeležbi domačih tekmovalcev v Mojstrani. Snega je zdaj dovolj in obe prireditvi sta izvedljivi tudi še pozneje, ob pametni razvrstitvi druge za drugo. Kakor znano, je bilo treba prireditev v Planici preložiti za teden dni, ker pozneje skakači iz Nemčije nimajo več dopustov ter je tako prišla v dneve gorenjskega zle-ta. Za preložitev gorenjskega zleta za teden dni pozneje po našem ne bo zaprek, ker bi se s tem obe prireditvi enostavno zamenjali. Ce pa bosta obe prireditvi na isti dan, bosta vsaka nekaj utrpeli, gotovo pa zlet več kakor planiška prireditev. Ali ni škoda, da bi vsi športniki in tekmovalci, ki bi se udeležili gorenjskega zleta, ne mogli videti prireditev Planici, edine mednarodne prireditve pri nas? Ali bi vsi ti ne tekmovali z mnogo večjim veseljem in zanimanjem če bi jim bilo omogočeno, da bi prisostvovali edini mednarodni smuški tekmi in ali ne bi imeli prireditelji gorenjskega zleta večje nagrade za svoj trud in svoje delo, če bi zlet v polni meri uspel, kakor pa, če se bodo športniki in gledalci delili na dve, vsako po svoje zanimivi prireditvi. Zdaj je še čas — premisliti in ukreniti — kakor je prav! ★ Gornje vrste so nam bile dostavljene s prošnjo za objavo, kar storimo tem rajši, ker se tuili mi pridružujemo pisčevim izvajanjem. V danih razmerah res ni razloga, da bi morali obe prireditvi Izvesti prav v istih dnevih ter tako škodovati obema. Concordia In BSK se bližata cilju Nekaj dodatnih podatkov o nedeljskem kolu ligaških tekem pri Hrvatih in Srbih Medtem ko je pri nas prav za prav šele zdaj v pravem razvoju'smučarska sezona in se prav te dni bližajo najzanimivejše smučarske prireditve na domačih tleh, so na jugu spet nogometaši že vsi v prvenstvenem zaletu, saj so preteklo nedeljo spet spravili pod streho 10 tekem za točke v ligi. Na vrsti je bilo XIV. zaporedno kolo, tako da manjkajo do konca le še tri, pa bomo izvedeli, katerih 7 klubov bo potem nadaljevalo ožje tekme za naslov državnega prvaka. Nedeljsko kolo pri Hrvatih v splošnem ni prineslo posebnih senzacij in je precej nepričakovan samo izid, s katerim se je moral na lastnih tleh zadovoljiti Gradjanski, ki mu je splitski Hajduk spet iztrgal dragoceno točko, tako da je zdaj že za 4 točke za vodilno Concordijo. Kakor kaže, je prvenstveni naslov zanj že izgubljen in se letos Concordia s sigurnimi koraki bliža temu cilju. Po dve točki sta v nedeljo razen nje spravile še Sašk in varaždinska Slavija, medtem ko sta Hašk in Split podelila izkupiček. Stanje prvenstvene tabele je do prihodnje nedelje naslednje: Concordia 14 12 2 0 57:11 26 Hajduk 14 10 3 1 52:13 23 Gradjanski 14 8 6 0 58:15 22 HAŠK 14 6 5 3 31:23 17 Split 14 5 3 6 17:37 13 SAŠK 14 4 2 8 10:27 10 Slavija (O) 14 3 3 8 20:43 9 Slavija (V) 14 3 3 8 16:40 9 Zeljezničar 14 1 5 8 14:33 7 Bačka 14 1 2 11 15:47 4 V srbski figi je minilo nedeljskih pet tekem še bolj po pričakovanjih, čeprav sta beograjska favorita BSK in Jugoslavija zmagala dovolj tesno nad svojima nasprotnikoma. Ostali zmagovalci v teh tekmah so bili: Jedinstvo, ZAK in Vojvodina, kar vse v tabeli ni prineslo nobenih sprememb in je BSK ostal še dalje v vodstvu s 4 točkami naskoka pred Jugoslavijo ln 2AK-om. Tabela sama je takale: BSK 14 12 1 1 55:13 25 Jugoslavija 14 10 1 3 36:17 21 2AK 14 7 3 4 27:29 17 Vojvodina 14 5 4 5 27:23 14 Jedinstvo 14 5 2 7 14:20 12 Gradjanski 14 4 4 6 20:31 12 Jugoslavija JO 14 5 2 7 25:35 12 Bata 14 5 1 8 26:27 11 Slavija 14 2 6 6 31:33 10 BASK 14 1 4 9 17:48 6 Ligaški ples pri Hrvatih in Srbih se bo nadaljeval že spet prihodnjo nedeljo, ko bodo na sporedu naslednja srečanja: V srbski ligi: v Beogradu: Jedinstvo— Gradjanski ln Bask—Jugoslavija (J), v Novem Sadu: Vojvodina—Jugoslavija, v Subotici: 2AK—BSK ln v Borovu: Bata— Slavija ter v hrvatski Dgi: v Zagrebu: Gradjanski— Slavija (O), v Sarajevu: Sašk—Hašk v Subotici: Bačka—Split ter v Splitu: Hajduk—Slavija (V) ter Concordia—Zeljezničar v Zagrebu. * Na občnem zboru S a veza srbskih športnih savezov, o katerem smo kratko notico objavili Se ▼ ponedeljskem »Jutru«, se delegati vseh športnih zvez sprejeli daljšo spomenico, v kateri se bavijo s stanjem reorganizacije našega športa ln jo zaklju- čujejo z naslednjimi ugotovitvami: »da je upravni odbor SSSS že ugodil hrvatskim športnim organizacijam do skrajnih mej možnosti, in sicer do onih, preko katerih bi bile sedaj srbske športne zveze in organizacije obsojene na stalno podrejenost in postopno izumiranje, pa tudi na to, da bi se morale odreči bistvenim nacionalnim težnjam. Zaradi tega nalaga občni zbor novemu upravnemu odboru, naj tudi v bodoče zastavi vse sile za dosego sporazuma z ostalimi narodnimi športnimi zvezami v vsej državi, obenem pa skrbi, da bodo srbske športne zveze in srbski šport sploh deležne pri odločilnih faktorjih vsaj tolike pažnje in finančne podpore, kaki f a se posveča in daje hrvatskemu športu in hrvatskim narodnim zvezam.« Razpis tekmovanja moštev v smuku na inž. Lenarčičevi smuški progi Zimsko-spoi tni odsek mariborske podružnice SPD v Mariboru razpisuje za 2. marca t. 1. tekmo moštev v smuku na inž. Lenarčičevi smuški progi za prehodni pokal g. Lojza Strašnika iz Maribora prejšnjega gospodarja Senjorjevega doma. Proga je dolga 2.500 m z višinsko razliko 500 m. Start pod Jezerskim vrhom pri Senjorje-vem domu točno ob 8. zjutraj. Pravico tekmovanja imajo vsa društva člani SZSZ, katerih člani so verificirani. Moštva se se-stojijo iz najmanj 3 in največ 4 članov. Za končno klasifikacijo se upošteva skupni čas treh prvoplasiranih vsakega moštva. Prijave je treba poslati najpozneje do 1. marca t. 1. do 11. na naslov gdč. Ljubice Cingerli, Maribor, »Putnik«. Žrebanje bo 1. marca zvečer v Senjorjevem domu. Naknadne prijave eno uro pred startom. Pri-javnine nI. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Razglasitev in izročitev darila takoj po nrireditvi v Senjorjevem domu. 1. Za vsakoletno prireditev tekme moštev v smuku na inž. Lenarčičevi smuški progi je podaril prejšnji gospodar Senjorjevega doma g. Lojze Stražnik iz Maribora, dragocen pokal v svrho propagande in pospeševanja smuškega športa na Pohorju. 2. Pokal je prehoden. 3. Darilo preide v čuvanje moštva, ki doseže po svojih prvih treh udeležencih najboljši čas. Darilo je treba pri prihodnjih prireditvah izročiti prireditelju Zimsko-sportnemu odseku SPD v Mariboru 10 dni pred prireditvijo. Društvo, ki ima darilo prehodno v čuvanju, ie materielno odgovorno za morebitno poškodbo ali izgubo darila. 4. Darilo preide v trajno last tekmovalca, ki v zaporednih treh tekmah ali v presledku 5 tekem doseže skupni najboljši čas izmed vseh udeležencev na teh prireditvah. Moto-Hermes priredi drevi pri Martincu v Zgornji šiški predpustno veselico s plesom. Vabljeni vsi člani ln upeljani gostje! 2SK Hermes (lahkoatletska-sekcija). Občni zbor sekcije bo jutri v sredo dne 26. t. m. ob 19.30 pri »šestici«. Za vsa člane sekcije udeležba obvezna. Odbor. Bedni letni občni zbor Jugoslovenskega tourlng kluba, podružnice Ljubljana bo dne 24. marca t. 1. Kraj in čas bosta objavljena naknadno. MALI OGLASI CENE ALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enaratno pri atojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali (lajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.— VbI ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davke ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje -islovov. NajmanižH *ne.«ek za enkratno objavo oglasa Din 20 — Kam pa,kam ? Pri Putrichu danes pustna zabava. — Vsi vabljeni. 410618 Danes vsi vabljeni na koncert v gostilno Fabjan na Gllnce. 410018 Danes domača zabava a godbo v gostilni Mah-ntč na Gllncah. Vljuano rabljeni. 4102-18 Kupim Gostilna Martine Zg. Šiška Danes zvečer pustna zabava Terra Slavikov Jazz Frlaite pravočasno, dobite boljši prostor. 4115-18 Danes vsi na maskarado t gostilno »Pri Panju«. Vegova ul. 10 Maske dobrodošle. Pridite, ne bo Vam žal. 4118-18 Pust nori, m mladež veseli, zatorej tudi TI. pri nas se rax vedri. Danes godba in lzboma vina. Gostilna »Pod roKtom«. Doleni ska cesta. 4121-13 Sluibfidobi Karoserijske kleparje in kolarje dobro izvežbane, mem. — Vprs^ati P^rgler. Maribor, ska 44. spre j Fran" MVn-3654-1 Biro »Central« Kolarčevh 10 1. Beograd, telefon 26 228. išče kuha rlce sobarice, oekleta, prodajalke in raznovrst-no žensko osebje za no tranjost Beograda. N?. stop v=ak dan. 3592 1 Mizarja veščega pohištvenega m stavbenega dela sprejme takoj Umek I„ Koge.leva ulira__4069-1 Mlad trgovski pomočnik (-ca) dobi stalno službo. Pismene ponudbe z navedbo služb in zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Exi--tenca». 4112-1 Praktikantko z malo maturo išče trgovsko podjetje. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. oda. tu^- P2*1 zn"' čko »Zmožna praktjkar.t-ka«. 4114-1 Kuharica želi me ta v re-tanraciji ali boljši gostilni v Ljub-Ijuni ali izven. Naslov t vseh posl Jutra. 41032 Trgovski pomočnik 19 let star. vešč trgovina z mešanim hlagom, želi premeniti službo. — Deržič Jo2e. trg. pom., tv. Klun, Prevalje 41'f2 \Prodam Prvorazredne korenjake Riparla-Portalts ln Gnthe 8 po 50 par nudi Ziher Franlo. Zamušar.l, p. Sv Marjeta Moškanjcl. 301 6 Kovaško orodje v dobrem stanju, prodam. event. oddam v najem prometno kovaško delavnico. SUnon Znidar. Cirkovci. Ptuj. 4105-6 Avt0;mpto Avto prevoznika oddatr. za delj časa prevoz desk. Sprejmemo tudi enega dobrega šoferja za prevažanje lesa. Pismene ponudba: Hotel Slon soba 201, — Ljubljana. 3776-10 Posojilo dajemo na.!im članom ln varčevalcem TJsoon) po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi vnr cevalci br^znlačno zava rovanl. Zadruga t-Mol Dom«, Ljubljana Dvor žakova 8. Iščemo Dover Jenlke 19818 Hranilne vloge Llubljanske kreditne banke. Prve nrv štedio niče. Prekmurske banke, kupimo takoi oo naj boljši ceni Bančno kom zavod Maribor. rt ie V najem se odda ve-je in nekaj manjših skladišč ln večja šupa primerna tudi za garažo, blizu glavne ga kolodvora. Informaci je Krekov trg 11-1 oi 11 do 14. ure. 4122-17 'JtREBaO r PLATINO ! BRjfLJPNTE IHARBCSC SRHI)31 RUIME '-' ".'»ISERS ITD.STftamiKt . , : tMKITE Tin UMJTHIMt' PO *RJV!Š JIH CENAH 'T/' STRRM TVttOKA ' J-EBERLE iJUBUAlin TVRŠPVA 2 %^HOTFt M' SLON :. Lisice in st rotimo, barvamo prvovrstno lzaelamo — Krznarstvo L Bot, LJubljana. Mestni trg 5. 94 7 Kupim 16 mm kinoprojektor. Oferiratl na drogerijo Hermes, LJubljana, Miklošičeva c. 30. 4003-7 j Nikelj nikljaste annde. stare nikljaste kazane, odpadke nikljastih anoa (starega denarja ne) kupim i takoj ali zamenjam za i prvovrstni nikelj. Ceno : in količino Javiti Dra ! go Radulovls-u, Beograd, j Kraila Aleksandra 293 tel. 41129. 4083 7 Steklenice od Franc Jr,žefove vede kupimo vsako količino. Drogerlja. »Emona« Ivan Kane, LJubljana. Nebotičnik. 4107-7 Električno peč sobno, kupim. Ponudbe pod »Nad 2000 Watt< na ogl. odd. Jutra. 4124-7 Posest Vinogradno posestvo obstoječe iz treh vinogradov, sadovnjaka, njive, dveh gozaov ter z dvema viničarljama, ka kor tudi z vsem m ven tarjem ugodno naprodaj Naprodaj je tudi cca 400 litrov vina. Cena po ao govoru. Vprašati Je pr: Anici Res, Celje, Stroga mayerjeva ul. i n. 4128-20 Zemljišče okoli 5500 kv. m, 6. 4132-20 Izgubljeno Zamenjan dežnik v kavarni Emona t če trtek popoldne, nov ru deč m^del svilen, naj dama odda pri i^agajni kavarne, ker drugačs se smatra, da Je bil rame notna zamenjan. 4113-28 Stanovanja Dvosobno stanovanje ali enoaobno s kabine tom, Iščem za takoj sli kasneje v bližnji okolici »Store« pri St. Vidu. — i onuabe na ogl. odoel. Jutra a navedbo cene — pod »Prednost k< pel nico-. 4120 21a Dijaške sobe Boljše brije in dalje traja . •. Srednješolka se sprejme takoj v vso oskrbo. Pomoč pri uče nju. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod »Skrb no nadzorstvo«. 4123-22 oho odda Opremljeno sobo s strogo separiranlm vho dom oddam s 1. marcem (eventuelno tudi « hrano) po zmerni ceni. — Ogled sobe od 14. do 15. Naslov: Strellška ul ?2 :. desno. «108 23 Sobe išče Snažno mirno sobo v bližini centruma na Mirju ali v Šiški iščem za 1. marec Ponudbe takoj pod »1. marec 999-na ogl. odd. Jutra. 4091 23a Zamenja se stanovanje 2 sob, kuhinje z komfor tom v I. nadstr. — za stanovanje ene sobe. predsobe in kuhinje v I. nadstr. v centru mesta — si. aprilom. — Bolgarska 23, I. nadstr. 4110-21a Stanovanje s hrano, za takoj Išče dijak. Morebitna pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pe tošolec«. 4101 23a 2ago venecijanko s prlpadajoiiml deli, * dobrem stanju, kupim. Ponudbe z opisom ln -.značbo cene na oglas ni odd Jutra pod »Ve necllanka«. 4111 29 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah rERNE — juvelir. Ljnbljana. VVoUova ulica «-34 Zahteva jte povsod britvico A L C O S O Za hišne posestnike, tovarne, industrije, večja podjetja i.Ld. od oblasti predpisane ln od drž. ognjegasnega saveza preizkušene ognjegasne naprave INSERIRAJ V ..JUTRU"! NATEČAJ privilegirane izvozne družbe v Beogradu « katerim se obveščajo poljedeljske organizacije Dunavske in Dravske banovine, da je v programu za pomoč sadjarstvu, po zadnjem natečaju ostalo na razpolago za dajatev pomoči vinogradskim in vinarskim zadrugam v Dunavski banovini 700.000 in v Dravski banovini din 200.000. Pogoji za dosego pomoči pri zidanju vinskih kleti in nakupu inventarja za kleti je, da organizacije doprineso za svoje stranke najmanj toliko, kolikor bi dala privilegirana izvozna družba v ime pomoči. Ta donesek od strani organizacij js lahko v obliki stavbišča, stavbenega materijala, dela zadrugarjev ln gotovine, vse preračunano v dinarje. Pozivajo se vlnogradske in vinarske organizacije Dunavske in Dravske banovine, ki so v takem položaju, da so potrebne delovne pomoči, da se obrnejo z netaksiranimi prošnjami na Privilegirano izvozno družbo. Prošnjam je priložiti: 1. pravila organizacije; 2. spisek članov organizacije z navedbo vpisanih tn plačanih deležev kakor tudi navedbe njihovega pokttca; 3. prepis zadnjega poročila revizijskega saveza o pregledu zadruge; 4. zadnjo bilanco; 5. prepis zaključka občnega zbora, na katerem je bila bilanca sprejeta. Rok za vložitev prošenj je do 15. marca 1941. Sredstva za to svrho v programu privilegirane izvozne družbe za pomoč sadjarstvu v vseh ostalih banovinah so že izkoriščena. Privflegovano akcijonarsko društvo za izvoz zemaljskih proizvoda kraljevine Jugoslavije. (»Pastor«) ima v zalogi Viktor Bohinec — LJubljana Tyrševa cesta 12 (dvorišče). Telefon 23-09 Inserirajfe v »Jutra« Razno Od Vas j« o.ivluno da imat; obleko vedno kot novo aato jo pustite redn. temlčno e t s 1111 al-oarvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip W) Pralnica • iratioiikainici PREMOG KOKS — DRVA nudi i Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba hrerhlbn:> t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni dragi oče, gospod Franc Kristan posestnik na Selu pri Vodicah odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. razreda Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 26. februarja ob pol 8. uri zjutraj iz hiSe žalosti na farno pokopališče v Vodicah. Selo, dne 23. februarja 1941. žalujoča rodbina ln ostalo sorodstvo f Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana I žalostnega srca Javljamo, da je v svojem 89. letu starosti dotrpela naša draga mati, babica in prababica, gospa Marjeta Slatrina zasebnica Pogreb blage pokojnice bo v sredo 26. t. m. ob pol 4. popoldne z žal, Iz kapelice siv. Andreja, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, Zidani most, 24. februarja 1941. žalujoče rodbine: SLABINA, inž. STOK b» 20R2 Obrtnik v stalni dobri službi, 29 let star. želi takoj poročiti mladenka 20—29 let starosti z nekaj premo ženja. Ponudbe poslati na podr. Jutra v Celju pod šifro »Pravoslaven-. 4117 25 Dopisi »Elše« Sporočite bolj razumljive podatke pod mnjo šifro. 4098-24 »Vigred« Rada bi govorUa. ako-ravno par minut. rx7. 4104-24 — Pridite Četrtek ob 8, — hrabro pričakuje platna Ana. 4099 34 Dragana Pridi v soboto ob 5. na pro.^enado, da Ti sporočim, kje sem! Tvoj fantek 3145-24 Občni zbor Starešinske organizacije Preporoda Ljubljana, 24. februarja Občni zbor Starešinske organizacije Preporoda je obiskalo lepo število članov. Zbor je vodil predsednik g. Boris Kocijančič, ki je navzočne toplo pozdravil to se spomnil tovarišev Zalarja to dr. Gabrovška, ki ju je neizprosna usoda v preteklem letu iztrgala lz Preporodovih vrst. Predsednik je nato v glavnih obrisih očr-tal delo uprave v pretekli poslovni dobi. Vere v vstajenje mladega Preporoda se tudi v preteklem letu nismo odrekli, je rekel predsednik med drugimi. Nočemo okriviti nikogar, prepričani pa smo, da bodo v najkrajšem času odlučojoči faktorji ne samo dovolili to podpirali ustvaritev mladega Preporoda, temveč da bo vsa mladina tudi vzgajana v preporodovskem duhu. Dne 30. novembra L 1939. se je vršila v Kazini akademija, ki sta jo priredili sreska organizacija vojnih dobrovoljcev to Preporoda. Akademija je uspela v vsakem pogledu. Bratska povezanost med dobrovoljcl to nami se je manifestirala znova in znova. V dokaz bratskih čast e v smo jim poklonili ob priliki petindvajsetletnlce preboja solunske fronte preporodovskl amblem s primernim posvetilom. Udeležili smo se narodnoobrambnega sveta dobrovoljcev, ki je pa pozneje prenehal delovati. Ko so odkrili na pokopališču pri Sv. Križu kostnico, smo zahtevali, da se da v njej naSemu tovarišu Ivanu Endlicherju častno mesto. Na grobnico smo vzidali Preporodov amblem ta se udeležili odkritja. Kakor vsako leto smo tudi brez vseh podpor lepo izvedli vsesvetsko akcijo in okrasili grobove naših velmož. Ob 251etnid velelzdajniškega procesa smo objavili v dnevnem časopisju spominske članke. Spominu Avgusta Jenka je bila posvečena posebna številka »Na še rasti«. Celotni odbor se je udeležil odkritja spominske plošče Mihi Čopu na Blejski Dobravi. Naša deputaclja je sodelovala tudi pri sokolskem romanju na Kaj makčalan. na povratju pa se je ustavila na bojiščih Cera ln se poklonila spominu Avgusta Jenka. Ob 25-letnlcI Endlicherieve smrti smo se poklonili na grobu to objavili članke v časopisju. Sploh smo zastopali povsod interese organlzaclle to se med drugim udeležili odkritja krallevega spomenika, občnega zbora Jadrana, ZKD CMD. proslave 50-letnlce dr. Cermelja, žalne svečanosti za pokotnim predsednikom Jadrana Ivanom Vrančlčem. G. Kociian-čič je končal svoje poročilo z naslednjimi besedami: Vemo, da se bije boj, iz katerega bodo prišli le tisti, ki bodo notranje edini znali poiskati v pravem času pravd smer to prave krmarje. Nam nI treba loviti kak-Sna politična gesla to programe. Vse bolj trdno, Jasno in preroško nam je zapis* i to že 1912 Avgust Jenko: »Dokler ne bomo spoznali, da je svoboda tem več vredna, čim več krvi je bilo zanjo prelite to da brez velike to radovoljne žrtve ni svobode, dotlej Se ne bomo zreli zanjo « Tajniško poročilo je predočilo delo organizacije na znotraj. Pri volltvth so bili iz- voljeni preizkušeni društveni delavcL Pri slučajnostih je bil s soglasno večino udeležencev občnega zbora izvoljen za častnega člana organizacije g. Rajko Paulto za za^ sluge, ki si jih je pridobil pri delu v organizaciji. Za tem je bilo sprejetih še nekaj koristnih predlogov, nakar je predsednik zaključil občni zbor v najlepšem soglasju. Tatjana Farčičeva v LJubljani Dne 3. marca bo priredila v Ljubljani plesnokicncertni večer goč. Tatjana Farčič, znana beograjska balerina, ki je v zadnjem letu vzbudila s vsemi svojimi nastopi kar izredno pozornost. Mlada umetnica nastopa v Ljubljani prvič potem, ko je bij a požela velike uspehe v prestolnici, v Sarajevu, v Novem Sadu in drugod. O priliki njenega beograjskega nastopa je pisal M. Živkovič v »Vremenu«, da je Tatjana Far-čič morda sploh največji plesni talent, ki ga je dala naša dežela. Kritik »Politike« OGLAS Režijska komisija Pov. Iv. štev. 206-41 L ministrstva vojske to mornarice sprejme v službo sledeče osebe: TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za dela v laboratorijih, s prakso v elektro- ali radiotehničnlh merjenjih, TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za precizne mehanične konstrukcije, po možnosti a tovarniško prakso. PRECIZNE MEHANIKE » poznanjem modernih strojev. (radllic). Osebe, ki reflektirajo na ta mesta, naj vpošljejo takoj po predpisu taksirane prošnje s kratkim življenjepisom in s spiskom spričeval, ki bi jih mogli predložiti pri naatopu v službo. Plača mesečno ali na uro to to po stvarnih sposobnostih. Prošnje je nasloviti na spodnjo adreso: Iz pisarne Režijske komisije Pov. Iv. štev. 206/41, Cačak, 22. februarja 1941 leta. Potrti, v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem to znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš dobri skrbni oče f Ivan Kaučič Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 25 t. m ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina Cesta X/4, na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, Trst, 24. februarja 1941. Žalujoči: sinovi Alojzij, Berto, Jože Vazilij; hčere Mercedes, Josipina. Zahvala Vsem prijateljem to znancem, ki so dne 22. februarja 1941 spremili na zadnji poti mojega ljubega moža, gospoda ANTONA JURCA glavnega arhivarja uprave policije se najiskreneje zahvaljujem. Ob bridki nesreči sem prejela toliko izrazov sočustvovanja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Prosim zato vse, ki ao v teh težkih dneh z mano čutili in se me spomnili s toplo besedo tolažbe, da sprejmejo mojo toplo zahvalo. NajlepSe se zahvaljujem tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. MaSa zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 27. februarja 1941 ob 7. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Žalujoča žena MARIJA dr. M. MDojevič je označil njen debut za popoln uspeh, kritik Konstantin Atanasije-vič pa je mnenja, da po svojem zadnjem plesnem koncertu sploh nima konkurentov in tekmecev. Spričo teh nenavadno ugodnih glasov bo nedvomno tudi ljubljansko občinstvo zanimala plesna umetnost te prve jugoslovanske koncertne plesalke, ki ni članica nobenega baleta, marveč prireja vedno samostojne večere. Program, ki ga bo Izvajala v Ljubljani, je izvedla z velikim uspehom v začetku tekoče sezone v Beogradu ob sodelovanju velikega opernega orkestra pod taktirko znamenitega dirigenta Lovra Matačiča, Program obsega med drugim svetopisemsko »Visoko pesem« na Handlcv Largo. že s to točko, ki sama traja skoraj četrt ure in ki ni bila v tej obMki še nikjer izvajana, dokler se je ni oprijela n-C-ša mlada umetnica, je v očeh kritike in občinstva opravičila svoj umetniški sloves Nadalje bo gdč. Farčičeva plesala na motiv Chopi-novega Nocturna II., Ravelove skladbe »Jeu d'eau«, Straussovih »Pomladnih glasov« to Beethovnega »Menueta v g-iuru«. Mlada plesalka je po rodu lz Splita, študirala je najprej pri Margareti Fromano-vi v Zagrebu, nato v baletni šoli v Beogradu pri ge. Poljakovi, naposled pa v Parizu pri znameniti plesni pedagoginji Pre-obraženski in pri Lizi Dencan. Dovršila je pariške študije tik pred sedanjo vojno in se je z zadnjim vlakom vrnila v domovino. Gdč. Farčičeva goji modemi balet in je po svojem stilu llrska plesalka. Dejstvo, da je doslej nastopala povsod pred razprodano hišo utegne takisto izpod buditi Ljubljančane, da si ogledajo njen p'esni večer, ki ga odlikuje izredno zanimivi in kvalitetni program. Naše DRAMA Torek, 25.: zaprto. Sreda, 26 : Zaprta vrata. Red sreda. DRAMA Igra M. Prage »Zaprta vrata« je zanimiva v prvi vrsti zaradi učinkovitih, psiholoških vlog, s katerimi so ustvarili igralci vsega zanimanja vredne kreacije. Komorna igra razkriva konflikt v bogati italijanski družini, kjer spozna domači sin, ca neupravičeno nosi ime svojega očeta. Razjasnitev vseh psiholoških okolnosti okrog nesrečnega zakona njegove matere tvori glavno dejanje. OPERA Torek, 25.: Tri stare Škatle. Izven. Sreda 26.: Hlapec Jernej. Red B. V bidermajerski Ljubljani se godi opereta »Tri stare škatle<{, ki ima glasbo v slogu Straussa ln Lannerja. Vsi ljubitelji solidne glasbe in deloma sentimentalnega, deloma zelo komičnega dejanja bedo pri tej predstavi našli marsikaj zelo všečnega in zabavnega. »Tri stare škatle« bodo igrali drevi kot predstavo izven abonmaja. Slovenska operna literatura je dobila z Bravničarjevo opero množice »Hlapec Jernej« nov zanimiv prispevek. Za operno občinstvo bo predstavljalo to novo, po ideji originalno zasnovano delo dobrodošlo izpre-membo v repertoarju. Glavni mik Bravni-čarjeve opere je v svojevrstni koncepciji, ki prtoaia v operno tvorbo nove comisle-ke. MARIBORSKO GLEDALIŠČE TOrek, 25.: Habakuk. V korist Združenja gledaliških igralcev. Sreda, 26.: zaprto. Četrtek, 27.: Caričine Amaaonke. Red C. Kinematografi Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal na pustni torek ob 16. in 20. velefilm »V levjih krempljih«. Med dodatki tudi 2 kulturna filma. — Sledi »Strel iz občinstva«. Oblave Nameslo cvetja na krsto blagopokoj. g. Josipa Pahorja darujejo nameščenci kavarne Nebotičnik društvu slepih 355 din. V poča«tllev spOmJna pok. Josipa Pahorja je daroval g. dr. Bogdan žužek 200 din bežigrajski Clril-Metodovi podružnici. Iskrena hvala! Dar CMD. Namesto cvetja na grob pokojnemu Platner osipu sta darovala g. žni-daršič Mara ln Venče 100 din Družbi sv. Cirila to Metoda. Iskrena hvala! (—) HAL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. & kot tiskamarja Fran Jeran. — Za laaaratai del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.