*$0« St« 15« iCtO« Poštnina pavsaiirana. Današnja številka velja K 3
¥ Ljubljani, četrtek 2* marca 1922,
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 K. Letno 576 K.
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2-S0 K, večkrat popust.
kn^i«
V L/ub'Mm.
wammmawm»wwMWKMU6eMb
Uredništvo:
VVolfova ulica 1/1. Telopu 360 Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44
Rokopisi se ne vra^ejo. Vprašanjem je priložiti gjamk za odgovor.
6@Bs@rata debata © p©sl®wraiky.
GOVOR POSLANCA ANTONA BRANDNERJA.
, Beog*rad, i. marca. (Tzv.) Predsednik dr. Ribar otvuri današnjo sejo narodne skupščine ob petih popoldne. Ker vojni minister general Vasic ni prišel na sejo, da odgo/ori na interpelacijo muslimanskega kluba v znani zadevi rezervatnega akta o kongresu muslimanov v Skadru, niso prisostvovali muslimanski poslanci današnji seji. Po prečitanju zapisnika zadnje scje preide zbornica viia dnevni red: nadaljevanje generalne debate o po-gVniku. — Narodni socialist Anton randtner govori o pravicah malih stank v parlamentu. Zahteva, da se tudi nialim Stankam da možnost, da Pridejo v odbore, kjer bodo mogli zastopati svoje interese, kakor velike stranke. Glede onega dela poslovni-*a> ki se nanaša na interpelacije, veli, . v tej točki niso določene kazni za ministre, ki ne odgovorijo na internacije v določenem roku in ki tako kršijo poslovnik. Zaradi tega je po njegovem mnenju poslovnik samo na Papirju. Govornik predlaga tri vrste k^ni za tako kršitve poslovnika. On osebno je za to, da e sprejme prva azen. Nato kritizira ono mesto po-? °Vnika, ki se nanaša na izključcnje *z zbornice, ako poslanci ne čuvajo ajnosti. Pravi, da je pri take velikem s evilu poslancev težko varovati tajnosti in zato misli, da je dotična odred-
ba
prestroga, in da je po njegovi sod-
bi tudi protizakonita. Poslanec Bradnt-ner nasprotuje tajnim sejam in stoji tudi na stališču, da je parlament navezan na javnost in da ne sme delati tajno. Govornik pledira za c dbor za zunanje in za vojaške stvari. Odbor za zunanje zadeve smatra za zelo potreben, ker se je v mnogih slučajih pokazala potreba, tako n. pr. pri vprašanju glede apanaže bivšemu cesarju Karlu, kjer je imel parlament ravno-tako besedo, kakor vlada sama. Odbor za vojaške zadeve je potreben tudi zato, da se ojači narodno ujedmjonje in ker bo narod imel večje zaupanje v državo, ako se tudi vojska nadzoruje. Zaradi tega zahtev^, da se poslovnik izpremeni v tem zmislu. — Radikalec Nikola Miletič se pohvalno izraža o ukinjenju dosedanjega poslovnika ker je zelo omejeval pravilno, delovanje skupščine. (Poslanec dr. Ivanič:	»Ta
poslovnik je podoben prejšnjemu, kakor jajce jajcu!«) Govornik kritizira nato še nekatere nadaljnje točke poslovnika. Nato govori še republikanec Jovan Gjonovič, ki se strinja s predgovorniki, da je treba poslovnik na več krajih popraviti. Govornik je za odbore za zunanje stvari, za narodno obrambo in za zadeve vojske in mornarice. — Poročevalec odgovaja na nekatera izvajanja poslanca Gjonoviča, nakar se seja zaključi ob 7.45. Prihod-jna seja jutri popodne ob štirih.
Sestanek male entente w Beogradu-
ZASTOPNIKI JUGOSLAVIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE, RUMUNIJE IN POLJSKE SE SESTANEJO 5. MARCA. — KOMISIJA ZA PRIPRAVO KONFERENCE. — PREDKONFERENCA V BRATISLAVI.
Beograd, 1. marca. (Izv.) Dne S-marca se sestane v Beogradu konferenca zastopnikov četverozveze, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije
10	Poljske. Otvoritvena seja bo že dan P°prej, t. j. v soboto popoldne. Da se doseže hitrejši tempo posvetovanj, se ustanove odseki, ki bodo razpravljali o raznih predmetih, nakar sc o njih lzjavi plenum konference. Izvolijo se trije odseki:	gospodarski, prometni
*n finančni, ki bodo zborovali ločeno, vsak v drugem poslopju. Predsedoval bo naši delegaciji bivši minister Veli-
Jankovič. V delegaciji so zastopani strokovnjaki iz poedinih resortov, ki pridejo na konferenci v poštev.
Beograd, 1. marca. (Izv.) Minister *a zunanje posle ir. Ninčič je davi odpotoval v Bratislavo, kjer ga pričakuje češkosovaški ministrski predsednik dr. Beneš. V njegovem spremstvu 8® nahaja tudi češkoslovaški poslanik na beograjskem dvoru Kalina, ker se na predkonferenci v Bratislavi razpravlja o važnih zunanjepolitičnih in
gospodarskih zadevah, zlasti pa o tvarini, ki bo na dnevnem redu konference v Beogradu, pred svojini odhodom je bil zunanji minister dr. Nin-čič pri kralju Aleksandru v avdjerci in mu je poročal o pripravah za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, ki se je odgodila za en mesec in za konfeenco strokovnjakov četverozveze v Beogradu.
Beograd, 1. marca (Izv.) Za danes popoldne ob štirih je napovedana seja komisije za pripravo konference četverozveze v Beogradu, da pripravi tvarino za proučavanje, v kolikor se tiče male entente in njenega nastopa na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi Tej komisiji predseduje bivši minister dr Velizar Jankovič Zaradi proučavanja vseli gospodarskih in finančnih vprašanj vstopijo v to komisijo po en zastopnik Narodne banke, trgovske in obrtne zbornice, uprave za zaščito industrijske svojine in prometnega ministrstva .
Italijanska izzivanja.
V TURINU SO FAŠISTI ZAŽGALI JUGOSLOVANSKO ZASTAVO. -Z ITALIJANSKEGA MOTORNEGA ČOLNA SE JE STRELJALO NA
NAŠO OBAL.
Turin, T. marca (Izv.) Tukašnji fa-iisti so porabili malenkostni incident
v	Splitu, kjer je neka neznana oseba vdrla v italijansko čitalnico, v politične SVrhe in ga razkričali kot ponoven akt otiranja italijanstva v Jugoslaviji. Polastili so se jugoslovanske trobojnice na našem konzulatu in jo odnesli v slovesnem sprevodu na dvorišče univer-2®» kjer so jo sežgali. Ko je jugoslovanski konzul zaznal za to je odšel
na kvesturo in protestiral proti takemu postopanju fašistov.
Zagreb, 1. marca. (Izv.) Kakor poročajo s Paga, se je v ponedeljek približal italijanski motorni čoln naši obali pri vasi Povljana. Na poziv poveljnika* tamošnje straže, naj se legitimirajo, so Italijani začeli streljati na mirno vas. Padlo je nad 50 strelov. Naša straža je odgovorila s puškami, nakar so Italijani pobegnili.
Egipt suverena država,
DOSEDANJI PROTEKTORAT VELIKE BRITANIJE SE RAZVELJAVLJA. — IZJAVA LLOYD GEORGA V SPODNJI ZBORNICI.
re
London, 1. marca. (Izv.) Iz Kalii-poročajo:	Guverner podmaršal
jemby, ki se je pred katkim mudil
*	Londonu, kjer je'z vlado razpravljal 0 samostojnosti Egipta in jo toplo Priporočal, je izdal dne 2S. februarja
*večan progas, v katerem izjavlja, rl ®^ipt samostojna suverena drva. Dosedanji protektorat Velike Britanije se razveljavlja. Do nadalnje-
v	ostane status quo, da se zagotovi re« in mir in da se ne ovira mednarodni promet po Sueškem prekopu.
.. •*-ondon, 1. marca. (Izv.) V spod-
il	. ornici je podal angleški ministrski predsednik Lloyd George pričakovano izjavo glede egiptskega vprašanja. lajava v.sebuje nastopne na-
čelne točke: 1. Protektorat se odpra-
vi	in se Egiptu pripušča, da se narodnostno organizira, kakor to odgovarja egiptskim željam. 2. Odpavlja se obsedno stanje, čim bo sprejet indemni-tetni zakon. 3; Nastopna štiri vprašanja so pridržana prevdarku britanske vlade; a) varstvo zastopnikov britanske države, v Egiptu, b) bramba Egipta zoper vsak tuj napad, oziroma posredno ali neposredno vmešavanje v egiptske razmere, c) čuvanje inozemskih inteesov v Egiptu, d) Sudan. Britanska vlada je pripravljena, da sklene z egiptsko vlado v zmishi spravljivosti za oba dela zadovoljiv dogovor o tem vprašanja, >o se ba nudila za to Ugodna prilika.
MINISTRSKI SVET,
Beograd, 1. mavca. (Izv.) Ministrski svet je imel dane; dopoldne sejo, ki je trajala od treh do polšestih. Poleg tekočih vprašanj so razpravljali o ponudbi neke inzerr.ske skupine, ki je pripravljena dati naši državi posojilo v dolarjih za zgradbo železniške proge Beograd-Jadran in v.a zgraJho pristanišč ob morju. Za nadaljuj prnnča-vanje te ponudbe !e bi', izvoljen poseben odbor ministrov, ki ga tvorijo ministrski predsednik (er ministri za vojno, za zunanje iu za notranie stvari, za promet in za finance. Finančni minister je dobil ■ ooblastilo, da izdela in potem dopošije narodni, skupščini zakonski načrt o p-Vivianju tihotapstva in navijanja cen. Sprejet je bil predlog ministri za šume in rude. da se iz premogov.vka Lubije proda 100.000 ton premoga. .Ministrski sve’. je končno odobril predlog ministra za socianlo prMKko <•. prehrani pasivnih krajev v državi.
UPRAVNA RAZDELITEV SRBIJE.
Beograd, 1. marca. (Izv.) Radikalski klub je imel danes popoldne sejo, na kateri je razpravljal o upravni razdelit-
vi	Srbije na oblasti. Vsak posiancc je zastopal svoje nazore glede predlagane razdelitve Srbije. Seji je prisostvoval tudi minister za izenačenje zakonov, Trhkovič. Sklenilo se 33, izvoliti odbor dvanajstih članov, ki naj tekom treh dni zbere ves materija! glede upravne razdelitve Srbije na, oblasti in ga naj potem predloži zakonodajnemu odboru kot mišljenje kluba. •
NAŠ POSLANIK V SOFIJI.
Sofija, 1. marca. (Izv.) Kralj Boris je te dni sprejel poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Rak:Ča v svečani avdienci, ki mn je pri tej priliki izročil poveriinice svoje vlade. Poslanik Rakič je imel daljši 'govor na pozdravne besede kraljeve, v katerem je naglasa!, da stremi Jugoslavija po odkritosrčnem sporazumu s svojo slovansko sosedo Bolgarijo.
OBČINSKE VOLITVE V BOLGARIJI
Sofija, 1. marca. (Izv.) Po dosedanjih informacijah so pri občinskih volitvah v Bolgariji dobili kmetje (stranka Stambolijskega) okoli 336.000, opozicionalci pa 279.000 glasov. Na komuniste je odpadlo le kakih 100.000 glasov. Opozicionalni listi ne prinašajo nobenih vesti o izidu občinskih volitev, ker so izpadle zelo v prilog kmetske stranke, ki si je nadela nalogo, da se orientira Bolgarija v novem, modernem duhu, da odstrani vse sledove prejšnjega režima, ki je državi zadal tako težke rane.
Borzna jssroSia.
Zagreb, 1. marca. (Izv.) Na današnji borzi ni bilo prav nobenega prometa, tudi v efektih ne. Splošna depresija, ki je nastala vsled novega pravilnika o prometu z devizami in valutami, se opaža tudi v trgovanju z efekti. Zelo verjetno je, da se bo kupčija z efekti izboljšala, ako ostane pravilnik del časa v veljavi. Banke in zasebniki bodo začeli špekulirati s papirji, ker jim je z novim pravilnikom odvzeta možnost špekulacije s tujimi plačilnimi sredstvi. V trgovini z devizami in valutami se izvaja pasivna rezistenca zaradi pravilnika .vsled česar ni bilo danes nobenega prometa. Zveza denarnih zavodov je imela danes sejo pod predsedstvom ravnatelja Narodne banke v Beogradu, Novakoviča. Na seji se je sklepalo o stališču, ki naj ga denarni zavodi zavzemajo spričo novega pravilnika o prometu z devizami in valutami.
Beograd, 1. marca. (Izv.) Tudi beograjska borza ni imela danes nobenega prometa v valutah in devizah. Edino Narodna banka je skušala določati dva tečaja, in sicer devize Pariz in Trst. Zaradi tega sta noti-rali le ti dve devizi, in sicer prva 710, druga pa 410. Prometa v drugih plačilnih sredstvih ni bilo.
Curlh, I. marca. Berlin 227, Newyork 510, London 22.68, Pariz 47.10, Milan 27.40, Praga 9, Budimpešta 0.74, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.10, avstrjske krone 0.055.
Berlin, 1. inarca. Dunaj 4.3S. Budmnešta 32.90, Milan 1218.75, Prana 390160, Pariz 2112.85, London 1021.45, Ncw York 229.77, Curili 4495.50.
Praga, 1. marca. Dunaj, 0.82, Berlin 25.475, Rim 308, Budimpešta 8.325, Pariz 531.50, London 256.50, Ne\vyork 45 7/8, Cu-hir 1133, avstrijske krone 0.82, italijanske lire 305
1. A. KLIMEŠ:
AsssriSske pskl® na Koroškem.
■ Heimatsdienst« je organizirana družba za uničevanje Slovenstva. Pri tem »kulturnem« dela so udeležene vse politične stranke in zato določa »Heimats-dienst« tudi politični kurz v vsej deželi in diktira pravzaprav celo uradom. Kar so fašisti v Italiji, to so »Hcimatsdienstlerji« na Koroškem. Proti njihovemu delovanju ni obrambe. Uradi nimajo avtoritete in se niti ne trudijo, da bi si /o pridobili. Povsod se uveljavlja geslo, katerega je prvič izrekel velikontmškt poslanec Angerer • »Avstrija mora na Koroškem zasledovati edino politiko, in ta je, uničiti Slovence!« Ta stavek je postal geslo nemške drhali in uradi se radi pokoravajo temu terorju. Noben zaveden Slovenec ni gotov niti svogega premoženja niti svojega življenja. Za Slovence ne velja zakon o pisemski tajnosti še manj seveda o državljanski svobodi izražanja, pravici zborovanja i. t. d. Neprijetnega Slovenca obišče banda »neznanih lopovov«, mu odvede zi* vino, če treba ravno opoldne, in če potem revež leta od Petra do Pavla, se krivica ne popravi. V enem takem slučaju je oropani zasledil, kje da se nahaja njegova živina, toda kljub temu se mu njegova lastnina ni vrnila; niti odškodnine ni dobil.
Neprijetnemu Slovencu udari strela v hišo z jasnega neba. Vsakdo ve, dil je požig delo »Iieimatsdienstlerjev«, samo uradi tega za vse na svetu lie zaslede.
S podobnimi sredstvi sc drže Slovenci v večnem strahu in naravnost v suženjstvu. Sliši se to kot pravljica, kajneda? Žalibog, vsaka beseda je strašna resnica in teh strahot je toliko, da jih debela knjiga ne obseže. Ni čuda, da je mučeno ljudstvo poslalo plašljivo in nemo! To pa seveda samo na zunaj; doma za zaprtimi vratini kolne povzročitelje svoje nesreče in državo, u kateri ie (v barbarstvo možno z najstrašnejšimi kletvami.
Neki kmet iz občine Tesno ob jugoslovanski meji (iz previdnosti ne navedem niti imena doiične občine) nam je pravil stvari, katere bi popolnoma lahko Jack London uvrstil v svoje pripovešti »Z južnega morja« (iz krajev Iju-dožrcev). ■»Pb plebiscitu so me hoteli ubili«, je pravil kmet, »in moje sinove tudi, ker smo agitirali za Jugoslavijo. Moral sem bežati in na posestvu je ostala samo moja žena z najmlajšo hčerko. Prišit so volkwehrovci in heimatsdienst-lerji, izropali vse do kraja, odgnali živino, obkladali ženo in hčerko z najbolj surovimi psovkami in jih posiljevali več dni«. Ti odrastli ljudje so pri pripovedovanju plakali in mi toliko da nismo jokali z njimi. Toda prišli smo svoje slovenske brate spodbujati, ne pa jih še bolj omalodušiti. In tako smo tolažili mučenike, dokler nam ni postalo tesno pri srcu. Koliko nesreče in doživljen-skega trpljenja je bilo skritega v stavku stare kmetice, katera je otiraje si oči, vzdihnila: »Moj Bog, da bi se prestavila meja do Drave!a (Njeno posestvo leži južno od Drave.)
Smo v popolnoma slovenskem kraju, v najjužnejšem količku Korotana. S Podrožce do Sv. Jakoba jc prijetna pot. Ravno odhajajo otroci iz šole. Pozdravljajo: »Griiss Gott!« Kakor hitro so zginili učitelju izpred oči, govore otroci slovensko. Prepričal sem se, da nemško sploh ne razumejo. Nekoliko se jih je obesilo na naše sani in bili so silno veseli, da se vozijo. »Zakaj pozdravljate nemško, če nemško ne znate?« jih vprašam. Otroci so osupljeni. Z resnica se boje na dan, a lagati nečejo. S koščkom čokolade sem si pridobil njiliovu zaupljivost, in ko sem jim zagotovil, da nisem Nemec in da gospodu učitelhi ničesar ne povem, so postali otroci zgovorni. »Kdor ne pozdravlja nemško, je v šoli silno tepen!«, so mi povedali. — Slovenski ne smemo pozdravljat«, mi pravi drugi. Med tem smo prišli na cilj. Stopamo v zaprto narodno-slovensko šolo, ki je poučavala vse do plebiscita 250 slovenskih otrok in jih branila pred germanizacijo. Smotreno urejene sobe zijajo prazne. V prvem nadstropju je nastanjena sirotišnica z 26. gojenkami, v drugem nadstropju se nahaja prostorna kapela. Šolska palača, toda otroci ne smejo vanjo, ker je to slovenska šola. Šolski uradi nameravajo zapleniti poslopje in namestiti v njem javno , nemško šolo. V celi okolici pa ni niti enega samega nemškega otroka. In proti temu očividnemu nasilju si ne upa rnkdo protestirati! Najbolj irna Afrika v re* publiki avstrijski!
Podobno usodo je zadela tudi drugo (in poslednjo) slovensko narodno šolo v St. Rupertu, ki je ravno tako prava palača. Zaprt je tudi slovenski Narodni dom v Velikovcu, ker bi slovenski gostilničar baje ogrožal javni mir in red! (V najbolj slovenskem okraju cele dežele!!)
Obiskali smo nekolika slovenskih kmetov, ki so zapisani na črni Ust »Heimatsdiensta«. Povsod isto vprašanje: »Ali bo vedno ostalo tako? Ali ni nobenega upanja, da bomo kdaj osvobojeni iz tega avstrijskega pekla?« — Nekdo pripoveduje med drugim tudi sledeče: »Heimatsdienst« je izdal brošuro, iz katere se v šolah čita našim otrokom. Iz vsake vrstice sika sovraštvo do vsega slovenskega. Brošura je polna podlosti in najbolj surovih žaljivk do našega naroda. Duše slovenskih otrok se zastrupljajo na najraiiniranejši način in če se ne zgodi čudež, ne ohranimo naših otrok pred germanizacijo niti z naporom vseh sil . . .
Drugi: »Učitelj je napisal na tablo: Hinter den Karavanken liegt ein Č14-šenland (»Čuš« je psovka, katero občutijo Slovenci približno tako, kot če nam kdo reče »Saubbhm«.) Vsak otrok je moral ta stavek ponoviti. Našel pa se je deček, kateri poslednje besede stavka ni mogel spraviti iz ust. Kri iz dečkovega nosa in ust je pobarvala klop in tla zato, ker mali uuičenUc ni hotel pljuniti /HI lasten narod!
Tako iz gleda avstrijska pravičnost, taka je v praksi obramba manjšin za-gotovljena po Zvezi narodov! Zmučeno ljudstvo pa se v svojem obupu ne mor§ braniti. Tožiti? Komu? Kdo bo preiskal vse te krivice? Kdo bo skrbel za izboljšanje? Diplomati se v »notranje« zadeve tujih držav ne smejo vmešavati, do mednarodnega ioruna pa je pot težka in dolga. Vladarji sveta pa imajo bolj važne skrbi, kot pa brigati se, za »take malenkosti«, kot je izgladovalni bol koroških Nemcev proti nekoliko desettisočim kmetskim prebivalcem v tej deželi!
Četrtina se jih je že ponemčila, polovica se jih je po stoletnem suženjstva spremenila v »deutschlreundlich«, ostanek topo gleda v črno bodočnost. Ta odlomek trdnih rodoljubov bo že nekako utihnil; če ne z dobro pa z grda!
To je obupen krik! — Ali ga bo kdo slišal???
Ali ga bo slišala naša vlada???
*!?ftran ž
„jtf(30SLAV!]AB 2 marca 1922
Štev. 35
i	iRali
. Da lahko točno informiramo naše čltatelje o hotenju in političnih smernicah hrvatskega bloka, se je eden naših urednikov podal v Zagreb, da se na licu mesta informira pri merodajnih osebah o glavnih vprašanjih politike hrvatskega bloka. Prinašamo najzanimivejše točke iz pogovora s presedni-. kom hrvatske republikanske scljačke stranke nar. poslancem Stijepanom Radičem in sicer le informativno in zaenkrat brez komentarja.
Dobil sem g. Radiča v njegovi knjigarni, ki je bila nabito polna kmetov v tipičnih hrv. bundah (kožuhovinah). Poleg tega sem videl v knjigarni tudi nekaj meščanov, ki pripadajo, po obleki sodeč, vsi nižjim meščanskim slojem. Sredi med njimi sprejema Radič različne prošnje in poročila deputacij Iz dežele. Za vsakega ima prijazno besedo ali še bolj prijazen udarec po plečih in oči kmetskih očakov žare v globokem zadovoljstvu in veri, da gredo pravo pot., ko slede Radiču.'Naj podam enega teh razgovorov, ki sem ga mimogrede vjel na ušesa.
Voditej kmetske deputacije:	Go-
spod predsednik, m' smo v naši občini že ustanovili republikanski izvrU vainl odbor, ki je izdal st-.Ječe povelje. — Pri tem poda Radiču kos papirja, katerega ta površno pregleda in se odobru-joč nasmeje. Nato pravi: Dobro, dobro prijatelji! Pojdite domov, pozdravite naše ljudi in recite jim, naj vztrajajo. Naša stvar stoji dobro in postaja vsak dan trdnejša.. Zmagali bomo na celi črti. Republika že stoji, ogrodje je tukaj, samo pokriti jo še moramo. Pozdravite naše ljudi!
Deputacija gre in za njo pridejo na vrsto druge.
Ko se je knjigarna nekoliko spraznila, pristopim k Radiču, se mu predstavim	ter ga	zaprosim	za	razgovor.
Ko Še	povem,	da se nameravam brzo
vrniti v Ljubljano je takoj odgodil ostale posle, in šla sva v gostilno »Pri Slovencu«, kjer mi je rade volje preko dve uri odgovarjal na moja vprašanja.
Na	kakem	stališču,	g.	predsednik
stojite	glede narodnega	in	državnega
edinstva?
Narodno edinstvo je fraza. Pri nas se ustvari kvečjemu lahko vez, sporazum med tremi narodi, Hrvati, Srbi in Slovenci, ki žive na jugoslovenskem teritoriju. O državi SHS pa med nami sploh ni govora, kar edina država, ki resnično obstoja je lirvatska republika. Samo to je živ stvor, ki je izšel iz na-roda samega, vse drugo se pri nas Stvarja z nasiljem, ki pa ne bo uspelo. Danes obstoja pri nas od države SHS, ki je le fiktivna, samo mednarodno določene meje in pa močni skupni interesi vseh narodov, ki žive v okvirju teh mej. In samo vsled teh interesov sem pripravljen ostati s hrvatsko republiko v mejah sedanjega teritorija fiktivne 8HS države, dasi ne zanikam, da bi se mogel nasloniti tudi drugam, če bi pričakoval od tega večjih koristi za hr-vatskj narod. — Nato mi je obširno razlagal hrvatsko zgodovino, katere tukaj, kot manj važhe, ne bom podajal. Nato je Radič nadaljeval:
Med našim narodom ne obstoja ni-kaka mržnja do Srbov, temveč le preziranje in pomilovanje. Naš narod ne mrzi srbskega naroda, temveč prezira njegovo batinanje, njegovo puško in njegovo šajkačo, in pomiluje srbski narod, ker se pusti izkoriščati v domače in tuje imperialistične svrhe. Srbski narod se ni iz vojne ničesar naučil, Slovenci malo in Hrvati zelo mnogo. Pri nas, kadar se stari stepo, morajo otroci preč. In isto mora veljati tudi za boje med narodi. Ce prileti steklenica od-
rastlemu človeku v glavo, ga lažje ali težje rani, otroka ubije. In v vojni izgube veliki narodi sicer mnogo, za majhne lahko to pomeni katastrofo, kot se je to n. pr. zgodilo v zadnji vojni ravno s Srbijo, Belgijo, Ruir.unsko itd. To vse velja seveda le za napadalne ^ojne in ne za obrambo domače zemlje. Mi smo vsled tega proti vsaki stalni vojni in ekstremi antimilitaristi. Uspeh naše propagande je ta, da imamo na Hrvatskem že sedaj mnogo občin, iz katerih se ni niti eden odzval pozivu v vojaško službo. Pripomniti moram seveda, da ta odpor ni organiziran, temveč da je samonikel. Dan Demetrovič me je prosil, da naj v svojem »S’obod-nem Domu« pozovem svoje’ pristaše, da naj se odzovejo vpoklicu k vojakom. Moral sem se smejati njegovi naivnosti! jaz, največji pacifist, naj poživljam naše ljudi na pokorščino proti militarističnim oblastim! Ne bom jih branil. če hočejo iti, in priporočil sem jim, naj se nasilju ne upirajo z noshjem, toda to ie tudi vse, kar sem in kar bom storil.
»Kako si predstavljate uresničitev teženj hrvatskega bloka?«
Ker so nas v Beogradu zavrnili, smo se pričeli obračati na inozemstvo, da nam ono pripomore do naših pravic. Stopili bomo v zvezo z beograjsko vlado, da vzame v delegacijo za genovsko konfernco tudi zastopnike hrvatskega naroda. (To se je med tem že tudi zgodilo.) Ce tega ne bo hotela storiti, bomo sami našli pota in sredstva, da se nas bo čulo na genovski konfernci, in ugodilo našim pravičenim zahtevam. Politične stranke ne smejo stati nad narodom in mu gospodovati, temveč morajo biti le organ naroda. In to je na vsem teritoriju mednarodno določenih jugoslovanskih mej samo hrvatska sehjačka stranka, ki se popolnoma identificira z narodom in ki v svoji organizaciji danes tvori legislativno in upravno oblast hrvatske republike. Glavpi steber našega naroda je kmetstvo, in če bo ta steber zadovoljen, potem bo republika zdrava in trdna. — Nato mi je Radič pripovedoval o podrobnejšem, notranjem programu seljačke stranke, ki naše čitatelje ne utegne preveč zanimati
»Kaj mislite o prihodnjih volitvah?«
Pokopale bodo sedanje vladne stranke. Zato jih ne bodo razpisala preje, kot bodo k temu prisiljene. Morda čakajo na revolucijo, da bi lahko nastopile z nasiljem, morda hočejo nastopiti z nasiljem tudi brez tega. V enem kot v drugem slučaju se varajo. Revolucije mi nočemo, prav nas nekateri srbi-janski listi k temu naravnost hujskajo, ker vemo, da bi bila revolucija na Hrvatskem vladnim krogom samo zaže-ljeni povod za uporabo najhujšega nasilja. Nasilja brez tega povoda pa Evropa ne bo dopustila. To lahko danes mirno trpim, ker vem to pozitivno iz tujih diplomatskih krogov, kjer vlada o sedanjem režimu pri nas tako slabo mnenje, da se veruje vsem pritožbam proti njemu, pa naj že pridejo odkoder-, koli. Ko bo vlada primorana razpisati volitve, bo pa še na slabšem, kot je danes, ker vsaki dan pomenja ojačenje naše pozicije. Začeli smo na Hrvatskem sedaj se naše organizacije z neverjetno naglico širijo tudi po vojvodini. Bački, Sremu, Bosni in Dalmaciji. Ce pa bi se vladne stranke iz kakršnegakoli vzroka vseeno odločile v kratkem razpisati volitve, so pa zopet v mnogo slabšem položaju kot mi, ker mi imamo svojo volilno armado zbrano in pripravljeno, medtem ko so pristaši sedanjega režima zbegani, razkropljeni in neenotni, njihovi voditelji pa ne vedo, kaj da pravzaprav hočejo. •
Ali mislite po volitvah oditi v beograjsko skupščino?
To je odvisno od tega, ali bodo beograjski krogi pripravljeni skleniti 'z nami pošten sporazum za stvoritev nove ustave, pri kateri pa mora kot že rečemo priti do veljave iskren sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci ne pa morda zopet kako preglasovanje sla-bejših narodov od strani močnejšega s pomočjo kupljenih glasov.
Kot politično noviteto, ki širši jav-nostinosti še ni znana, mi je gospod Radič povedal, da se bodo voditelji Hrvatskega bloka v najbližji bodočnosti sestali z vodilnimi politiki srbskih republikancev in zemljoradnikov, da pa ne upa na nikak pozitiven uspeh, ker da so srbski republikanci premalo so-cljalnl, zemljoradniki pa premalo republikanski. O tem vprašanju napišem morda drugič kaj več.
in ie
Beograd, 27. febr. 19.22.
Vso brezobrazno predrznost bo pokazali naši demokratski državotv* >rci o priliki reševanja uradniškeg 1 vprašanja. Imam tu v Beogradu opazovati vse to igračkanje s sestradanim urad-ništvom, zato mi zastaja naravnost sapa, če berem notice, ki jih prinaša te dni vaše ljubljansko »Jutro«, v katerem vam se predstavljajo demokrat ie kot edini zaščitniki in prvoborilelji urndništva. pri tern pa mečejo drugim strankam naravnost neverjetno predr-ne očitke v obraz. Naj mi bo zato dovoljeno pribiti sledeča fakta, katerim ne more izpodbiti noben sofizem in iz katerih lahko uradništvo samo izprcvi-di in razsodi kdo se je trudil za uradništvo. in kdo je to delo sabotiral.
Okrog Božiča je bil ž veliko večino v zbornici sprejet zakon o uradniških dokladah, kajti vse stfrmke so priznavale, da z dosedanjimi plačami uradništvo ne more ne živeti ne umreti, poleg tega je pa začelo tudi med uradništvom samim prav nevarno vreti. Upirala se je tem poviškom le močna, skupina demokratskih poslancev s finančnim ministrom Kumaruuli-jem in famoznim demokratskim poslancem Šečerovom na čelu, češ, da bi pomenilo tako povišanje preveliko breme za državo. Po daljšem boju se je konečno sprejela formulacija,- naj se krijejo ti izdatki iz prihrankov ki bi se naredili s tem, da st odpusti iz državne službe nekaj tisoč uradnikov.
Z odpustom je bila pa stvar težka. Skoro po vseh prečanskih uradih je nastavljeno le toliko uradništva, kolikor se ga faktično potrebuje in pri odpustu bi prišli v poštev le uradniki različnih uradov in oddelkov, ki se opustijo, ker niso več potrebni, n. pr. begunskega prehranjevalnega odseka itd., a ker je bilo tudi med temi mnogo uradnikov, nastavljenih pragmatično, se jih seveda ni moglo vreči kar meni nič, tebi nič na ulico. Vsega skupaj bi došlo pri nas pri odpustu v poštev le par ducatov uradnikov, enako tudi v Bosni, Dalmaciji in na Hrvaškem.
Drugače je v Srbiji, Vojvodini in Crnigori. Tam je razmeroma več uradnikov, čaprav faktične potrebe, niti od daleč niso tolike. Do malega, vsi ti uradniki so pa nastavljeni zgolj v stranske svrhe in iz strankarskih ozirov ter pripadajo po znanem škandaloznem ključu radikalni in demokratski stranki, zato seveda o kakem odpuščanju ni bilo niti govora, v kolikor se je pa to zgodilo, je bilo pa le pesek v oči, ker so se le premestili iz ene proračunske postavke v drugo, faktično so pa ostali lepo na svojih mestih, vkljub temu, da ogromen procent nima niti najprimitivnejše kvalifikacije razen strankarskih izkaznic. Tudi tu je ostalo torej v glavnem lepo vse starem.
Vse to j« dajalo veliki večini de-' mokratskega kluba povod, da o izpla-čanju zakonito priznanih poviškov ni hotela niti sliš&ti. Demokrata dr. Ku-manudi in šečerov sta se izplaČanju upirala' principielno. pribičevič je zahteval neprestano odpust uradnikov in le redki so bili, ki so sc v tem klubu trudili za uradništvo.
V tem je postala beda uradništva vedno večja in nezadovoljstvo med uradništvo vedno opasnejše. To so priznavale tudi druge stranke m vedno bolj so se množile interpelacije različnih strank, ki so zahtevale izplačilo. Zlasti se je v tem oziru trudil poslanec Brandtner, ki je posvetil n. pr. ves svoj govor o dvanajstinah predvsem uradniškemu vprašanju, \ težil je več tozadevnih interpelacij, podvzpl več osebnih intervencij itd., zato je naravnost neverjetno drzna laž sobotnega »Jutra«, češ, da se Brandtner ni brigal za uradniško vprašanje.
Pa vsi ti koraki so biii zaman, demokratski klub je še začetkom preteklega tedna jasno sklenil, da se uradniških doklad ne izplača in demokratje so bili edina stranka v parlamentu, ki se je tem povišku odločno upirala. Vse Reisnerjeve interveneje so bile zaman, ker sicer vse časti vreden gosp. Reisner ne pomeni v demokratskem klubu enostavno ničesar, razen da mora glasovati v parlamentu za .vse klu-bove sklepe in korake, ki so eminentno protiuradnišlci.
Situacija je postala skrajno kritična, demokratske večine pa še ni bilo
mogoče omečiti. V petek sc pa pripel j?
v Beograd nenadoma zagrebški na* piestnik Demetrovič, ki je poročal V klubu o grozeči neVarnosti in o pol?' žaju, ki lahko nastane vsled tega odlašanja. Ni tudi on storil tega iz lju' bezni do uradništva, ampak iz stiahu pred posledicami, ki lahko nastanejo in šele sedaj se je demokratska stranka udala.
Zanimivo in značilno je pa, da se je na predlog demokratske stranke takoj drugi dan ponovno pooblastilo ministrski svet, da se lahko uiaclne ure podaljšajo, ne da bi se dalo urad-ništvu za to kako odškodnino in Reisner je glasoval za ta prutiuradni-ški sklep.
To je torej resnica in teh faktov ne izbriše nobeno zavijanje m nobena — laž. Edini, ki se je v. zbornici upiral uradniškim zahtevam so bili deuio-krarje in so le vsled pr it is Ka \ se ogorčene javnosti, vsega uradništva in vseh diugih parlamentarnih skupin pristali na izplačilo. Ta njihov odpor je pa p^ vzročil uradnižtvu veliko škodo, kajti v januarju je imela krona še precej večjo vrednost, vse se je med-tem podražilo zopet za 40%, in zato sedanja izpačila ne bodo pomagala ničesar. Za to se ima uradništvo zahvaliti edinole vehementnemu odporu demokratov in če je. g. prof. Reisner res zastopnik uradništva, bi moral izvajati že davno konsekvence, sicer je soodgo voren za vse te uredništvu sovražne korake svoje stranice.
Časopisni §ias©wi.
»Slovenec« piše o razmerah v armadi in o govoru poslanca Brodarja v skupščini. Med drugimi kritiki je tudi posl. Brodar odkrito in možato povedal, kaj teži slov. očete in matere, ki so poslali svoje sinove na vojaško službo. Brodar trdi, da naših fantov ne mučijo in zasramujejo le Srbi, ampak tudi oficirji, ki so Slovenci. Fante pri vojakih tepejo in klofutajo. Ce ne bo dosedanje postopanje prenehalo, bomo rti poskrbeli, da bo imena dotičnih’ vojaških predstojnikov izvedela vsa slovenska javnost in da bodo tako izročeni zaničevanju vsega našega ljudstva.
»Naprej« piše o delu v parlamentu iu poroča, da je. soc. dem. klub glede razdelitve Slovenije postavil na stališče, da glasuje v glavnem za vladni načrt razdelitve Slovenije na dve oblasti (ljubljansko in mariborske), to pa edino zaraditega, ker je z ozirom na določila ustave nemogoče, da bi cela Slovenija tvorila eno samo oblast. _ Že znano določilo ustave, da ne sme nobena oblast imeti več kakor &00.000 prebivalcev, je preprečilo, da bi cela Slovenija, ki ima nad 1 milijon prebivalcev, ostala nedeljena, Soc. dem. so pa mišljenja, da naj oblasti kot samoupravne jedinice začno takoj delati, če bo zakon sklenjen, državna uprava pa naj bo do nadaljnega nedeljena po dosedanjih pokrajinah. S tem bi bil tudi zgrajen most k potrebnemu sporazumu s Hrvati, —>
»V Slovenskem Narodu« navaja dr, Ivan Bole več slučajev skrajno birokratskega postopanja naših oblasti s potnimi listi., posebno na obmejnih postajah. Ves sistem na mejah, kjer bi moral biti naravnost mo-derno-vzoren, je pod vsako kritiko. Zato ni čuda, da naš kredit v svetu pada. Dokler bo pri nas gospodarila birokracija, takcf dolgo ie škoda vsake konference za izboljšanje valute, kajti valuta je' kredit, je zaupanje in tega ne more itnett država tako dolgo, dokler se razmere ne izpremenao vsaj na mejah, kjer jih vidi vsak tujec. Ce bo kdaj pašo državo potisnilo na stališče Avstrije, bo to birokratizem, ki vlada ravno 'tam, kje bi ga ne smelo biti. —
.•Novi čas« prinaša govor poslanca Oo-sarja o avtonomiji. Ves svet hoče danes avtonomijo. Med drugim navaja Gosar za vzgled nemški centrum, ki ima v svojem programu: Centralizacija bi bila na škodo kulturi posamezinh delov, katerih svojstveno življenje1 moramo ščititi in gojiti. Zato zahtevajo za pokrajine avtonomijo z zakonodajno pravco. Dr. Gosar je nadalje mnenja, da bomo prišli tudi v naši državi do avtonomije in če je to komu prav ali »e. Ves politični razvoj v naši državi kaže to dovolj jasno. Opozarja pa, da bp — če pojde tako dalje — tudi za avtonomijo kmalu prepozno.
H©sp©darstw©,
'-i- Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo sklenila dne 7. marca tega leta ob 10. uri popoldne v pisarni divizijske intendanture v Ljubljani pogodba glede dobave 1500 kubičnih metrov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Situacija češke lesne industrije.
Lesna obrt je, glede izvoza jako zaostala, ker je češka krona zadnji čas tako poskočila. Dasi je mnogo vprašanj iz Francoske, Angleške in Holandske, vendar ni mogoče za ponujano ceno naročil uresničiti. Danes je možno izvažati les le na Laško in to zaradi tega, ker je Avstrija prepovedala izvoz na Italijansko, in
sicer zbog prevelikih izgub, ki so jih imeli pri tem avstrijski trgovci. Cisto naravno-je, da češki eksporterji po teh izkušnjah zahtevajo od laških kupcev, da se resno drže kupčijskih pogodb.
+ Dobava ovojnega papirja.
Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 27. avgustu tega leta ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave 10.000 kg ovojnega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-|- Napredovanj« tehnike pri zgradbi parnikov.. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southap-tonu največji parobrod na svetu: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000!
C. N. in A. M. Williamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Vidite, kako vam zaupam,« je dejala. »Ta zavojček je najdragocenejše, kar imam na svetu. Prepričana sem, da je v dobrih rokah.«
»Rekli ste, da me ne poznate pc imenu. Zdaj, ko sem vaš bratranec, ne smeva ostati tujca. Moje ime je Roger Sands ----------
»Roger Sands, veliki — kako pravijo? — .podjetniški branitelj’? Qdvetnik, ki je rešil kralja kaliicrn-»kega petrolejskega trusta?« Pogledala ga je osuplo, malodane preplašeno.
»Ne ,trusta’, drugače ga ne bi bil mogel rešiti. Baš to je tisto.«
»Kolika sreča zame, da mi stoji ob strani takšen mož! Kaj ne, da mi pomorete ?«-
Spravil je dolgi ovoj v notranji žep svoje sive suknje. »Iu je varen kakor v banki,« ji je zatrdil. »Zdaj pojdem in uredim vse kakor treba. Ako bi me potrebovali, pozvonite strežaju in pošljite mi obvestilo. Dokler me ne pokličete, ne pridem.«
Najsi je bil njen strah upravičen fidi ne, Roger je sklenil smatrati ne-
varnost za resno. Hotel je dobiti drug spalni oddelek tik zraven prejšnjega ter igrati psa čuvaja.
Posrečilo se je brez težave. Oddelek, ki ga je izbral, je bil naročen za prihodnjo postajo, toda izprevod-nik se je ponudil in posredoVal zameno. Razložil je Sandsov kovčeg, svršnik in časopise na obadva sedeža, in slavni odvetnik je zavzel svoje novo mesto. Naročil je strežaju, naj ne moti miss White, razen ako bi zvonila, in pa ob urah obedov: takrat hoče on, Sands, sam izbrati jedila po listu in jih poslati natakarju iz obednega voza.
Zamorec je moral oskrbeti nekaj najpotrebnejših toaletnih stvari ter jih odnesti dekletu v spalnico, obenem z zalogo romanov, časopisov in čokolade:
»Recite, da ji pošlje to njen bratranec!«
Roger je sodil, da bo največja nevarnost ponoči — ako je res kaka nevarnost — in je sklenil, da ne bo spal. Ležati in bedeti itak ni bilo preveč težavno, zakaj dekličina slika je živo odsevala v Rogerjevem duhu. V tej sliki je razločno videl stvari, ki jih je v izvirniku le slutil. Rekel si je, da je lepa s tisto lepoto, ki bi sijala kakor luna, ako bi jo obrobil s prekrasnimi tkaninami in dra-
gulji. Od te misli pa je bil te korak do tega, da si je začel slikati, kako prijetno bi jo bilo odevati s_takšnimi tkaninami in dragulji. Z.reli mož je ošupnil in zardel, ko se je zalotil, da sanja kakor fante.
Dan ga je odvezal dolžnosti. Oblekel se je ter velel pospraviti svoj oddelek. Dasi je bilo z nočjo vred konec vsake nevarnosti — ako je sploh bila kakšna — se Roger vendar ni mogel odločiti, da bi ostavil svoje mesto in šel zajtrkovat, dokler ni pozvonilo in ni videl zamorca potrkati na vrata njene spalnice.
»Upam, da se počuti gospodična bolje,« je rekel zamorcu, ko se je spet krikazaL
»Da, gospod, velela mi je, naj pospravim. A prej vam moram povedati, kar mi je naročila. Gospodična pravi, da se počuti razmeroma jako dobro. In prosi vas, gospod, da bi ji naročili malo kave in peciva.«
Roger je dodal pozukrane buče in žita s smetano. Skrivnostno dekle ki ga je skrival v svoji spalnici, ni bilo več pustolovka, zajedajoča njegovo bedasto velikodušje: bila mu je prelesten, malone posvečen zaklad. Ko je zajtrkoval v obednem vozu, je zagledal znanca, ki je sedel pri
.sosednji mizi baš njemu nasproti. Njiju oči so se srečale. Rogar je začutil, da je oni gledal nanj in ni utegnil odvrniti oči. Naklonil se je in se odhajaje ustavil pri tisti mizi.
»Kako se imate, 0’Reilly?« je dejal malce napeto. Najrajši bi bil šel mimo brez nadaljnega pozdrava, ali potem bi bil moral znanec misliti, da se je poprej nalašč delal razstresenega. Roger mu ni hotel pustiti tega dojma. Justin O’ Reilly je bil skoro deset tet mlajši od njega, a ga je vendar nedavno posekal pri neki pravdi. Sands je bil preponosen, da bi bil kazal radi tega zamero.
O’ Reilly je vstal in stisnil ponu-deno roko. Bil je velik, slok ter zagorel kakor Vojnik, ki se vrača z bojišča. Obraz mu je bil deški, premlad za njegovih 31. ali 32. tet; ali pod tem videzom se je skrivala ista trda ostrota, ki si jo zapazil tudi pri Sandsu na prvi pogled.
»Nisem si mislil, da ste tudi vi na zapadu.«
»Kratek izlet sem napravil,« je odgovoril O’ Reilly.
»Čudno, da vas nisem opazil takoj. Gotovo ste vstopili že v Los Angeles?«
»Snoči sem vas videl prvikrat,« ie rekel oni. »Ne vozim se v vašem
vozu; in spal sem. Ves zbit sem prišel na vlak. Tako je pač vedno!«
»Da,« je menil Roger. »Nu, pa sc še vidiva katerikrat tu v jedilnem vozu.«
»Gotovo. V Novi York sem na* menjen, preden se vrnem v Wa-shington,« je povedal O’ ReIUy sattf od sebe.	*
»Prav! A ne dajte, da bi se vami shladila kava radi mene.« In Roger« je krenil dalje.
Da niso bile vse njegove misli osredotočene okrog dekleta v njegovi spalnici, bi se bil gotovo začu-’ dfl, kaj je moglo zvabiti Justina. O’ Reillyja na ta »kratki izlet*« O’ Reilly je bil letos prvo leto £1*3 kongresa in se je trudil na vse krlp'1 Ije, da bi si pridobil odličen sloves* Vsekako pa je bil Roger prepričam da se Justin O’ Reilly ne misli vtikati v njegove sedanje interese-Mož je bil demokrat in načeloma nasprotnik teženj Johna Herona, ^ ga je imenovala miss White -»kralja kalifornskega petrolejskega tru* sta«; osebno pa sta bila prijatelja m celo oddaljena sorodnika, tako u Reilly ni mogel želeti Heronu zl**
Ko se je vrnil Sands v svoj ga je strežaj Že čakaj.
5fev. 50.
'»*	.v.	'
»JUGOSLAVIJA" 2* marca 1922
..i.-Mirrv-v
"Stran.'!.
Potnikov. Brod bo dolg1 33*0 ra, vi vik
3^ in širok 30 m. Parnik sa bo imenoval »Maestic«, ki je last angleške pa-roplovne družbe vVhite Star Line in napravi 10. maja svojo prvo pot iz Lherbourga v Newyurk. Velezaniinive fo sedeče naprkve na tem parniku: kurjen s petrolejem mesto s premo-gom, gonilni stroji razvijajo preko 100.000 konjskih sil, kotli obsega-o 2.300 m2. Hitrost panika doseže 4 2 ki n ua uro. Odgovajajoč velikosti prani-. va&a krmilo 140 ton, ter vsak vijak, katerih bodo štirje, po 300 ton Parnik bode tudi nosil 4 sidra, katera 'agajo skupno 45 ton, oziroma skupno z verigami 230 ton \’a parniku je tudi 450 aparatov, ki s svojo občutlji-
vostjo alarmirajo rauko mul normal c o toploto, vslech česar je požar izključen. Parnik saim ima 3 brezžične postaje, razentega je opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, med temi celo 2 parni barkasi z brezžičnim tr-zojavom. Zanimiv je inštrument na parniku, kateri napove akustičnim in električnim potom plitvost do 56 m-Poljska in izvoz divjačine in perutnine. Poljska je določila, da ne bo več dopustila izvoza gosi in pur v toliki meri, kakor je bilo to doslej. Sedaj je dopuščeno izvoziti največ 30.000 komadov perjadi. Dopuščen pa je izvoz vsakovrstne divjačine v neomejenem številu.
Današnji uvodnik. K današnjemu ■voanlku pripominjamo sledeče. J. A. Kli-Jim .£e,5kl rjarodn> poslanec V avstrijski rSn? e, tek ]e 5eI na PomoČ naširn ko-.. m Slovencem in je o svojih utisih le-nra{i.riapisa^^anek’ le ^i! objavljen v HanV . »Češkem Slovu«. V prvem delu venr Pl?p0vedujc 0 znani predstavi »Kri-0 naPadu na narodnega po-tto ri Folianca- Drusi del članka objavljajo iPes.na uv°dnem mestu, ker mislimo, nlkHn t!a-idh koroških rojakov ne sme de v ,pre2reti in da je postopanje naše vla-‘em vprašanju naravnost sramotno.
1« vrfn ^bzničarji! Na konferenci; ki se zastnn • V Beogradu in pri kateri so hill tr£Qvp?IU. 2ast°Pnilti industrijske obrtniške ki vc v, *n dravske zbornice ter zastoprii-taznro i- , delničarskih organizacij se je o si,!?	0	zahtevah železničarstva in
čtnu n, prornota v naši državi ter o na-benstv pJ0ITI.et dvigniti in pripomoči usluž-svrhn Ui r° izvojevanja njihovih zahtev. V inerav. nnacW v koliko in kako sc nase , goditi železničarskim zahtevam koaliVnl 0 113 sei> vrhovnega vodstva ob 15 , .v nedeljo, dne 26. februarja 1922 ffedo « v h0telu Bajloni v Beogradu, da Itm ^ Pondeljek 27. febr. 1922. k mini-^»chtiir?P .a^aia predsednik Stanojevič, l«raiev, !n klavec iz Maribora, Pavlič iz tjane y Korošec in Beltram iz Ljub-sd dobni a!dii?f!ci pri g. ministru Staniču tt$ter POroč>lo, da skrbi in dela g. rai-Vam ’jg>a s? ugodi vsem stavljenim zahte-d» So viezniiarjev ter ponovno povdarjal, d<(j je stavljene zaliteve opravičene. Pove-teedita Je	milijonov dinarjev
»bnovo .na avo potrebnega materij ala za Kanov J" zhclišanje železnic ter zidanje Ilova] e ,2a. uslužbence. Nadalje je izpo-v rr,iii; je Iin- odbora, da dobi kredit **tou fl,°vV dinarjev za obleko železnič-rPttioč °	ima zakonito pravo in od-
« ton Za °bleko vsem tistim uslužbencem, pa pr,ra)0 nosit' službeno obleko nimajo *°rien u na *st0' *e minister opo-Cajav ’ da se mora dati nujno tudi vsemu Ul»a Vu odpamoč sicer ne morejo orga« ih djd® nositi nikake odgovornosti za red Sl« *ClPlIn°, je odgovoril, da za delavstvo fttoa , , sedaj ukreniti ničesar, ker zato še wteh	nske osnove- Naročal je, naj vo-
t*wL organizacij povedo delavstvu in sp n tVU na) ve£tn° in pridno dela,
■ dohodki železnic zvišajo, nakar mu Fpvedi • tudi delavstvu položaj izboljšati. Wancu • le’ da *e po enem narodnem po-l^sivn- ir .orm'ran. da ižvajajo železničarji Ug to «-° por’ nakar se mu je pojasnilo, fo)8z_.al resnica. Resnica je, da je nered na skrajno slabega stanja m	ifi. brezglave železniške uprave,
|ravj,r,.10s°bia, ki vrši službo še preko po il ihL določene mere in tako vestno, densf more imeti 23 Pasivni odpor uslužnih ul ministrstvo prav nikakih koukret-*i„La°kazov. Značilno je, da je začutil po-
■>Bratstvo.« Jutri v petek, dne 3. tnt točno ob 20. uri društvena plesna šola v salonu gostilne »pri Lozarju* na Sv. Jakoba trgu. Polnoštevilno in točno!
»Bratstvo.« Jutri v petek, dne. 3. trn. točno ob pol 20. uri seja plesnega odseka, v salonu gostilne »pri Lozarju« na sv. Jakoba trgu. Zadeva važna, zato udeležba dolžnost!	*	Tajnik.
= Trgovska ncsolidnost. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu gospod, ki se je pritožil nad sledečim:	Šel	ie v NaiOdno
knjigarjio kupit partituro za cpe-o Zrinjski. V izložbi je bila cena zabeležena s 30 K, v trgovini pa se nu je lač.unio 33. — Na vprašanje, odkod diferenca mu prodajalka ni mogla dati odgovora, in šele voditeljica trgovine mu je pojasnila da so one 3 krene za poštnino. Nimamo ničesar proli temu, dr se trgovci zaračunavajo poštnino, tcda popolnoma nedopustno sc nam zdi, da se tega ne označi tudi v cenah v izložbah.
&
S®bo g o*n
minister povedati, da je opunomo-
h a slučaj štrajka ali pasivnega odpora ■IluJh vsetl zakonitih sredstev proti ‘•zpenstvu. Zastopniki vrhovnega vod-Vjj So, dobili utis, da se kljub vsem opra-yednVani zanaša g. minister saobračaja še kor	Ve^ na zakon o zaščiti države ka-
Jeu Pa izvrševiinje dolžnosti, ki jih ima lltn , 3 in državna uprava napram svo-|.n. us]užbencem in podanikom. Na vpra-I*vst kedaj bode moralo še čakati deje na °’ da stavljer>>m zahtevam ugodi, Vtšii t°vor^ g- minister: Ako se bo promet »fe« ln dohodld povečali, se bo v jeseni tl. niste dal° °dpomoč, da bo pa g. mi-b0nir. V zakonodajnem in finančnem odit n,	* na *°» da se bo delavstvu, če bo
mogoče, že poprej ugodilo. —
Vrhovno vodstvo koalicije.
Zadruga očkih uraa 1» » 'zvolila
Volnfuii. *-uurusa upokojenih častnikov in sl ji 1 uradnikov za Hrvatsko-Slavonijo |a c 'zvolila za predsednika generala gro-. aJ*s-Seewis’, a dosedanji predsednik
j Lipovšek je bil izvoljen za častne-Predsednika.
O. dr. Vlado
/z iivinozdravništva.
Praktični žlvlnozdravnik v Postojni,
' Vi -
oria iienovan za veterinarskega asistenta pri Qeiku za kmetijstvo v Lljubljani.
i„. Izpremembe v ministrstvu saobra-Im« Pomočnika ministra saobračaja je un”1°iVan Branislav Avramovič. Dosedanji Pmočnik Sava Jelič je upokojen ter pre-va» e *3a^e ravnateljstvo nove tovarne za telA? v jdrodu. Upokojen je tudi ravnatelj Azmškega ravnateljstva v Sarajevu vf/]Per. Na njegovo mesto je imenovan v,adlmlr Valpovič.
vlit i*~	naslov	pokrajinske uprave in
šolskega sveta. Vse dosedanje io S In niim slične šole v Ljubljani ima-če«a ^ nerazdeljeni šolski pouk, vsled tst»	u^encem	z dežele bilo mogoče
Sitr 1 0VatI na ta način, da se vozijo TTu J,. v, žoio, opoldne pa zopet domov, kem .l3 ov ie Povprečno okoli 350. Star-b le seveda kolikor toliko vstreženo. L. 3 zato, ker so izdatki za stanovanje in svnio Ubranjeni, drugič imajo na ta način vrJfea 0,iroka pod nadzorstvom. Dijaki te nleva S° ve<-hdei otroci uradnikov in sred-* s?aau’ bi pač morajo v današnjih
d»S'?. gl.edati na vsak' najmanjši izdatek. Sim«! 1 ab Pa sploh omeji, ln kaj sli-
JUIIO 12	 o	M	__
šolsk 12 zanesljivih virov? V prihodnjem razdop -etu se bodo preustrojiti sedaj ne-Po/ri„„ie.n.1 na razdeljeni dopoldanski in po-Pouk. Ali ni to zopet udarec
Vsem
svnm S^ar^em na deželi,* ki pošiljajo sedaj bori«* e, dnevno v Ljubljano, kar pa v tov	b>lo mogoče. — Več izdat-
hmč-S ,	dobiti za otroka stanovanje,
Več izdat-
hročnSK.rD Kje dobiti za otroka stanovanje, kier a	lp. naivečja	in najbolj mučna skrb,
ne« dobiti	denar.	Plače	uradništva so da-
•bnV	j	pač	starši	ne morejo misliti,
dati	na hrano, in	stanovanje, kakor,
svoječasno pred vojno. Hrana in stanovanje stane najmanj mesečno do 2000 kron in zaslužek uradnika v X. ali IX. cin Taz-redu znaša povprečno 3 do 4000 kron. Ali naj potem starši dorna poginejo? Kam plovemo? Zaušnica za zaušnico, nobenih ozirov do srednjega stanu. Strah nas postaja. Pomagajte staršem, kdor more pomagati, in naj se preprečijo taki ukrepi, ki zaenkrat ne rodijo uspeha, temveč nezadovoljstvo in odpor.
— Nove mezele stavbinskih delavcev. Odsek gradbene stroke v Zvezi industrij-cev v Ljubljani, ki obsega vsa podjetja te stroke v Sloveniji, je dne 23. febr. tl. na novo .določil mezde stavbinskih delavcev, to pa enotno za vso Slovenijo. Nove j mezde stopijp v veljavo z začetkom me- j seca marca tl. in znašajo: L Pollrji (običajno z mesečno plačo) na uro 18—25 K:
2. preddelavci 14—18 K; 3. zidarji, tesarji il—16 K: 4. težaki 7—11 K; 5. mladostni delavci pod 18 let 5—7 K; 6. delavke 5—7 kron; 7. vajenci 6—11 K. Sicer ostanejo v veljavi sedanja splošna določila. Po finančnem zakonu iz leta 1921 (Ur. 1. 90-240 od 1921) se delavcem odtegpje dohodnina od tačas izplačanih mezd, ne pa po letnih prejemkih iz leta 1921. Vendar se prepušča podjetjem, da postopajo po lastnem prevdarku, ali in kako da odtegujejo dohodnino.
■v— Otvoritev telefonske centrale v Pristavi. Pri pošti Pristava je bila dne 15. februarja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Narodna biblioteka v Beograda se je preselila v svoje novo poslopje v Ko-sančevi ulici. V obširnem poslopju je pet velikih dvoran z 200.000 knjigami. Kmalu se biblioteka otvori občinstvu.
— Doktorji žurnalistike. Na vseučilišču v Lipskem se uvedejo promocije za doktorje časnikarstva.
— Novi časopisi. V Subotici je začel izhajati »Sjeverni Kurir* pod uredništvom Rik. Hafner-Lahorskega, v Sarajevu pa
Stenografska biblioteka pod uredništvom dr. Kersterčaneka in Milana Kovačeviča.
— 2000 nerešenih prošenj za ločitev zakonov leži pri, irnodainem sodišču srbsko pravoslavnega patrijarhata.
— V Litiji je umrla gospa Marija Lajovičeva Iz veleugledne narodne obitelji. Pokojnica je mati sodnega svetnika in skladatelja Antona Lajovica v Ljubljani, trgovcev Maksa in ,frana Lajovica, tovarnarja Milivoja Lajovica v Litiji, dr. Ladisiava Lajovica in ravnatelja Albina Lajovica v Tržiču. Bila je krepka Slovenka, ki je vzgojila vso svojo deco v narodnem duhu. Uživala je splošen ugled in spoštovanje. Pogreb bo v četrtek 2. t. m. ob 16. Blag ji spomin!
— Kosmati Zagrebčani. Na pustni torek so začeli zagrebški brivski pomočniki štrajkati, ker jim mojstri niso mogli zopet povšati plač.
— Roparjeva smola. Med Dobovo in Brežicami so ponoči štirje roparji napadli Andreja Krulca iz Brežic ter zahtevali denar. Eden roparjev je sunil Krulca z žepnim nožem med rebra, toda nož je zadel v hleb starega kruha, ki ga je imel Kruleč v notranjem žepu ter se je vsled tega roparju nož zaprl in ga obrezal po roki. Tisti lup se je pripeljalo po cesti dvoje sani, nakar so roparji zbežali v gozd. Krulca pa so nepoškodovanega vzeli na sani.
— Okradena pošta. Neznani tatovi so vdrli v poštne prostore v Doinbergu in pokradli denarja in poštnih vrednotnic za 1600 kron.
UubUana.
— Za naše dijaštvd na Češkem je nakazala ljubljanska mestna občina 10.000 K. Delniška tiskarna v Ljubljani pa 6090 IL
= Predavanje Jugoslovensko-češko-slovaške lige. Jugoslovensko-češkoslova-ška liga v Ljubljani priredi v petek, dne 3. marca 1922 ob 8. ure zvečer v veliki dvorani Mestnega doma Jiraskov večer. Predaval bo dr. Ivna Lah »O zgodovinskih slikah, osebah in krajih v romanih Aloisa Jiraska«. Preko 120 skioptičnih slik bo pojasnjevalo izvajanje predavatelja. JIrasek je nam Slovencem že znan po romanih »Psohlavci« in »Filozofska historija«, ki sta obe že izšli v slovenskih prevodih. Kdor se želi seznaniti z največjuni momenti češke zgodovine in spoznati kraje, kjer so se ti dogodki dogajali, naj ne zamudi tega ort1' davanja. Vstopnina je prostovoljna, čisti dobiček prireditve je namenjen jugosloven-skim visokošolcem v češkoslovaški republiki.
= Omnibus za prevažanje oseb med Št. Vidom in Ljubljano preneha baje voziti 15. t. m., ker je podjetje v likvidaciji.
»> Štrajk dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani Dimnikarski pomcčnijU so zahtevali tedenske plače po 700, 800 m 100J K. Ker jim mojstri niso ugodili, so začeli šfrai-kati.
== Ačimovič se vrne v Lfubijano? Beograjski listi poročajo, ua je g. Ačimovič zopet imenovan za upravitelja glavne carinarnice v Ljubljani.
= Tedenski zdravstveni izliaz. V dobi od 19. do 25. m. m. se je rodilo v Ljubljani 24 otrok (12 dečkov, 12 deklic), umrlo pa 23 oseb (13 moških, 10 žensk), med temi 10 domačinov in 13 tujcev. Smrtni vzroki so biti: 1 življenska slabost, 5 jetika, 4 pljučnica, 1 zastrupljenje rane, 4 srčna hiba, 1 rak in 9 drugih naravnin smrtnik vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je bi! naznanjen le 1 slučaj škilatice. ___________
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
Gledališče in glasba.
Mnog premalo se pri nas goji narodna pesem. Zato nas je razveselila vest, da hoče »Ljubljanski Zvon« na svojem prihodnjem koncertu izvajati izključno srbske, hrvaške in slovenske narodne pesmi v dostojni koncertni opremi. Na ta način bo občinstvo lahko občudovalo lepoto narodnih pesmi vseh treli plemen jugoslovenske domovine.
wm\ in
Liisbilanska porota.
Tatvina. Včeraj so se porcine razprave nadaljevale pod predsedstvom predsednika dežel, sodišča dr. Papeža. Razpravljalo se ie proti Alojziju Avbeiiu rojenem 21. junija 1895. v Ljubljani, ki je bil radi tatvine že trikrat predka/nov.m, zadnjič 4. sept. 1920. na pet le. težke ječe pred pn-rotniu sodiščem. Dne 25. novembra 193.» le pobegnil z dela na d\y.-,‘.č.: kaznilnice 1er ušel 'v Julijsko Ben »'"'o. M 3 v: m aprila le je vrnil v Ljub';aru, 1 ter v noči od 2u. na 21. aprila vdrl v Starmane svojih stsršev, kjer je odnesel svoi: sestri A'bhfi Asbc i. blagajničarki Narodnega gledališča 72.000 ki on, last Narodnega gledališča v Ljubljani. Po tatvini je pobegnil v Trst, kjer je živel jako razkošno. 2e 27. aprila so ga v Trstu aretirali in mu odvzeli 4312 lir iti 3 tisoč dinarjev. — Državno pravdništvo zastopa svetnik Vehovar, obtoženca pa zagovarja dr. Brejc. Obtoženec priznava odkrito svoje dejanje ter pravi, da ni imel namena ukrasti denarja, marveč je samo prišel po svoje dokumente, da bi potem odšel v Ameriko. Priča sestra Albina Avbelj se odpove pričevanju. Administrativni ravnatelj Narodnega gledališča Ivan Rus izpove, da je on takoj po tavini pokril primanjkujoči denar in zaplenjene lire in dinarje zamenjal po ugodnem kurzu za 70.247 kron. Sodni dvor je stavil porotnikom eno glavno vprašanje glede hudodelstva tatvine nad 40.000 kron, katero so porotniki po govorili državnega pravnika in zagovornika potrdili soglasno, toda z omejitvijo, da se H taivina izvršila iz nezaklieriega stanovaijp. Omeniti moramo pri teii priliki, da' je imel odvetnik dr. Brejc lep govor, ki je mnp-go pripomogel k temu dodatnemu skleipu porotnikov. Na podlagi pravdoreka popotnikov je bil obsojan Alojzij Avbelj ha 3 leta težke ječe.
Posilstvo. Prvi razpravi je sledila razprava proti Jos. Hafnerju, roj. 1, lt®4 radi posilstva in okuženja 12 letne deklice. Razprava je biia preložena, ker ni bilo glavnih prič in v svrho nadaljnih poizvedovanj.
Janko Glaser: Pohorske poti. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, 1919. G tej prvi pesniški zbirki mladega, nadarjenega poeta izpod zelenega Pohorja piše Ant. Debeljak v Ljublj. Zvonu 1919. tole: Prvi oddelek »Pohorskih poti« sega še v gimnazijska leta in nudi plahe, skorb brezpredmetno erotiko ... Drugi oddelek predstavlja razdobje upanja z vsemi njegovimi razrastkl; strast, dvom, trpinčenje, odpoved. Pesnikova volja se je počasi zmo-žatila, njegova želja se zrcali v zaključnih
Stihih;
manj mehkobe v srce mehko,
več trdosti v dlan odločno!
Tretji del je izraz izpolnitve:	radost )h
trpkost in »mirna moč, ki čaka«. Ves ta troliztek je docela osebnega značaja, posvečen izvečine pesnikovi soprogi... Osebni Izpovedi sledi četrti del, pogled na rodno grudo in ožje rojake; ko se ie umetnik osvobodil v svoji notranjosti, se ozira okoli sebe. Tako je skušal dati zborniku pečat enotnosti ter položiti vanj zamisel, katero je sam doživel: lepo je življenje, baš zaradi svojega rezko-trpkega okusa je lepo, zdravo in prikupno. Stremljenje po enovitosti odseva razločno tudi iz oblikovne zaokroženosti ... Posledhja desetorica pesmi ovaja najvišjo stopnjo zrelosti. Tu veje dih nove politične dobe (Matija Gubec), Ijubav do doma pomlaja sklepne strani, vrhunec pa tvorijo vsekakor narodopisni klopotci, ki s hribov kujejo zlate pesmi v dan in na •slikovite načine vabijo vetrec gorak... V oMfkcvnem oziru je avtorju Pohorskih poti vzor kratkost in jedrovitost: nobene besede preveč. Za zgled omenjam predvsem i/spele vrstice »Doma v planinah«, kjer niti /oosvetila ne moreš izpustiti «
Liinirm ■ 1 m  -—---—.................   -.m
Spori §n turistika.
. Šaril*©
Tat moštrance prijet. Aretiran je bil mehanik in šofer Karel Vavpotič, ki je nedavno ukradel v stolni cerkvi moštranco. Razbito moštranco je imel skrito v kovčku, hostijo pa je pojede). Not pq tatvini je prespal mirno v .spovednici.
Zaradi 'železniške nesreče pri Pesnici dne 14. avg. 1920, pri kateri nezgodi so bile 3 osebe ubite, 7 pa težko ranjenih, so bili te dni pri deželnem sodišču v Gradcu obsojeni:	vlakovodja Spieler na 1 mesec
strogega zapora, nadsprevodnik Scberz na 14 dni, zavirača Len z iu Gorjanc pa na 1 teden.
Mariborskim Nemcem je dovolila delegacija financ v Ljubljani, da smelo vlagati davčne napoved’ v nemškem jeziku.
CeSi®.
ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek zvečer je na našem ljudskem vseučilišču predaval gospod ravnatelj celjske »Zadružne Zveze« gosp. Janko Lešničar o »zadružništvo — gospodarska in socijalpa rešitev človeštva. V svojem skoziinškozi strokovnjaškem predavanju je gospod predavatelj orisal velik poinen zadružništva za naše gospodarske in socijalne razmere. Povdarjal je, da le v zadružništvu bo našlo človeštvo gospodarski in socijalni spas v sedanjih težkih časih. Poslušalci so zanimivemu govoru sledili z veliko pozornostjo. — Predavanje bo zopet prihodnji pondeljek. Tema še pravočasno naznanimo.
Označba cen raznemu blagu v nekaterih celjskih trgovinah je zelo pomanjkljiva. Na mnogokaterih življenskih stvareh sploh ne najdeš nikakih označb. Mislimo, da velja označevanje cen tudi za naše celjske trgovce. V zvišanju cen so se posebno oblikovali naši trgovci z manufakturnim ln sem spadajočim blagom, ko so prevpjaJi kronske cene v dinarske. Pri tem so amat-no zaokrožali cene navzgor, kar paknim opazovalcem gotovo ,ni ušlo izpred o/či. V neki trgovini z manufakturo je danqs trgovec za neko malenkost zahteval 4 krone, jutri pa od Iste stranke za isto stvac 8 K. Ko ga dotična stranka vpraša, kako, je mogoče, da stane bago, ki ie včeraj -sStalo 4 K danes 8 K, se ji trgovec odreže., da ga bo pojutrišnjem, če ga danes ne kupi plačala še dražje. To je samo en n^enkostpi pri mer nesramnega navijanja oen, ki ne diši po 25 odstotnem, aippak po, 100 in vieč odstotnem dobičku. Takih primerov bi lahko našteli še vse polno. Treta pa bi bilo cd merodajnih faktorjev posvetiti v naše trgovine energično, in dokazati -gotovim ljudem, kaj je dopustno in kaj ne.
Zvišane cene električnemu toku. Mestna elektrarna v Celju je zvišala cene električnemu toku sledeče: za 'moč od 6 na S kron za kilovvaturo, za luč od 8 na 10 K za kwuro, za pavšalirano žarnice od 1 K 20 vin. na 1 K 60 v za sjvečo in mesec.
Klub brivcev se v Celju v kratkem ustanoVi in to za okoliš političnega okraja celjskega. Klub bo prirejal razne strokovne sestanke in predavanja ter bo deloval na izobrazbi in povzdij.^ ugleda brivskega stanu. Zato se. poživljajo vsi brivci okrog Celja s primernimi jti stvarnimi predlogi za prvi sestanek. Cas vršitve objavimo potom časopisja.
Umrla je v Grajski vasi v Savinjski dolini gespa ^»a Cizej, roj. Završnik v. 72. ifitu starosti,
Občni zbor športne uveze se vsled nepredvidenih zadržkov prelaga na 25. t. m. zborovanje delegatov na 24. tm. Dnevni red in kraj neizpremenjen. — Tajništvo Športne zveze.
Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo sklicuje izredni občni zbor na dan 12. marca ob 10. uri dopoldne v pisarni Športne zveze, Ljubljana, Narodni dom, z edino točko dnevnega reda: Volitev novega odbora.
Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici. V nedeljo se jej vršila v Planici pri Ratečah na Gorenjskem velika smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije, ki je postala istočasno sijajna manifestacija zimskega in prav posebno še smuškega športa. V Ratečah se ie zbralo do 100 smučarjev iz vseh krajev naše države, kar po-rnenja, ako vpoštevamo, da so pred vojno smuči pri nas komaj poznali in da smo imeli ravno v povojnih letih v vsaki zimi komaj par snpžnlh dni, velikanski razvoj. Udeleženci so bili po večini iz raznih krajev Slovenije, iz Zagreba in Beograda. Vas Rateče ie -pokazala v polni meri ono, danes komaj še poznano slovansko gostoljubje ter je sprejela vse udeležence tekme z vso ljubeznivostjo in prisrčnostjo našega pristnega slovenskega kmeta. Dekleta, fantje hi možje so se odeli v narodne noše ter prisrčna "pozdravljali tekmovalce, vas je bila vsa v zastavah in po prihodu večernega vlaka so doneli došlecem zvonovi v pozdrav. Gospod župan je pozdravil došle v navdušenem govoru s posebnim pozdravom na brate Srbe In Hrvate, ki so se /zbrali na najsevernejši točki naše domo-^ vine. Gostoljbno so sprejeli pod krov vso številno množico naših športnikov ter jjm preskrbeli udobna prenočišča. — Teren sam je bil zelo ugoden ali naporen. Proga je šla prav iz Malega kota na daljavo 10 km, le solnce je imelo že preveč moči in je proti cilju sneg omehčalo. Tekmovalo je 62 smučarjev, vsa tekma se je izvršila v popolnem redu in brez nezgod. Organizacija je bila brezhibna. Doseženi časi so nepričakovano ugodni ter si je prvak svoj naslov v polni meri častno priboril.. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine n sicer: skupino starejših, 20 tekmovalcev, skupino mlajših 33 tekmovalcev, skupino dam 7 tekmoval-efev. V prvi skupini so rezultati: I. Habicht Ante (TK Skala) v 30 min. 1.5 sck. II. Kodela Henrik (SK Celje) v 30.45; lil. Ojcelj Miha (Kranjska gora) v 31.37; IV. Seljak Ante (SK Ilirija) v 32:59.5; V. Mihailovič Jovan (Jugoslavija SK Beograd) v 33:17.3. Izven konkurence je startal v tej skupini Scheseberko (Št. Jurij), ki je vozil 29:28.1. V drgi skupini so rezultati: I. Švigelj Zdenko (LSK) V 26:54, IL Švigelj Fedor (LSK) v 28:29; IH. Godec Tomaž (ZSO Bohinj) v 31:17; IV. Prestor Joža (Hermes) v 32:38; V. Černe Stanko (Kranjska gora) v 32:39.5; — V damski skupini ie bila prva Sepetavee Talka (Ilirija) druga Bloudek Milena (Ilirija); III. Vučina Vida (LSK). Naslov prvaka Jugoslavije za leto 1922 je bil priznan g. Švigelj Zdenku, ki je dosegel najboljši čas. Vodstvo tekme je bilo v rokah g. univ. prof. Jesenko, krmar je bil g. Badiura, sodniki gg. dr. Souvan, dr. Uhnanskp, Malenšek, Tominec, Goreč,. starter g. Pečar in Pavlič. — Da je bilo mogoče tekmo v Paniči v takem obsegu izvesti, Sre zahvala vsem Vrlim Ratečanom, prav posebno pa gg. županu, g. župniku Lavtižarju, gospo-
du nadu. Pečarju ter gg. Žerjavu in Kejžarju. Smuški šport v naši državi pa je stopil v novo dobo, prekoračil ie svoja razvojna leta in v kratkem nam bo mogoče prirejati in se udeleževati internacijonalnih tekem.
Društvene vesti.
Narodni ženski Savez SHS, slovenski del priredi danes v četrtek 2. marca v Mestnem domu ob 8. uri 2)'ac3r^PJ,fcciavaa'f‘ Predaval bo g. dr. Mat. Ambrožič o temi. Temeljni kamni zaščite dece. Prostovoljni doneski v korist »Otroškega doma*.
Redni občni zbor »JNAD Jadrana« se vrši v ponedeljek dne 6. marca t-1; °d 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, nagovor predsednika in svečana razdelitev društvenih trakov; 2. čitanje zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora; 3. poročilo odbora;_ 4. poročilo načelnikov posameznih sekcij; 5. poročilo društvenega razsodišča; 6. poročilo revizorjev in absolutorij odboru, 7. volitve, ». Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da s« občnega zbora polnoštevilno udeležel
Ustanovni občni zbor U družen ja Koroških Slovencev (UKS) v Ljubljam.
V Ljubljani se je ustanovila Udruženue Koroških Slovencev, katerega naloga je predvsem evidenca Korošcev v naši domovini. Namen U. K. S je poučevatisvoječane v vseh aktualnih vprašanjih, podpirati rojake moralno in gmotno, ščititi jih v ajw hovem gospodarstvu, jim nuditi eksistenco, gojiti družabnost med njimi P°tpm Pr°Pa* gande, predavanje, sestankov Itd. buditi med rojake in brate Jugoslovane spomin na nesrečno Koroško ter jih pripravljati na oni veliki dan, ki pride, ko bo zid vrh Karavank padel. Na podlagi teh začrtanih smernic' se je vršil dne 2. febr. tl. ob obili udeležbi v restavraciji »Novi Svet« I. ustanovni občni zbor Udruženja Koroških Slovencev. Izkazalo se je, da vlada med K<> rošci mnogo zanimanja ter dobra volja za cilje, ki si jih je nadel na občnem zboru novi konstituirani odbor. Treba bo samo požrtvovalnosti in smotrenega dela od strani članov Korošcev, v končno dosego začrtanih ciljev. Korošci se morajo zavedati, da bije v koroških prsih koroško srce, samo za jugoskivansko koroško domovino. Nehati morajo med nami razna strankar* stva ter osebna nasprotstva. Prišel bo čas ko se bo treba sistematično lotiti dela na popolnoma novi podlagi, da tako jio možnosti popravimo, kar smo zamudili in zakriviti do sedaj. Kot dokaz svoje neomah-Ijive zvestobe je bila odposlana z ust obČ. zbora udanostna brzojavka na Nj. V. kralja ter pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, nakar smo sprejei sledeči odgovor oa kraija: »Kabinetna pisarna Nj. V. kralja; Gospodine dr. Arnejc, predsednik UKS. — Nj. V. Kralj blagovolio ie narediti, da Vam izjavim Njegovu toplu zahvalu na izraže-noj udanosti prilikom prvog zbora U druženja Koroških Slovenaea u Ljubljani. ~» V. d. šefa kabineta punomočni ministar, (podpis.) — Minister Ivan Hribar pok. nam. je doposlal sledečo zahvalo: Gospod predsednik UKS dr. Arnejc. — Na brzojavnih pozdravih odposlanih mi od ustanovnega občnega zbora Udruženja Koroških Slovencev izvolite sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo. Ob enem z mojo zahvalo izvolite prejeti tudj mojo trdno zagotovilo, da se hočem kot do sedaj tudi v bodoče vedno zanimati za usodo naših slovenskih koroških bratov in fla bodem vedno rad z vso-mi svojimi močmi podpiral njih težnje in cilje ter skušal olajšati jim njih bedflo usodo. Izvolite gospod predsednik izreči mojo zahvalo in to mojo zagotovilo vsem članom in članicam Vašega Udruženja ter sprejeti ob enem od mene izraze mojega odličnega spoštovanja udani Ivan Hribar, I. r.
Zborovanje blagajniinth zdravnikov. V, nedeljo predpoldne se je vršilo v magistralni dvorani ustanovno zborovanje »Zveze blagajničiiih zdravnikov bolniške blagajne za Slovenijo«. Predsednikom je bil izvoljen višji blagajnični zdravnik dr. I. Zajec, Lj"ubljana. podpredsednikom pa dr. R. Bergmann, Žalec. Popoldne je v isti dvorani predaval tajnik zavarovalnice proti nezgodam dr. Joža Bohinjec o predmetu »Nezgodno zavarovanje in zdravniki«. Predavatelj je orisal zgodovinski razvol nezgodnega zavarovanja in naglašal važno nalogo, ki pripada pri tem zavarovanju zdravnikom, kojih pažnja se ne sme omejevati te na poškodovanca samega, temveč mora obsegati vse njegove delovne in življenske razmere. Temperamentno predavanje, pro-žeto socialnega čuta, ki pa je tudi pokazalo razumevanje zdravniških prilik, je želo obilo priznanja. Ravnatelj bolniške blagajne za Slovenijo, Ivan Kocmur, ki je zaradi srečno prestane težke operacije še odsoten na Dunaju, je poslal naslednjo brzojavko:	»Zal
ne morem prisostvovati. Vašim prizadevanjem želim najboljšega uspeha tako za zdravniški stan, kakor za zavarovance ln splošnost. Bom vselej toplo podpiral vse opravičene zahteve«.
Polzela. Dne 26. svečana je priredila na novo ustanovljeno dramatično društvo na Polzeli predstavo »Rodoljub iz Amerike«. —■ Igralci so svoje vloge rešili v popolno zadovoljstvo občinstva. — Da razume in da ima veselje naše polzelasno občinstvo za kulturni napredek, je pokazalo s tem, da je bila dvorana prenapolnjena. •— Med in po predstavi ie zapel pevski zbor sedmerih bratov po domače »Škofovi« iz Lokovice nekaj prav lepih narodnih pesni Opazili smo, da se je udeležia po večini vsa inteligenca iz Polzele, med drugimi ttoli gospod dr. Wildi, fukajšnj tovarnar. --Mlademu naprednemu društvu želimo mnogo uspeha.
Ljubljana, dne 1. marca 1922.
Kraj 11 lira if Tlak zraka 1 Tema. zraka C ;j Vete Oklatel O-lO Padavina im						
' j Ljubljana j	7	7429	3-0	sev, zap. |	oblačno |	—
	14	7408	10-4	zapad	več. obl.	—
	21	739-2	11-2	jugo zap.	oblačno J		
Zagreb	7	7686	50	zapad	jasno	—
Beograd	7	770-6	40	brez vetra	| megla 1				—
Dunaj	7	7680	30	jugo zap.	1 del. obl.	
Innsbruck	7	7677	2-0	brez vetra	več- jasno		
Praha	7			—	—	|		
Opombi	i: V L	.jubljani barometer pada, temperatura višja.				
Stran 4.
JUGOSLAVIJA", 2 marca 192&.
50. štev.
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
RoyaIa de Beaureversa so odvedli do končne odločitve nazaj v njegovo ječo. In Floriza? Znašla se je v Tkalski ulici, v objemu Marije ■Croixmartske, ki jo je poljubljala in milovala, oživljaje z gorkoto svoje materinske ljubezni. Kako je dospela tja, ni vedel nihče razen Mirte...
Katarina de Medicis je zaklicala na pomoč. Za nič na svetu ne bi bila ostavila Nostradama samega v tem trenutku. Drgetala je, kakor bi jo tresla božjast. Gnev in sovraštvo sta ji trgala možgane. Toda. kaj sta bili ti dve čuvstvi v primeri s strašr.o grozo, ki jo je davila ob misli, da je njeno ljubljeno dete v oblasti tega moža! ... Njen otrok! ... Njegova obožavana kri izcejena do zadnje kaplje! Oh, peklenska slika, ki je preteče vstajala v materini duši! ...
Na njeno povelje so prihiteli k Nostradamu trije zdravniki; napeli so vse moči, da bi mu vrnili zavest. In res je mag kmalu izpregledal. S silnim naporom je zbral vso svojo odločnost in neukrotno voljo ter pomeril Katarino iz oči v oči. Zdaj se je čutil močnega kakor arhangel, ki je postavil nogo na demona. ..
»Ce govoriš resnico,« je zahropla strašna žena, »tedaj me držiš in si močnejši od mene! Toda če la-žeš, gorje tebi in vsem, ki so tvoji! Spremi me v Louvre!«
»Baš tega sem vas hotel prositi, gospa,« je dejal Nostradamus.
Četrt ure nato sta dospela v Louvre; kraljica si je bila vzela močno spremstvo, da je pazilo na maga. Kakor blazna je udrla Katarina proti svoji sobi. Našla jo je prazno! ... Stopila je v sosednjo. Nikogar!... Vse je begalo in iskalo; prevrnili so kraljevsko stanovanje, prevrnili ves Louvre. Zaman!... Princ Henri je bil izginil in ž njim vsi štirje kraljičini plemiči! .,.
Dve uri se je borila Katarina s strašnim živčnim napadom, ki bi mu bila podlegla, da ni bilo Nostradama. Nazrdnje, ko se je osvestila, je odslovila vse preplašene obraze okoli sebe in ostala z Nostradamom sama.
»Premag ma sem,« je izpregovo-rlla z naporom. »Vrnite mi mojega sina...«
»Gospa,« je odvrnil Nostradamus s tistim neizp, osnim glasom, ki ga je kraljica dobro poznala, recite francoskemu kralju, naj spiše listino, katero mu bom narekoval. Zaveza bo častna, gospa; toda bilo bi mogoče, da bi se dal kralj pregovoriti in' bi sramotno preklical dano besedo. Če bi se zgodila mojemu siru ali njegovi mladi ženi nesreča,'vedite, gospa, da ne uidete-kazni. Karkoli bi poskusili zoper mene ali moje ljudi, znajte, da ni na zemlji kraja, kamor bi se mogel skriti vaš sin Henri pred mojo csveto. Dosežem ga, pa če me vržete v najglobljo ječo! In tedaj, gospa — kolnem se na nevidne sile, ki mi pomagajo! —tedaj ga ne otmete z ničemer več, in njegova kri bo moja, vse do najzad-nje lcaplje!...«
»Verjamem vam! Verjamem!« je zaječala Katarina, sključena pod bremenom neizrekljive groze, z rokami sklenjenimi, kakor bi prosila usmiljenja zase in za svojega otroka.
»Prav!« je rekel Nostradamus veličastno. »Pokličite novega kralja!«
Mladi vladar je kmalu stopil v sobo. Z osuplo radovednostjo je po-giedal Nostradama. Katarina je položila na mizo pergarnen s kraljevim pečatom.
»Sire,« je velela sinu, »potreba je, da spišete listino, ki vam jo bo ta mož narekoval...«
Franc II. je vzel pero, ki mu ga je nudila Katarina. Ko ga je pomočil, je zamišljeno pogledal mater:
»To bo potemtakem moj prvi vladarski ukaz?« ,
»Da, sire,« je rekel Nostradamus z zvonkim glasom.
»Prvikrat podpišem svoje ime kot kralj... Povejte, gospod, je li namen ukaza dober ali zel?... Tilko rad bi posvetil svoje prvo vlaf-darsko dejanje dobroti in lepoti...«
(Dalje.)
K. ČftPEK:
R. O. R.
KOLEKTIVNA DRAMA :: PRAVKAR IZŠLA
m
Dobi se v upravi „ Jugoslavije* odnosno v »Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah ::
CENft BR03JR. 7 DIN.
Drobiž.
* Boljševiški general služi kot pri-prost voj?.k v češki armadi. Eoljše-viški general Strombach, ki jc* služil v čeških legijah v Rusiji, prešel je k boljševikom in postal general v rdeči armadi. Pred kratkim časom se je vrnil na Češko, v svoje rodno mesto Loun. Ker je mobilizacija zadela tudi njega, je šel k vojakom in sedaj je služil kot priprost vojak v Kraljičinem Gradcu.
* Ukaz Zena (odhajaje od domu možu): »Ti pazi na otroke, da ne bodo letali in kričali po ulicah!« — (Otrokom): »Vi pa pazite na očeta, da ne pojde v gostilno!«
* V p:s?.rni ženitvenega posredovalca. Zenitbeni kandidat: »Pri vas je vse zmešano. Malo preje mi je rek*el vaš pisar, da ima vdova, za katero se zanimam 3 otroke, 80 tisoč dinarjev in da je stara 20 let. A sedaj se je ugotovilo, da je stara že 30 let, da ima 8 otrok in le 20.000 dinarjev imetja. Kako je to?« — Zenitni posredovalec: »No ali je to tako strašno? Pomislite, kako bi še le izgledalo, če bi imela 80 let, 20 otrok in samo 3 dinarje imetja?«
* Deložacija vzrok s>amomoru. Dunajski dvorni svetnik Kamilo Zamazal je imel stanovanje, obstoječe iz dveli sob in kuhinje. To stanovanj mu je gospodarica odpovedala. Zamazal je dvignil tožbo, v kateri pa je propadel ter imel biti deložiran. Nekaj dni pozne so stanovalci doticne hiše naznanili policiji, da starega cvetnika že šest dni niso videli ter da sumijo, da si je najbrž vzel življenje. Komisija se je takoj napotila v stanovanje, šiloma odprla vrata in našla na postelji Zamazala mrtvega, s prestreljeno glavo. Storil je samomor edino vsled tega, ker mu je bilo vzeto stanovanje. Zanimivo je, da so bili po zidu njegove spalnice prilepljeni lističi z vsebino: »Prokleta ta hiša!«
* Zenska pomočnica razbojnikov. Ivan Rakovec, poljedelec iz Pereča se je mudil v Zagrebu in pri tej priliki se je seznanil z neko nepoznano žensko, ki ga je spremila v gostilno ter ga tam izvrstno zabavala. Ko sta zapustila gostilno, sta se podala še v kavarno Me-dulič in ostala tam do policijske ure. Nato ga je začela nagovarjati, naj bi šel z njo v gostilno pri »Črnem orlu«, kjer bosta skupno prenočila. Kmetič je v to privolil in ona ga je odvedla na \Vilsonov trg. Tu pa se je že Rakovca polastila slutnja, da bi se mu utegnilo kaj zgoditi, ker je oparil, da jima neprestano sledi nekaj možkih. Ko prideta do zgradbe obrtne šole, navalita naenkrat nanj dva človeka, ga vržeta na tla in mu s silo iztrgata li=tnico,^ v kateri je imel 40.000 kron. Po izvršenem razbojništvu sta se podala v beg, z njima vred je pa izginila tudi ženska, s katero se je Rakovec zabaval. Nesrečnež je vso stvar takoj naznanil policiji, ki je odredila najstrožjo preiskavo, toda o razbojnikih in njihovi »čedni« pomočnici ni doslej še r.ikake-fja sledu.
* Zakleti sovražnik ženskih kratkimi kril. Če ce navilo vprašanje na vsft moške, naj h zenske nosijo kratka ali dolga krila — kako bi pač večina glasovala? Velik neprijaielj ženskih kratkih kril je 11. pr. mestni svetnik v Touitbrigde, D, Clark, ki že ne more več c\očakati, da se izpolni obecanje zadnje? mode, da bodo ženske zojvt nosila čb.ljša krila. D. Clark se vedno izgovarja na nekega svojega prijatelja, ki mn je vedno tožil, da imajo ženske prtedebele, ali presuhe noge in bi bilo to\-ej bolje, da jih ne kažejo javno. Mofjoče ima g. Clark v mnogih slučajih prdv, toda on v svoji tnržnji napram kratkim krilom pozablja na higtjenično stran te mode, ki vsekakor zasluži vsaj toliko pažnje kakor njena estetična stram.
* Turški Salomon. Dva Turčina sta šla skozi šunfio in cula pevati ptico. »Čui brate, kako lepo mi poje ptica«, pravi prvi Turčin. »Ni res, meni poje«, razhudi se drugi Turčin. Nato se začne med njima prerekanje, ki se konča slednjič pred sodiščem. Ko pride prvi Turčin pred kadija (sodnika) mu stisne skrivaj dukat v roko in mu pomežikne z očmi. Nato pa pride drugi Turčin, a ta pa stisne kadiju kar 5 dukatov v roko. Razprava se prične in kadij začne listati po knjigi. Nato pa-napravi zelo moder cbraz, obrne se proti tožikoma in prflvi: »Ptica ni pela nobenemu izmed vaju, nego pela je menil« Tožnika sta se spogledala in žrdo^tno odšla.
* Tragedija grbane bogatinke.
Ves London stoji pod vtisom strašne, tragedije, katero razjasniti se policija na vso moč trudi, vendar se ji doslej še ni posrečilo zaslediti pravega krivca. Sumi se, da je zločinec mož umorjene, katero je končal še le po nečloveških mukah. John Poltgrane, postaven mož, star okoli 45 let, se je pred nekaj leti seznanil s staro grbavo, toda zelo bogato žensko, ki bi se bila jako rada poročila. Poltrgrane je znal to žensko popolnoma zaplesti v svoje mreže in čez nekaj časa sta se poročila. Seveda mož ni ljubil svoje žene, g'lavna stvar mu je bila, da se polasti njenega premoženja. Kmalu se je pokazal v pravi luči ter ji začel pri vsaki priložosti očitati njeno telesno hibo, zmerjati jo z najsurovejšimi priimki, ter*voditi propale ženske, ki j ih je našel na ulici, v svoje stanovanje. Uboga grbavka je morala pogostiti vlačuge in prisostvovati najnemoralnejšim prizorom. Ce je hotela pobegniti jo je surovi mož pretepal in prisilil, da je ostala v sobi. Imela je pravi pekel pri njem in sosedje so večkrat culi, kako nesrečnica joče, med tem ko jo mož suje, da je groza. Neke noči je prišel Poltgrane ves bled na policijo in javil, da je našel svojo ženo doma umorjeno. Policijska komisija se je podala z navidezno neutolažljivim možem v njegovo stanovanje in našla tam truplo umorjene strašno razmesarjeno, zlasti glava je bila popolnoma potolčena. Poltgrane se je pri pogledu na svojo mrtvo ženo onesvestil ter so ga morali močiti s kisom, da se ie zopet zavedel. Zdravniška komisija je ugotovila, da je bila žena še pred smrtjo po vsem telesu pretepena. Sosedje so izjavili, da niso iz stanovanja culi nobenega hrupa, čemur so se naravnost čudili, ker se je prej redno vsak večer čul jok in klice na pomoč te nesrečnice. Roparskega umora policija ni mogla ugotoviti. Poltrgane odločno trdi, da je našel svojo ženo mrtvo, vendar se sumi, da je ravno on naj-preje omamil svojo ženo z močnim udarcem, potem pa jo je pretepal, dokler ni izdihnila. Londonski časopisi izražajo nado, da bo policija vendar le razjasnila to zagonetno tragedijo.
* Nadomestek opija. Že dolgo so se učenjaki bavili z vprašanjem, kako bi kemičnim potom sestavili umetno zmes, katera bi odgovarjala opiju. Slednjič se je posrečilo profesorju D. L. Machtu. Macht je ta nadomestek preizkušal skozi tri leta na raznih živalih ter je. ugotovil, da je to izvrsten nadomesTek opija, ki ne vsebuje nikakih škodljivih snovi.
* Jajce v glavo. Draga Openheim, inženirjeva soproga v Zagrebu, Iliča 25, je šla na Jejčičev tr«\ da si nakupi jajc in podobnih življenških potrebščin. Pristopila je k branjevki Evi Petkovič, ki je prodajala jajca in čuv-ši, da je maksimalna cena. jajcu 6 K, je kupila od Petkovičeve dve jajci ter jej dala zanje 12 kron. Petkovičevo pa — ki je prodajala eno samo jajce po 12 kron, je to tako razljutilo,- da je zgrabila eno jajce ter ga zalučila gospej Openheimovi v obra.z. Gc spa je zadobila modro oteklino, poleg tega pa se ji jajce razlilo po vsej obleki, tako da ima okoli 3000 kron škode. 'Petkovičevo so aretirali, njena jajca pa so razprodali po maksimalni ceni.
Založijo „ZV8ZilB
je izdala
iične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko N). Vis, n. b dočo kralj co MariolO;
Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. Predprodajalci imajo 25% popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni11, Ljubljana, Marijin trg8f proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej.
Proda se:
180 hi IiALOŽKEGA VINA
prvovrstnega, po zmerni ceni, radi odhoda Naslov v upravi lista.
Kupi se:
STEKLENICE ZA SIFON IN POKALICE
že rabljene, vendar kompletne. Naslov ^ upravi lista.
SUHO BUKOVO OGLJE IN BUKOVA DRVA
v gozdu ali stoječ bukov gozd se kupi progi Ljubljana—Celje. Ponudbe na P°‘ štni predal 103, Ljubljana.
342
OTROŠKI VOZIČEK
kupim. Ponudbe na upravo lista P°g »Lep 353«.	35i
2 PSA VOLČJE PASME
do 4 mesece stara.
Shižfoe:
voznika
h konjem, zanesljivega in neoženjenega sprejmem. Hcain in stanovanje v hiši. J. Bonač, Liubjana, Čopova ul. 16.	3**
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za ’velike kose, izutjenega, iSče za takoj Joško Sušnik, Sv. Petra nasip 15.	343
TREZNEGA, ZANESLJIVEGA IN IZVEŽBANEGA • KOČ1JAŽA
sprejme proti dobri plači in hrani tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, Cesta v Mestni log št. 15	340
UREZALNIK (Frasser)
se sprejme takoj z najboljšo plačo. Tovar* \ na pohištva Klančnik in Kompare. Maribor. Mejna ulica.	33"
DVA MLINARSKA POMOČNIKA
dobra in poštena za umetni mlin proti dobri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasiti se je: Peter Sušnik, Bistra št. 11, Borovnica.	35?
NATAKARSKI VAJENEC
ki se je že nekaj časa učil in ima prakso v gostilni se sprejme. Naslov v.upravi lista,
352
KONTOEISTlNJA (latfgovodklnja)
stanujoča v Ljubljani se sprejme proti -dobri phči pri tvrdki F. Čuden Prešernova ul. 1. Zahteva se: prvovrstna moč z najmanj 4 letno prakso.
KNJIGOVODJA
z večletno prakso, bilancist Išče službe pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Agilen* na upravništvo.	32*
STANOVANJE IN HRANA
pri vdovi ali starejši ženski, išče gospodična. Plača dobro. Ponudbe na' upra-vo lista pod »Snažno 354«.	354
ssfl
Brez posebnega oznanila.
Potrtega srca naznanjamo vsern sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, sestra in teta, gospa!
ariia Lajovic roj. Grilc
danes ob pol 12. po noči, po težld mukepolni bolezni previdena s sv. zakramenti* v 67. letu starosti mirno v Gospodu zaspala večno spanje.
Pogreb se vrši v četrtek dne 2. marca ob 4. pop. iz hiše žalosti v Litiji na litijsko pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji.
Litija, dne 28. februarja 1922.
Franjo Lajovic, soprog. — Anton, sodni svetnik, Makso, trgovec, Milivo) Emil, tovarnar, Albin, ravr*etelj meščanske šole, Franci, trgovec, dr. Ladislav, privatni uradnik, Janko, trg akad, sinodi. Mici por. Medič, Anči vd. Tič, Pavla por. Končar, hčerke. — Marjana, sestra. — Vsi ostaM zetje, snahe vnuld
in vnukinje.
PoSnake ali
zastopnike
išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih spirituoza Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mašterij, poslati na naslov: Poštni predal št. 41, Zagreb, glavna pošta.
Fižol
1 vagon belega, novega po K 13-80 za kg in 1 vagon sortiranega po K 13-80 franko Ljubljana se takoj odda.
Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Mnogo časa in denarja sl P rt' hranite ako takoj naročite
„Expres“
kotno rafunarico.
»Ekspres** je zakonito zavarovan® ie najmodernejša in najboljša račun* ska tabela za množenje in delenje-»Ekspres** je zakonito zavarovan® tabela ter stane s poštnino vr«? vzorec A 5 din., vzorec B 7 <J»n; Naroča se pri
ZVEZNI TISKARNI
V L3UBL3ANI.
Kupu>TiO učilo Ulito
APNA
JKBDIllir trg. hitra
Zagreb, Bogovičeva ul. 3.
Kniiga s slika&fti
m zabav© Si« po«*1 našim malien
izvod 20 K
iv Zvazrn knjlgartj
| v Ljubljani, Marijin trg Stev.
Uiavui in odgovorni urednik Zorko fakm
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
8 do TO litr. na min^jS
niSPlElD ter civggaii© (Krahnwjnjgl
z dvojno prestavo.
SBSSlnO Ponudbe na upravfi-k^
raUUliflflllv Jugoslavije pod „Kudflik •
bliaoi-
S iska »Zvezna tiskarna« v