Spedlzlone in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini | Slovenski Prezzo - Cena Lir O.CI Štev. 18. V Ljubljani, v peteh, 23, januarja 1042-XX Leto VII- Isklfočoa pooblalčenkt ta ofialevsnl« HallUn«kega in tujeg* | l)r«dot(t«o •• oprava 4opitar|e*a k Ljubljane | Coocesstouaris eacloslve pet la pnbbllcita dt provemenie Malino* tiniooe Pubblicit* Iteliaoe i A* Uiltna — Kutann.. Ammim.tr..inu tnnii.ftvva A Labiana 5 ed esteta: Umooe Pubbikcita ttsltsns A A* Mileno. | Bedsnon Amministraiioue fcopitarleva k Lubiaoa g Pd esteta: Union* Pubblicita liaiiaaa ti A. Milano. Bombardiranje sovražnih postojank v Cirenajki Glarni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Od včeraj naprej so v teku v Cirenajki hoji med italijanskimi in nemškimi oklepnimi skupinami, ki so sprožile napad na prednje sovražne postojanke. Letalske skupine Osi so podprle boj na zemlji in so večkrat živahno zadele čete. ki se umikajo, in zbirališča sredstev, topniških postojank, skladišč in oskrbovališč. Nemško letalstvo je bombardiralo letališča in pristaniške naprave na otoku Malti: izbruhnilo je nekaj požarov. V boju je bilo sestreljeno eno letalo vrste »Hnrricane«. Sovražni polet na Tripoli ni napravil hude škodo. Piemontska kneginja obiskala razne bolniške ustanove Triest--', 23. jan. s. Včeraj zjutraj je dospela v Trieste Nj. Kr. Vis. kneginja Piemontska, nadzornica italijanskega Rdečega križa, da bi obiskala razne bolnišnice in zdravniške ustanove Rdečega križa. Odličmco so na postaji sprejele mestne oblasti in predsednik uadzorstva Rdečega križa v Triestu. Pitucco. Najprej je obiskala sedež Rdečega križa, kjer so Piemontski kneginji predstavili dve bolničarki prostovoljki, Oem: mo Neri Vianello in Ado Costantim, ki sta bili odlikovani na albanskem bojišču. Nato je kneginja odšla ▼ osrednjo bolnišnico Viktorja Emanuela in obiskala urade ter vojne ranjence, častnike in podčastnike. Obiskala je tudi ambulanco 4 odjeka Vecchija Po teh obiskih se je kneginja mudila med množicami, ki so navdušeno vzklikale Savojski hiši. Nato se je Piemontosebej izurjenih in svežih divizij, s katerimi je rusko poveljstvo hotelo vdreti v bojne črte ob jezeru Onega in doseči odločilne uspehe, ki bi jih j>o trditvah »kar moč dobro obveščenih* anglosaksonskih veščakov zlahka doseglo spričo »moralne jiobitosti hudo izmučenega finskega borca* ter potlačenosti in nezaupanja ljudstva na Finskem. Rusko poveljstvo n$ opustilo nobenega sodstva da bi naglo doseglo pričakovane uspehe. Pod peklenskim ognjem iz topov vseh kalibrov te sov j. pehota 1. jan. zjutraj začela napadati. Tri divizije so prodirale severno od PovenUe proti Stalinovemu prekopu, medtem pa sta dve drugi diviziji prišli čez zamrzit Onega in se pn avib na malih polotokih ob severnem dbrežju. jezera Tako se je pričela obkolitev Povenhe, ki je ključ ožine Slovaška ostane trdno ob strani Osi Bratislava, 23. jan. s. Slovaški listi enodušno podčrtujejo poslanice, ki so jih za novo ‘et® elovili na slovaški narod predsednik republike, predsednik vlade in drugi slovaški ministri, i teh poslanic se jasno razvidi, kakšni so cilji in delo slovaške države, ki se neomajno in a trdno odločenostjo drži svojih zaveznikov in vztr^a..v borbi za končno zmago ob strani v poudarjajo Usti, da je priključitev Slovaške protikominternskemu paktu naravna m logična posledica trdne in stalne politike, ki jo je zasledovala slovaška republika in glavna točka v tem programu Je bila stalna borba proti boljševizmu, Iti zanikuje sleherni pomen evropske omike. Vse slovaško ljudstvo vidi v sedanji borbi svojo zakonito obrambo ne le, da bi ohranilo svojo krščansko kulturo, temveč tudi večnoveljavne pridobitve Evrope. To je razlog, zakaj se Slovaška ni hotela priključiti zahodnjaškim anglosaškim bogatašem ta moskovskim zločincem. Zato je vojna Osi tudi vojna Slovaške. Slovaki vidijo v 6edanji vojni nujno sredstvo za rešitev domovine in za življenski obstoj slovaškega naroda. ob jezeru Onega, s severovzhoda in z Juga s silnimi napadalnimi množicami. Nekaj časa se je zdelo, da' bo nasprotnik uspel in se dokopal do mur-manske železnice in zelo važnega križišča Karhu-inaki, ki je bilo trdno v finskih rokah. Povenha je bilo tako nekaj dni čisto obkoljena in z majhnimi silami kljubovala nenehnemu topniškemu obstreljevanju in bombardiranju, dokler se ni začela bistro zamišljena finska protiofenziva. Ta ie obšla sovražnikovi krili m ga prav urno zajela za hrbtom. Tako so finske sile nepričakovano obkolile skoraj pet sovjetskih divizij, ki so oblegale junaško posadko v Poventsi. Konec tega sijajnega finskega protinapada je znan. Kakor hitro je sovražnik v »žepu*, finski vojak dobro ve, kako ga bo uničil. Ruski ujetniki besnijo zoper rusko [>oveljstvo, ki jih je tako zverinsko pognalo v bedasto borbo na bojišču, o katerem je znano, da so finski vojaki po naravi popolni gospodarji. Dodati je treba, da imajo Finci vse strateške postojanke, kakor Syvajervi, Petroskov, Kontupohja, Karhumaeki in Paatene varno v svojih rokah Maršal Keltel odšel ,1 Budimpešte Budimpešta, 23. jan. s. Po dveh dneh bivanja na Madžarskem je feldmaršal Keitel včeraj zapustil Budimpešto. Ob njegovem slovesu so se na postaji zbrali madžarski vojni minister, načelnik madžarskega glavnega stana, nemški poslanik ter japonski, nemški in italijanski vojaški odposlanec. Britanski položaj v južni Malaji je po mnenju avstralskega generala Benneta težak, javlja britanska uradna agencija. Singapoore je vedno boli ogrožen. Posebno pa generala Benneta skrbi usoda desnega krila njegovih čet. naprej redno vozijo. Tudi promet na železnici med San Fernandoni in Manilo naglo obnavljajo in bo v nekaj dneh v celoti urejen. Tokio. 23. januarja, s. Japonski listi prinašajo poročila svojih dopispikov o napadu na Tavov. Glavni del laponskih sil ie začel z napadom na sovražnikove postoianke ter pri tem razbil sovražnika na dva dela, da se ie del umaknil proti severu, drugi del pa proti jugu imenovanega mesta. Tako se ie japonskim četam posrečilo sovražniku razcepiti in narediti prostor za tiste čete, ki so imele nalogo pro- dreti v mesto. Ko so se pri tem manevru japonske čete spopadle z burmanskimi četami, so Bunnanci odložili orožie in se priključili Japoncem. Mesto ie bilo okrog poldneva že zasedeno. V niem ie sovražnik pustil čez tisoč mrtvih. Po poročilih, ki prihaiaio z Malaje, poskušajo Angleži z zadnjimi napori obraniti Singapoore in pošiljajo tja sveža oiačenia za avstralske čete. V noči na 21. januar ie prispelo pet britanskih parnikov s četami, z vseh letališč v holandski Indiji pa so bila britanska letala premeščena v Singapoore. Boji nemške vojske v donški kotlini Sovražnikovi napadi tudi na Krimu odbiti — Silen mraz na bojiščih Hitlerjev glavni stan, 22. jan. Nemško vrhov-noepoveljstvo objavlja: Na Krimu so se ponesrečili Številni sovražni sunki proli obkoljevalni fronti pri Sebastopolu. Na bojišču pri Doncu in na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča se obrambni boji pri velikem mrazu nadaljujejo. Mnogo sovražnih napadov je bilo odbitih, lastni protinapadi so bili uspešni. Pred Petrogradom so se ponesrečili ponovni sovjetski poskusi za izpad. V preUvu pri Kerču so bojna letala poškodovala z bombami veliko sovjetsko trgovsko ladjo. Pri oboroženem izvidniškem poletu nad morjem okoli Anglije so nemška bojna letala pred skotsko obalo potopila 6000 tonsko trgovsko ladjo za prevoz premoga in drugo ladjo s 600 tonami. Pred angleško jugozapadno obalo je bila poškodovana večja trgovska ladja z bombo. Bojna letala so na otoku pred Shellandskimi otoki zadela z zadetki v polno razne vojaško važne naprave. V Severni Afriki so nemške in italijanske tankovske skupine s presenetljivim sunkom napadle angleške sile pred našimi postojankami v Cirenajki. Sovražnik se je v begu umaknil proti Agedabiji. V času od 11. do 20. januarja je angleško letalstvo izgubilo 36 letal, od tega 16 letal na Sre- dozemskem morju in v Severni Afriki. Ob istem času smo v boju proti Angliji izgubil 16 letal. Helsinki, 23. jan. s. Poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da je prišlo v zadnjih 24 urah na bojišču v karelijski ožini in ob Sivaerviju do obojestranskega topniškega streljanja in do spopadov pehote. Finsko topništvo je obstreljevalo strojniška gnezda in topniške postojanke ter taborišča sovražnikovih čet. Finci so odbili vse sovražnikove patrole, ki so se jim približale. Na bojišču v vzhodni Kareliji so Sovjeti na južnem odseku poskušali z napadi in se jim je posrečilo vdreti v eno finskih postojank, toda pozneje so bili odbiti. Po večdnevnih bojih so naše čete spet nazaj osvojile to postojanko in obkolile okrog 3000 mož nekega sovjetskega polka, ki se je srdito branil. Na nekaj kvadratnih kilometrih omenjenega bojišča so Finci našli tudi 1861 padlih sovjetskih vojakov. Razen tega so Finci zaplenili 7 protitankovskih tojjov. 8 metalcev bomb, več avtomatičnega orožja, 2000 nabojev itd. Finci so imeli le majhne izgube. Na drugih odsekih istega bojišča so bili odbiti napadi in so imeli Sovjeti hude izgube. Na severnem odseku je en sovražnikov oddelek zašel na minirano zemljišče lik pred finskimi trtami in je bil zato v pretežni večini uničen. Finsko letalstvo je bombardiralo in s strojnicami obsioalo taborišča in sovražnikove avtomobilske kolone kakor tudi železniško progo proti Murmarsku. Vesti 23. j'anuarja V Rimu je umrl glarni nadzornik za javno var- nost Josip Farinacci, brat ministra Roberta Farinaccija. Pokojnik je bil star 56 let. V fašistično stranko se je vpisal že leta 1919. V Sevilli je umrl vojaški poveljnik mesta general Gonzales Espinoza, ki je bil poveljnik dela Francove vojske v španski državljanski vojni. Rimsko tehtnico iz žgane gline, več kovancev in veliko ploščo z nečitljivim napisom so našli kmetje pri poljskih delih zraven Almadena. Najdba pomeni za starinoslovce veliko odkritje, kajti potrdilo je dobilo tisto naziranje zgodovinarjev, ki so rekli, da je v bližini sedanjega Almadena stalo v rimski dobi mesto z imenom Sisapo. Slovaško šolstvo se naglo razvija. Nova slovaška vlada je zgradila veliko novih šopkih jxslopij in popravila stara. V preteklem šolskem letu je bilo odprtih 18 novih šolskih jjoslopij, 51 pa jih je bilo v gradnji. Triletni slovaški šolski načrt ptravi, da bo Slovaška imela konec letošnjega leta 129. novih šol. Številnih evropskih vzorčnih velesejmov 6e bo letos udeležila Slovaška. Tako bo 6voje blago razstavila na spomladanskem velesejmu v Budimpešti, Milanu, Leipzigu, Breslavi in Plovdivu. Najbrže bo sodelovala tudi na velesejmih na Dunaju in v Zagrebu. Na budimpeštan-6kem velesejmu si bo Slovaška zgradila lasten paviljon. Popis vsega moškega prebivalstva na Novi Zelandiji je odredila tamkajšnja vlada. V vojaške sezname bodo vpisali vse moške do 60 let starosti. V bližini rta Acguche, nedaleč od Teneriffe, se je ponesrečilo angleško štirimotorno letalo. ki je oskrbovalo potniški promet med Gibraltarjem, Malto in Egiptom. Vsa posadka je utonila, ijskt * * * Sirijska vlada je objavila^ da je v načrtu organizacija letalske proge med Damaskom in Newvorkom. Letala Di letela iz Damaska čez Kairo. Ekvatorialno Afriko in Brazzaville. od tam pa v Newyork. Ameriški listi piš~jo, da obstoji skorajšnja možnost, da bo Anglija napovedala Siamu vojno. V Londonu samo še čakajo, da bodo Združene države pristale na ta angleški načrt. Listi pišejo, da se bo angleška voj- Japonska se bori za neodvisnost Burme zatrjujejo japonski listi, obtožujoč Anglijo, da je vedno tlačila Buratance Tokio, 23. jan. 8. Japonski list »Kokumfn* se bavi z aretacijo burmanskega ministrskega predsednika in meni, da ta dogodek jasno dokazuje, da je Anglija izgubila sleherno upanje, da bi v srca Burmancev vsejala navdušenje zase. Velika Britanija, pravi list, je zmerom pritiskala in tlačila Burmance, dočim se Japonska bori le za pravico in za boljšo bodočnost azijskih narodov In je pripravljena Burmi dati popolno svobodo In neodvisnost. List »Niči-Niči* poroča, da so japonske čete po zadnjih poročilih prestopile reko Sal-veen, nekoliko zapadneje od burmansko-siamske meje, in da prodirajo v Burmo. Napad se je začel 1CJC, JU UB V Uiv, avcapau BO JO | *U J1U zasedbo prelaza .Veliki Endes, od tam naprej pa I domov. so Japonci želi zmago za zmago. Štiri sovražnikova letala, izdelana'v Ameriki, so napadla japonske oddelke, toda takojšen poseg japonskih lovskih letal je odgnal vsa letala z neba. Sovražnikova letala so bila zbita. Cete, ki so prestopile reko Salveen, prodirajo proti Mulmeinu. Iz Malaje poročajo, da je zahodno krilo japonskih čet prestopilo Ajeritan ln prodrlo do bližine Klunga ter je na ta način odrezalo cesto za večinski del sovražnikovih sil. Dalje poročajo japonski listi, da se je 18. januarja devet japonskih mornariških lovskih letal spopadlo z 20 sovražnikovimi letali in jih 15 zbilo. Dve japonski letali se nista vrnili na nepoved Siamu opirala na dejstvo, du siamske čete skupno z japonskimi napadajo v Birmi. Holandske oblasti v Vzhodni Indiji so vse nemške internirance preselile v neko drugo nejaoznane mesto, ker se nahaja dosedanje taborišče Kosta Tajeda v področju voju' ških operacij. Nemške podmornice so ob ameriški obali med Hateraškom rtom in Novo Zemljo potopile tri ameriške petrolejske ladje »Normess«, »Coimbro* in »Allan Jackson«. Napadle pa so še druge trgovske ladje v ameriških teritorialnih vodah. Ker se bojijo letalskega napada na Newyork, nameravajo ameriške oblasti odstraniti vse umetnine iz umetnostnega muzeja kakor tudi iz naravoslovnega muzeja v varnejše Ameriško potniško letalo se je v zraku vnelo in treščilo na tla blizu Aracaya v Južni Ameriki. Vsi letalci so bili ubiti. Letalo je bilo brez potnikov. V Vratislavi je bil na smrt obsojen 50 letni Maks Regal, ker je zamenjal dva para nogavic za dva para volnenih nogavic iz nekega zaboja, ki je bil namenjen za vzhodno fronto. Iz Ankare poročajo, da je imel britanski veleposlanik v Ankari Knatchbull - Hughesson sestanek s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Angleški veleposlanik je bil sprejet tudi pri predsedniku turške republike v prisotnosti turškega zunanjega ministra. O sestanku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. V Perzijskem zalivu grade v luki Bender stro- kovnjaki Združenih držav nove velike pristaniške naprave. Na istem kraju pa gradi angleško-iranska družba novo petrolejsko rafinerijo, kakor j>oroča japonska uradna agencija Domei. » Vojaško sodišče v Parizu je na smrt obsodilo poročnika Garona in narednika Malleta, Ker sta bila obtožena, da sta v času francoskega umika v Abevilleu odredila umor 21 civilistov različne narodnosti. Turški parnik »Kurtkusk« je včeraj nasedel v Marmarskem morju na plitvino in se je potem potopil. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so rešile le posadko, ves dragoceni tovor pa se je s parnikom vred potopil. Obenem javljajo, da je preiskovalna komisija sestavila svoje poročilo o potopitvi parnika »Rafaha« pri Cipru in ga bo predložila poslanski zbornici. Izvoz blaga, ki je nujno potrebno za domače potrebe bo prepovedala turška vlada na predlog komisije za izvedbo obrambnega- zakona. Obenem se zavzema komisija za uvedbo obveznega dela v industriji ln tovarnah. Vse bolgarske šole je dal do 1. februarja zapreti bolgarski prosvetni minister zaradi silnega mraza, ki je dosegel že točko 81 stopinj pod ničlo. Vse burmanske vojake, ki so v sklopu britanskih imperialnih vojsk, je japonski radio'pozval, naj se pridružijo Japoncem in se z njihovo pomočjo bore za svojo svobodo. Zimsko škropljenje sadnega drevja ^ Ker bo letos tndi sadje naš vsakdanji krtih, naj nc bo nikogar, ki bi opustil zimsko ; k topljenje. Ogromna škoila, ki jo napravijo razni škodljivci živalskega in rastlinskega porekla po naših sadovnjakih je tu ko velika, da jo le tr/ko ocenimo. Pomislimo samo na cveto/era, ki čestokrat uniči nad tri četrtine pridelka, ja-* liolčnega črva. ki je kriv črvivosti jabolk in lirušk. zimskega pediea. ki požre do golega nežno cvetje in listje, dalje imamo vse polno raznih uši, kaparjev. Skrlupa itd. Zanimivo je, da nam uničijo razni živalski zajedale) skoraj eno tretjino celotnega sadnega pridelka. Pa saj ni rudno, ker se pojavlja po naših sadovnjakih čez 1700 vrst samo živalskih škodljivcev Seveda, če bi vsi ti prišli na- svoj račun, te-ifnj bi nam ne ostalo niti eno jabolko. Da pa 'C rešimo teh nadležnežev, moramo sadno drevje pravilno gojiti, oskrbovati in redno škropiti. Kako pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje Zimsko škropljenje sadnega drevja je pri nas že precej v navadi. Vemlar Se prav mnogi delajo popolnoma naptfčno. S tem, da že v jeseni prebelijo debla sadnih dreves z apnom, ne uničijo sadnih škodljivcev, marveč jim med razpokanim lubjem pripravijo le primerno prezimovališče. Pred škropljenjem je treba vzeti v roke žago, nož. Sčet in strgulo, ter temeljito očistiti drevo. Najprej odžagamo vse nalomljene, suhe, rakaste, pregoste, nenaravno rastoče in bolehne veje. Potem ostrgamo deblo, da se odloči suho lubje, lišaj in drugo. Zdaj šele temeljito obrizgamo v«e veje, vejice in deblo z dobrim in primerno močnim škropivom. Z zimskim škropljenjem sadnega drevja uničimo neprimerno več sadnih škodljivcev ker lahko rabimo mnogo močnejše škropivo, ker drevje še ni odgnalo brstov. Predvsem pa uničimo zimskega pediea, zalego jajčec od listnih in krvavih uši, bolšiče, prsteničarje, razne molje„ stenice, kaparje, cvetožera in druge. Tudi razne glivične bolezni, lišaj in mah zatremo z dobro opravljenim škropljenjem. Zanimivo je. da škropljena drevesa nekoliko kasneje odženejo, kar je posebno dobro zuradi poznih pomladanskih slan. Tudi brsti ee enakomernejše in hitrejSe razvijajo. Opazilo se je, da učinkuje zimsko škropljenje ugodno na rodovitnost drevesa in marsikatero drevo, kj je prej ali slej slabo rodilo, je po prvem zimskem škropljenju t)ilo bogato obloženo s sadjem. Vprašanje nastane, s čim naj škropimo pozimi, da bomo dosegli res dober uspeh. Z uP-uom, kakor smo že omenili, ni nič. ker je le slabo in nezadostno sredstvo. Vzeti bomo pač morali nekoliko dražja, a učinkovitejša sredstva. nTo so predvsem drevesni karbolineji in žvepleno ojinf apnena brozga j',.’ Vendar moramo tudi tu dati karbolineju "V*" prednost ker je močnejše sredstvo, uniči več " ‘ škodljivcev in globlje prodre v razpoke, -Cato sc priporoča škropitev starih, zanemarjenih sadovnjakov vsaj prvič z drevesnim knrbolinc-jrm. Drevesni karbolinej učinkuje le na škod- Plesna umetnica moderne izrazne smeri Mira Sanjina-Jovanovičeva. plesalka iz umetniške skupine svetovno znanega Kurta Joosa, l>o imela drevi ob 17.30 v operi svoj plesni večer. Kritike ji enoglasno priznavajo veliko nadarjenost, muzikalnost, tehnično izurjenost in smisel za koreografijo, ter ii obetajo veliko plesalsko kariero. Na večeru bodo sodelovali pianist Boian Adamič, ki bo zaigral tudi nekaj solističnih točk, violinist Anton Dermeli in član Drame Slavko Jan z recitacijo. Na sporedu so ilela naslednjih skladateljev: Chopin. Grieg, Prontini, Albeniz, Iliinski-Korsakov, Smetana, Debussv in Gotovac. LetoSnja prva uprizoritev Domzettiieve komične opere v treh dejanjih »Don Pasauale« bo v soboto ob 17 za red Premierski. Ta opera je doživela svojo krstno predstavo pred 99 leti v Parizu v Teatro Italiano. Donizetti je komponiral okrog 70 oper, izmed katerih sc najčešče uprizarjajo »Lucia di Lnminermoor« in dve komični operi »Hči Polka« in »Don Pasquale«. Letošnja uprizoritev, ki sta jo pripravila dirigent Niko Štritof in režiser Robert Primožič, l>o nad vse zanimiva. Novi odlični prevod jo ilelo N. Štritofa. Naslovno partijo bo podal Betetto, Malatesto - Janko. Ernesta - Manošev-ski, Norino Ivančičeva. notarja pa Jelnikar. Inscenutor ie inž. Franz. Ijivce živalskegu izvora, dočim ne uniči raznih glivičnih bolezni. Pri škropljenju s kntboline-jem pa moramo previdno postopati, ker lahko osmodimo cvetno in listne nrste. /ato je boljše teden dni prej škropiti kot prepozno. Pri nas uporabljamo od karbolinejev le dendrin, arbo-rin in neodendrin. Za škropljenje konec zime uporabljamo 7 do 8% raztopino arborinn in dendriua za jablane in hruške in (t% raztopino za češnje, slive in češplje. Boljše je, da z bolj razredčenim škropivom temeljitejše obdelamo drevo: kot z močnejšim škropivom le površno škropimo. 2veplenoapncne brozge pa vzamemo za zimsko škropljenja le 15—20%, Z njo uničimo kaparja, bolšice, rdečega pajka, kodravost, plesni, razne glivire. mah in lišaj. Žveplenoapne-na brozga pa je sadnemu drevju manj nevar- na in lahko z njo škropimo tudi tedaj, ko so brsti že nekoliko napeti. To škropivo pa je posebno primerno za marelice in breskve, ki jim drevesni karbolinej kaj hitro škoduje. Mnogi si niso na jjisnem, kdaj naj prav za prav pričnejo s škropljenjem. Izkušnje so pokazale. da so razni zajedale! najbolj občutljivi konec zime, ko se pričnejo dramiti iz zimskega sna. Zato mora umen sadjar škropiti prvič konec zime in sicer meseca februarja in prvi teden v marcu, tik preden pričnejo brsti nabrekati i Tedaj je treba z delom pohiteti, škropimo, če le mogoče, ob mirnem, nekoliko vlažnem vremenu (zjutraj), ko jc drevo vlažno, da se škropivo čim globlje vleze v razpoke in je v«aj par stopinj toplote. Delo pa moro biti tako temeljito opravljeno, da ne ostane niti za palcc suliega lubja. S Hrvaškega Valovanje mraza traja dalje... Na Barju davi —30° mraza, na Posavju —31° C — Nevarnost španske Zanohfnica — Težava v šolah Ljubljana, 23. januarja Mraz se je danes vzpel na primerno višjo stopinjo, kakor včeraj in jc po mnogih krajih na deželi dosegel še hujšo jakost, kakor pa prvi dan, v torek, ko jc zavel po pokrajini mrzli val. ki bo trajal še nekaj dni. Menjavale se bodo po vrsti dobe sneženja in nato mraza. Mraz prinaša nu eni strani primerne koristi. na drugi* strani nam povzroča škodo in neprijetnosti. V pogledu zdravja ne moremo trditi, da je na vse strani prijeten, pač pa ie sedaj nastopil čas hude influence in pojavlja se že med prebivalstvom »španska*. Zoper to bolezen, ki je posebno hudo divjala tudi v katastrofalni zimi leta 1929. in ie bila razširjena posebno med slabo hranjenim prebivalstvom, je mnogo receptov in navodil, kako se ie ubranimo. Zelo dober pripomoček zoper njo ie ČHj* hana rdeča pesa. Ta. namočena nekoliko z kisom in oljem, je zelo dobro hladilno sredstvo, ki bolniku lajša žejo in hkralu tudi omiluje težave v pljučih. Zaradi mraza mnogo trpe kolesarji! Vožnja s kolesi je sedaj po trdem, gladkem snegu na cestah celo nevarna. Zato ni na cestah sedaj zaradi mraza opažati večjih skupin kolesarjev, kakor običajno ob lepem in suhem vremenu. Vožnja na kolesu ie deloma tudi neprijetna. Kolesarja začne zebsti v roke, tudi takrat, ko jih ima v toplih rokavicah zavite. Včeraj sc je primerilo, da je neki kolesar dobil zanohtnico. Bil je mlad in neizkušen v mrazu. Ko je začutil bolečine v prstih, ie tekel in roke vtaknil v mlačno vodo. Kaj je bilo? Dobil je še hujše bolečine! Zato, mladi ljudje, pomnite! Kadar dobite zanohtnico. hitro denite roke v mrzlo vodo! To pomaga! Mraz je zelo nevaren krompirju. Pri prenašanju krompirja moramo biti sedaj zelo previdni. Primerilo se je včeraj, da je neka gospodinja kupila v trgovini nekaj kg krompirja. Nesla ga je precej daleč domov v navadni mreži. Krompir ie bil že med potjo od mraza poškodovan in delno zmrznjen. Voda zmrzuje! Ne samo zunaj v potokih, rekah in jezerih, marveč tudi po kuhinjah. Mnoge gospodinje imajo zjutraj sitnosti, ko jim voda v škafih popolnoma zmrzne. Po mnogih krajih se je nupravil led, ki dosegu debelost do 25 cm. Letu 1929. so bile šole zaradi mraza več tednov zaprte; Bila ie takrat velika težava za kurjavo. Tudi sedaj že občutijo po šolah posledice tri dni trajajočega mraza. V okoliških šoluh je manjši obisk, ker šolarji iz oddaljenih krajev ostajajo doma. Danes je zopet hujši mraz. kakor ie bil včeraj in celo hujši ko v torek, na dan sv. Neže. V zavetiščih po mestu in v zaprtih krajih, posebno po ozkih ulieuh in v središču mesta je davi dosegal mraz od 21 do 25 stopinj pod ničlo. Okolica, tako Posavje, Barje, kraji proti vzhodu pa so imeli za več stopinj še liujši mraz. Ta je močno pritisnil na Barju. Barjanska Sola ie davi zaznamovala točno —30 stopinj C. — Prejšnji dan je bila nainižja jutranja temperatura —23 stopinj C. Skok kar za 7 stopinj! To pomeni veliko! V Vevčah, v papirniški koloniji ie bilo davi —25 stopinj C. Tja proti Posavju pa so prav tako dosegli do 30 in celo še nekaj več nad 30 stopinj mraza. Na Blokah so v torek imeli tudi hud mraz. Bilo ga je —30.2“ C. Meteorološki zavod ie davi zaznamoval najnižjo jutranjo temperaturo —25.8° C, nižina temperature, ki je bila zaznamovana v Ljubljani tudi leta 1929. Tam na Posavju, kakor nam zanesljivo javljajo, so pa dosegli v vsej ljubljanski okolici mrzlinski rekord. Dosegli so celo —31° C. Bekord zaznamuje tudi barometer. Stanje je njegovo danes 776.8 mm in se še vedno dviga. Vse kaže. d« sedanji januarski mraz ne bo kmalu odnehaj) Sfanje socialnega zavarovanja v decembru Ljubljana, 23. januarja Zavarovanje pri Socialnem zavodu je vedno precej jasno merilo o zaposlenosti v pokrajini in stanju delavstva. Kakor smo objavili statistiko za november mesec, tako naj jo objavimo tudi za december. Vseh članov, ki »o organizirani v Zavodu, je bilo v navedenem mesecu skupai 25.227, pri Trgovskem bolniškem društvu ie bilo vseh zavarovancev 4.586, pri Merkurju pa 92. Iz te tabele je razvidno, da je število skupnega članstva padlo za 516 v primeri z mesecem novembrom. Bolnikov je bilo v mesecu decembru za Zavodu 681, pri Trgovskem društvu 74, pri Merkurju pa 2. Tudi tukaj je skupno število bolnikov padlo za 21. Povprečna zavarovalna mezda je znašala pri Zavodu 18.08, pri TFPD 24.62 in pri Merkurju 37.30. Pri vseh treh pa je dnevna zavarovalna mezda povprečna 19.40 in se ie v primeru s prejšnjim mesecem zvišala za 0.52. Povprečna zavarovalna mezda zna-še pri Zavodu 455.988.60, pri TBPD 112,924.60, in pri Merkurju 3.468.60. Skupaj pri vseh treh zavodih znaša 672.381.80 in se je povečala v primeru z novembrom za 5.952.50. Tudi v mesecu decembru ie bilo največ zavarovanih članov, ki spadajo v grupo hišne služinčadi (3618). Na drugem mestu so člani, ki se ukvarjajo s trgovsko stroko (3118), slede pa potem gozdno-žagarska industrija s 1691 zavarovanci, nato zavarovanci; ki so zaposleni pri gradnji cest in železnic 2211, potem so na vrsti zavarovanci s svobodnimi poklici: gledališki igralci in podobno (1325). Potem pa pridejo na vrsto zavarovanci kovinske industrije, tekstilno industrijo, tisti, ki so zaposleni v industriji za prahrano in pijače itd. Takšno je člansko stanje v našem največ-jem socinlnem zavodu. Skupno je bilo pri vseh treh zavarovalnih zavodih v decembru zavarovanih 29.905 članov. Boksarski amaterji tekmujejo za evropsko prvenstvo v Breslavi Tudi včeraj 60 nadaljevali 6 tekmovanjem, pri katerem 60 nastopali začetniki v boksanju. Tekmujejo v Breslavi. Včerajšnji rezultati 60 bili naslednji: mušja teža: Pesani (Italija) ie po točkah premagal Dietricha (Nemčija), petefinia teža:: Siedel (Nemčija) je premagal Siegfrieda (Švica), peresna teža: Banmetti je po točkah premagal Pačiča (Slovaška), lahka teža: Beauit (Sved6ka) ie po točkah premagal Devčiča (Hrvaška), Bianchim je v isti Kategoriji premagal po točkah Calpeja (Španija). Pollahka teža: Raeschke (N.) je po točkah premagal Tormana (Madžarska). Srednja teža: Santan-dro (Sp.) je po točkah položil Švicarja Barghettlja, Švicar Noren pa je premagal prav tako po točkah Madžara Csontosa. Poltežka kategorija: De Paoli (It.) j© zapisal zmago po točkah nad Hrvatom Hladnim, Danec Christeii&en je zmagal po točkah nad Spancem Arceniegom. V težki kategoriji pa je Nemec Hoff po točkah premagal Madžara Hornoma. Tudi pri včerajšnjem tekmovanju so prednjačili Italijani. V eni "izmed zadnjih Številk Novo Hrvatske, ki prihaja tudi k nam, so daljši članki posvečeni 18 obletnici, odkar je odšel Poglavnik dr. Pavelič v emigracijo. Ob tisti priliki je Poglavnik tudi dejal: »Vrnil se bom le v osvobojeno Brvntsko, ali pa nikoli več.c Številka lo opremljena tudi s številnimi slikami, ki ka/.ojo Poglavnika In njegovo pristaše v emigraciji. Na Poglavnikovo povelje je bil ustaš Evgen Kvaternik imenovan v čin uslaškoga bojnlka pri Poglavnikovi telesni straži. Na temelju zakonske odredbe je bil imenovan za poverjenika hrvaške narodne banko dr. Hondi. Za njegovega namestnika pa je bil imenovan dr. Aleksander Tintin. Samo glavni ustaškl stan sme prodajati Po-glavnikove slike in doprsne kipe. Prodajanje ne sme bili predmet splošne trgovine. Na ozemlju nezavisne hrvaške države so zdaj osnovana domobranska sodišča. Ta sodišča bodo v Zagrebu, Osjeku, Banji Luki, Sarajevu in Mostarju. Poslanik slovaške republike dr. Josof Cieker pred dnevi obiskal podpredsednika hrvaške vlade dr. Džafor Kulenoviča. potem pa tudi notranjega ministra dr. Artukoviča in ministra za trgovino, obrt in industrijo dr. Totha in ministra za pravosodje dr. Puka. Poslanik se je z vsemi prisrčno razgovarjal. V Firenzi je te dni umrl znani zagrebški vseučillški profesor dr. Milan Rešetar. Dr. Reše-tar je bil znan slavist, lingvist, dialektolog in nu-mizmatičar. Po upokojitvi sc je preselil v Fl-renze, kjer je sodeloval pri italijanski Akademiji, ki mu je podelila tudi častni doktorat. Prvi tenorist zagrebško opere Gostič je gostoval te dni na Dunaju, kjer je pel v »Toskic. Dosegel je še večji uspeh kot v »Carmenc. Kakor jo odločil vodja hrvaškega športa M. Zebič, ni treba odati smučk članom Hrvaškega planinskega društva in ostalih planinskih društev na ozemlju nezavisne hrvaške države. V zagrebški zdravniški zbornici bodo v tem mesecu priredili vrsto zelo zauimivih predavanj s posebnim ozirom na vojno. Zagrebško tržno nadzorstvo je stopilo na prste mlekaricam in sploh vsem prodajalcem mleka. Nadzorstvo je namreč ugotovilo, da Je mleko lepo krščeno. Nekatero mleko je imelo celo 60% vode. Krivce bodo gotovo strogo kaznovali. V baranjski veliki župi bodo veliko pažnjo odzdaj posvetili ribištvu. V ta namen bodo ustanovili precej novih zadrug. V poletju bodo uredili tudi ribiška področja na Dravi in Donavi. Zakupi bodo oddani za dobo 10 let. V treh vrstah... Danes je bilo v Ljubljani še bolj mrzlo kakor včeraj. Toplomer je kazal Se okrog 3 stopinje manj kot včeraj. V sredi mesta je bilo —21 stopinj, v Zvezdi skoraj —23, na odprtih krajih pa gotovo 25 stopinj. Kakor poroča mariborski dnevnik, je celjsko okrožje razdeljeno na 33 političnih občin. Domovinska zveza ima 38 krajevnih skupin, ki so razdeljene na 158 celic in 1035 blokov. Ob zaključku lanskega leta se je učilo nemščine 30.000 ljudi; prirejenih je bilo 121 različnih prireditev. Pri barvanju tkanin v Kranju je strojni valjar potegnil podse pomožnega delavca - Lojzeta Bajca. Valjar ga je tako poškodoval, da Je11kmalu po nesreči poškodbam tudi podlegel. V torek je v kandijski bolnišnici usmiljenih bratov umrl bivši prior kandijske bolnišnice' pater Polikarp Vavpotič iz Ormoža. Pogreb pokojnika bo danes popoldne ob 15. Te dni je bil v Mariboru vrtnarski tečaj, ki so se ga udeležili vsi vrtnarji mariborskega okraja. Namen tečaja je bil. kako naj vrtnarji prispevajo večji dolež k prehrani prebivalstva. Tudi danes ni mraz ni£ popustil. V mestu j® kazal toplomer —20 stopinj, na prostem pa je bilo živo srebro še tri stopinje nižje. Barometer kaže, da bo mrzlo vreme še držalo. Včeraj se je z mlekom poparil Merlakov Ivan-ček. Prepeljali so ga v otroško bolnišnico. V minulem letu je bilo novomeškemu okrožnemu sodišču prijavljenih 66 kazenskih primerov zaradi prekoračenja maksimalnih cen. Od tega je bilo obsojenih 30 navijalcev, oproščenih je bilo 8 obtožencev, 10 prijav je bilo nerešenih, 18 pa ustavljenih. V ponedeljek bodo ljubljanski igralci igrali v Novem mestu znano švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«. . . Ko se je pozno ponoči vračal iz gostilne proti domu J. Kožuh iz Pesnice, je na’ poti omagal. Vle-|el se je na sneg in je ponoči zmrznil. Zjutraj g« e našel mrtvega njegov sin. Za nabiralno akcijo Medicinske klinike v Ljubljani so na našo prošnjo darovali sledeči: Gospa Helena Adamič, trgovka, Ljubljana, 1500 lir, gospod ViiMm Bizjak, tovarnar, je odkupil eno bolniško posteljo z vsoto 50.000 kun. Obema darovalcema 6« Interna klinika najtopleje zahvaljuje. — Predstavništvo Interne klimke v Ljubljani. ► Earl Derr Blsgers LA MA Trinajsto poglavje. Zajtrk pri Chanovith. najstarejšemu sinu, ki je bil oblečen strogo po najnovejšem | kroju in si je bil ravnokar prižgal cigareto. »Ti bi moral biti že davno v službi.« Smith je bil najmanj Že uro po konci, ko je Chan vstal In 1 >Takoj bom Sel, oče«, je odgovoril Hcn,ry. »Toda povej mi gledal ko*Vkno svoje spalnice ven na mesto in morje. Pogled prej, kaj se je prav za prav zgodilo z m.ss Fane?« — Is Punchbovvl Hilla je bil očarujoč: V dtfljavi lesketajoče morje,| »Saj ste vendar brali. Nekdo jo je pač silno neprijetno za- _ „i,vn ■ nred ni:m na zelene doline, posejane s cvetočimi grmi najbolj bodel. Sedaj pa konec, vsak na svoje delo.« predsobo* hiše ‘SfkatSe “Staj^blE z obledelimi črkami napi- pisanih barv. Chan jc ljubil ta pogled in se je pogostokrat za- »Toda, kdo je bil to?« je vprašala Roza, njegova najstarejša ^ano »Japonski hotel«. V ozki^ra^arsknoži je j tOP’^anr^Z n^jJnei lenega časa za splošna razmišljanja o sreči M morske valove, nad nji^ p^ m se bra*ebesede:! in modrosti življenja. Z vedno večjo, nujo se. je pojavljalo vpra* »Nippon Yiisen Kaišu«. »Ilalo, Nada«, je radostno vzkliknil Smith. »Je moja štora soba prosta?« hčerka. »To bi neznansko radi vedeli.« »V tem se z vami strinjajo še mnogi drugi ljudje«, je pritrdil oče. Šanjo včerajšnjega dne. Spal je krepko in globoko in novi pogum ,Tj imag v rokah to stvar, ne, oče?« sc je zanimal Henry. je pregnal vsa dvomljiva vprašanja in tesnobo, ki ga je tlačila Charlie ga jo pogledal. »Kdo pa drugi na Honolulu?« je rekel tedaj, ko se je vlegel v posteljo. Saj mora biti dana jasna rešitev, D,a]omarno zakaj bi se potem tako nemočno prepuščal zadregi in tarnajoči ^ jn stoj{ serrouai SITU CIIU ...l v juuuim:i JV J — — I | 2 1 ”1 več, kakor pa je Corot sploh kdaj dosegel?« Zaupljivo se je na- čakali nanj. Videti je bilo, da 6o z nenuvadnim zanimanjem opa- g« ie prijel« slonil na mizo. »Ubogi stari Corot ni 6ploh nikoli ničesar dosc-' zovali svojega očeta in so skoraj istočasno vsi odprli usta. Debelil »Kdai na *et tako tudi njegovega imena ne vem.« »Toda to še pride, ne, oče?« se je vtaknila Roza. »Nazadnje gel, Nada. Toda mnogo ali pa vse je odvisno od tega ven trenutku obstanei pred pravim oknom.« da o pra- na9lovi časopisov so bili tega krivi: eden njihovih filmskih lju-1 | bimcev je bil umorjeu! Sedaj so odločno zahtevali, da mora biti oče...« »Kdaj pa sem sploh udaril y prazno?« jo je vprašal strogo. Pogumen smehljaj ji je zaigral okrog usten. »No, vel k«J, > tnogofe«," Je" pr i trdil Nada. »Najboljše bo, če greste sedaj' ričVinee' neizogibno'' kaznovan - in se vpraševali, zakaj sc to »Ko sem bil mlad«, jo Je naglo prekinil Chan, »so ljudje gor. Soba Številka sedem, kakor vedno.« »Lepo Je, da ima Človek spet »voj dom,« je odgovoril Smithi in razignn 2*8*1 stopati po stopnicah. i prav ra prav že ni »godilo. smatrali za smrten greh dvomiti v vacobčo modrost očeta. Mi »Miri« j« zavpil Chan. »Aid more človek razmišljati pod dre- otroci stn^ ga spoštovali in so ga bali. Takšne dvomljive pripom-vesom. na katerem je polno vrabcev?« Obrnil Be je k svojemu be s« bilo takrat popolnoma nemogoče.« Stev. 18. -X I I—— Ljubljančani po svojih priimkih in imenih v srednjem veku Ljubljana, 23. jan. V »Kroniki slovenskih most« je priobčil gospod J. Maček zanimiv spis o ljubljanskem prebivalstvu po njegovih imenih in priimkih v srednjem veku, ki bi utegnil zanimati tudi širši krog člateljev. Ker je spis zanimiv tudi z zgodovinskega stališča, ga naj v okrajšani obliki priobčimo. Kakšno je bilo ljubljansko prebivalstvo v srednjem veku po svoji narodnosti, veri in poklicu, je bolj težko ugotoviti. V majhni meri pa moremo odgovorili na to vprašanje, če vemo, kako je bilo z imoni in priimki tedanjih ljubljanskih meščanov. Iz teh priimkov in imen je mogoče marsikaj razbrati. Sicer se iz imen samih ne more točno odgovoriti na to, kakšne narodnosti so bili meščani, nekatera imena meščanov nam pa spet jasno povedo, od kod so prišli, in tudi na njihovo narodnost potem lahko sklepamo. Taka imena so na primer: Andrej iz Benetk, Frančišek iz Kočevja, Gregor iz Kamnika in podobno. Sama krstna imena, katerih je tudi mnogo, nam pa ničesar no povedo. Najbolj pogosta so: '*:ideiik, Henrik, Jurij, Ludvik, Mihael, Pavel, 1'rimož itd. Iz teh splošno krščanskih imen pač 110 moremo sklepati na narodnost. Edino ča so nam ohranjena slovenska narodna imena, lahko sklepamo na slovensko narodnost n. pr. Lubotze (Luhec). Več kot sama imena nam , o povedo priimki. Ti se začno javljati pri ljubljanskih meščanih v začetku 14. stoletja, na kiriefh pa še pozneje. Priimki ljubljanskih prebivalcev so slovenski, italijanski in nemški. Slovenski ho: Chudemissel (lludernisel), Kolientz (Kolenc), Mlakger (Mlakar), Pessecz (Pešec), Pudlegor (Podlogar); nemški so: H61lzel, Lempel, Kauber, Rauch; italijanski je n. pr. Patezoli. Pa tudi pri določevanju narodnosti iz priimkov moramo biti previdni, kajti vsi nemški priimki no povedo 'vedno nemške narodnosti tistih, ki imajo take priimke. I5ilo pa jo tudi obratno, da slovenski priimki niso vedno označevali slovenske narodnosti. Proti koncu srednjega veka se je v mesto do-seljevalo vedno več ljudi z dežele, od kjer so pobegnili pred zemljiško gospodo. V mestu so postali svobodni. Med priimki Ljubljančanov najdemo močno skupino priimkov po obrtih. Obrtniški stan je bil Cankarjev brat v Ljubljani? Znano je, da je imel naS veliki pisatelj Ivan Cankar poleg znanih sorodnikov še enega brata, katerega usoda prvotno ni bila znana. Saj ob Cankarjevi smrti nihče ni vedel, kja je njegov mlajM brat Ivan. To, da slovenska javnost v splošnem še ne ve o usodi Cankarjevega brata, pa je očitno izrabil navihan možiček, ki hodi sedaj po ljubljanskih lokalih, se izdaja za brata Ivana Cankarja in moleduj j za miloSčino oziroma za podporo. V stiski se reveži sicer kaj radi poslužujejo raznih trikov in pripovedujejo o svoji nesrečni usodi, vendar pa ni dopustno in vsaj slovenska javnost gotovo bj trpela, da bi Cankarjev brat beračil po gostilnah in kavarnah. Ta »Cankarjev brat« pravi, da se je rodil leta 1886, da mu je ime France, ter da rje bil ob Ivanovi smrti leta 1918 vojni ujetnik v> Samari v Rusiji ter da je potem prehodil mnogo sveta. Vendar pa možičtek nič kaj rad ne »liii, če ga kdo vpraša za kakšna potrdila, ter se hitro izmaže. Ta možiček je majhne postave in precej bolehen ter ne govori v znanem vrhniškem narečju. Morda je kakšen zelo oddaljen sorodnik Cankarjev in nemara se tudi res Cankar piše. Vsekakor pa Cankarjev brat ni. Pravi Cankarjev pogrešani brat je bil velik m.°^.P° P.°*tayi, večji od Ivana. Med vojno sploh m bil vojak in tudi seveda ni mogel biti ujet. Po prevratu te je leta 1920 pojavil v Bosni, v Dervenh. Kanonik dr. Karl Cankar je svojega in Ivanovega brata tudi podpiral do'njegove'smrti, ko je za jetiko. To je vsa resnica o pogre- šanem Cankarjevem bratu. Seveda privoščimo navihanemu in bolehnemu možičku miloščino, ki si jo izprosi, vendar pa opozarjamo javnost, naj ne verjame njegovemu izvirnemu triku, češ da je Cankarjev brat. Možička naj tudi ljudje opozarjajo, da bi mu kot Cankarjevemu bratu, če bi bil res to, ne bilo treba beračiti, ker toliko naše javne ustanove in društva že zmorejo, da bi preskrbele dostojno, Čeprav skromno, starostno preskrbo bratu velikega pisatelja — samo če bi bil ta brat res pristenl Najlepil In najzanlmivalil slovenski lisi Je po sploinl sodbi '^i'*V*T*' ■ V '• ilustrirani druž. mesečnik Letna naroinlna lamo 40"— lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 8 jedro vsega meščanstva, ki se je v socialnem oziru delilo na štiri skupino: 1. meščane, ki ho se največ ukvarjali z obrtjo, a manj s trgovino; 2. plemstvo, ki je imelo v mestu svojo hiše, zlasti na Novem trgu; 3. svetno in redovno duhovščino, ki jo imela važno vlogo, in 4. proletariat: dninarji, hlapci, dekle, kajžarji, ki bo bili brez pravic. Iz priimkov, kakor so: Flelschhagker, Haff-ner, Koch, Maller, Mullner, se jasno vidi, da je bil obrtniški stan v mestu prav lepo zastopan. Pri nekaterih imenih ljubljanskih prebivalcev je še razen imena označen tudi njegov poklic in tudi tukaj je v velikem Številu zastopan obrtniški stan. Precej zastopnikov lina krznarska obrt, katere ceh je bil v Gradišču. Toda vsak ni bil po poklicu to, za kar bi ga izdajal njegov priimek. Marsikdo je namreč dedoval priimek po očetu, njegove obrti pa ni znal. Tako najdemo imena z dvpjnimi priimki. Lnta 1480. se je pojavil v Ljubljani priimek Krabath, ki pomeni najbržo Hrvata, ki je pobegnil pred Turki in se zatekel v Ljubljano. V listinah je ohranjenih mnogo imen svetnih in redovnih duhovnikov. V Ljubljani so razen teh bivali tudi vlcedom ali njegov namestnik, arhidiakon Kranjske in. Marke. Uradništva je bilo le malo; sem lahko štejemo le pisarje iz vicedomskega urada. V listinah se pojavljajo tudi imena šolnikov. Razen teh so še sodniki, ki pa se ne prištevajo k uredništvu, ampak k meščanom, kajti samo meščan je mogel postati sodnik. In vere, kakšne so bili? Ljubljančani so bili ali krščanske ali židovske. Zidovskih imen je zelo mnogo, a iz teh imen še ni) smemo sklepati na pokolenje nosilcev istih, saj so starši velikokrat dajali otrokom svetopisemska imena iz stare zaveze. Pri mnogih židovskih imenih pa je izrecno povedano, da je Žid. Židje so so predvsem ukvarjali z denarnimi posli, kar je bilo kristjanom prepovedano. Židje so denar tudi izposojali raznim plemičem, pa tudi deželnim gospodom. Habsburžani so jlin zaradi tega dajali zaščito. Proti koncu 15. stoletja pa so tudi proti židom izšli ukrepi, ki so zahtevali, da se morajo Židje v len 1515. izseliti iz Ljubljane. Novice iz Države Uspeh avtarkije na polju železarskih surovin. Lansko leto ee je italijanska železarska industrija močno trudila, da bi čim razunineje in tudi po količini kar najbolj izrabila podzemeljske zaklade in zaloge železa in manganovca. Na mnogih krajih eo v že obstoječih rudnikih izkopavanje povečali, drugod pa so odprli nove rudnike Čeprav ee ponekod v železnih rudah ne nahaja velik odstotek čistega železa, vendar dela niso ustavili. Zlasti na Sardiniji se je odprlo več rudnikov. Vzporedno z novimi pridobivanji rude se je povečala tudi količinska izdelava železnih predmetov. Zlasti so svoje obrate povečali veliki industrijski obrati, ki delajo za vojsko. Prednost elektrificiranih železnic pred obi-čajnimi. Znano je, da 60 zadnja leta v Italiji zelo povečali mrežo elektrificiranih železnic, ne zgolj iz razloga štednje s premogom, ki ga dTŽava mora skoraj vsega uvoziti, pač pa tudi zato, ker je elektrika kot pogonsko sredstvo pripravnejše in ekonomičnejže kakor pa premog. Strokovnjaki J 60 ugotovili, da lokomotiva na električen pogon • vleče enake tovore kakor parna lokomotiva, včasih pa še večje. Pri električnih lokomotivah je 06krba lažja in enostavnejša in povzroča tudi manj vzdrževalnih stroškov za progo in ureditev prevoznega parka. Na istih progah in pri ieti skupni teži tovorov, ki jih je bilo treba prepeljati, je elektrificirana železnica rabila manj 6trojev kakor običajna. Električna lokomotiva izrabi lahko do 90% 6vojih možnih sil, d oči m jih parna izrabi ponavadi le do 50%. Stroški za oskrbovanje električnih lokomotiv 60 manjši kot pri parnih. Dalje je treba na elektrificirani progi mnogo matij stalnih naprav, niti ne posebnih zlagališč premoga, niti kurilnic na kratke razdalje. Končno pa razvija električna lokomotiva mnogo večjo hitrost kakor Litibliana športni drobiž Kako je z nogometnim prvenstvom v Vzhodni marki? Na prvem mestu je dunajska Auotria, ki 6i je v 10 tekmah priborila 16 točk, slede ji Vienna z enajstimi tekmami in prav tako 16 točkami. Na tretjem mestu je FC Vi/ien, 10 tekem in 16 točk. Potem pa »o po vrstnem redu: Rapid, Wacker, Wiener SC, Admiral, Sturm (Graz), Fj\C in Post SO, ki je odigral celo 12 tekem, pa je še zdaj ostal brez točk. Celovško hokejsko moštvo Je imelo v gosteh te dni nemško hokejsko moštvo iz Prage. V prvem srečanju 60 ga Celovčani gladko odpravili kar z 8:0, drugi dan pa so zmagali Pražani tesno z 2:1. Drsalni par Pausin, ki je znan tudi po 06tali Evropi, je te dni nastopil v Hamburgu, kjer je pokazal visoko dunajsko šolo umetnega drsanja. Gledalcev je bilo 6000 in so bili posebno navdušeni za izvedbo dunajskega valčka, ki 6ta ga drsalca zaplesala na ledu. V Zagrebu sta te dni Igrali mladinski reprezentanci ustaške mladine in pa GIL-a. Tekma je ostala z 1:1 neodločena. Potem eo igralci GIL-a odšli še v Karlovec, kjer pa so zmagali nad domačini z 4:1. Nekdanja evropska prvaka v težki boksarski kategoriji Italijan Mueina in Sved Tandfoerg 6ta se te dni pomerila v medsebojni borbi. Borila sta se v švedskem G8teborgu. Borba je bila lepa in so v6i pričakovali, da bo ostala tudi neodločena. Sodniški k bor pa je bil drugačnega mnenja in je za zmagovalca proglasil Šveda, ki je zmagal po 10 kolu po točkah. Nemški narod je nabral v zbiralnih dneh med drugim tudi 1,174.748 parov smuči za vojake na vzhodnem bojišču. Drealni par Baier je nastopil 19. t. m. na drsalni prireditvi v Mannheimu, kjer 6ta izvajala svoj program pred številnimi vojaki. 24. in 25. pa bosta nastopila še v E66enu. 25. t. m. ee bodo pomerili med seboj najboljši nemški in švedski borci v grško-rimski rokoborbi. Srečali 6e bodo v Mtinchenu. Nemško teniško prvenstvo v zaprtem igrišču bodio odigrali najboljši igralci od 26. do 29. marca v Wuppertalu. Od 12. do 15. februarja bodo priredili v Nemčiji državno prvenstvo v jadranju na ledu. Tekme bodo na jezeru Schwenzeit. Nemška reprezentanca v basketballu je odigrala te dni meddržavno tekmo z Madžari. Zmagali so Nemci s 35:32. pa običajna parna lokomotiva. Tudi potniki, ki 6e vozijo na elektrificiranih železnicah, vedo za ugodnosti, ko ni dima iz lokomotive, posebno p« v daljših prodorih. Glavna vodilna misel elektrifi-kaforjev pa je ta, da se prvenstveno izrabi domača pogonska 6il!a, kar je za Italijo elektrika, za države z bogatimi premogovniki pa nastopi ravno obratno. Univerza v Palermu dobi poljedelsko fakulteto. V Siciliji 60 tri vseučilišča, vendar pa nobena ,nima za današnje čase tako potrebne fakultete, namreč poljedelske. Fašistični režim je na Siciliji izvedel velika osuševalna dela, da je spremenil velike površine neplodne ali pa zamočvirjene zemlje v plodno. Pokazala ee je sedaj potreba tudi po kmetijski šoli in zato je vlada ustregla prošnjam sicilskih gospodarskih organizacij in dovolila odprtje poljedelske fakultete pri univerzi v Palermu. Domenjeno ie bilo, da bodo stroške za nov učni zavod solidarno nosili država, občina in razne gospodarske organizacije. Temeljno vsoto pol milijona lir pa je nakazal Duce. Nova fakulteta bo začela z delom še med letošnjim akademskim letom. Italija se bo udeležila lipskega velesejma. Letošnji spomladanski velesejem v Lipskem bo od 1. do 5. marca. Kakor lansko leto, 6e bo tega ve- « lasejma, ki je nekakšno ogledalo pridobitve avtarkičnega g06j>odarsfva, posebej pa industrije umetnih tkanin, udeležila tudi Italija z večjim številom razstavljavcev. Lani je bilo na lipskem velesejmu 6500 razstavljalcev, za letos pa računajo, da jih bo čez 7000. Ustanovitev Visokega Komisariata za Poa-dižje. Nedavno je bil objavljen ukaz o imenovanju posebnega Visokega Komisarja, ki ima nalogo pospešiti izvedbo sporazumov med Italijo in Nemčijo glede Gornjega Poadižja. Podobnega visokega i .- j- - i- rr-JJ —- ’5a komisarja je i.6Voie strani imenovala tudi nemška vlada. Italijanski Visoki Komisar je načelnik vseh so je podrejen notranjemu ministru, od katerega dobiva vsa navodila, obenem pa temu pošilja tudi svoje predloge o čim hitrejši izvedbi vseh nalog, ki izvirajo iz italijansko-nemške pogodbe. Prvenstveno gre za to, da ne ustavijo dela industrije, katerih lastniki so 6e preselili, ker bi to pomenilo zmanjšati vojno izdelavo tedaj, ko jo država zaradi vojne najbolj potrebuje. Prav tako je važno vprašanje obnove dela na poljskih in kmečkih gospodarstvih, ki so ostala brez naseljencev in obdelovalcev. Zaradi tega ima visoki komisar nalogo organizirati čim hitrejšo naselitev tistih delov Tridentinske Venezije, odkoder 60 6e Nemci iaselili. V ta namen je bil ustanovljen tudi poseben zavod, ki bo v podrobno«ti izvedel to nalogo, podobno kakor 6e je pri nas ustanovila posebna družba, ki bo izvedla naselitev kočevskih krajev. Zaledenelo morje pri Benetkah. Pred dnevi je tudi v Benetkah pritisnil mraz in je živo srebro zdrknilo celo do 7 stopinj pod ničlo, kar je za ta kraj nenavadna prikazen. Zavoljo tega 6e je naredila na obrežnem morju plast ledu, ki pristaniškemu prometu sicer ni delala ovir, pač pa je delala preglavice gondolijerom in lastnikom bark, ki po kanalih prevažajo mleko od hiše do hiše. Ti 60 si morali pogosto z vesli krčiti pot, da so svojp delo lahko opravili. Na ožjih kanalih sredi mesta pa je bila vožnja popolnoma nemogoča. Mraz se ni odjenial. Smučarske tekme železniške milice. Poveljstvo 5 legije železniške milice iz Trieste bo konec tega meseca priredilo smučarske tekme železniških miličnikov v Tairvisiiu. Na programu bo tudi tekmovanje v streljan ju in metanju ročnih bomb. Med udeleženci bodo tudi miličniki iz drugih delov države. Koledar Danes, petek, 23. januarja: Marijina zaroka. Sobota, 24. januarja: Timotej, škof.. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Lcustek, Resljeva 1: mr. Bahovcc, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška 48. Trgovske knllgc, Š1 knjige, saldaknnte žurnale ter odjtma.ne knjige kupite v Papirnici ljudske hnllgcrne t Ljubljani, Pred Skotijo 5. Tel. 25-29 in Miklošičeva cesta 5. Tel. 30-30 Zaletele pouka na strokovnih nadaljevalnih Šolah. Zenska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti, ki ie doslej imela svoje prostore v poslopju ljudske šole pri Sv. Jakobu, se ie preselila v poslopje meščanske šole na Viču. Pouk na tei šoli sc bo pričel, v ponedeljek, 26. januarja ter naj se tega dne ob 3 popoldne vse učenke zbero v Šolskem poslopju. Strokovna nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti na Ledini bo pričela s ■ poukom v torek, 27. januarja ter ijai sc tega dne vsi učenci zbero ob 2 popoldne v tei šoli. Ker se večje število učencev in učenk še ni vpisalo ob rednem vpisovanju, opozarjamo vsž mojstre, naj omenjenega dne pošljejo tudi vse še ne vpisane vaience in vajenke k otvoritvi šole zaradi vpisa. Začetek pouka na drugih strokovnih nadaljevalnih šolah bo objavljen pozneje. »Alpa« čaj v vsako kuhinjo! Ljubljansko gledališče DRAMA: Petek, 23. jan., ob 17.: >Lepa pustolovščina«. Premiera. Red Premierski. Sobota, 24. januarja ob 17: *Voda*. Izven. . Nedelja, 25. januarja ob 14: >Sncqullicat. Mladinska igra. Zelo znižane cene. Ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven. Znižano cene. - OPERA: Petek, 23. januarja ob 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičcve. Izven. Sobota, 24. januarja ob 17: »Don Pasouale«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 25. januarja ob 15: »Netopir*. Izven. Znižane cene. P. n. abonente Premierskega aboumana in ostal* gledal, občinstvo opOrarjamo, da bo začetek današnje premiere v Drami, »Lepa pustolovščina«, točno ob 17. uri. Danes ob 17.30 bo premiera tridefanske komedije >Lepa pustolovščina*. ki sta jo napisala Cailavet in Flera-Etienne Rev. Po svojem značaju je delo tipična francoska salonska igra, z močno podčrtanim družabnim okoljem. V igri gre za inlado nevesto, ki vztraja preko družabnih predsodkov in ozirov pri svojem pravem čustvovanju. Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi, ki so značilni za te Vrste igre, so odrsko učinkovito izpeljani. V glavni vlogah: Levarjeva, Kraljeva. VI. Skrbinšek. Na-krst, Gabri jclčičeva, Drenovec, Nablocka, Košuta, Lipah, Raztresen, Presetnik, Blaž, Košič, Starčeva, J. Boltarjeva in Remčeva. Režiser je Kovič; inscenator: inž. Franz. Predstava drevi bo za red Premierski. Vomberoerjeva komedija »Vodat ima v le-toSnii uprizoritvi velik uspeh in občinstvo sijajno zabava. Ponovili jo bodo v soboto izven abonmaja, na kar opozarjamo. Mladino in starše opozarjamo na nedeljsko predstavo ljubke mladinske bajke *Snequliica« v stihih Pavla Golie. Sedem škratov in zabavna razbojnika Frice in Frače predstavljajo za otrobe vir najlepše zabave. Veljale bodo zelo znižane cene. Začetek ob 2 popoldne. Govekarievo dramatizacijo »Rokovnjači« bodo igrali v nedeljo ob 17.30 prvič po znižanih cenah. Ker vlada za to ljudsko igro nenavadno zanimanje, o čemer pričajo vselej do kraja zasedene predstave, priporočamo obiskovalcem nakup vstopnic v predprodaji Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! V vezavo sprejemamo tudi broširane (zbite) knjige Slovenčeve knjižnice. Knjige sprejema uprava »Slovenčeve knjižnice«. Kopitarjeva 6, Ljubljana. Za vsako knjigo je za vezavo plačati 6 lir. -Igor Zagrenjeni 116 Zavetje v pečevju Kakšno posebno gorko noč, ko v hiši kar ni bilo moči zaspati, so nesli odejo ven, jo pogrnili pod hruško, in zaspali pod milim nebom, ki je bilo posuto z gostimi zvezdami. Ko je bilo najhujše delo za nekaj Časa v kraju, je Tone zlezel v pečevje in se vrnil s šopkom kakor dlan velikih, žametastih pečnic Natrga jc 6leča m kakor nebo plavega 6višča. Barbka je dala šopek v lonec naliva vode i« vse skupaj postavila na mizo da je bila izba prijaznejša. Prišla je mlačev Od jutra do mraka se je med stenami razlegal veseli »pika, poki* Avgust je bil zjutraj in zvečer že temnejši, bolj zgodaj so se jele potegovati sence, počitka željnega je včasih 6treslo, če je kaj dalj posedel V travi pod gostim vejami, ki skoznje sonce ni moglo. Češnje, črnice, so dozorele Za avgustom je prihajal september z milejšo, rumeno svetlobo, pisan in šumen, vesel in radodaren. Kako živo je bilo po njivah! Oktober je bil tudi še nemiren in postajal pa je le čedalje otožne j Si. tičjega -petja je bilo zmerom manj, po- lja 60 naglo pustčla, samo zadnji pridel-k* se čakali, da pridejo ponje pridni, ljudje. Potem pa se je kar naglo napra-1 vilo k zim.i Dam s« je krajšal, zmerom bolj mrzlo je postajalo po vodah so 6e ! že delale ledene krehe. Neki dan je začel 6neg in potem eo si ljudje v dolgih zimskih mesecih privoščili zaslužen počitek, čeprav tudi ta čas, do pomladi, niso dr-d rž ali rok križem. Tone je kakšen dan odhajal pod stene, zalezel gamsa ali srno in se vrnil z belko, če mu kaj drugega, boljšega, ni hotelo priti pod strel na pomlad je kdaj pa kdaj pritresel ruševca, pa tudi velikega petelina, ob času, ko je jutranji gozd odmeval od vabečih glasov. 1 Tako je ljudem na Vreskovini minevalo leto. Eno j« prešlo, prišlo je drugo, in časi in dela eo se spet razvrMili od kraja. Bilo je vroče« nruvd-Wva| konec julija. Vodnik, Tomaž in Polona so odšli že zarana žet pienico na njivo pri Senožeti. Ta svet so dokupili. Barbka, ki je bila ndsna, je s Tonetom žela na mali njivi kdj pod Vreskovino. Opoldne je Tone nesel kosilo onim trem v, Senožeti, pa je bil kmalu nazaj. Neusmiljeno je pripekalo sonce, pri-grevica je migljala nad poljem, 6opartio je bilo, da so ljudje in živali komaj dihali. Težeča m6ra je pritisnila na svet z žarečega, priv razbeljenega, nekam Čudno svinčeno»ivega neba. Med kosilom j« vsem kar v curku tekel pot z obraza. »Huda ura bo popoldne!« je dejal Tone. Za nekaj časa pa so le še odšli na njivo, da bi dodelali, kolikor se bo do tača6 dalo. Barbka je Žela, Tone pa je nakladal in vozil v kozolec. Takole proti trem pa se je nanaglo zoblačilo. Cisto črno je postalo nebo, svet Je potemnel 6koraj kakor pred nočjo. V kuhinji je Barbka prižgala luč. Nad gorami j« že j?odel grom, žarnice 90 sevale, tam daleč j« nebo že posivelo, bliski so parali nebo. Naglo te je bližala nevihta, močan piš je jel upogibati drevje in tnu mikastiti krošnje. »Dobro 6mo jo odnesli!* je zadovoljno rekel Tone Barbki. Tudi zadnji snop z njive je že visel v kozolcu. Barbka je v kuhinji pomivala po6odo, Tone pa ee je s Francetom na kolenih vsedd na klop ob pragu. »Ata, povejte no tisto, sustal, pa su-stafeki stol, pa pesi* Ni nehal moledovati, dokler ga Tone ni uslišal. »Ah si siten!« je rekel in začel, čeprav se mu ni ljubilo. Mislil je na to, Ida bi huda ura prizanesla njivam in ' sadju 6 točo. j Predčl si je otroka na kolenih in s 6melno slovesnostjo debelo zagodel: »U hišo pride dvanoga, na ram prinese trinogd, pod mizo sedi štimogl Stirnogi skoči v dvanogfi, dvanog* vzame trinogi pa ga vrže v štirnoga.* Veselo se je zasmejal otrok in udaril z ročicama. Potem pa je okrenil glavico. »Ata, poglejte no blz, ata, blz poglejte, tamle doli gle en tak čuden moz!« Tone je pogledal za otroško roka Nekdo je stopal po zelenem bregu, visok,, koscen Človek v kratkem plahu-tarekem plašču. Naravnost gor na Vre- skovino se je bil namenil. Zmerom bliže j ga je Tone prepoznal je »topil k ojiim, Toi je prihajal' In zdaj Bil je Lukečl Temni mož je »topil k Tonetu in spregovoril s svojim, Tonetu tako znanim, pa zdaj le na neki način drugačnim glasom. Tako ee ie slišalo Tonetu kakor takrat, ko eta bila z rajnim očetom v Ledenici, pa sl je oče upal daleč, daleč naprej v jamo in od tam žnjim govoril. Kako čudno in votlo je dončl njegov glaa med skalnimi stenami dupla! »Zdrav bodi, Tone!« je dejal Lukec. »Vedrit sem prišel, če me boš vzel pod streho, vedrit in ee poslovit!« Neznansko čudno in tesnobno j« obšlo Toneta, kar gorko mu je poetalo ]e bušnila v glavo, sebe: Tebe pa zmerom rad, kadar boš prišel. Kar noter stopi!« Takrat pa je za črno Lukčevo postavo, ki 6e je mračno In ekoraj grozeče odražala na pragu med vrati, kakor noč temno nebo razklala velikanska žareča ‘rogovila. Tako se j« zabliskalo, da je ljudem skoraj vzelo vid. Treščilo je, silen grom je pretreaeJ gore. okrog 6rca in kri mu je Komaj je spravil tz »Veš da, Lultec! Tebe Stran 4. Andre jčkov Jože: Žalost in veselje Risal lože Beranek css. Besedilo priredil Mirko lavornlk Roman v slikah m i 343. Kaprlan sc je rad pogovarjal z Alešem in njegovim očefom. Pravil jima je o raznih ljudstvih na otokih, o njihovih šegah in navadah. Veliko je vedel povedali o kitajskih morskih razbojnikih, s katerimi je pred leti sam doživel nevaren boj. Ni jim lahko priti do živega, ker se na majhnih čolnih »džunkah« naglo umaknejo v zavetje na plitvo morje. 344 Na ladji so imeli veliko pušk in šest topov, ki so metali dosti težke krogle. Aleš, nekdanji topničar, se je večkrat ukvarjal s tem orožjem. Pregledal je strelivo, popravil, kar je bilo pokvarjenega. Potem je izbral nekaj mornarjev ter jih vadil, kako naj ravnajo s topom v boju. Kapitan ga je v šali postavil za poveljnika svoji mali bateriji 345. Bili so še kakšnih sto morskih milj od Kalkute, kamor je bila »Lasfavica« namenjena. Vse je bilo veselo zaradi lepega vremena. Nihče ni mislil na nevarnost. Mornarji nevarnost pozabijo, brž ko je minila. Po krovu so ob hladnih večerih donele pesmi v raznih jezikih. Tudi Aleš je moral zapeti nekaj slovenskih, ki so bile vsem močno všeč »Tropski raj« Ogromno naravno bogastvo jugovzhodne Azije Japonski ministrski predsednik je v svojem včerajšnjem govoru jasno razložil cilje, ki jih je Japonska v sedanji vojni z Ameriko, Veliko Britanijo in Nizozemsko Indijo zastavila in jih hoče za vsako ceno, tudi za ceno še tako velikih človeških žrtev doseči. Eden njihovih namenov »c tudi ta, da spravi pod japonsko nadzorstvo bogate in važne surovine Jugovzhodne Azije. V zvezi s tam naj navedemo nekaj podatkov o bogastvu dežela, ki si jih je Japonska namenila osvojiti. Pod pojmom jugovzhodna Azija razumemo ozemlje iziama ali Tajske kakor danes navadno to deželo imenujemo. Francoske lndokine, Bir-manije, Britanske Malaje, Malajskih otokov, Filipinov ter Bornea. Vprav to zemeljsko podrof-;<*. ki so mu Japonci v zadnjem času namenili • 'oj vojni korak, je gotovo eno najbogatejših na vsem svetu. Po podatkih, ki jih zdaj navajajo poročila srednjeevropskih agencij, vsebuje omenjeno področje neizčrpne zaklade cinka, železa, premoga in zlota ter jx)leg tega tudi še številne petrolejske vrelce. Velike vrednosti so potem razni tropski pridelki, kakor na primer kavčuk, kokosovi orehi, palmovo olje, kava, čaj, poper in še mnogo drugega, vse to pa v tolikšnih količinah da jih skoraj ni mogoče porabiti. Omeniti pa ie treba dalje še sladkor z Jave, riž iz Siama, Birmaniie in Saigona, tobak s Sumatre, konopljo z Manile — vse to so stvari, ki danes slove po svetu. Manj znano pa je dejstvo, da tri četrtine svetovne proizvodnje cinka, približno 80 odstotkov-proizvodnje kavčuka in skoraj 100 odstotkov svetovne proizvodnje sirovin, ki so potrebne pri izdelovanju kinina, daje vprav ta »tropski raj« Wa$hington - prestolnica brez gledališč »Vuko večino prebivalstva tvorijo politične osebnosti in državni uradniki i' *«•* O prestolnici ameriških Združenih držav, Washingtonn, je dopisnik agencije »Centralen ropa< poslal dokaj nenavadno pismo, v katerem piše' nekako takole: »Nekaj posebnega za Waehington je, da kljub temu. čeprav ima komaj 700.000 prebivalcev, uživa čast prestolnice Združenih ameriških držav. Amerikanci niso izbrali za svoje stolno mesto New Yorka, čeprav bi kdo to pričakoval, saj ima New York danes že dobrih osem milijonov ljudi in od Wa6hingtona ni preveč oddaljen. Treba se je voziti iz Washingtona do Ncw Yorka le štiri ure z brzovlakom. Skozi prestolnico Washington teče reka Po-tomac, ki se kmalu nato izliva v Atlantsko rao*'' je. Rooseveltova ladja, s katero se je bil predsednik Združenih držav podal na široko morje, kjer se je sestal z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom, sc prav ta.ko imenuje »Potomec«, in so jo torej krstili po reki, ki leče skozi prestolnico. Washingtonske ceste *o potegnjene geometrično n držijo naravnost od severa proti jugu, ter od vzhoda proti zahodu. Te ceste kažejo že na prvi pogled, da se mesto ni razvijalo počasi tako kakor nastajajo druga mesta, ki jih je potepi treba stalno preurejati in ceste širiti, pač pa da je bilo zgrajeno skoraj V6e naenkrat in po preračunanem načrtu. Glavne ceste, ki so široke in ki ob njih rastejo drevesa, da so podobne drevoredom, se imenujejo po posameznih državicah Združenih držav. Sredi mesta se dviguje kapitol s svojo belo kupolo. Srednji zgradbi, ki je iz belega marmorja, so leta 1851 dozidali dve krili, ki sta tudi iz belega marmorja. V aredkni celotne zgradbe je visoka okrogla avla, ki meri v premeru 20 m. V njej je osem ogromnih slik, ki predstavljajo osem najvažnejših dogodkov iz zgodovine Združenih držav. 1o je delo nekega polkovnika iz generalnega štaba Jurija Wa-s h in g ton a, ki je priboril svoji državi neodvisnost in je bil tudi prvi predsednik Združenih držav. Zanimivo je — piše poročevalec omenjene agencije — da štiri omenjenih slik predstavljajo boj Amerikancev proti Veliki Britaniji za neodvisnost. 90 metrov visoka kupola Velikansko kupolo, ki 6e dviguje nad K a-pitolom, so dogradili lota 1865 in je visoka celih 90 m. Na vrhu se blesti velikanski kip Svobode. Ob hodnikih stranskih kril so dvorane v katerih imajo svoje seje poslanci in 6enatorji. V neposredni bližini Kapitola so druga vladna poslopja ki so z njim zvezana po podzemskih hodnikih Dva kilometra daleč proč se vidi Bela hiša, kjer biva državni predsednik. Nagel razvoj mesta Mesto se je zelo hitro razvijalo in raslo, leta 1880 je imelo komaj 147.259 prebivalcev, petdeset let pozneje pa že 486.870 ljudi, med katerimi je nič manj ko 170 000 črncev Danes se mesto VVashington razprostira čez vse [področje »District ol Columbia« Nekaj nenavadnega je dalje tudi to, da prestolnica Združenih držav ne spada v katero od zveznih držav, pač pa predstavlja državico zase, torej nekako državo v državi. To je res svojevrstna prestolnica, v kateri imajo večino člani vlade, poslanci, senatorji, jKi/.tične osebnosti, državniki, diplomati, agentje in podobni. Lahko bi jo označili kot ogromno vladno bivališče, ki je samo zase in brez drugih bivališč. Naslednja posebnost sedanje ameriške prestolnice pa je v tem, da v Washingtonu ni nikjer nobenih gledališč. Tu tudi ni nobenih nebotičnikov, e kakršnimi se ponaša na primer New York Za Ameriko je to vendar res nekaj posebnega. V nadomestilo za to pa imajo v Wa-shirjgtonu vseučilišče, na katerega imajo dostop le črncL To je slovita hovvardska univerza. Posebna zanimivost severno ameriške prestolnice je daljo »tovarna dolarjev« t. j. tiskarna, v kateri tiskajo ameriške bankovce. Tu stalno udarjajo svoj takt stroji in Hitvarjajo »bogastvo«. Na milijone in milijone bankovcev razvrščajo vešče ženske roke in jih desjpm v zavitke, zunaj pa med tem strojnice in jNshokrcsi varujejo te zaklade pred gangsterji. Mesti, ki jih bo grela samo elektrika D Osla je prispela novica, da bo norveški mesti Namsos in Steinkjer odslej ogrevala samo elektrika. Primerne naprave, ki bodo vsa stanovanja po teh dveh mestih oskrbovale z električnim tokom, so po istem poročilu že končane. Tudi v norveški prestolnici sami, v Oslu, ima že 1800 stanovanj električne peči. Da pa takšna kfirjava ne b; bila predraga, so tok za segrevanje električnih .peči znatno znižali. »Zavetje v viharju« Zanimiv film, ki prikazuje dslo Rdečega križa V Montreuxu so pred kratkim prikazovali nov zanimiv film, ki je spričo dejstva, da je za sedanje čase nadvse primeren, doživel velik uspeh. Film nosi naslov »Zavetje v viharju« in prikazuje veliko človekoljubno delo ki ga da-, nes opravljajo številni odseki mednarodnega Rdečega križa bodisi v zaledju bojišč samih ali pa v daljnem zaledju, kjer je treba pomagati ne samo ranjencem, pač pa tudi mnogim drugim, ki jih preveč tarejo hudi časi sedanje vojne. 5 milijonov let staro drevo Nemški zavod za kurivo je poslal rudarski akademiji ogromno drevesno deblo, ki meri v premeru dva metra in pol, tehta pa 60 metrskih stotov, ali šest ton. To deblo so našli v Senf-tenbergu, in sicer v tamkajšnjem premogovniku, oziroma bolje rečeno v tamkajšnjih ifežL ščih lignita. Strokovnjaki so ugotovili, da je to deblo ogromnega brinovega drevesa, kakršna so rasla v Srednji Evropi v terciarni dobi. SkW-di lignita, ki ga kopljejo v Senftenbergu, pri padajo Pliocenskemu razdobju terciarne dobe. Sodijo, da je deblo, ki so ga izkopali, staro najmanj pet milijonov let. Ogromna |egul|a Ob morski obali severno od danske prestolnice Kodanja so te dni ujeli nenavadno veliko jeguljo. Dolga je 2 m, tehta pa 33 kg. Pravijo, da tako velike jegulje že davno niso nikjer ujeli. Poteklo je že celih 50 let, odkar so še bolj nenavadno jeguljo ujeli ribiči ob angleški obali. Kakor so tedaj angleški časopisi pisali, je bila tista jegulja dolga cele 3 m, %daj pa danskim ribičem kar nočejo verjeti, da bi imeli na svojem lovu takšno nenavadno srečo. Zaklad v trebuhu morskega psa Zadnjič so ribiči iz Guayaquila v južnoameriški'državi Ekvador ujeli morskega psa, ki jim je pripravil čudno presenečenje. Ko so ga razparali, so v njegovem trebuhu našli škatlji-co, v kateri je bilo precej biserov in draguljev. Vrednost tega nenavadnega zaklada, ki ga je bogve kje jx>žrl morski pes, znaša približno 40.000 švicarskih frankov. ČASI je bil prišel, zgrabil plašč ter zdirjal po stopnicah. i Uro kasneje je odpotoval v Milan v zaprti kočiji. Noge je Grofica je odslovila služabnika, prisluškovala nekaj časa, imel zavite v slamo, čez noge odejo, okoli vratu veliko ogrinjalo, se nato okrenila, vzela papirje, se zaprla v svojo sobo, nataknila Mislil je nato, da je njegov nastop vendarle bil uspešen. Nepre-■i oknu brati. Obraz ji je bil teman in stano j"' požiral sline, da bi čutil, če ga boli grlo. Bila je res naočnike t-r začela pri roke so se ji tresle. grozna noč. Pa tudi gospa grofica ni spala na rožicah. VIII. Poglavje Bridke ure. Zadnji dan leta je Franco pisal kar najnatančnejša navodila, »Ta oporoka vam pač bo ugajala,« je hitro dodal profesor. Toda ne nameravam je objaviti. Rotim vas, grofico, da me poslušate!« . Obrnila se je. Nepredirni obraz je z nosnicami izdajal razburjenje. Niti njene rame niso bile čilsto mirne. Profesor se je v svoji ledeni sobi »Pri sonca« ravno pripravljal, da bi šel spat, ko sta prišla dva policaja ter mu prinesla »Grofica!« je vzkliknil profesor tik za njenim hrbtom, dočim zapoved, da se mora takoj zglasiti pri policijskem uradu, se je Friend, ki je skočil iz naslanjača, obupno zaletaval v nje-l Dobro je začutil v sebi razburjenje, vendar ni izgubil za- _ . gove noge. »Stvar s- tiče oporoke vašega moža!« vesti. Odšel je z njima. Na policiji ga je majhen, nesramen ko- ki jih je nameraval pustiti ženi, kako naj urejuje cvetlični in Topot se je grofica morala ustaviti. A obrnila se še vseeno mj8ar vprašal, čemu je prišel v Lodi. Ko je profesor odgovoril, zelenjadni vrt. Stric je že najmanj d setič bral svojo najljubso da je prišel po zasebnih opravkih, je pokazal komisar zaničljivo knjigo »Zgodovino škofije Como«, Luiza pa je šla z Marijo na nezaupanje. Kakšne zasebne opravke pa naj bi im-T v Lodi ju sprehod. Sonce je prijazno sijalo. Sneg je ležal san*° na Bisgnagu gospod Gilardonif S kora? Profesor je imenoval grofico. »Saj ni in Galbigi. Marija je našla poleg pokopališča vijolico in še drugo nikake Maironije v Lodiju!« je vzkliknil komisar. Ko je pro- zadaj pri Calcineri. Tam je bilo naravnost gorko. V zraku je pla- fesor ugovarjal, ga je hitro ustavil. »Dovolj, dovolj, dovolj!« val vonj po lovorju. Luiza je sedla s hrbtom proti hribu. Dovolila en o i»i»i •> c..v ....»________________________ Policija zanesljivo ve, da gospod Gilardoni, četudi je c. kr. upo- je Mariji, da je za njo plezala po bregu t-r se drsala po suhi »Kakšne* bajke' ml pri poved u j ete ?« je odgovorila. »Ali se'kojenec, ni odkrit Avstrijec, da ima prijatelje v Luganu In da travi, sama pa je premišljevala, vam zdi primerno, da tako brezobzirno imenujete ubogega Fran- je prisl v Lodi s političnimi nameni. | Od svete noči ni več videla profesorja Gdardomja. Rada bi ta? Kaj se mešat- v moje družinske zadeve?« »Vi pa veste več kot jaz!« je vzkliknil Gilardoni, ki je s govorila z njim, ne zato, da bi znova slisala zgodbo o Maironijevi »Oprostite«, j- odgovoril profesor ter iskal po žepu. »Če se'težavo krotil jezo. 'oporoki, temveč zato, da bi zvedela za njegov pogovor s F j o ne bi mešal jazi bi se mogli mešati drugi bolj brezobzirno ko jaz.! »Molčite!« mu je ukazal komisar. »Sicer pa nikar ne mislite, com, ko je temu pokazal oporoko, da bi zvedela Francove vtis.- Bodite tako dobri in poglejte listine. Te...« da se vas e. kr. vlada boji. Lahko greste kamor hočete. Samo ter profesorjevo mnenje. Ker je bila oporoka že uničena, je »Obdržite svoje papirje«, ga je ustavila grofica, ko jc vi- Lodi morate zapustiti v dveh urah!« j imelo to samo dušesloven pomen. Vendar Luizina radovednost ni dela, da je izvlekel iz žepa listine. Tu bi bil Franco takoj razumel, odkod prihaja udarec. Mo- bila mrzla radovednost opazovalke. Moževo vedenj- jo je zelo »To so prepisi, ki sem jih naredil jaz...« drijan pa ni razumel. _ I razžalilo. Ko je od božične noči dalje vedno in vedno prcmlšlje- »R kla sem vam, da jih obdržite in nesite proč.« »Prišel sem v Lodi,« je rekel, »po zelo nujnih opravkih, ki vala o tem, je prišla do spoznanja, da je bil ta molk do nje veldk Pozvonila je ter se vnovič obrnila proti izhodu. Profesor se jih še nisem opravil, v zasebnih, zelo važnih stvareh. Kako naj greh proti pravici in ljubezni. Težko ji je bilo zdaj, ko je čutila ie ves tresel in ko je slišal, da prihaja služabnik, ko je videl, potem odpotujem v dveh urah?« | da se je zmanjšalo njeno spoštovanje do moža, toliko bolj t~žko, da so se odprla vrata je vrgel listine na naslonjač ter s tih itn j »Z vozom, če boste čez dve uri še v Lodiju, vas bom zaprl.« k-r so bili zadnji trenutki pred njegovim odhodom. Rada bi bila glasom rekel naglo in razburjeno: »Pustil jih bom tu. Da jih| »Moje zdravje«, je odvrnila žrtev, »mi ne dovoljuje, da bi vsaj vedela, če je bilo tedaj, ko mu je Gilardoni pokazal listine, nihče ne vidi! »Pri soncu« sem. Jutri bom spet prišel. Pogl-jte v decembru potoval ponoči.« iv njem kaj boja, Če se je nato pravičnejše čustvo za trenutek jih in dobro premislite!« »Dobro, potem vas bom dal takoj zapn-tk« 'oglasilo v n j govi duši Vstala je, prijela Marijo za roko in kre- In preden je prišel služabnik, Je zbežal skozi vrata, koder i Ubogi profesor je molče vzel klobuk in odšeL nila proti Casaricu. Za Ljudska tiskarne v Ljubljani! Jote Kramarič — Izdajatelj Inl Sodja — Urednik Mirk« Javornik — Rokopisu« ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob II Meseča« »arutaiM Ja * Ur, aa inozemstvo lllk« Uiedniitvoi Kopitarjeva ulica UH — Uprav«) Kopitarjeva allca k, Ljubljen« — lelaloa štev. M-Ct do MM - Podtalnica) Nov« ncitk