Poeamezna številka RM 0,15 КашшпкшБо(е Uprava Klagenfurt, Poatfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (ве plača плргеЈ) тевебпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega Hrta za prihodnji meaee sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.08 za milimeter stolpec Stev. 4. Krainburg, 14. januarja 1942 Leto 2. Bcbord иаћЈгапја hožušnih. iiolneiiih in itmskih reči Darovanih le bilo nad 56 milijonov komadov - 3056 vagonov }e že na potu all že uporabljenih za čete - Ponosno dejanle domovinske fronte Berlin, 13. januarja. Po Ftthrerju od-'ejeno nabiranje kožušnih, volnenih in zim-peči za fronto je bilo končano v ne-•leljo zvečer. V 16 dneh so celokupni nemški narod, nad 2 milijona prostovoljnih Aem&kih pomagačev, več kakor 40.000 na-klralnic in 24.000 šivalnih sob stranke doprinesli za vojake na vzhodni fronti storitev, ki ji na vsem svetu ni para in ki '®hko navdaja ves nemški narod s pono-Do sobote dne 10. januarja opoldne ^ Že začasni izid izkazoval skupno število 56,325.930 komadov. Med temi se nahaja: 2,958.155 komadov *ožuhov, kožušnih telovnikov in drugih ko-ŽuŠJiih oblačil; 1,978.188 komadov srajc; 1,871.748 komadov spodnjih hlač; 4,948.766 ^Inenih telovnikov; 5,986.337 komadov ša-650.841 komadov mufov; 1,212.126 ko-Wadov prsnih in pljučnih varovalcev; 1>878.124 komadov opasnic; 7,781.711 parov ^®lsrfh in kratkih nogavic; 104.841 parov kožušnih in vrhnjih čevljev; 170.214 parov Smučarskih čevljev; 1,174.748 parov smuči; 3,138.505 komadov naglavnih varoval-cev; 3,854.064 rokavic; 6,818.350 parov volnenih zapestnic; 1,499.629 parov kole-nic; 2,451.545 p^rov zavarovalcev ušes; 6,362.923 komadov raznih oblačil; 1,485.115 komadov volnenih in kožušnih odej. 3056 vagonov z volnenimi in zimskimi za fronto se je moglo že odpoelati J' uporabiti za opremo številnih delov , • ® tem je nemški narod znova dokazal, ® sta fronta in domovina nerazrušno po-^®zani ,in da je vsaka izmed njih priprav-boriti se za drugo z vsemi silami. V "^rodu ад pa uresničil stavek, s katerim je Ftlhrer dne 20. decembra zaključil svoj naj se nabirajo za fronto kožušne, yolnene in zimske reči: »Vojak na vzhodni fronti bo pa tudi iz tega razvidel, da v •^^cionalno socialistični Nemčiji ni prazen P®jem nemška narodna skupnost, za katero bojuje.« Po Ftihrerjevem naročilu izreka Reichs minister dr. Goebbsls zahvalo in priznanje darovalcem in pomagačem. Nemški "^tirod v domovini je zopet pokazal, da si ^^ло prizadeva biti vreden storitev fronte. 2e prvi izid nabiranja zimskih reči je bil Osvajajoč. Predhodni izid, ki je sedaj na razpolago, pa znova zakrije tudi najsmelejša pričakovanja. Kajti kdo bi si b.l mislil, da se bo Število skoraj podvojile Izid je gigantska storitev celega naroda, ki se je kakor vselej tudi toknjt odzval Fvih-rerjevemu pozivu. Milijoni src so se s tem zopet navdušeno priznali za fronto, za boj, za zmago. Milijoni rok so se lotili dela. Prazniki so postali delavniki in s tem šele pravi prazniki. Vse plasti, vse starosti, vse pokrajine so medsebojno tekmovale. Iz tega se je podal izid, na katerega je celokupni narod v reenici lahko ponosen. Naši sovražniki ne bodo nikoli doumeli tega, kar se je te dni vršilo v Nemčiji. Se celo pa ne židje v Londonu, v Moskvi in USA, ki delajo »javno mnenje« v Nemcem sovražnem taboru. Oni kvečjemu umejo kaj v trgovini z volnenim blagom. Duh pa, ki navdušuje celi nemški narod in se zgovorno izraža v izidu nabiranja presega njihovo pojmovitost. Tako je »proroko-vala« londonska poročevalna služba še т nedeljo zjutraj siguren neuspeh nabiralne akcije v Nemčiji. Bržkone so pri tem mislili na to, kaj bi prišlo na svetlo, ako bi v Angliji poskušali tako zbirko. Gotovo se je iz želje porodila misel. Na tihem v Londonu vedno upajo, da se bo ponovilo leto 1919. Nemški narod je dal primeren odgovor na take puhle fantazije. Tudi v tem je vrednost ponosnega izida nabiranja, ako se niti Strelci, ki so v si e d ukaza na poseben način nevidni, na pohodu na ukazano postojanko. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Vorpahl, PZB., Z.) ne oziramo na možnost, da se fronta na vzhodu dodatno opremi z zimskimi rečmi v boju proti snegu in ledu. Mnto Olongapo na Liiionu laiedono Izkrcanje Japoncev na treh mestih Celebesa ^eichsaiaTschall Hermann Gdring 12. januarja 49. leto svoje starosti. (Scherl, Zaader-Multiplex-K.) Tokio, 12. januarja. Cesarski glavni stan objavlja, da je japonska armada dne 10. januarja popolnoma zasedla Olongapo, važno oporišče na zapadni obali polotoka Batran. Olongapo leži nekako 100 km zapadno od Manile na zalivu Subik in je pomembna baza podmornic za aziatsko brodovje Ze-d in jenih držav. Pristan ima plavajočo la-denico, ki lahko sprejme vojne ladje do 12.000 ton. V Pacifiku je pričela nova faza, V severnem delu gospodarsko važnega otoka Celebesa, ki spada k nizozemski Indiji, so se na treh točkah izkrcale japonske čete. Japonske akcije so bile izvedene z uporabo padalcev. Celebes ima baje močno gamizijo, ki se hoče upirati Japoncem. Japonskim četam se je posrečila tudi še nadaljnja akcija proti nizozemsko indijskim otokom. Odredi za izkrcanje so se ponoči ustanovili na otoku Tarakan, ki leži pred severozapadnim Borneom. Po poročilu iz Batavije se je vnel boj med nizozemsko indijskimi silami z japonskimi edinicami, Z izkrcanjem na otoku Tarakanu na severni obali nizozemskega Bornea so pridobili Japonci posebno važno ozemlje kamenega olja v južni Aziji v svoje roke. Na tem otoku se pridobi letno okroglo 700.000 ton kamenega olja. Posebni pomen otoka Tarakana kot dobavitelja kamenega olja je v tem, da se tukaj pridobljeno kameno olje lahko neposredno uporablja za kurjavo, zlasti za plovbo, ne da bi bilo še treba nadaljnje predelave odnosno rafiniranja. Ustrezno tem ugodnim možnostim uporabe •e postala luka tega otoka — Linkas, naj-/3čji pristan za oljna prostorišča v vzhodni Aziji, kjer so se med drugim preskrbovale z gonilno snovjo tudi severno amerikanske in angleške vojne ladje. Ker se je dosedanja proizvodnja Taraka' na ravnala budo po footeoetih |>iod&je, na- hajplišča kamenega olja v Tarakanu doslej nikakor niso bila v polni meri izkoriščana, po strokovnem mnenju je mogoče spraviti na dan vsč kakor dvojno količino. Po zadnjih v Tokio došlih poročilih so opazovali večja umikanja britanskih čet iz ozemlja pri Kuali Lumpuru v južni smeri na Malako, ki je bila ponovno cilj japonskega zračnega brodovja. Domnevajo, da se hoče sovražnik ustaviti Se enkrat severno od Malake, da pa bodo glavno maso sedaj še v odseku južno od Kuale Lumpura bojujočih se čet potegniti nazaj v Singapur. Podoba je, da so japonske prednje čete po krepkem sunku dosegle že točke, ki so samo še 200 km oddaljene od Singapura. Britanci so zbežail iz Kuale Lumpura Tokio, 13, januarja. Po poročilih japonske agenture Domej iz malajskega bojišča ,so britanske bojne sile brez boja zapustile obrambne črte v ozemlju Kuale Lumpura, kar je omogočilo nagel pohod japonskih čet. Japonske bojne sile, ki so se v tempu 80 kilometrov v 24 urah premikale čez malajski polotok in so prodrle skozi britanske obrambne postojanke pri Tandjong Malimu, so se bile v petek na vse zgodaj približale Kuali Lumpuru, medtem ko so druge japonske edinice, ki so prodrle od severozapada istočasno osvojile Ro-wang, 25 kilometrov od Kuale LUmpura. Britanke bojne sile so se umikale v splošni zmedi, tako da so si japonske sile, ki so iz dveh smeri koncentrično korakale proti glavnemu mestu zedinjenih malajskih držav, kakor je bilo pričakovati, lahko podale roko. Japonske edinice, ki so 86 v genialnih operacijah na boku približale obrambnim črttam pri Kuali Lumpuru so, kakor že jav-1 jeno .zasedle tudi K u a 1 a K u b u, vojaško letališče ,ki leži 60 km severno od Kuale Lumpura. Japonski bombniki so medtem ob sodelovanju z edinicami vojske nadaljevali svoje napade na Britance, ki so bežali Iz Kuale Lumpura, pri čemer so bili uničeni tovorni aHmmobUi, taoM in žetoiBtifci Zlodejevo odvračanje Krainburg, 13. januarja. Ko snio, da zavarujemo Evropo, pričeli boj na vzhodu, je angleški tisk, držeč se po bolševikih izdanega gesla, zatrjeval, da se nam bo v teh prostornih ozemljih ravno tako godilo kakor Napoleonu I., kajti bol-ševiki bodo sami rajši pokončali vse, kakor da bi neprostovoljno naklonili kakšna sredstva protibolševiškim vojakom. Ne le, da so Stalin in Molotov in druge, dike bolševiške-ga nečloveštva to čisto odkrito, izrekli, so se Churchill in njegovi privrženci veselili parole, po kateri so si bolševiški četni ki, tako zvani partizani (pristaši), prizadevali napraviti zmedo za hrbtom nemške armade. Ukaze Stalina in Molotova ter tako zvanih maršalov bolševiških čred je mednarodni židovski tisk z naslado natisnil. Mi smo takrat izjavili, da so učinki takih blaznih gesel naperjeni zgolj proti civilnemu prebivalstvu bolševiških poljan, ki bo moralo nositi iz tega izvirajoče posledice. Naj navedemo le en sam dokaz blazne uničevalne strasti moskovskih plačancev. Pod datumom 5. junija 1941 je angleška poročevalna agentura »Exchange Telegraph« po svojem posebnem poročevalcu iz Moskve poročala: »Po ukazu Stalina, ki ga je izdal v svojem govoru, se v Ukrajini tam, kjer .se morajo bolševiške čete umakniti na črto na Dnjestru, premišljeno vršijo uničevanja. Večjemu številu bataljonov je bila poverjena izključna naloga pokončavanja. Opremljeni so z metalci plamenov, da zažgejo žito ,in z razstrelilnimi tvarinami v svrho razdejanja kmečkih hiš. P o k o n ču j e j o živino in ne pozabijo niti kokoši , ki jih zastrupijo, da postane meso neužitno. Mislijo, da je bilo v zadnjih dneh na tak način uničenih več Sto milijonov imovinske vrednosti.« Treba si je vdolbsti v možgane: to je javila Anglija kot dobrodošlo uničevalno delo Stalinovih trum, in naši vojaki so na vzhodu strahotne čine te nihilistične uničevalne politike lahko opazovali v taki meri, da bi se reklo nositi premog v Esaen, ako bi kdo hotel pobijati to istino. Potrebna je tedaj cela nesramnost Stalina .ako set-daj po Molotovu v neki noti bal ta grozo-dejetva in to podveaxwenj® vsrake livljenj- Stran 2. — Stev. 4. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 14. januarja 1942. ske sposobnosti civilnega prebivalstva na vzhodu — naprti nemški vojski. V tej noti pravi med drugim, da so nemški častniki In vojaki navdani živinske surovosti, d» uganjajo grozovitosti, napram katerim vzblede celo največja zločinstva, ki jih je kdaj poznala človeška zgodovina. Nadalje, da se nemška armada vedno bolj spreminja v »armado roparskim zverinam nali-kujočih plenilcev in maroderjev«, češ da so zatrosili ogenj v vaseh, zapodili civiliste, jim vzeli po rekvizicijah še ostanek njihovega imetja itd. itd. To vse, da se je pokazalo, ko so bolševiki osvojili zopet nekaj vasi. Da bi učinkovali na anglo^amerikan-ske solzne žleze .pripovedujejo nadalje, da so naši vojaki civiliste na vzhodu slekli do nagega, da bi se poslužili njihove ,kakor znano, zelo »higienične« obleke. Kaj je bolševizem, kakšne grozote Je prinesel zasužnjenim masam, kako jih je moril in tiral v bedo, vse to so angleški in amerikanski časopisi prej zadostno opisali na podlagi primerov, in da se dojmijo vasi in mesta ter prebivalci bolševiki je naravnost kot hiranje in propadanje, je še pred nekaj tedni potrdil glavni urednik new-yorškega hujskajočega časopisa »P. M.«, Ingersoll, ki se je bil vrnil iz Stalinove države in se nahajal v pokrajinah, v katerih nikoli ni bilo Nemcev. Mora se že reči, da bi ta strašanska Molotova nota lastna sramotna dela in nedopovedne grozote, ki se jih je Anglija tako dolgo veselila, sedaj na naravnost beb ast način rada zvrnila na vojake, ki bodo ravno bolševiSko politiko grozot dokončno zatrli. Ta nota ni več ^ drznost ,ampak cinizem v največji potenci. Brilansbi rnšilec potopljen \ iHlanlikn Bo)! na vzhodu - Od 1. do 10. lannarja sestreljenih 42 britanskih letal Iz Fiihrcrjevega glavnega stana, 13. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile Je dne 12. januarja naznanilo; Boji na srednjem odseku vzhodne fronte in na ozemlju Waldai še trajajo. Na drugih odsekih fronte ni bistvenega bojnega delovanja. Neka baterija vojne mornarice za boj na daljavo je obstreljevala Dover in se je opazil učinek zadetkov. Podmornice so v Atlantiku potopile nekega britanskega rušilca in torpedirala nekega drugega na Sredozemskem morju. V severni Afriki živahno izvidni-ško delovanje. Nemška bojna letala so bombardirala obrežno cesto v Kirenajki kakor tudi britanska letališča na otoku Malti. V času od 1. do 10. januarja je britansko zračno brodovje izgubilo 42 letal, od teh 19 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 9 lastnih letal. Pri izkrcanju, ki so ga sovjeti poskušali v Jevpatoriji na Krimu, o katerm je bilo govora v poročilu oborožene sile z dne 7. januarja, je nasprotnik v žilavih bojih v hišah in na ulicah pustil na bojišču 600 mrtvih vojakov in 1300 partizanov in v naše roke so prišli 203 ujetniki. Ta uspeh je v posebni meri pripisovati odločnemu prijemu Oberstleutnanta pl. D o d d i e n, ki je kot poveljnik izvidniškega oddelka neke pehotne divizije padel v tem boju. FUhrer in vrhovni poveljnik oborožene sile je temu hrabremu častniku naknadno podelil hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa. Posebno visoke Izgube Sovletov Iz Filhrerje\'cga glavnega stana, 13. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. januarja naznanilo: V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so nemšlce čete včeraj nasprotniku v obrambi proti njegovim šte- Nlzozemska Indl]a le zelo vznemirlena Stockholm, 13. januarja. Glasom poročila United Press, ki ga je prevzel list »Ny-Tidf, javljajo iz Batavije, da je smoter potovanja generalnega guvernerja van Mooka v Avstralijo, da doseže tesnejše vojaško sodelovanje, ker to v nizozemski Indiji vedno bolj nemirni zaradi japonskih napadov. Van Mook bo z ministrskim predsednikom in drugimi vodečimi državniki pretresal skupne obrambne načrte. Dalje je glasom poročila »Ny-Tid« iz Canberre ministrski predsednik izjavil, da je treba nizozemsko posest vključiti v avstralsko obrambno ozemlje. Pogajanja van Mooka s Curtinum in Cur-tinova izjava na eni strani ter naslonitev Avstralije na Ameriko na drugi strani, so v najtesnejši zvezi s poročilom iz Washing-tona, da se bo v najkrajšem času izvršila preselitev v prognanstvu nahajajoče se nizozemske vlade in kraljice Viljemine v Washington. Angleški dominion! in britanski pomožni narodi pričenjajo odpadati od britanskega »pokroviteljskega gospostva«. Saj so dobili grenko izkušnjo, da Anglija svojim tako-zvanim varovancem v teku te vojne ni prinesla drugega nego besedolomstvo in izdajo. crifff* f 1 O '•mahkus-KUSA) .►•-•■'.'S"'* Wake "v'v J Formosa , . % ГАопдкомд ,'| S\;.% ^HAIHAX " I %. it vf , "5 ^ iS га pwuo I -r.S <%(.?.---- 3a'n ^Guatrt «^3 1^. . V. ™ [ЕГл'" .-. '.N>4 - РШи-i 'fOlfNcj («>24/ 2 L.t___fjJiALiA________________R Г_____ ^ ^ -4f т'»У| rv — f j[k • CS?"! ЈС>^^53РКс1тЛВ# ч sPy» • Syrabaja ВЧ' »,h»v««'Т%\ % ^>ч. <^А^«ч^Ј*га «.... « • V^: Јлс^ > i-k, (tLIC[-INS.^* ЗМ;% ' - «% %Аг (гмм-ш« «<'0 . ' ^Po4Dar#№%' ^ ^ ^jrJ:-*''"' Жамј S+u+zpunkle УвпГ ИЗЗарап ^USA ^England ^C&riberrj|^^ Sydney— Adelaide^ Melbourne TASMANIEN^ Auckland? , NĆU SEELAND CO Avstralija — 49. zvezna država USA Kakor ie poročam, je pričakovati, da se v kratkem sklene vojaSka zveza med Wa-shingtonom in Camberro. Pogajanja se baje vršijo že dolgo časa brez vednosti britanske Vlade. Port Darwin postane takoj mornariško oporišče USA. Poleg tega so predvidene še garnizije kakor tudi letalska in mornariška oporišča na avstralskem kontinentu. S tem bi utegnila Avstralija prenehati biti del britanske države. Istočasno poročajo, da namerava general Wawell preložiti svoj glavni stan v Surabajo na Javi, ne v Singapur, kakor je to predvideno. To je pač dokaz zato, s kakšno silo prodirajo Japonci proti Singapuru. (Kartendienst Erich Zander, M.) vilnim, deloma z združenimi močmi fai ■ pomočjo oklopnic izvršenim napadom pri-zadjale posebno visoke izgube na ljudeh fai materialu. Zračno brodovje je bombardiralo pristaniške naprave v Feodoziji kakor tudi na vzhodni obali Črnega morja in uspeSno poseglo v boje na tleh na oetalih odsekih vzhodne fronte. V noči na 11. januarja so bfle na britanskem otoku vržene bombe na pristaniške naprave, ki so važne v vojni. V severni Afriki traja pritisk sovražnika na postojanke pri Sollumu. V področju pri Agedabiji je živahno delovanje izvidniških čet. Skupine nemških strmoglav, cev in bojnih letal so učinkovito napadle zbrane sovražnikove čete v prostoru pri Agedabiji in britanska letališča v Marma-Tiki. V bojih v zraku so bila sestreljena štiri sovražnikova letala. Napadi iz zraka na letališča otoka M a 1-t e so se podnevi in ponoči nadaljevali z dobrim učinkom. Britanski bombniki so v noči na 11. januarja napadli kraje v severonemškem obrežnem ozemlju. Prebivalstvo je imelo nekaj izgub na mrtvih in ranjenih. Sest napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. V noči od 3. do 9. januarja je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 112 letal. Od teh je bilo sestreljenih 82 v bojih v zraku in 12 po letalskem obrambnem topništvu, ostanek je bH razdejan na tleh. Tekom istega časa smo na vzhodni fronti izgubili 16 lastnih letal. Sovjetska križarka poškodovana Iz Fiihrerjevcga glavnega stana, 13. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 10. januarja naznanilo: Na Krimu in v južnem odseku vzhodne fronte je le mala bojna delavnost. Bojna letala in strmoglavci so v pomorju pri S e-bastopolu in Feodoziji potopila prevozno ladjo s 4000 brt. in poškodovala z bombnimi zadetki dve veliki trgovski ladji kakor tudi neko lahko križarko. V srednjem odseku in delu severnega odseka fronte še v nezmanjšani sili trajajo težki obrambni boji. V severni Afriki je sovražnik v proetoru pri^Sollumu ojačil svoj topni^ og'erij in svoje napade iz zraka. V proeiSru pri Agedabiji se vrši obojestransko delovanje opazovalnih čet. Napadi na letališča na otoku Malti so se ui4)ešno nadaljevali. Ob poskusih britanskih bombnikov napasti francosko obalo so bili sestreljeni štirje sovražni bombniki. Tokio. V državi Tai so se vršile nuio-žestvene manifestacije mladine za sodelovanje pri novem redu v veliki-vzhodni Aziji pod japonskim vodstvom. VeriuK und Uruck: NS.-Uauverlag uiid Uruckerei Kttrnten. GmbH., Klugenfurt. - Verlagslelter: Dr. Emil Heltjan. — Hauptschriftlelter; Dr. Otto Scbedl, Zurzelt let Anzelgenllste Nr 1 gtlltlg NOVELA . SPISAL WILJEM HAUff 2. »Po mojem mnenju rana ni nujno smrtonosna,« je izjavil zdravstveni svetnik Lan-ge po prvih pozdravih, »očitno sunek ni bil prizadjan s sigurnostjo, Fiamettijeva je že zopet pri popolni zavesti in ako ne upoštevamo slabosti, ki jo je po vročila velika izguba krvi, vsaj zaenkrat ni niti najmanjšega sledu kakšne nevarnosti. »To me veseli,« je odvrnil komercijski svetnik in zaupno potisnil svoj laket pod doktorjeva pazduho; »spremil Vas bom Se nekaj ulic do gradu; ampak povejte mi za božjo voljo nekaj potankosti te zgodbe; človek si kar ne more pojasniti, kako se je vse to prigodilo.« »Zaklinjam se Vam,« je odgovoril oni, »cela stvar je zavita v grozno temo. Komaj sem bil zaspal, že me je Audil moj Janez in ml javil, da me kličejo k zelo nevarni bolnici. Naglo se oblečem ,tečem ven, v čakalnici stoji dekle, bledo in drhteče, in ml Sepeče tako tiho, da jo jedva slišim, naj vzamem svoje obvezilo s seboj. 2e to ml vzbudi pozornost; skočim v voz .posadim bledo gospodično na sedalo poleg Janeza, da rabi za kažipota in naprej se peljemo do Lindenhofa. Pred neko malo hišo sestopim in vprašam gospodično, kdo je bolnica?« »Lahko si predstavljam ,kako ste se začudili —« »Kako me začudim, ko slišim, da je to sig-nen Eonal мш I dališča .drugod sem jo bil videl komaj dva do trikrat; toda glede na tajinstven način, kako so me klicali k njej. na preveznino. ki sem jo moral vzeti s seboj — priznavam, z napeto pozornostjo sem pričakoval, kaj je moglo zadeti pevkinjo. Sel sem gori po kratkih stopnicah, potem vzdolž ozke veže. Dekle je Slo odspredaj, me pustilo nekaj trenutkov v temi in se potem zopet vrnilo k meni, ihteče in še bolj bledo nego prej. .Vstopite .gospod doktor,' je dejalo, ,ah! prišli boste prepozno ,gotovo tega ne bo preživela'. Vstopil sem in nudil se mi je strašen prizor.« Zdravstveni svetnik je obmolknil in se mrko zamislil; podoba je bila, da se mu je v duši porajala slika ,ki jo je zaman skušal odvračati. »No ,kaj ste videli?« je vzkliknil njegov spremljevalec .nestrpen zbog te prekinitve. »Menda me ne boste pustili ob-tičati med durmi in tečaji?« »Marsikaj se mi je namerilo v življenju,« je nadaljeval doktor, ko je bil zopet zbral svoje misli, marsikaj, pred čemer me je spreletavala groza, marsikaj, kar me je prestrašilo, toda nič mi ni seglo tako do srca, kakor ta prizor. V medlo razsvetljeni sobi je na blazinjaku ležala bleda, mlada žena; pred njo je klečala stara dekla in ji tiščala robec na srce. Stopil sem bliže; bela in otrpla kakor kip je visela nazaj glava umirajoče ; črni, osipajoči se lasje, temne obrvi in trepalnice zaprtih oči so tvorile strašen kontrast napram bleščeči bledosti čela, obraza, lepega vratu. Bela, gosto nabrana oblačila, ki bo pač spadala k maski, so bila s krvjo oblita .kri na tleh, zdelo se je, ka- ^ шт Шји вкф e*# ;, «* to se mi je prikazalo v enem trenutku — bila je Fiamettijeva, pevkinja.« »Moj Bog ,kako me to prevzame!« je rekel komercijski svetnik ganjen in izvlekel svilen robec ,da bi si brisal oči. »Ravno tako je Se teden pred zadnjo nedeljo ležala na odru v operi Othelu, ko je igrala Dez-demono. 2e takrat je bil učinek tako okrutno resničen in v resnici grozen, da so bili mnenja, da jo je zamorec resnično prebo-del; in sedaj se je res tako zgodilo z njo! Kako me to dime!« »Ali Vam nisem prepovedal vsako prekomerno ginjenost?« ga je prekinil zdravnik. »Ali hočete z vso silo zopet dobiti Vaše napade ?« »Imate prav,« Je rekel komercljski svetnih Bolnau in hitro vtaknil robec v žep; imate prav, moja konstitucija ni za afekt. Le pripovedujte dalje! S tel bom mimogrede Sipe na vojnem ministrstvu; to koristi proti takim napadom.« »Le štejte, in če nič ne hasne, pridenite Se zgornje nadstropje palače. — Stara dekla je odvzela robec in strmeč sem zazrl tik srca rano kakor od ubOda z nožem. Ni bilo база, da bi se zadrževal z vprašanji; preiskal sem rano in jo obvezal. Ranjenka med celo operacijo ni pokazala nobenega znaka življenja; le takrat, ko sem preiskoval rano, se je bolestno zdrznila. Pustil sem jo počivati in čuval njeno spanje.« »No in dekle in stara dekla, — kaj jih niste vprašali, odkod izvira rana?« »Vem, komercljski svetnik, kot svojemu staremu prijatelju ,hočem priznati; da sem njima v trenutku, ko z bolnico nisem imel v#; ix*eneg» bmi мкккож tela- vil, da za naprej ne ganem niti mezinca za damo ,ako mi takoj vsega ne razodeneta.« »In kaj sta rekli? Govorite že vendar!« »Po enajsti uri je bila pevkinja prišla domov, in sicer v spremstvu neke velike moške maske. — Nemara sem se bil pri tej vesti nekoliko preveč dvoumno ozrl po obeh ženskah; kajli pričeli ste znova ihteti in se čim najmočneje rotiti, da ne smem ničesar slabega misliti o njuni gospodinji; dolgo časa ste že pri njej v službi in Se nikoli noben" moški ni prestopil praga po četrti uri popoldne; malo dekle, ki je bržkone že čitalo romane, je celo zatrjevala, da je signora angel čistosti.« »To trdim tudi jaz,« je rekel komercljski svetnik, ki je v svoji ginjenoeti pričel šteti šipe na palači .kateri sta se približevala, »to rečem tudi jaz; o Fiamettijevi ne more nihče nič slabega govoriti ;ona je ljubeznivo .blago dete, In temu vendar ne more ona kaj. da je lepa in da se mora ubijati s petjem!« »Verjemite mi.« je odvrnil Lange. »zdravnik ima v tem nevarljivo psihološko merilo. Pogled na njene angelskočiste poteze me je o čednosti te nesrečne deklice bolj prepričal nego prisega njenih sobaric. Toda poslušajte dalje; pevkinja je s tujcem stopila v to sobo in velela dekletu naj gre ven. To je pa, ker je bržkone bilo radovedno, kaj naj ta nočni obisk pomeni, prisluškovalo pri durih; slišalo je hudo pričkanje med damo in globokim, zamolkl'm mcSkim glasom v francoskem jeziku ; signora se je končno silno razjokala, mož pa je grozno preklinjal. S»dvi4^JannarJa 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Stev. 4. Soborstro vnovič dokazano Govori pl. Ribbentropa In ogrskega ministrskega predsednika In zunanlega ministra Bardossyla Budimpešta, 13. januarja. Ob priliki sprejema ,ki je bil pri predsednikih magmatske zbornice grofu Szechenyi in poslanske zbornice pl. Tasnady-Nagy v parlamentu za državnega ministra zunanjih poslov nemške države, je ministrski pred-^dnik in zunanji minister pl. Bardossy imel govor, v katerem je izrekel dobrodošlico zunanjemu ministru Reicha kot izbor-петц FUhrerjevemu sotrudniku in pravič-ftemu razsodniku pri odločbah v Wienu. ^®t€re 80 Madjarom pripomogle do repa-'®cij. Med drugim je izvajal; »Mi Madjari smo že od začetka tvorbe •laSe lastne države lahko spoznali in pra-vilno vrednotili položaj nemštva v skupnosti evropskih narodov in zato prijateljski odnosi med obema narodoma ne izvirajo od ^адез ,ampak so skoraj tako stari kakor Đaža zgodovina. Naš veliki ustanovitelj države kralj Stefan je dokončno odločil sta-M5če Madjarov, ko je že pred skoraj 1000 leti enkrat za vselej obrnil pogled Madjarov iz vzhoda proti zapadu v smeri udo-®iovljenih Nemcev. In ni bil slučaj, ampak ■vedno znova politika modrega preudarka, ki so se je njegovi nasledniki dosledno držali, da so ščitili zapad in se borili proti ^hodu. Ista misel, postavitev istega cilja *^58 je vodila tudi tokrat, ko smo skupno z nemškim narodom zagrabili za orožje, se bok ob boku s starimi soborci iz svetovne vojne 1914. do 1918. leta borimo proti svet opustošujočemu bolševizmu in za pravičen novi red v Evropi. V posesti maše narodne sile in neodvisnosti se tudi danes popolnoma zavedamo onih dolžnosti, katerih izpolnitve se nova pravična Evropa od nas nadeja, ona Evropa ,za katero se borimo in katera bo po nepozabnih, meni Izrečenih besedah Fiihrerja, dobila svojo obliko po prijateljskem In mirnem sodelovanju neodvisnih držav. Prav posebno sem vesel, da morem v osebi Vaše ekselence v madjarskem glavnem mestu najprisrčneje pozdraviti onega državnika, ki je eden naj-odličnejših prvoboriteljev za uravnavo in iietvaritev tega novega reda in evropske solidarnosti. Oduševljen po tej misli bi rad Izrazil Bvoje neomejno prepričanje, da Vse-»aogočni ne bo odrekel svojega blagoslova boju za pravično stvar. »Ministr-"ki predsednik in zunanji minister Bardossy J® končal svoj govor z vzklikom »Hochc na J'tthrerja in nemški narod. Odgovor državnega zunanlega ministra Državni zunanji minister pl. Ribbentrop •• Je madjarskemu ministrskemu predsed-®1кц in zunanjemu ministru predvsem za- hvalil. za prijazni pozdrav in za velikovažni sprejem, katerega so mu Tcot zunanjemu ministru Fiihrerja pridedlli v Budimpešti. Reichsminister pl. ^bbentrop je opozarjal na obisk ministrskega predsednika in zunanjega ministra pl. Bardolly v Nemčiji, kateri je omogočil ,da se je povzel zaupanja polni kontakt. Nemčija in Madjarska se čutite povezani po močnem in tradicionalnem prijateljstvu, in zaupanja polni odnosi med obema državama so dobili v sedanjosti nov in poseben pomen. Vojna, vsiljena Nemčiji in njenim zaveznikom — tak# je izvajal zunanji minister pl. Ribbentrop — je sedaj stopila v odločilno stopnjo razvoja. Začrtane so svetovne fronte: mladi narodi, ki se borijo za pravično stvar, stojijo nasproti starim egoističnim silam, ki so se skozi dve desetletji upirale vsaki pametni i nmirni reviziji in sedaj tem narodom celo osporavajo pravico do življenja sploh. Ob nezaslišani, vsakemu državniškemu razumu upirajoči se lastitvi moči in v spoznanju nedostajanja lastnih sredstev moči, so se Anglija in Zedinjene države severne Amerike združile z največjim sovražnikom človeštva vseh časov, bolševiškim moško-vltstvom, da bi lahko vrinili ostalemu svetu svoje zlokobne zakone. Ob povezanosti usode .edinosti in odločnosti držav, združenih v trojni pogodbi, bodo enkrat za vselej izpodleteli vsi taki načrti in poskusi, dati bolševizmu proste roke v Evropi. Ogromne uspehe je že dosegla hrabrost naših vojakov. Evropa se pod vodstvom oei In njenih prijateljev vedno bolj tesno združuje. V vzhodni Aziji stopajo naši hrabri zavezniki Japonci od zmage do zmage, kar je še nadalje odločilno premaknilo svetovno politični položaj v prilog naše koalicije. V boju, ki ga Nemčija pod vodstvom Adolf a Hitlerja bojuje skupno s svojimi zavezniki In v katerem gre za usodo evropske kulture, se je znova obneslo staro nemško-madjarsko soborstvo. Nemčija in njeni zavezniki ne bodo položili orožja prej, dokler ni odpravljeno grozovito ogrožanje Evrope iz vzhoda in dokler Anglo-Amerikancem ni dokončno vzeta možnost nasnovati vojne proti miroljubnim narodom. Treba je opraviti Se trdega vojnega dela, toda vel smo prepričani, da bo na koncu teh bojev stala zmaga sil, združenih v trojni pogodbi. Relcheminlster Je evoj govor končal z vzklikom »Hoch« na državnega upravnika madjarske kraljevine Nikolaja pl. Hortyja in na madjarski narod. V petek Ob 17.30 uri je Reichsminister pl. Ribbentrop po večdnevnem oblaku zapustil madjarsko prestolnico. Ogorčeni boji na vzhodu Izvidno delovanje pri Agedabiji — Seet sovražnih letal sestreljenih Iz FUhrerjevega glavnega gtana, 13. jaguarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile k dne 9. januarja naznanilo: V srednjem in severnem odseku vzhod-fronte še trajajo ogorčeni obrambni ^ji. Pri tem eo bila po združenem tojmi-•kem obstreljevanju razbita nasprotnikova zbirališča in odbiti številni sovražnikovi na-Skupine bojnih letal, etrmoglavcev In lovcev so podpirale obrambne boje vojske. V severni Afriki traja sovražni-topniško obstreljevanje nemško-itali- Janskih postojank pri Sollumu. V prostoru pri Agedabiji obojestransko izvidniško de-lovanje. Nemška bojna letala in strmoglav-bombardirala avtomobilske kolone, V °®jih v zraku so nemški lovci brez lastnih ^Kub sestrelili šest sovražnih letal. j^Na otoku Malti smo na britanska letali-z uspehom metali bombe podnevi in Рођо{,-. ^^Alčno razpoloženje v Panamakanalu In Anglija trepeče za Gibraltar » ••• Pan . 13. januarja. Vlada republike v je imenovala odbor, ki naj izdela za evakuacijo glavnega mesta. Ka-®^laki pas je že гЉсгај popolnoma evakui-^ civilnega prebivalstva. Pri tem so ^rii številne inozemce iz nevtralnih ker jih oblasti USA imajo na sumu, a 80 saboterji. Sirene za vzbuno se v ka-?^®kem pasu dnevno slišijo, včeraj pa je ^ trikrat dan alarm iz zraka. ^gleške priprave za obrambo Gibral- Kositrne jame pri Ku al i Lum puru Kositrne jame pri Kuali Lumpur. ki ponazoruje velikopoteznost ondotnega kopanja rude. (Scherl Zander Multiplex-K.) .' ..''/'J .'.' *'• K' тш Na nekem nemškem letališkem taboru na polarnem krogu Naši letalci se v svojem prostem času vadijo v smučanju. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Speck, HH., Z.) Godba svir a... Tudi pri godbenik vodih vojne mornarice-. so sedaj predvideni saksoioni. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schubert, Atl., Z.) tarja proti napadom s kopnega so bile bistveno ojačene. Tudi na cesti, ki veže britansko trdnjavo s španskim kontinentom, 80 v dolžini 1500 metrov napravili 27 zapornic za tanke. Cesto flankirajo od vseh strani bunkerji, ki so vzidani v močvirnata tla. Matična ladla letal „Langley'' potopllena Tokio, 13. januarja. Uradno objavljajo, da je neka japonska podmornica т četrtek juAiozapadno od otoka Johnson т Pacifiku potopila matično ladjo letal USA »Langley«. Letalska matična ladja »Langley« je izpodrivala 11.050 ton vode in imela posadko 460 mož. Ladja je razpolagala s štirimi 12.7 centimeterskimi topovi kakor tudi z dvema strojnicama in je lahko sprejela 16 vodnih letal. 4* k .> <■ iKm: Tovor na pohodu, skozi zasnežene vasi na vzhodu (PK. Aufnahme; Kriegsberichter Knittel, HH., Z.) Berlin. Lovsko brodovje, ki mu poveljuje major Trautloff, je doseglo v teh dneh svoj 1600-ti odstrel. Nadalje je istega dne skupina nekega drugega lovskega brodovja pod poveljstvom z vitežkim križcem odlikovanega Hauptmanna barona Leppla ravno tako v bojih v zraku na vzhodu dosegla svoj 700-ti odstrel sovražnikovih letal. Stockholm. Duffa Coopera, ki je bil šele 19. decembra postavljen za ministra za vzhodno Azijo s sedežem v Singapuru, je Churchill pozval, naj svojo misijo zaključi in se vrne domov. V pokrajinah Ljubljana In Flume bodo po sklepu Vrhovnega italijanskega sveta izvedli ljudabo itetjiw N ove poSil j ke za Ai riko Oklopnice M vozijo proti fuga, »(PK. Aufnahm« BMegdieiiAt#! Шч stran 4. — Stev. 4. K A R A W A N h !. .1 DOTE Sreda, 14. januarja 1942. OosMfodawstvo Finančna moč ]\[emči|e Te dni Je podal državni tajnik Rein-h a r d t v »Deutsche Allgemeine Zeitung« lep pregled finančne politike Velike Nemčije. Pri tej priliki je zavzel svoje stališče tudi k raznim dayčnim vprašanjem. Po njegovih izvajanjih so računali, da bodo-davki v Reichu dosegli za računsko leto 1941. okrog 30 milijard RM (1. 1940. so znašali 27.2 milijarde). Ne oziraje se na razne davčne spremembe je pa sedaj gotovo, da bodo davki vrgli 31.5 milijard RM. Ta vsota se bo pa vsejcakor zaokrožila na 32 milijard RM. K tej vsoti je treba prišteti še upravne dohodke Reicha, vojne prispevke občin in še razne druge dohodke v višini 13 milijard RM. S tem bodo redni dohodki v računskem letu 1941. prav gotovo dosegli 45 milijard RM ,torej rekordno višino, ki dokazuje, da je fundament finančne moči Reicha v tej vojni mnogo jačji nego v svetovni vojni. Za leto 1942. zvišanja davkov po izvajanjih državnega tajnika niso predvidena Tudi za prejšnje leto taka zvišanja niso bila predvidena. Uvedba vojnega pribitka k davku na javnopravne korporacije je bila potrebna zaradi davčne enakosti in pravičnosti. Istotako so bili za zvišanje vojnega pribitka na tobak, žganje in peneča se vina merodajni razlogi kupne moči in oskrbe. S tem v zvezi je državni tajnik Reinhardt ostro obračunal z govoricami o zvišanju premoženjskega davka, o pobiranju vojnega pribitka k premoženjskemu davku ali celo o premoženjski oddaji. Take govorice so naravnost nesmiselne. Vsak tak ukrep bi vseboval razne narodno-gospodarske nevarnosti in jih s stališča dobrega vojnega gospodarstva ne bi bilo mogoče zagovarjati. Finančni minister tudi ne misli na zvišanje davka na dediščine ali pa na konfiskacijo dediščine zakoncev brez otrok v korist Reicha. Vse te govorice prinašajo iz sovražnega inozemstva, da bi izzvali vznemirjenje, Proti ljudem, ki razširjajo take govorice ,je treba brezobzirno postopati ter jih prijaviti. Zadolžitev Reicha je znašala ob pričefku vojne 37,2 milijarde RM. Konec koledarskega leta 1941. bo znašala približno 100 milijard RM .Zadolžitev Anglije — računano na osebo — znaša trikrat več kakor zadolžitev Reicha. Naš položaj je torej bistveno boljši. V ostalem je zadolžitev Reicha izravnana v največji meri s pridobitvijo teritorija, prebivalstva in gospodarstva na vzhodu in na jugu. Zvišanje finančne moči po vojni bo omogočilo brez težav obrestovan je in amortizacijo državnega dolga. Financiralo se bo velike kolonialne .socialne in kulturne naloge z Izvedbo takih davčnih ukrepov, ki bodo davke v Nemčiji načelno poenostavili. O žitnih pridelkih v Evropi »Internationale Agrar-Rundschau, ki izhaja v Berlinu, podaja o pridelovanju žita v Evropi sliko, ki jo v nastopnem izvlečku ponavljamo. V Romuniji je bila žetev ugodna kljub nagajivemu vremenu. Napram letu 1940 je romunsko kmetijstvo povečalo svoje žitne njive od 2,35 na 2,62 milijonov hektarjev. Pšenični pridelek, ki je v preteklem letu znašal samo 10,8 miljonov dvojnih centov, cenijo na 24,5 milijonov dvojnih centov, v teh količinah pa še niso zapopadeni pridelki iz osvobojene Besarabije in severnega dela Bukovine Madžarska pričakuje srednje dober izid. Rezultat mlačve je sicer slab, kar bo pa zravnano z dobro kvaliteto žita. V Srbiji podatkov Se niso zbrali. Pričakujejo pa, da bo 900.000 hektarjev dalo količino 13 milijonov dvojnih centov. Bolgarija ceni svoj pridelek na 20 milijonov dvojnih centov in bodo že tekoče leto svoje žitne posevke povečali na 3,7 milijonov hektarjev. Grška računa iz svojih najvažnejših žitnih področij Larisa in Trikala na 900.000 ton pridelka. Španija je v minulem letu zvišala svoj pridelek pšenice od 8,04 ћа 29,65 milijonov dvojnih centov. Pridelek ječmena bo od 2,9 zvišali na 16,85 milijonov dvojnih centov. Žetev rži je dala 3,97 milijonov, žetev ovsa pa 6.65 mlijonov dvojnih centov. Na Švedskem je bila lanska žitna žetev ena najslabših zadnjih 50 let. 621.000 ton napram 1,232.000 ton v letu 1939. Potrebna za ljudsko oskrbo s kruhom se giblje okrog milijon ton letno. v celoti gledano se primanjkljaji zravnajo 2 viški in je kljub neugodnemu vremenu, ki je precej škodovalo, lansko leto žitno žetev smatrati za zadovoljivo. Pov-dariti je, da je evropsko kmetijstvo dosedanjo največjo ploskev žitnih njih od 32 milijonov hektarjev iz leta 1935 prekoračilo, V znamenfa kmetijstva Spomladanski velesejem v Wienu od 8. do 15. marca 1942 V Wienu se bo od 8. do 15. marca vršil spomladanski velesejem, in sicer zopet v znamenju poljedelstva. Državni redilni stan (ReichsnShrstand) je temu veleeejmu postavil na čelo snov »Mast iz lastne grude«. V vseh delih velesejma bo predočeno zvišanje uspeha na področju založbe z mastjo. Ravno ta misel bo močno odjeknila v kmetijskih organizacijah tudi sosednjih in prijateljskih držav, ker je stopnjevanje proizvodnje na sektorju preskrbe z mastjo danes problem, ki zanima vso Evropo. yilate tfospodorefte novice Krušne karte v Turčiji Iz Ankare prihaja poročilo, da bodo sistem krušnih kart Se tekom tega meseca uvedli tudi v Turčiji. Začasno se pa to tiče samo mest Ankara, Istambul, Izmir in Konya. Posebni krušni dodatki so predvideni za težke delavce. Nadalje bo za bolnike in otroke dodeljena bela moka. Do vseh potankosti bo tudi urejena dodelitev kruha hotelom in gostilnam. Vsako gospodinjstvo bo dobilo količino moke, ki ustreza številu oeeb. Cene In njih meje na Hrvaškem. Oficielni hrvaški indeks živeža je (v primeri z avgustom 1939 = 100) do začetka decembra narastel na 22S napram 223 v začetku novembra, Najmočnejše je zvišanje na indeksu goriva, ki je od 154 v začetku novembra skočil na 185 začetkom decembra. Med tem je pričel delovati nov urad za mezde in cene. Med prvimi njegovimi ukrepi je bila omejitev trgovske napetosti v tekstilni industriji. Spečavanje radio-aparatoT na Hrvaškem. Uvoz in prodaja radio-aparatov je na Hrvaškem odslej vezana na dovoljenje ravnateljstva pošte in brzojava. To velja tako za trgovce kakor tudi za posameznike, ki bi ftidi uvažali radio-aparate. Nov rokodelski poklic. Razširjenje uvedbe in uporabe kmetijskih strojev je podalo potrebo po strokovnjakih, ki bi take stroje popravljali. Gre torej za strojnika oziroma strojnega ključavničarja ali popravljalca kmetijskih strojev, ki bi lahko posamezno pri kmetijah ali pa tudi v svojih specialnih delavnicah popravljal kmetijsko orodje, stroje in aparate. Državni prehranjevalni stalež je v tem pogledu že podvzel potrebne korake in bo ta novi poklic gotovo posebno po končaj^ vojni imel veliko bodočnost. Stanično volno Iz listja sladkornega trsa. V Malagi v Španiji gradijo tovarno, ki bo iz lietja sladkorne trte izdelovala stanično vlakno. Produkcija živega srebra je v Španiji dosegla do zdaj najvišje stanje. Samo v zadnjih 20 dneh v mesecu decembru so pridobili več živega srebra kakor v vojnih letih 1917 in 1918. 75 milijMJov ton sladkorja je izdelala Turčija leta 1941, Količina presega dosedanjo povprečnino, ker se turški gospodarstveniki trudijo vse svoje potrebe kriti z domačimi izdelki. jPem in voile Krmljenje goveda Znan je pregovor »Krava molze pri gobcu«. Krma učinkuje predvsem na množino mleka, manj na maščobo. Zadostna množina krme vzdržuje donosnost mleka, medtem ko premočno krmljenje povzroča za-maščenje mlečnih žlez, zaradi česar donosnost mleka pade. Ce ima govedo preslabo ozir. premalo krme, shujša in popusti v svoji storilnosti. Krma se mora prilagoditi teži goveda ter množini In vsebini njegove vsakokratne storilnosti. Hranilne snovi krme se porabljajo za vzdrževanje telesa, za proizvodnjo mleka In za tele. Krma za vzdiievanje telesa je ona, ki se poklada samo za vzdrževanje življenja kot takega. Produktivna krma pa presega krmo za vzdrževanje in je oni del skupne krme, s katero se doseže storilnost. Pri krmljenju je treba paziti: na množino porabljenih beljakovin, na škrobno vrednost in na suho snov za iz-polnjenje želodčne prostornine. Skrobna vrednost kakega krmila je ona množina Skrobovine, ki lahko nadomesti 100 kg določenega krmila pri proizvodnji moči In maščobe. Na pr. seno ima škrobno vrednost 32, t. j. 32 kg škroba nadomesti 100 kg sena. 500 kg težka krava potrebuje dnevno za ohranitev življenja: 250 gr prebavljivih beljakovin 2500 gr škroba 9000 gr suhe mase produktivna krma: za 1 1 mleka 50 gr beljakovin 250 gr škroba 400 gr suhe mase produktivna krma za teleta od 5 do 7 mesecev: 50 gr prebavljivih beljakovin 300 gr škroba 400 gr suhe mase produktivna krma za teleta or 8 do 9 mesecev: 150 gr beljakovin 850 gr škroba 900 gr suhe mase Pri krmi za mleko je treba najprej pa zlti na potrebno količino beljakovin, kar manjka škroba ,se ga lahko dopolni z dodatkom repe ia _ S pomočjo teh podatkov si lahko po tabelah sestavimo krmo. 500 kg težka krava naj bi dnevno dobila kot nadomestilo za porabljene beljakovine In škrob: za samo ohranitev življenja 25—30 kg dobre trave ali druge zelene krme 5 kg zelo dobrega ali 8 kg dobrega sena ali 5 kg dobrega sena in 6 kg slame ali 5 kg dobrega sena in 15 kg repe za proivodnjo 1 1 mleka je treba: 4—5 kg trave ali 1 kg zelo dobrega al' l'/io kg dobrega aH 2 kg slabšega sena Уг kg otrobov ali kg ječmena in ^/lokg repnih pogačic Dalje potrebuje krava dnevno 20—50 g soli (t. j. zvrhana jedilna žlica). Kravam, ki oddajajo mnogo mleka In pa krmi, ki Je revna na apnencu dodamo 30 gr klajnega apna al 10 £fr klorovega apna. Krmi naj se po storilnosti. Pri tem se priStedi na krmi In storilnosti živali doseže zaželeno višino. Krave se lahko razdeli po storilnosti v skupine. Vse krave dobijo enako osnovno krmo za vzdrževanje in 3 1 mleka. Krave, ki dajejo več kot 3 1 mleka, prejmejo za vsak liter do 10 1 % kg de-teljnega sena ali pa 1 kg zelo dobrega travniškega sena, preko 10 1 se mora polagati krepčilna krma. Pri pravilnem krmljenju niso krave niti debele niti suhe. Krave naj se posebno zadnje mesece pred In prve mesece po otelitvi Izdatno, t. j. po njihovi storilnosti hranijo. Krma se naj poklada v dveh do treh por-cijah. KrepČlna krma pri zadnji porciji. Zadnja porcija naj se polaga šele, ko Je prejšnja že zaužita. Pri izbiri krmilnih sredstev naj se ne prezre njihovega specifičnega vpliva na proizvodnjo mleka. Rženi otrobi fiien xdrob ,riževa moka, makove pogačice in sesamove pogačice #o bolj za pičo. Koruza zaradi premajhne količine beljakovin in apna ni priporočljva. Najboljša kzmUaa endstw ao; mla^ doba trava, dobro seno, detelja, krmilna repa. Ječmenov In ovseni zdrob, slad, pogačico iz palmovih zrn, kokosove, repične, sončni-čine pogačice. Krma naj vsebuje primemo količino korenskih, dražllnih, diSavnIh in okusnih snovi ter vitaminov. Bogati na vitaminih so: mlada trava, zelje, slad. Pokvarjena in zmrzla krma, plesnivo seno, strupene rastline, kot zlatica, svinjska dušica ali pristavec In preslica učinkujejo neugodno na donos mleka. Po žaltavi krmi postane tudi mleko žaltavo. Sočna krma vpliva ugodno na donos mleka. (Kisana krma, zelena klaja, paša, repa, krompir.) Paša poveča zdravje in odpornost živali, oblikuje lepše telo, zviša storilnost in donos mleka, olajša telenje in je za vzrejo nenadomestljiva. Tudi na paši se lahko Individualno krmi, in sicer tako, da se najboljše krave mlekarce vodi na najboljšo pašo In hitreje napase. Vsaka sprememba krme se mora Izvršiti temeljito, sicer se donosnost mleka zmanjša In tudi na teži žival izgubi. Napajanje živine bistveno vpliva na donosnost mleka. Nezadostno napajanje zmanjša tek in donosnost mleka. Pri suhi krmi potrebuje 500 kg težka krava dnevno 50—60 litrov vode. Ing. Kari Relcher, ВИавд! Plug je simbol poljedelstva. Ce pa hočemo plug pravilno in koristno uporabljati širino brazde, globino brazde in pa površino tal. Kar se tiče načina obdelave površine tal razlikujemo ravno oranje In oranje na ogon. Pri ravnem oranju tvori površina njive eno enotno ravno površino. Orača, t. j. obračalnik polaga brazdo na brazdo. S plugom za ogon pa moremo doseči ravno površino le z okroglim oranjem. Pri oranju na ogon se orje njiva v širše ali ožje brazde. Določeno število brazd pa tvori ogon. Med dvema ogonoma je v sredi globoka brazda. Stiribrazdno obločeni ogonl S3 imenujejo bifangi. TI bifangi pa Imajo več slabih kot dobrih strani. Najboljša oblika njive je ravna. Pri bifangih Je plodna zemlja nakopičena v sredi bifangov, globina K rude pa _ se na obe strani stalno zmanjšule. Posledica tega je ,da so TSsl-line na isti njivi neenakomerno razvite. Pri ravnih njivah pa te slabe strani odpadejo. Neenakomerni rasti je krivo tudi neenakomerno ogrevanje različnih delov njive. Ravna površina Izkazuje vedno isto temperaturo. Pri bifangih je južna in vzhodna stran močneje ogrevana kot severna in zahodna. Tudi neenakomerna razdelitev moče vpliva na razliko v rasti. Posebna prednost bifangov je, kakor pravijo, da more odviSna količina moče hitro odteči po brazdah. Vendar se voda pri ravnih njivah v teh brazdah le zbira ,ker nima padca, pa ne more odteči. Voda ostaja v teh brazdah in Izhlapeva počasneje, kot pa če se je razdeljena po vsej njivi in izpostavljena vetru In soncu. Na nagnjenih površinah voda pri bifangih sicer hitro odteče, vendar se da prav isto še v popolnejši meri doseči tudi pri ravnih njivah, če pravilno naredimo odtočne brazde. Glavna slabost bifangov pa je, da se zgubi velik del plodne zemlje, kajti rastline v brazdah med bifangi le revno rastejo. Ta izguba doseže pri bifangih približno >/» kulturne površine, kar pri ekonomskem izkoriščanju iste ne Igra baš majhne vloge. Dalje pa se more obdelava v bifange zoranih njiv spomladi precej zavleči, ker v brazdah nakopičeni sneg dolgo ne skopni in tako moči zemljo. Enakomerno in re# dobro obdelavo polja dosežemo mnogo laže pri ravno razoranih njivah kot pri bifangih. Brananje In valjanje ravnih njiv Je tudi mnogo popolnejše. Sejalne, sekalne in ko-silne stroje pri bifangih ne moremo uporabljati ,medtem ko se morejo pri ravnih njivah z najbol.TŠim uspehom; taki nam prihranijo delo pa tudi mnogo semenja. Bifangi se na mokri ,težki zemlji Se nekako izkažejo, vendar je tudi tu dobro dre-naža učinkovitejša in uspešnejša. Nerazumljivo je, zakaj se oranje na bifange na suhih In lahkih zemljah še dalje Izvaja, kajti ta način je star način obdelave ,ki današnji zahtevi, zemljo čim najbolj izkoristiti ,nlč več ne ustreza. Sef civilne uprave je dajal in Se daje podpore za nabavo obračalnih plugov, da bi odvrnil poljedelce od tega načina obdelave lemlje In jim dal priliko, da začnejo z oranjem na ravno, ki je mnogo rentabilnejie in ima tudi mnoge druge prednosti. Ing. Kari IteidMf ; 14. januarja 1942. KAR Л W A N K E N -.K DTK S'nn 5. — Stev. 4. V na]|ažne|iem okrožja dežele Uspešno pobirani« la WHW in za vzhodno vofsko Irelslelter Pllz le obiskal nabiralce za vilneni ii zimske reči v steinkem okrožln Prva nedelja pobiranja je v okrožju Stein — kakor že javljeno — končala z uspehom skoraj 25,000 RM. Okrožno mesto Stein валпо je spravilo skupaj znesek nad 12.000 RM. Kreisleiter P i 1 z in Landrat dr. D o u-j a k sta osebno vzela nabiralni škatlici v roke in dosegla znatne zneske za WHW. Pri nekaterih Ortsgruppen so uspehi da-W presegali povprečje okrožja. Tako je Ortsgruppe L i 11 a i dosegla kvoto nad 2 RM povprečno za eno gospodinjstvo. Jedva je bilo pobiranje končano, že je izšel vnovični poziv na prebivalstvo, naj daruje zimske reči za naše vojake, ki se tudi zanj borijo tam zunaj na vzhodu. Vsled odredbe Kreisleiterja so bile ustanovljene v okrožjem mestu in v krajih Domschale in Littai predhodne nabiralnice, v katerih je bil že v prvih dneh velik obrat. Kreisleiter se je mogel v zadnjih dneh osebno prepričati v nabiralnicah, da je prebivalstvo radodarno, in videti nešteto reči, ki jih naši vojaki potrebujejo in ki so bile darovane. Veleobrat v Šivalni sobi v Domscbale Kreisleiter Pilz je v spremstvu svojega Kreisstabsamtsleiterja in Bannfiihrerja obiskal nabiralnico v Domschale, kjer so mu dali poročilo OrtsgruppenfUhrer KVB in njegovi sotrudniki. Tukaj so bile žene marljivo na delu, da so predelale posebno veliko število kožušnih reči. Bilo je tu nešteto telovnikov, jopičev, puloverjev, nogavic, čepic in tako dalje. Občinski komisar v Domschale, ki izhaja ravno tako kakor Ortsr-gruppenfiihrer iz stare tirolske rodbine, je za to stvar dal del svojih moči na razpolago ,in marljivo »o delali tam plakate za izložbena okna. Kratek obisk z Ortsgrup-penfiihrerjem v ljudskem domu, pri katerem je Kreisleiter dal dragocene pobude, je zaključil obisk Kreisleiterja v Domschale. Požrtvovalna služba žen v llttal Skozi Posavje je Kreisleiter nadaljeval ®y°io vožnjo preko Lusttal, kjer je napra-kratek obisk pri Ortsgruppenfilhrerjo in dospel v Littai. Pg. Rom, Orts-KTUppenfilhrer KVB v Littai ,je mogel v 'voji Ortsgruppe prvikrat pozdraviti Kreis-leiterja. Ravno tukaj v Littai se je poka-z^lo, kako zelo je napredovalo delo Orts-gruppe in občine vsled neutrudljivega delovanja Ortsgruppenfiihrerja in občinskega komisarja Pg. W e b e r j a. Dom Ortsgruppe, kojega izgraditev je sedaj v teku, je ponos Ortsgruppenfiihrerja in je bil tudi predmet Iskrenega občudovanja od strani Kreisleiterja. Le-ta je tudi sam dal še različne pobude za ureditev prostorov in se pri Ortsgruppenfiihrerjevih sotrudnikih zani-%al za njihovo delo in njihove delovne iiapehe. Littai bo in mora, tako je izjavil Kreisleiter Ortsgruppenfiihrerju postati ®Па najboljših Ortsgruppen okrožja Stein. ^ hiši sami se je nahajala nabiralnica In Šivalna soba za volnene reči. Tudi v Ortsgruppe Littai 80 bile žene z nesebično vdanostjo zaposlene e tem, da so šivale In pripravile za vojake vse ono, kar se ni moglo neposredno porabiti. Toda ne samo to delo opravljajo žene v Littai, ampak one tudi 'naiijo in krpajo za vojake in za carinsko granično stražo tekoče in z resničnim ve-*®ljem. Kreisleiter je vsem tem ženam Iz-^ekel zahvalo za njihovo požrtvovalno delo. koncu je Kreisleiter ravno tako kakor v ^mschale pregledal službene prostore ®^ine. Prihodnji dan je Kreisleiter obiskal na-'(%lnico v Steinu, kjer je že dva dni prej ^^elo nad eto žen z marljivim predelava-^jem dospelega materiala. Kreisfrauen-®°hastsleiterin G r e g o r i kakor tudi Orts-gruppenfUhrerin in njihova Dienststellen-Isiterin so lahko Kreisleiterju s ponosom radostjo pokazale storjeno delo. Pod strokovnim vodstvom krojačev nastajajo ki bodo vojakom v resnici priredile ^GMlje. 2ene so izjavile pri obisku Kreis-®Uerja, da hočejo pridno delati za hrabre Pomagače na fronti. Tako se bo tudi okrožje tein uvrstilo v veliko skupnost usode. Okrožje bo kot obmejno zmoglo naloge, ki jih ima napram velikonemški očetnjavi. Prvi apel s Kreisleiterjem Eussoro Včerajšnjo nedeljo so bili Ortsgruppen-fiihrerji KVB v okrožju Krainburga prvi- krat pozvani k delovnemu apelu 8 Kreisleiterjem. Kreisstabsleiter Pg. K o c h je uvodoma obrazložil včlanitev in prevedbo KVB v NSDAP. V zvezi m tem j# Kreie-leiter Kuss obrazložil stališče napram sodobnim problemom v okrožju krainbur-škem. Dajal je smernice za bodoče delo obnove in se v kratkem dotaknil svetovno političnega položaja. Apel je bil zaključen z izjavo za FUhrerja in narod. Ognjena znamenia so oznanievala vpade Turkov Pokrajina Slldkarnten kot prvi branik države Deželi SUdk&rnten in njenim prebivalcem so njena tradicija in kultura že od nekdaj nalagale tudi dolžnosti proti državi. Bila je takorekoč na jugovzhodu prvi branik države, ki je morala ob navalu sovražnih trum poklicati svoje može pod orožje in sprejeti boj proti vsiljencem. Za tako nalogo so bili Kranjci dobro pripravljeni. Imeli so svoj posebni sestav izporočil, ki je prebivalstvu takoj dal vedeti o vdoru Turkov — ki so takrat prišli v poštev kot sovražniki — in po katerih se je vsa dežela najhitreje pripravila v obrambni stan. Na visokih gorah so goreči ognji in svarilni grom topičev oznanjali Dolenjcem in Gorenjcem, da so se postavili v bran bližajočemu se sovražniku. Kako so bili organizirani ti svarilni ognji opisuje Valvazor v nemškem jeziku sledeče: »Ker ima vojvodina Kranjska Turka za najbližjega soseda, ki se sicer ne obnaša kot sosed in je krvoločen, se mora vedno čuvati, da se zavaruje proti temu deročemu volku in ga zavrne. V to svrho so odrejeni gotovi znaki in svarilna znamenja; med te spada poleg drugih tudi navzkrižni ogenj. Le-ta se na Gorenjskem različno izvaja. Na vrhovih visokih gor zlagajo velikanske kupe drv, tako da pride na kup po več sto vozov. Zraven pa postavijo nekaj, močnih velikih nabasanih možnarjev in seveda tudi stražo. Kadar hoče Turek zopet vdreti preko katerega koli kraja (kar se hitro opazi, ker se raz onih treh krajev ,na katerih so postavljeni za navzkrižni ogenj namenjeni kupi drv, kot Turčiji najbližjih, razgleda na vse kraje in prehode, po katerih bi se mogel Turek bližati), odda prvi kraj kot geslo močan strel in prižge hkrati navzkrižni ogenj. Takoj nato odda tudi oni na drugi gori, ko je slišal strel in ugledal ogenj, ravno ista svarilna znamenja. In tako se posvaritev nadaljuje in tekom dveh do treh ur ve vsakdo v vsej deželi, da je v deželi sovražnik, ki se mu je treba upreti in ga pregnati. Tri svarilna mesta gredo do Ljubljane in od Ljifbljane na Gorenjsko. Ravno tako gre iz Ljubljane svarilo na dva druga dela, kadar ee sliši in vidi svarilo v Ljubljani. Potemtakem preteče svarilo od glavnega mesta Ljubljane v prvi del. Gorenjsko, po sledečem redu od kraja do kraja: 1. od glavnega mesta Ljubljane 2. na Golovec, od tod 3. v Oberstein ,od tod 4. v Merthen-Berg pri Kralnburgu, od Krainburga 5. v Radmannsdorf k cerkvam sv. P-tra, 6. od tod v Veldes, za tem 7. v ABling ,in nato 8. v Weissenfels. Ta način ,da se posvari vSa dežela o vdoru etarega sovražnika s prižiganjem ognja na visokih gorah, je že zelo star in je bil že pod starimi grškimi cesarji v navadi. Imena so svedoki zgodovine Označbe krajev in Ušna iniena v okolišu Radmannsdorla Kdaj je nastala naselbina Radmannsdorf, ве ne da ugotoviti. V nekem spisku Orten-burških posestev iz leta 1263. ni omenjeno ne grad ne mesto. S precejšnjo gotovostjo pa se lahko vzame kot nastanek Radmanns-dorfa čas koro&kih vojvodov v začetku 14. stoletja. Takrat so Ortenburžani že stanovali na gradu v Radmannsdorfu in tam postavljali svoje sodnike. Mesto je postalo^ Radmannsdorf šele v letih 1490. do 1500.' Gotovo sta v Radmannsdorfu obstojala najprej le grad in cerkev, zadnja je še danes zvezana z gradom po hodniku iz kora. V tem gradu so tu pa tam stanovali tudi imejitelji gosposke v Leibnitzu, da so tako bili bliže cerkvi in prometnim cestam. Kadar so bili časi nevarni, so se umaknili v utrjeni grad Waldenburg nad Leibnitzem. Grb Radmannsdorfa predstavlja moža, ki nosi do kolen segajočo suknjo, drži z desno roko kolo ,levo pa odprto proži pred sebe. Valvazor označuje mesto kot »mesto in grad Radmansdorf«. Ako se uvažuje, da 80 v srednjem veku pod označbo »Rat« (svet) predvsem mislili na mestne kolegije, kojih člane so imenovali »Ratmannenc (svetovalci) in da je bilo sodstvo odnosno postavitev sodnih zborov v rokah plemiške gosposke, se lahko ime Radmannsdorf pra-vilnejše izvaja od navedenih »Ratmannen«, ker že Valvazor mesto tako označuje; to tem bolj, ko je grb — kolo — svoječasno bil znak sodstva. Slovensko ime »Radolda« je najbrž nemškega porekla, pri čemer je, kakor se to večkrat dogaja, Iz trdega »t* nastal mehki »d«. Prej utrjeni grad »Waldenburg« ali k&. kor ga Imenuje Valvazor, »Walenburg« ima svoje Ime najbrž po gozdovih, ki so obdajali grad. Veg grič in dolina Leibnitza sta bila zaraščena z gostimi gozdovi ,ki so bili nekako pred 50. leti močno Izsekani, nato zasajeni z Igličevjem. Za časa ortenbur-ških In celjskih grofov je Waldenburg tvoril tako zvano »Leibnitzer Herrschaft« % obsežnimi posestvi, ki so se raztezala v Wochein ,v Vigaun in do meja gosposke v Laaku ter v severozapadu mejila na gosposko Veldes. Sedež te gospoščine je bil grad Waldenburg, že od Valvazorja naprej razvalina, ki jo danes prebivalstvo lineouje »zapulZenI grad«. Ob vznožju griča Waldenburg ležijo tri vasi, ki jih posebej omenjamo. To so Lan-zowo, Leibnitz in Woechitz. Nedvomno izvira beseda Lanzovo od tega, ker so kraj označili po suličarjih »Landsknechte« medtem ko pomenja »Leibnitz« označbo za naselbino nesvojnikov (»Leibgene«) ali osebnih stražnikov (»Leibknechte«). Prav čudno je tudi slovensko ime za Woschitz, kakor je ta kraj zapisan v starih krstnih knjigah, dočim ga je prebivalstvo imenovalo »Vo-šče«. Vožče pa v slovenščini ne pomeni ni- Kako so hudiča Razveseljiva zgodba od 1 Zgraditi grad je bila v prejšnjih časih narvnost težavna zadevščina, saj niso imeli na razpolago tehničnih pripomočkov, ki danes ne manjkajo na nobenem gradbenem mestu, razen prvotnejših in najpriprostej-ših (mogoče škripčevje), ne pa onih fi-nejših, ki so se razvila šele tekom zadnjih desetletij in let. K temu pride še, da so bili pred sto leti uverjeni ,da se morejo boriti tudi proti nadnaravnim silam in tež-kočam, proti hudobnim duhovom, ki so se iz kakršnih koli razlogov upirali novi gradnji, da celo proti hudiču samemu. Bajke o hudiču, ki so zlasti v zvezi z gradnjo cerkev in gradov, niso ravno redke. Po Val-vazorjevih poročilih se taka bajka drži tudi gradbe eteinskega gradu. Zgodovinar pripoveduje o njej 8 sledečimi besedami: »V bližini gradu v pečini se nahaja špi-Ija, ki je zazidana In ki ima malo štlrl-eglato luknjo ali okence; priprostl kmetje jI splošno pravijo »rudarčkov gradič«. O tem pripovedujejo poizročila prarodite-Ijev: ko so hoteli graditi ta steinski grad, hudobni duh tega ni dopustil ,ampak je ponoči podrl to, kar so sezidali podnevi; končno je pa zgradnjo vendarle dovolil pod pogojem, da mu v bližini postavijo kak drug grad; zato so očedili to malo Spil jo, postavili na njo kamenito tablo in jo potem zazidali, vendar pa pustili še odprto malo okence, do katerega ni moči priti niti pogledati notri, razen s pomočjo dolge lestve. Kdor pogleda v notranjost ,vidi še sedaj tnalo kamenito tablo. !az sam je nisem videl, ker ob mojem takratnem bivanju nisem mogel dobiti nobene za to potrebne dolge lestve; vendar so mi to potrdili taki, Mrnten ]e darovalo 271.859 komadov Pri rekordnem uspehu nabiranja volnenih in zimekih reči nemškega naroda za vojake na vzhodni fronti je po začasnem štetju dne 11. januarja znašal prispevek KMmtna 271.259 komadov. česar in zato se lahko na podlagi stare označbe »Woschitz« izvaja ime le od »Wall-schiitz« (nasipni strelec), torej od naselbine takih strelcev; v zvezi prvih dveh navedenih krajevnih označb se poda tako enota naselbin, ki obdajajo grad. Poleg plemičev, ki so tvorili privilegiran stan, je ostalo prebivalstvo obstojalo iz svobodnih in nesvojnikov. Kronika poroča, da so bili na pr. v Leibnitzu tudi svobodni rudarji in posestniki. Tem ni bilo treba delati službe na fronti, pač pa so v časih vojne in pri sodnih obravnavah morali o-pravljati stražarsko službo. ImeJi so pravico nositi sabljo, sulico in z železom obilo palico. V Leibnitzu je bilo 18 svobodnih. Število prebivalstva se je v takratnih časih zelo zmanjšalo po raznih nadlogah, kakor potresu, lakoti in zlasti tudi zaradi kuge ter pozneje zaradi turških vpadov. Gosposka je potrebovala tudi rokodelce in železne stroke vešče moči, ki so jih morali vse dobiti iz severnih pokrajin. Na enak način so morale tudi nanovo naseljevati kraje, kar je tudi bilo mogoče le iz severa. Tako najdemo v vseh pokrajinah, ki so spadali prej pod gosposke Ortenburžanov (Leibnitzerjev), v Veldesu in Laaku še vedno v množini nemška rodbinska imena in imena nemškega porekla za označbe krajev, hišna imena itd., kar vse dokazuje, da je bilo to ozemlje naseljeno po ljudeh nemške krvi. Poleg že večkrat imenovanih imen nemškega porekla so posebno značilna tako zvana hišna imena ,ki so se v pokrajinah obdržala za posamezne hiše skozi vse čase, ne oziraje se na izpremembo lastnikov. Takšna hišna imena so na pr.; Bastl, Spengler, Kunstl, Wachtar, Homann, Malar, Metz, Steier, Sartori, Stanzar, Klemsn, Hammerlitz, Bobmann, Repesch, Ferbar, Remann, Ausnek, Marolt, Moti, Bentsch, Schilch, Balant, Legat, Sander, Bunder, Mark, Jager, Hirschmann, Bogmann (iz Radmannsdorfa in predmestja); Desch-mann, Schnidar, Schrei, Gallet, Beschter, Grabner (Lanzowo); Rotar, Roschmann, Scharnek, Pin tar, Puschmann, Grazl, Aschmann, Tomann, Ureutz, Schrei, Puschmann (Leibnitz); Schnidar, Bodann, Grabnar, Demz, Aschmann, Span, Deschmann, Jiller (Woschitz); Zwern, Jerom (Web-nachl; Mischnek, Repon, Schwagel, ReS-nek, Rogel, Deschmann (Goritza). F. Demitz zazidali y gradnje stelnskega gradu V S o ki so že večkrat tja pogledali. Z gotovostjo tega sicer ne morem trditi, vendar domnevam, da so se morale pri tem goditi prav čudne reči; kajti drugače se ne bi vedelo, v kakšno svrho je prav za prav napravljena ta luknja. Nekateri sicer trdijo, da rabi pri preganjanju sovražnika, češ da se skozi okno lahko strelja na bližajočega se sovražnika ;ne pomislijo pa, da ta luknja nima nobenega vhoda, niti tolikšne odprtine, da bi se lahko v njo priplazila tudi samo miš, kakor tudi skozi okno z navečjo težavo prileze le mačka.« Borba in zmaga nad vragom je za prve posestnike eteinskega gradu očitno bila pobuda za pogumna dejanja pri vitežkih bojnih igrah. O tem priča neka stenska slika v gradu, glede katere je po Valvazorju stvar taka : »V notranjosti gradu sta baje na steni neke sobe naslikana dva borca na konjih, od katerih izgovarja eden besede; Bog ti pomagaj! Drugi pa; Bog ti bodi milostijiv! Pravijo, da sta ta dva borca nek gospod Lamberg iz Kranjske in nek češki velikan. Ta je bil do takrat vse uprepaščal in nihče ee mu ni hotel upreti, dokler ni ta gospod Lamberg pričel z njim borbo za življenje in smrt in mu v taki javni borbi oddrobil glavo. O tej borbi prepevajo kmetje še dandanes v pesmi, napravljeni v kranishcm jeziku, ki se prenaša na potomce. Ker pa tega hvalevrednega dejanja še nisem našel zabeleženega pri nobenem "jv. k sem zajel to pripovedko le iz te kmečke pesmi, je nočem Čitatelju natvcsti kot golo resnico. Stran в. — Stev. 4. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 14. januarja 1942. 3z naše domovine Krainburg:. (Smrtni primeri.) V minulem tednu je v Krainburgu umrl 85-letni dr. G1 o b o б n i k, priznani in pri-ljubljeii zdravnik. Zapustil je več sinov, ki zavzemajo vsi ugledne položaje v Krainburgu. — V Rakowitzu je te dni preminul ugledni gostilničar Indichar Alois. Kako priljublejn je bil pokojni, je pokazala dolga vrsta njegovih spremljevalcev pri pogrebu. Krainburg. (Sport na ledu.) Mestna občina je uredila drsališčni prostor in ga pretečeno nedeljo izročila prometu. Kako potrebno je bilo drsališče v Krainburgu je dokazal obisk ljudi, starih in mladih, ki so se kar trgali za vstopnice. Saj pa ni čudno, ko je pa to drsališče edino in prvo v Krainburgu, ki ga nam je pripravila mestna občina v novem Reichu. Krainburg. (Darovi za WHW.) V mestu Krainburgu so marljivi nabiralci Karntner Volksbunda nabrali za WHW nad 4300 RM, kar je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da je bila to prva tovrstna akcija ,ki je bila po zasedbi tudi pri nas uvedena. Gospodične, ki vpisujejo pri darovanju volnenih predmetov se tudi pohvalno izražajo; čeli kupi raznih darov so že nakopičeni, tako da bomo tudi mi Krainbur-žani nekoliko pripomogli, da naših vojakov na fronti ne bo zeblo, ABling. (Pogreb.) Te dni so na ass-linškem pokopališču položili k zadnjemu počitku enega najstarejših nemških rojakov v področju Ortsgruppe ABling, tovariša Fideliusa H e i m a. Kako je bil ta zvesti Nemec vsestranski priljubljen in si pridobil zasluge ,se je videlo iz velike udeležbe Nemcev kakor Slovencev pri pogrebu. Poseben odred lovcev, kojih navdušen tovariš je bil pokojni, je ob odprtem grobu oddal počastni strel. Ortsgruppenleiter dr. Klein in župan Luckmann sta se poslovila z ginljivimi žalnimi govori. Laak. (Požrtvovalno prebivalstvo.) Tako prvo pobiranje na cesti za WHW kakor tudi nabiranje volnenih in zimskih reči sta imela lepe uspehe. Cestno pobiranje je prineslo 1600 RM, pri nabiranju zimskih reči je pa bil naravnost vele-obrat, ker nihče ni hotel zaostati. St. Katharina. (Božični ca.) Naša grupa je pod vodstvom Huberta MUllerja in Kemperla Franca priredila dve izvrstno uspeli božičnici ,in sicer eno v Lomu, drugo pa v Dolini. Darila je naklonila DNSV v Radmannsdorfu in tako pripomogla ,da se je božičnica mogla v tako lepem stilu izvršiti, V Dolini se je prireditev vršila v šoli na lepo, z državnimi zastavami okrašenem odru, na katerem je bilo postavljeno lepo božično drevesce. Med božičnim petjem je razdelil božiček dragocena darila med približno 50 otrok, ki so z veliko hvaležnostjo »prejemali zavitke. Prav na enak način je božičnica uspela v Lomu, kjer je bilo število otrok še večje. Starši in otroci so se zahvalili obema gospodoma, ki sta pripomogla ,da se je prireditev izvršila. Kraxen. (Razno.) Te dni se je pri nas vršila oskrba otrok. Sto otrok je bilo obdarovanih z medenjaki in igračami. Oskrbovanim otrokom kakor njih staršem je žarelo veselje iz oči in s hvaležnostjo 80 se spominjali na našega FUhrer-ja, ki ne pozabi ubogih. 2upan je imel nagovor na starše in poudaril ,kako zelo ima FUhrer mladino na skrbi. Cestno po biranje je dobro izpadlo in tudi pri na biranju volnenih in zimskih reči Kraxen čani ne bodo zadnji. Seeland, (Prvo cestno pobiranje z a W H W.) Pri prvem pobiranju po cestah za vojno zimsko pomoč se je tudi v See-landu dosegel povoljen uspeh nabralo se je vsega skupaj nad 330 RM. Neumarktl. (Nezgoda pri zimske m S p o rt u.) Te dni sc je 21-letnemu nameščencu zavoda za socialno zavarovanje v Krainburgu Janezu Kalischniku pripetila nezgoda pri zimskem športu. Za- Tiskarski škrat je znana nadloga čase pisov. Čimbolj ga preganjaš, tem bolj t nagaja in priskaklja iz kakšnega črkovnika ail tiskarskega stroja. Tako jo je nam zo pet zagodel v zadnji številki med drugi; v začetku naše nove novele >Pevkinja. kjer je v desetem odstavku napravil iz maroškega cesarja (kakor bi se pravilno moralo glasiti), maroškega cestarja. Naši či-tatelji 80 to hudobijo tiskarskega Škrata te •tavek Bwmtoo i№# radi padca si je zlomil nogo. Ponesrečenca so sprejeli v bolnišnico v Gallenfelsu. Aich, (450 otrok je bilo obdarovanih.) V pretepenem tednu je Ortsgruppe KVB v domu Volksbunda priredilo božično obdarovanje ,ki je je bilo deležno 450 revnih otrok v starosti od 3 do 11 let; dobili so igrače in pecivo, ter bili pogoščeni z malico. Otroci, ki take naklonitve še nikoli niso bili doživeli, so jo pričakovali žarečih oči in lic. Kako so bili šele navdušeni in vzradoščeni, ko so imeli darila v rokah. Hvaležnega srca so se po prireditvi vračali s svojimi starši domov, Littai. (Velika zmaga WHW,) Prvikrat se je sedaj tudi prebivalstvo v Littai udeležilo boja storilnosti za WHW ii pokazalo vzorno radodarnost ter dokaz narodne pripadnosti. Okroglo 5000 prebivalcev, ki jih šteje Littai z okolico, je darovalo 2405 RM; to da na osebo prebivalstva 45 pfe-nigov in na vsako gospodinjstvo RM 2.05. Darovi so tem znatnejši, ker Littai ne spada med imovite, ampak med revnejše pokrajine Siidkarntna. Zato so pa prebivalci tem marljivejši pri delu in tembolj pripravljeni služiti tam, kjer se je treba z darovi postaviti za skupnost. тећ ћжајел) sveta Začetek leta pri nas In drugod Začetek leta je pri raznem štetju časa različen. Pri starih Rimljanih pred Cezarjevo dobo so obhajali prvi marec kot novo leto ali začetek leta. Isto velja za Ruse vse do okrog leta 1250. Bizantincem je bil 1, september ravno tako kakor Rusom med leti 1250 in 1700, prvi dan v letu. V srednjem veku se je začetek leta ravnal po deželah in škofijah, 1, januar, 25. marec in 25, december so veljali kot novoletni dnevi. Največ dežel se je di-žeilo 25, marca in 25, decembra, Sele v letih 1500 do 1550 so v deželah današnje Nemčije uvedli 1, januar kot začetek leta, Nemčiji je 1563. leta sledila Francija, 1575. španska Nizozemska, 1579. Lcthringen, 1749. Florenz, 1753. Anglija in 1797. Benetke. Danes obhaja večina kulturnih narodov, ki se jih v verskem pogledu šteje med kristjane, 1. januar kot novo leto in začetek leta. Samo pripadniki kopske vere so si uvedli 1. avgust, kristjani Sirije 1. september. Nestorijanci in Ja-kobiti pa 1. oktober po julijanskem koledarju za novoletni dan. Stari Rimljani so obhajali novo leto, kndp.r je bila v poletnem času polna luna. Na Kitajskem imajo novo leto na dan po mlaju, v času, ko stoji sonce pod vodarjem, kar je med 20, januarjem in 18. februarjem. Na isti način so tudi Japonci do leta 1872. določali svoj začetek leta. Na Koreji so po zgledu Japonske tudi šele 1892. uvedli gregorijanski koledar. Židovsko novo leto pade na sedmi mesec v letu, to je julija, ko je luna v mlaju. Od Moha-medancev obhajajo samo Perzijci tako-zvani >Naurus« ali novo leto na dan 21. marca (približno), pač pa točno na dan, ko spomladi središče sonca doseže ekvator ali ravnik. Formoza - potresni strah Evrope Zadnji potres na otoku Formoza nas spominja na znane še hujše potresne katastrofe na tem otoku in sploh na v njegovi bližini se nahajajočem japonskem ozemlju. Globoko pod tem otokom se nahajajo žarišča oziroma izhodišče velikanske potresne prelomnice preko dna morja in segajoče tja do Avstralije ter ogražajo geološko usodo Evrope, Izmed številnih potresnih katastrof na tem otoku nam je še zdaj najbolj živo v spominu strahovita katastrofa, ki je ta po svoji naravi tako lep w у'-■-■■ 'A ■■' '"■ « '^4f ' ' i ; »Л' % k-u'TAi: •>'v • ...-'««. . ^ W- »,4* »*' ' %/ ^ Pehota na pohodu skozi zaledenela in zasneiena tla. Male vplenjene sanke bistveno olajSajo prevoz tovorov. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Bauer, HH., Z.) №в## Uspešna japonska izkrcanja v vzhodni Aziji Za velike uspehe na raznih odsekih fronte v vzhodni Aziji se imajo Japonci v prvi vrsti zahvaliti svojim odlično izvedenim operacijam pri izkrcanju. Bistven predpogoj zato je bila gotovo vsestranska vojna izkušnja na tem področju pri operacijah na Kitajskem kakor tudi stalna veiba, ki Je uvedena pri japonskih četah. — V polni opremi prehajajo preko reke. (Scherl Zander-Multiplex.) otok, da je dobil svoje portugižko ime Formoza (lep otok), doletela na velikonočno nedeljo leta 1935. Tedaj je bilo več tiaoč ljudi mrtvih in preko 10.000 ranjenih. 18.000 poslopij se je zrušilo. Na otoku ml-mem se nahaja več vulkanov, med njimi je eden (Hakusan), ki se je ob tej priliki po 350 letih zopet »prebudil«. Za nas je potresna usoda tega ozemlja posebno za to važna, ker se Je tekom let ugotovilo, da imajo te potresne katastrofe navzlic svoji velikanski oddaljenosti neposredni vpliv tudi na vreme v naših krajih. Otok meri po dolžini 300 km, po širini 100 km s površino 36.000 kvadratnih kilometrov in ima okrog 4 in pol milijonov prebivalcev, med njimi do leta 1935. le 250.000 Japoncev. Prvotno j« ta otok jyvJ imenom Taivan spadal h Kitajski. Po rusko-japonski v6jni pa so postali njegovi gospodarji Japonci. Izprva so imeli tu velike težkoče z divjimi domačini, zlasti s plemeni Tajalcev in Bunumov, ki so bili razvpiti lovci na človeške glave. Japoncem se je pa vsaj deloma posrečilo do neke meje omejiti strašne navade teh divjakov. Formoza je postala po pridnem delu Japoncev lepa žitna zakladnica. Milo, vlažno, tropično podnebje omogoča uspevanje žitaric, riža, čaja, sladkornega trsa itd. Na otoku leži pet večjih mest. Prestolnica japonskega guvernerja je Tajhoku. Najbogatejši pokrajini sta'Tajsu in Sišinku. Nikjer širom zemlje se ne bije z naravo in njenimi elementi tako žilav boj za boro življenje kot ravno na tem ognjišču potresnega strahu cele Evrope. Vodja RAD pri smučarskem tečaju Vodje driavne delovne alužbe ae vežbajo za zimsko službo na fronti ob Ledenem тофк (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Serr, RAD^ Z.) Najvišje gorovje na evetu ве imenuje Himalaja, ki leži kot nekakšen obmejni val Prednje Indije proti notranji azijski plar noti Tibeta. V svoji dolžini od preloma Indusa do Brahmaputre meri 255 kilometrov ter znaša njena povprečna širina 220 kilometrov. Najvišji vrh gorovja Himalaja se imenuje Mont Everest. To je najvišja gora na zemlji, katere višina dosega 8840 metrov, torej nekoliko manj, kakor 9 kilometrov. Drugi najvišji vrh v imenovanem gorovju je Kangčentsonga z 8385 metrov višine. Tretji tak velikan pa štrli samo 8180 metrov proti nebu in se mu pravi Dhavalagiri. Himalajsko gorovje je v nekaterih delih do višine 3000 metrov obljudeno. V nekaterih predelih se najde Se 2500 metrov visoko naselbine z do 5000 prebivalcev. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, ki sega do 4400 metrov visoko v gorovje ter si v največjih primerih pomaga z umetnim namakanjem. Državno-politično spada področje gorovja Himalaja (kar pomeni toliko kakor kraji snega) pod Tibet, Kitajsko In Britansko [ndijo. Nekaj himalajskih držav pa uživa -3 nekakšno državno samostojnost. Javno so ga nabičali. Predstojnik neke občine v notranjosti Srbije se je dal podkupiti, ko je nastavil nekega občinskega uslužbenca. 2a kazen je dobil na javnem 60 vidasipe« • ilba. Sreda uui.ia IU 12. K Л K : J - I: J 1 E Elvan 7. — Stcv. Izrežite! H ranite I F. J. Luku (^епшјпп nutedihi^ in ^paktienć^ ^mhelt m£iiwParadies der Junggesellen« Worte von Bruno Balz. Musik von Michael Jary. Es weht der Wind mit Starke zehn das Schiff schwankt hin und her; am Himmel ist kein Stern zu sehn, es tobt das wilde Meer! Oh, seht ihn an, oh seht ihn an: Dort zeigt sich der Klabautermann^! Doch wenn der Mast auch bricht, wir fiirchten uns nicht! Dae kann doch einen Seemann nicht erschiittern, keine Angst, keine Angst, Rosmarie! War lassen uns das Leben nicht verbittern, keine Angst, keine Angst, Rosmarie! Und wenn die ganze Erde bebt, und die Welt sich aus den Angeln hebt; ., das kann doch einen Seemann nicht erschiittern, • keine Angst, keine Angst, Roemarie! Die Welle sptilte mich vom Bord, dort unten bei Kap Horn, jedoch fiir mich war das ein Sport, ich gab mich nicht verlor'n! Ein boser Hai hat mich bedroht, doch mit der Faust schlug ich ihn tot! Dann schwamm dem Schiff ich hinterdrein und hollte es ein! In jedem Hafen eine Braut, das ist doch nicht zuviel; solange jede uns vertraut, ist das ein Kinderspiel! Doch kriegt mal eine etwas raua, dann wird sie wild, dann ist es aus! Springt sie uns auch In das Gesicht, wr fiirchten uns nicht! W8rter: achten (ehren) — spoštovati Angel (w) (Tvirangel) — tečaj antworten — odgovoriti auslandisch — inozemski beben — tresti as, drgetati bedeuten — pomeniti bedrohen — groziti ,ogrožatl Bord (s — krov brechen, es brach, es ist geibrochen — zlomiti (se); zlomilo (se) je einholen — dohiteti erschiittern — pretresti, omajati fiillen (sich) — (na)polniti se . fiirchten (sich) — bati.se Hafen (m — pristanišče, luka Hai (m) — morski volk hinterdrein — za tem Kinderspiel (s) — igra, igrača (otroška) kleiden — obleči, odevati Mast (m) — jadmik, jambor Meckerer (m) — meketač, nezadovoljne) NacTtq'^hliissel (m) — vetrih ,ponarejen ključ Orgel (w) — orgle Paradies (s) — raj . sch&digen (jemanden)"— Škodovati"(komu) Schlager (m) (Lied) — šlager ^eegespenst (e) — pomoraka pošast 'semann (m) — mornar, pomortčak Sender (m) — radloodajna postaja Ли5 Hos0cnkom, aus Шеђ! oom oolkn unb gefunbtn Rom wkQi unfec Brot bcceitet Ulit Ocbe unb Sotgfait Unb aus bcm oollen unb ausgefuditen genhotn mitb oudi unfcc SbnffSil gcmad]t, bee Pecltoggenbaffee. Rcaftig, mUqig unb ooll Duffe m\t unfec Btot Die beiben деђбкп зи uns* Unfcc Bcot unb unfet &W3&/ hat ^raft mm Љхп! ^ Ein Seegespenst — poanonfca pofiast Bogastvo Roosevelta Švicarsko časopisje je nedavno iz nekih ameriških virov pisalo o premoženjskih razmerah predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike, in sicer, da je mati Roosevelta ,ki je že pokojna, po ameriških pojmih imela sijajno premoženje. Po svojem očetu, ki se je pisal Warren Delano, je podedoval niilijon dolarjev. Njen mož ji je zapustil 200.000 dolarjev. Radi gospodarske kri^ie se je ta denar nekoliko skrčil, kljub temu je pa Roosevelt po materi do- Starke (w) — moč, sila toben — besneti Tonfilm (m) — zvočni film unterbrochen — nepretrgan, -a, -o; adv. nepretrgoma verbittem (das Leben) — zagreniti vertrauen — zaupati zufailig — slučajen, -a, -o; adv. slučajno Redewendungen: ee hat etwas zu bedeuten — nekaj pomeni jemanden tot fragen — z vprašanji koga mučiti sich dumm stellen — neumnega se delati •Ine Runde zahlen — izkazati se (v gostilni), za krog dajati hln und her schwanken majati (gugati) se sem ter tja aus den Angeln heben (TUr) — vrata eneti von Bord врШеп — splakniti в krova sich verloren geben — obupati, zgubljenega se predstavljati tot echlagen — ubiti etwas raus krlegen — izvleči kaj iz koga na kaj priti wild werden — zdivjati «# i#t aiw (YOxW), — »initio Ј9 bil okrog 900.000 dolarjev. Ker je pa svoje-časno po svojem očetu in razen tega po nekem polbratu od vsakega podedoval okrog 100.000 dolarjev, bo Roosevelt danes lastnik enega milijona dolarjev, ki jih je podedoval po svojih najbližjih sorodnikih, K temu vsekakor znatnemu premoženju je treba prišteti še one, ne ravno majhne svote, ki si jih je Roosevelt v teku desetletij zaslužil in prigoljufal, na pr, s podlimi spletkami z nemško marko, takrat ko je v Nemčiji divjala inflacija. Ako se seštejejo te svote od katerih zadnja ni znana, postane razumljivo, zakaj se je Roosevelt tako hladnokrvno predal svojim židovsko-kapitalističnim zaplotnikom in s tem nagnal amerikanski narod v vojno, pri katerem se on in njegovi prijatelji tudi Se nadejajo čednega zaslužka. Kaj briga tega »naddemokrata«, da se drži tega denarja kri stotisočev in milijonov Amerikancev? Ljubljana, S takojšnjim učinkom je bil do nadaljnjega ustavljen prevzem prevoza oseb, prtljage, ekspresnega in komadnega tovora vsake vrste za postaje na delu proge Ogulin—Split—Sinj—Sibenik. Zagreb. Poglavnik je Imenoval 16 novih članov hrvaške akademije umetnosti in znanosti. Med novo imenovanimi člani se nahajajo tudi berlinski poslanik prejšnji hrvaški pisatelj dr. Budak in znani umetni slikar profesor Ljubo Babec. K delu jih ^ravljajo. Ker je, kakor zaiano, po Srbiji navada, da ljudstvo mnogo poseda po kavarnah in gostilnah, kjer se zabavajo z raznimi igrami, in to ne aamn po večerih, temveč iz dneva v dan, so oblasti sedaj prepovedale vse igre na karte, domino ,bilard, šah itd., da bi lenuhom od-vaele moinodt ki »JaJJaaje Btna 8. — Ster. 4. K A P ' N •' ' T E Sreda, M. januarja 1942. д(М li&cniMC' l(iUc6ucU gehort in jedes Haus! Reidher Inhalt, sdiBne Bilder, guter Lesettoii and CnierhaUung Hir |edeii. Preis 90 Rpf, samt Porto und Verpackung. Zusendung nur gegen Voreinsendung des Betrages. Bestellungen an N-S. GauTerlag Karnten, Klagenfuri Bismardcring IS Ipleiwaren KInderwagen Klnderbetten GRDNER Klagenfurt, Bahnhoffslr. Raittelsen-Zcnfralkasse КШсп eingetrogene Oenossenschafl mit beschriinkter Haftung Klagenfurt, Stuttgarter Platz 5 Oeldausgleichsielle des landw. Genossenschafiswesens. Spar* und DarlehensKasse KrainburS G. m. unb. H. (Goeiheplatz) Fahrung von laufenden Konten. - Entgegennahme von Einlagcn auf Sparbudi. Darlehen aller Art. Amfftnnđeii von8-12 Dlur. • Uradne nreza sirankeod 8—12.nrc Vodimo tekoče račune. - Sprejemamo hranilne vloge na hranilne knjižice. Dajemo posojila. Wawerturbinen, autom. Oeldrudcregulatoren, KQhlmasdiinen und Venetianer Gatter erzeugt G. F. Sdinelter Masdbinenbau - Laak a. d. Zaier Obernimmt audi die Reparatur sSmtlidier Masdiinen F. HiCHYlL - тштшиЈБФ SCHILLERSTRASSE 12 Yolksbank Krainburg