LETO II. ŠT. 31 (79) /TRST, GORICA ČETRTEK, 31. JULIJA 1997 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 NISMO ČREDA Zatikanja, ki nastajajo v rimskem parlamentu vsakokrat, kadar je govor o takšni ali drugačni zakonski zaščiti naših manjšinskih pravic, so bila povod, da smo v prejšnji številki našega časnika na tem mestu pisali o "razlogu več za Narodni svet". K zadevi se danes vračamo, ker smo prepričani, da gre za zelo pomembno vprašanje, ki po našem žal že skoraj pol stoletja čaka na primerno in ustrezno rešitev. Res je sicer, da je Slovence v Italiji že dejanski položaj v vsem povojnem obdobju prisilil, da so se predstavniki njihovih strank in struj večkrat sestali in zavzeli skupno stališče do vprašanj, ki zadevajo vse stranke in struje brez razlike. Večkrat je tudi prišlo do srečanj občinskih in drugih izvoljenih svetovalcev, ki so zahtevali povečini izvajanje mednarodno sprejetih obvez. Zato marsikdo še vedno meni, da sestanki, ki se sklicujejo od primera do primera, popolnoma zadostujejo in da je Narodni svet nepotreben. Toda razkroj slovenske narodne zavesti, ki že globoko sega med pristaše vseh strank in struj, imperativno nalaga dolžnost, da se zavzemamo in uresničimo skupno, sistematično, dobro organizirano in stalno obrambo, za kar seveda niso dovolj slučajni sestanki, ki se sklicujejo nekajkrat na leto. Po našem bi ena prvih nalog, ki naj se jih loti in izvrši Narodni svet (ali kakorkoli bi se skupna stalna ustanova že imenovala), bila proučitev nečesa, kar je ves čas po vojni pri nas pravi tabu. Mislimo namreč, da bi morali končno ugotoviti, koliko Slovencev živi v Trstu, Gorici in drugod v naših krajih, koliko jih je še narodno zavednih, koliko še na pol izgubljenih, ki se pa dajo še rešiti, kakšna je njihova socialna in poklicna struktura itd., itd. Zavzemati bi se morali za izoblikovanje narodnega katastra, kakor so ga imeli svoj čas Cehi na Dunaju ali so ga bili ustanovili Nemci v Stuttgartu za predvojno nemško manjšino v Sloveniji in Jugoslaviji. V ta namen je v Stuttgartu deloval od nemške vlade vzdrževani poseben znanstveni zavod. Dejstvo je namreč, da še danes nihče med nami ne ve, koliko Slovencev prebiva v Trstu in drugod v naših krajih, kar je med drugim priložnost za najrazličnejše špekulacije v določenih krogih večine. Jasno pa je, da je nemogoče voditi uspešne manjšinske politike, če niso znane dejanske razmere, ki jih je treba ugotoviti z znanstveno natančnostjo. Druga naloga skupne organizacije bi morala biti, da po ugotovitvi dejanskega stanja preuči, katerih sredstev se je treba posluževati, da se zaustavi nadaljnje propadanje slovenske narodne zavesti. To je spet zadeva, ki se ne tiče le ene stranke ali struje, marveč vseh brez izjeme. Gre hkrati za problem, s katerim se mučijo ali so se mučili tudi drugi narodi, močnejši od Slovencev. Tako Katalonci kot Baski, pri katerih so obsežni deli naroda bili pozabili na svoj materni jezik, tako da je bilo treba zanje tiskati časnike v španščini in jih s pomočjo tujega jezika spet pridobivati za očetov rod. / stran 2 - DRAGO LEGIŠA IRSKA VČERAJ IN DANES ANDREJ BRATUŽ HB o je Irska (Eire), država, ki se je šele v prvih desetletjih našega stoletja osamosvojila od Velike Britanije. Pravzaprav bo glavni problem današnja Severna Irska (Ulster), ki jo tudi že desetletja mučita terorizem in zgodovinski in za naše pojme anahronistični boj med katoličani in protestanti. Bližnji vzrok za ta razmišljanja pa je sklep separatistične organizacije IRA (Irish Re-publican Army - Irska republikanska armada), da sklene novo premirje. V tem smislu je gotovo šlo za pozitiven signal novi angleški laburistični vladi, ki jo vodi premier Blaire in ki si je zadala med drugim kot cilj zaključiti mučno obdobje terorizma v tej deželi. Res je, da je pred časom IRA nekaj podobnega že sklenila pod konservativno britansko vlado premiera Majorja. Vse skupaj pa je trajalo le malo časa. Zgodovina Irske je že od vsega začetka tesno povezana z zgodovino Velike Britanije. Tu se ne bomo na dolgo mudili pri stoletjih skupne zgodovine obeh dežel. Irska sodi med zelo stare države, ki so se že od vsega začetka morale bojevati za svoj obstoj. Tako je npr. angleški kralj Henrik II. leta 1170 poslal na Irsko svoje vojne ladje, da bi posegel med sprte irske vojvode in od takrat dal je se je tu začela angleška nadoblast. Ta seje v stoletjih izkazala za močno in zati-ralno do avtohtonih Ircev. O-menimo naj le kak podatek. Tako je leta 1560 kraljica Elizabeta I. izdala zakon, po katerem je državna vera Ircev protestantizem in s tem pritisnila na močno katoliško in tudi narodno zavest irskega naroda. Malo kasneje je kralj Jakob I. zasedel severne pokrajine (Ulster) in tu naselil veliko število protestantov. Od tedaj dalje se v bistvu začenja problem Severne Irske, ki je Prejšnji teden smo si na tem mestu ogledali španski mozaik in pluralizem te države v etničnem in jezikovnem smislu. Baskovko vprašanje in tamkajšnji terorizem je gotovo eden od bolečih aspektov današnje širše evropske družbe in politike. Skušali smo osvetliti nekatere podobe in težnje na Pirenejskem polotoku. V teh vrsticah pa se preselimo na sever oz. zahod Evrope in poglejmo nekoliko v podobno stvarnost. Zelena Irska. Vojna grozi. še danes v središču pozornosti ne le britanske, ampak svetovne javnosti. Kasneje je Karel I. leta 1641 označil Irce kot krivoverce, nakar se je z irske strani začel odločen upor. Med raznimi menjajočimi se trenutki je nato prišlo zaradi skupnega pritiska katoličanov in protestantov na Anglijo do podelitve avtonomije otoku z ustanovitvijo irskega parlamenta v Dublinu. Vse to pa ni trajalo dolgo in leta 1801 je angleška vlada avtonomijo preklicala. Med tem so se Irci po svoje organizirali in značilna je njihova kulturna dejavnost. Znana je doba taborov (podobno kot na Slovenskem) v vsem 19. stoletju. Vodilna osebnost je bil tedaj na Irskem Daniel OConnell. Ta je zahteval za svojo deželo popolno samostojnost, le kralj naj bi bil skupen z Anglijo. To pa se ni še uresničilo. Preden je OConnell leta 1847 umrl, je baje izrekel ta stavek: "Svoje truplo izročam Irski, svoje srce Rimu, svojo dušo Bogu." Do resnične neodvisnosti Irske je prišlo šele leta 1921, ko je država postala republika in jo je dolgo vodil znani politik Ea-mon De Valera. Seveda je vprašanje Severne Irske (s prestolnico Belfastom) ostalo nerešeno in še danes zastruplja odnose med Anglijo in Irsko. Boj irskih avtonomistov je seveda trd in brezobziren, marsikdaj se je terorizem pokazal v samem Londonu in drugod po Veliki Britaniji. Naj spomnimo na enega najbolj bučnih atentatov (kot smo že opozorili tudi pri Baskih), ko je bomba razstrelila avtomobil člana angleške kraljeve družine. To je bil lord Louis Mountbatten, stric edinburškega vojvode Filipa (moža kraljice Elizabete II.), ki je bil tudi zadnji indijski podkralj. Bo sedanje premirje kaj več trajalo? Irski narod keltskega izvora in samostojne kulturne rasti ima svoj značaj in poteze. Znan je po močni katoliški veri in narodni zavesti (kljub temu pa irski jezik ni med uradnimi jeziki Evropske unije!). Njih narodni in cerkveni simbol je sv. Patricij, patron Irske. Iz te dežele je bil tudi sv. Mo-dest, ki je šel potem na misijonsko delovanje med Slovane (in posebno Slovence). Lepo je o borbah irskega naroda zapisal v svoji knjigi Boji majhnega naroda dr. Janko Kralj, v kateri je tudi primerjal irsko zgodovinsko usodo s slovensko. Tako zgovorno piše: 'Zgodovina irskega naroda je prava pot na Kalvarijo. Tudi : zgodovina slovenskega naroda je predvsem zgodba o trpljenju, preganjanjih, zatiranju majhnega naroda, ki je postavljen na križpotje, kjer so se srečala tri velika evropska plemena, Germani, Romani in ! Slovani. No, tudi z našim majhnim in bornim narodom se je zgodil čudež: vzdržal se je ! pri življenju, se stvoril v narodno enoto in je vedno znova prerojen zaživel... To veliko zgodovinsko izkustvo nam sporoča irski narod." Preroške besede, ki jih je avtor napisal ob začetkih fašistične tiranije nad primorskimi Slovenci. Besede, ki so aktualne tudi ob prihajajočem tretjem tisočletju na poti v novo Evropo! ČETRTEK 31. JULIJA 1997 m Alojz Tul OTVORITEV "ŽELEZNE CESTE" TRST... II ČE SE IZ STRAHU ALI IZ POHI.EPA PO DENARJU IN PO OBLASTI ODPOVEŠ SVOJIM SANJAM IN IDEALOM, IZGUBIŠ SVOJE DOSTOJANSTVO IN SVOJO SVOBODO, SKRATKA SVOJO DUŠO.'' (Francesco Alberoni) Jurij Paljk / intervju OTMAR ČRNILOGAR MT RODIK MED BRKINI IN KRASOM Nadja Maganja PROTI SMRTNI KAZNI Marija Brecelj 22. SENJAM BENEŠKE PESMI Aleksij Pregare VRNIMO DOSTOJANSTVO MRTVIM Ivan Žerjal KOLONKOVČANI PRED RAZLAŠČANJEM? Dorica Makuc IN MEMORIAM: DEKAN VIKTOR KOS Danilo Čotar KJE SO TISTE STEZICE? Erik Dolhar PREDSTAVITEV LAKOVIČEVEGA ZBORNIKA Marjana Remiaš KLEPET Z JOŽETOM SEMIČEM lil S 1. STRANI ČETRTEK 31. JULIJA 1997 NISMO ČREDA Tehnika raznarodovanja je v naši dobi zelo napredovala, a so se prav tako razvila tudi sredstva, ki delajo v nasprotni smeri. Potrebno je samo žilavo in načrtno delo ob pomoči matičnega naroda. Naloga medstrankarske ustanove bi morala biti, da vse bogate izkušnje drugih ogroženih manjšin stalno preučuje in prilagaja razmeram v naših krajih, pri čemer naj upošteva duševni in moralni prevrat, ki se je izvršil in še nastaja v doraščajočem pokolenju. Medstrankarski Narodni svet bi moral po našem tudi prispevati k odpravljanju pojava, ki pomeni skoraj pravo revolucijo v miselnosti in tudi morali širokih plasti našega ljudstva. Njegova najznačilnejša poteza je brezbrižnost za vse, kar je v zvezi s politiko. Politične stranke in njihovi voditelji so povečini zoprni, češ da se med seboj v glavnem prepirajo, da o drugih nečednostih ne govorimo. Dejstvo pa je, da so se s problemi politike bavili največji in najgloblji duhovi človeštva od Aristotela in Tomaža Akvinca do mož naše dobe. Dokazano je tudi, da je zlasti tlačena manjšina obsojena na neizbežen propad, če je politika prav nič ne briga. Celo navidezno čisto kulturna vprašanja, kot je šolstvo, se posebno danes rešujejo s političnimi sredstvi. Manjšina, ki je brezbrižna za politiko, se spremeni v čredo. O njeni usodi odloča nato peščica ljudi, običajno njej sovražni tujci. V tem oz. tudi v tem je bistvo problema, o katerem govorimo. BELA HISA "SE ZAGOVARJA" PRED PREDSTAVNIKI AMERIŠKIH SLOVENCEV Izredno delavni Slovenec Joe Valenčič, ki živi in dela v ZDA in se nam prijazno redno oglaša, nam je tokrat poslal daljše poročilo o obisku delegacije ameriških Slovencev v Beli hiši v VVashingtonu. V ponedeljek, 20. julija, je namreč delegacijo ameriških Slovencev sprejel Daniel Fried, direktor ameriškega ministrstva za zunanje zadeve za Srednjo in Vzhodno Evropo. Sprejem je ministrstvo za zunanje zadeve ZDA priredilo z ameriškimi Slovenci zato, da bi jim obrazložilo, zakaj ZDA niso podprle vključevanja Slovenije v Atlantsko zvezo. Direktor Daniel Fried je delegaciji ameriških Slovencev povedal, da je bila ameriška odločitev zelo težka, saj je bila Slovenija med vidnejšimi kandidatkami za članstvo v Atlantski zvezi, da pa so pri ameriški vladi prepričani, da je bilo bolj pomembno najprej sprejeti v NATO Češko, Madžarsko in Poljsko. "Slovenija ima vse možnosti, da bo sprejeta v Atlantsko zvezo v drugem krogu leta 1999, saj je demokratična država s stabilnim gospodarstvom," je dejal Fried. Na srečanju v Beli hiši je bivši kongresnik iz države Ohio Dennis Eckart dejal: "Slo- venska skupnost v Ameriki je odločno za to, da se Slovenija takoj sprejme v Atlantsko zvezo." Predsednik združenja Američani za Slovenijo (The United Americans for Slovenia - UAS) Edmund Turk je na srečanju povedal, kako so nedavno natisnili več tisoč razglednic, ki sojih ljudje iz vseh krajev ZDA poslali predsedniku Clintonu s prošnjo, naj ZDA čimprej sprejmejo Slovenijo v Nato. Obenem je še s ponosom dejal, da je na dan slovenske državnosti, 25. junija, ob šesti obletnici samostojne države Slovenije ogromno ameriških Slovencev telefoniralo v Belo hišo in predsedniku Clintonu prebralo svojo podporo vstopu Slovenije v NATO. Prisotnim je na sestanku tudi povedal, da je združenje Američani za Slovenijo sestavljeno iz predstavnikov več kot 650 slovensko-ameriških kulturnih organizacij in skupin, ki delujejo na območju ZDA. Na srečanju v Beli hiši je bil tudi upokojeni admiral slovenskega rodu Ronald Zlatoper, ki je do pred kratkim poveljeval Tihomorski floti ameriške vojaške mornarice, se pravi: največji vojaški floti na svetu. Admiral Zlatoper je izpostavil predvsem veliko strateško važnost Slovenije za Atlantsko zvezo. Dr. Karel Bonutti, ki se je srečanja tudi udeležil in je danes častni konzul Republike Slovenije, je na sestanku poudaril, da članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni za Slovenijo tudi zagotovitev njene neodvisnosti. Poleg Daniela Frieda je bil na srečanju s predstavniki a-meriških Slovencev Cameron Munter, šef ameriškega zunanjega ministrstva za širjenje NATA in ratifikacijo sporazumov o novih članstvih. Tako Fried kot Munter sta imela veliko pohvalnih besed na račun Slovenije. Daniel Fried je bil namreč v Sloveniji, ko je pred kratkim spremljal ameriško zunanjo ministrico Madeleine Albright na njenem uradnem obisku v Ljubljani. Delegacijo ameriških Slovencev je v imenu ameriškega predsednika Clintona pozdravila posebna svetovalka Bele hiše Marilyn Di Giaccobbe. V delegaciji so bili tudi Joseph Evanish, Eugene Kogovšek, Stanley Ziherl, Florence Une-tich, duhovnik John Kumse, Charles Ipavec, dr. Silvester Longo, Joseph Valenčič, dr. Rudolf Susel in Tony Petkovšek. Vsi so predsedniki najvažnejših slovenskih organizacij v ZDA. Ameriški Slovenci so v poročilu za javnost še zapisali, kako so prepričani, da v ZDA biva najmanj 300 tisoč ljudi, ki so slovenskega rodu. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, Rl VA Pl AZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 533177 F A X 0481 / 536978 34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 F A X 040 / 77541 9 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU rc SLAVNOSTNA OTVORITEV "ŽELEZNE CESTE" TRST-LJUBLJANA LETA 1857 ALOJZ TUL Prejšnje stoletje slovi po velikem tehničnem napredku, ki je drzno posegel v dotedanji način dela in življenja ter s svojim zmagovitim pohodom vzbujal v ljudeh občudovanje in strah obenem. Zato niso nikdar manjkali glasovi, ki so vse novotarije pošiljali k vragu. Eno takih pomembnih dejanj, s katerim je bivša Avstrija s sebi lastnim prijemom presenetila svoje narode, je bila zgraditev tako imenovane Južne železnice, ki je prva povezovala Jadransko morje s Srednjo Evropo. Načrt zanjo je izdelal inž. Carlo Ghega, po rodu iz Benetk, po katerem se imenuje ena tržaških ulic, ki vodi s trga pred železniško postajo v središče mesta. Leta 1849 je proga z Dunaja čez Semmering, Gradec, Maribor dosegla Ljubljano. Tu so dela za nekaj časa obstala. Toda tržaški trgovski krogi so pritiskali na dunajsko vlado, naj čimprej podaljša imenovano progo do Trsta. Dela so za tiste čase razmeroma naglo napredovala, saj pravijo, daje na progi med Trstom in Postojno delalo do 30 tisoč delavcev. Sredi leta 1857 je bila tako proga dokončana. Tržaški gospodarski krogi kakor tudi sama dunajska vlada so hoteli dogodek čimbolj slovesno proslaviti. Kot datum uradne otvoritve je bil določen 27. julij 1857. Vsi sloji mestnega prebivalstva so ponosno pričakovali ta dan, ki so ga zaznali kot odločilnega pomena za nadaljnji razmah mesta in pristanišča. Na pobudo mestne občine in trgovinske zbornice se je ustanovil poseben pripravljalni odbor, ki je sestavil spored proslav za tri dni ter sprejel zadevno organizacijo. Svoj prihod je uradno naznanil 27-letni cesar Franc Jožef z naslednjim dvornim sporočilom: "Njegovo Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izraziti željo, da se namerava udeležiti slavnostne otvoritve zadnjega odseka proge Ljubljana-Trst." Vsi gostje se zberejo na ljubljanski postaji, od koder bo slavnostni vlak odpeljal proti Trstu 27. julija ob štirih in pol zjutraj. Že v prvih jutranjih urah tega dne je bilo opaziti na tr- ZADEVA JE KONČANA Zadruga Primorski dnevnik je od petka, 25. julija, polnopravni lastnik edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Po nekajmesečnih prizadevanjih seje uresničil načrt, po katerem se je ohranil pri življenju omenjeni časnik in so se hkrati postavili temelji za njegovo varno prihodnost. Odločilen je bil poseg najvišjih italijanskih oblasti pri bančnih zavodih, da se je s posojilom poravnal dolg -znašal je nad štiri milijarde lir -, s čimer je bila tudi zajamčena kontinuiteta založniške dejavnosti. Ta pa je pogoj za podeljevanje državnih prispevkov, ki jih določa zakon. PD je prejemal oziroma bo še dalje prejemal nad 6 milijard lir prispevka letno. Če poleg tega upoštevamo prispevke na deželni ravni in pomoč iz matice, ne bi smelo biti nepremagljivih težav za njegov nadaljnji obstoj. Njegova nadaljnja usoda je torej v rokah predvsem urednikov in časnikarjev ter u-pravnega osebja. MARTIN BRECELJ NA POGOVORIH V RIMU SSk IN ZAKONSKA ZAŠČITA NAŠE MANJŠINE Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj se je v Rimu sestal s poročevalcem v pristojni poslanski komisiji o zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. To je poslanec Domenico Masel-li, krščanski socialec, ki torej pripada Oljki. Martinu Breclju je izjavil, da je poslanska komisija pravkar odobrila zakon, ki zadeva Ladince, do septembra pa bo sam pripravil enotno besedilo zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji). Pojasnil je, da je komisija počakala, da so različne poslanske skupine vložile ustrezne zakonske predloge. Tajnik Brecelj se je v Rimu srečal tudi s poslancema Ca-verijem in Zellerjem, ki sta izoblikovala in vložila nekaj spreniinjevalnih predlogov v zvezi z delom dvodomne komisije za ustavne reforme. Spreminjevalni predlogi so v zvezi s problematiko narodnih oz. jezikovnih manjšin. Tramvajski vozovi št. 6 in koleselj na cesti ob manjši železniški postaji pri Sv. Andreju, kamor se je leta 1887 pripeljal z Dunaja cesar Franc Jožef (iz knjige Sprehodi po Trstu) žaških ulicah živahno vrvenje. Eni so hiteli s krašenjem hišnih pročelij, drugi so hiteli proti morju, kjer so Lloydove ladje čakale, da odplujejo proti Nabrežini cesarju naproti, tretji pa so jo mahali proti novi železniški postaji, da dobijo prostor na za to priložnost postavljenih tribunah. Na novi cesti ob vhodu na Postajni trg je mestna občina postavila mogočen lesen slavolok s posvetilom Njegoveinu Veličanstvu. Ob 9. in pol je bila tudi mestna vojaška garnizija že razvrščena na trgu pred postajo. Ob istem času sta dva topovska strela naznanila, da slavnostni vlak že brzi po kra-ški planoti nad Trstom. Čez dobre pol ure seje lokomotiva prikazala iz globokega zaseka nad nabrežinsko obalo ob nepopisnem navdušenju ljudi, ki so ta prizor opazovali z ladij na morju, ki so nato spremljale slavnostni vlak z visokimi gosti proti Trstu. Ob prihodu na grljansko postajo so se oglasile prve topovske salve, ki so se nato nadaljevale vzdolž proge. V takem slovesnem ozračju se je slavnostni vlak bližal svojemu cilju. Ko se je prikazal iz tunela pod Greto, je zbrani množici na končni postaji zastal dih, saj ogromna večina izmed prisotnih je prvikrat v svojem življenju videla "železno kačo". Točno ob 10.30 je slavnostni vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva "Miramar" zapeljal čez viadukt nad lazaretom na postajo, ki je stala na dvignjenem nasipu na koncu današnje ulice Elavio Gioia. Ob navdušenih klicih večtisočglave množice je prvi izstopil cesar Franc Jožef s svojim spremstvom princev Ferdinanda in Leopolda, nato častni gostje, ki so se bili zjutraj vkrcali v Ljubljani. Po pozdravu župana Muzi-ja de Tommasinija je škof Jernej Legat ob asistenci številne duhovščine blagoslovil dokument, ki ga je sam cesar vzidal in nato položil zadnji kamen. Sledila je blagoslovitev lokomotive, nakar je iz novozgrajenih vodnjakov prvič privrela voda, speljana iz nabrežinskih izvirov, duhovščina pa je zapela slovesni Tedeum. Po slavnostni večerni predstavi v gledališču Mauroner je cesar Franc Jožef s svojim spremstvom ob desetih zvečer z vlakom po novi progi odpotoval proti Dunaju. Prenočil je v podružnici lipiške konjar-ne v Prestranku pri Postojni, od koder je naslednji dan nadaljeval pot proti domu. Ob robu tega pomembnega dogodka (slavnostne otvoritve železne ceste), ki ga je doživeto spremljalo vse mesto, velja omeniti, da se program slovesnosti ni izčrpal s cesarjevim odhodom, temveč se je nadaljeval še naslednja dva dneva. Domači in tuji gostje so si namreč ob tej priložnosti ogledali še nabrežin-ski vodovod, v sredo, 29. julija, pa so se s posebnim vlakom odpeljali v Postojno, kjer so si skupno z ljubljanskimi oblastmi ogledali že takrat znano jamo. AKTUALNO INTERVJU / OTMAR ČRNILOGAR KAR |E ZA JUDE SV. PISMO, JE ZA NAS NAROD SLOVENSKI JEZIK Gospod Črnilogar, se lahko predstavite našim bralcem? Otmar mi je ime, Črnilogar se pišem in sem župnik v Podragi. Nekoč sem slišal, da človek začenja biti star, ko ima 65 let; potem imam jaz starosti kakšne pol leta. Če me pa po letih vprašate, jih je 65 in nekaj. Doma sem iz Šebrelj, 1931. leta sem prijokal na ta svet v revni družini. Oče je bil zidar, mati gospodinja, eno kravico in enega prašička sta redila, vse je bilo premalo. Zato sem potem - pod Italijo, v času fašizma - I. 1941 moral k stricu za pastirja; toje bilo čudovito leto. Ko sem prišel domov, je bila že najhujša vojna, šole je bilo konec 1942., 1943. smo že hodili v šolo ali pa ne, partizani popoldne, Nemci dopoldne. Pri nekem verouku me je spoštljivi, spoštovani in sveti gospod Ivan Rejc, upokojeni Šebreljc, vprašal po očetu, čigav sem. Vprašal me je, če bi bil voljan biti gospod. 'O ja," sem rekel, "zakaj pa ne?" S tem je bil moj življenjski kurikulum že začrtan; res je pa, da sem že prej kot deček občudoval župnika - bil je Brunoslav Podobnik - v tistih lepih mašnih gvantih pred krasnim oltarjem. S tem se je sprožilo. Pripravnico sem hodil delat k Ivanu Rejcu, prvo gimnazijo sem delal kar doma v Sebreljah. Samo a-nekdota: ko sem prišel h gospodu Rejcu, meje vprašal, kje imam učbenik zgodovine, pa sem po domače odgovoril^ da "sem se pozabil". Rejc je rekel: "Ce si se pozabil, se pojdi iskat!" Od takrat neusmiljeno pazim, kako se stavek oblikuje, kako se čemu reče in kako se kaj pove. Prišlo je leto 1945 - svoboda. Odprlo se je semenišče v Gorici in sem zašel tja. Na vprašanje, v kateri razred grem, sem rekel: "V drugega," kar je bilo zame samo po sebi umevno, tako da še danes nimam spričevala iz prvega razreda gimnazije. Dve leti v Gorici, potem pa kam? V Idrijo. Toje bilo zame najhujše leto: v dijaški dom me niso sprejeli, ker sem prišel iz semenišča; doma sredstev ni bilo, hiša je bila namreč pogorela do tal. In sem se znašel pri stari ženski; z njenim morda 22 let starim sinom sva spala v isti sobi. Njen sin je čez pol leta za TBC-jem umrl. In tako sem bil na nekem florografiranju zaznamovan s TBC-jem, ki pa je že tako kalcificiran, da sem lahko brez skrbi živel, in to krepko. To se je periodično ponavljalo: pred sedmimi leti sem začutil velike težave na pljučih in sedem let kasneje se je pojavila težka bolezen, ki sem seje pred dvema mesecema rešil. Gremo nazaj. Pot me je iz Idrije vodila na klasično v Ljubljano. Tam me zopet niso sprejeli, ker da je bil razred že preveč nabit. Slučajno sem izvedel, da je v Pazinu klasična gimnazija s semeniščem; tam sem naredil tri leta. Toje bila odlična klasična šola, strumna disciplina, vendar ne vojaška. Iz Pazina sem šel po maturi 1951. v Ljubljano na teološko. Med maturo sem padel, in sicer z osla in si glavo razbil; hotel sem ga jahati, pa me je dol vrgel. Na začetku bogoslovja so nas pobrali v vojaščino, v Črni gori je Črnilogar služil Tita, prišel nazaj, končal teološko, bil posvečen leta 1957; v ponedeljek po novi maši sem že dobil dekret za Marijino Celje ali, kakor se danes reče, za Lig. Dve leti sem bil na Ligu, potem pa sem prejel plavo kuverto pokojnega administratorja Mihaela Toroša, naj se pojavim pri njem v Vipavi, kjer bom kaplan in bom poučeval v semenišču, kar mi bodo naročili. Vesel sem, da mi niso dali kakšnega veterinarstva, ampak latinščino, grščino in filozofijo. Za sabo sem dejansko imel 9 let latinščine, 5 let grščine gimnazije in sem JURIJ PALJK vso teologijo preštudiral po latinskih učbenikih, pa sem še zmeraj čutil, da je moje znanje preskromno za profesorsko delo. Tako sem 1959. še klasično zakljukal v Ljubljani, 1964. diplomiral, medtem pa bil kaplan, profesor na šoli in študent. 1967. je škof Jenko rekel, naj prevzamem župnijo Podrago. To delam 30 let. Podraga je zahtevala veliko fizičnih moči, dela in ogromno časa, za kar mi je včasih skoraj malo žal, kajti ko bi tistih 30 let posvetil duhovnemu delu, izobraževanju, študiju, bi bil kasneje bolj primeren za prevajalca Sv. pisma. Pa Bog že ve, kaj dela, rečem. Koliko sem naredil, težko presojam; vem pa, da sem porabil čisto ves čas doslej. Kot profesor ste poučevali v malem semenišču v Vipavi skoraj ves kader sedanje slovenske Cerkve. Sam lahko potrdim, da ste bili izredno dober profesor in ste nas veliko naučili. Povejte, zakaj ste se vsak dan tako silno trudili, da ste skrbno pazili na materni jezik. Osnove za čut, ki ga morda imam - sam ga ne opažam, ker se še zmeraj mučim, da kakšno besedo prav postavim - sem dobil pri očetu. Moj oče Janez je namreč znal tako prijetno pripovedovati, da smo se otroci brez ukaza posedli okoli njega in poslušali, ker je znal enourno hojo poldrugo uro pripovedovati. Katera je po Vašem mnenju osnovna lastnost, ki jo mora imeti pri poučevanju učitelj oz. profesor? Najprej mora imeti jasno misel. Če njegova misel ni jasna, naj molči. Razločno mora vedeti, kaj hoče povedati: toje slika. Jezik pa [e okvir, v katerega to vsebino položi. Čisto po naravi, kar po rojstvu, ni materinščina nikomur že v kromosomih prirojena. Konkretno: po 40 letih duhovništva - in vsako nedeljo najmanj je treba ljudem povedati pridigo - je zame pridiga še zmeraj največja muka tedna, ker je pač pomembna tudi z jezikovnega vidika. Moj teden se ne konča po nedeljski maši, ampak po pridigi. Velikansko truda je treba vložiti, da človek to, kar ima v glavi, tudi lepo pove. Beseda ni samogovor; beseda je nekomu namenjena in jo je zato treba postaviti tako, da bo poslušalec natančno tisto v svoje možgane dobil, kakor je govorec mislil. Naj dodam: pokojni pisatelj in pesnik France Vodnik mi je rekel, da je njegov pravopis zašpehan" od prstov in da ga ima stalno na mizi kot duhovnik brevir; pa je bil pesnik, pisatelj, mislec, esejist, in še star povrhu. Če odmisliva Vaše pedagoško delo, delo na župniji in na pastoralnem področju, ki ga ni bilo malo, potem mislim, da bo vsakdo, ki se bo ukvarjal z Vašo biografijo, moral posvetiti precej prostora tudi petnajstletnemu garanju pri prevajanju Sv.pisma. Kako se je začelo in kako je to bilo? Nikoli nisem mislil, da me bo v življenju doletela tako odgovorna in častitljiva naloga, da bi moje ime prišlo v vrsto, v kateri na začetku stojita Dalmatin ali Trubar, vmes pa še veliko drugih. Ko sem poučeval latinščino na teološki fakulteti, sva se na pločniku srečala z dr. Jožetom Krašovcem, biblicistom; to je bilo leta 1979. In mi je rekel: "Saj bi lahko tudi ti pristopil med prevajalce Sv. pisma." Tjaven-dan sem rekel: "Ja, zakaj pa ne?" Tako r i se je začelo. To je pa res zagrabilo mojih 15 let od 1980 do 1995. To so bila najbogatejša leta mojega življenja. Takrat sem opravljal, ne da bi bil površen, župnijsko delo, predavanja na teološki fakulteti in pouk na škofijski gimnaziji takorekoč z levo roko. Rekel sem "najbogatejši in najlepši del življenja", tako da sem 1995. leta, ko je bilo moje delo končano, skoraj ostal na suhem; nekaj mesecev nisem vedel, kam bi se dal. Med prevajanjem sem se čutil kakor pri ameriškem udoru proti Zahodu prvih naseljencev, ki so hodili naprej in niso vedeli, kaj jih čaka za naslednjim ovinkom ali v naslednji grapi. To je bilo dražljivo, to me je vleklo. V avtu ali pri kosilu sem razmišljal, kako bom rešil kakšen svetopisemski problem. Včasih sem tedne iskal izraz, na sprehod sem šel s papirjem in svinčnikom, da bi ga po poti našel, pa ni šlo. Naenkrat se mi je v postelji posvetilo, vstal sem in zapisal, se nasmejal in šel nazaj ležat. Kako bi današnjemu človeku predstavili Sv. pismo? Predvsem kot Božjo govorico ali natančneje: Stvarnik vesolja je ustvaril tudi človeka; potem je že v kromosome, v gene postavil svoje zapovedi, misli, program, ki ga je imel s človekom. A to še ni bilo dovolj: spregovoril mu je in to je Sv. pismo, Božja govorica, v kateri človek lahko najde dopolnilo za tisto, kar je sicer že v njem. Kakor da bi Bog čutil, da je človeško vest premalo dodelal in je čutil potrebo, da še spregovori. Sv. pismo bi poimenoval kot naknadno govorico Boga. Ker je bilo tudi to še premalo, je poslal svojega Sina, da bi Sv. pismo dopolnil z evangeliji, z Novo zavezo. To je moj pogled. O Sv. pismu se rado govori, da je to najbolj razširjena in prodajana, največkrat natiskana knjiga na svetu, knjiga vseh knjig je to; pravijo pa tudi, da je najmanj brana... Bojim se, da res ni brana tako, kakor zasluži. Bojim se, da je to samo okras knjižnice, baharija kakšne krščanske družine. Škoda, škoda! Prepričan sem, da so protestanti veliko bolj možati, ker imajo Sv. pismo dosti bolj v časteh in ga veliko bolj berejo, včasih morda celo preveč dobesedno prenašajo svetopisemske misli v življenje, ker je v Sv. pismu marsikaj treba vzeti kot fabulo, ki ima samo moralno poanto; naj omenim Sodomo in Gomoro. Ti dve mesti iščejo morda že sto let v Mrtvem morju, jaz pa nimam časa, da bi čakal arheologe. Za- to iz te zgodbe vzamem predvsem to, da je obsojen strahotni greh, ki brez Božjega posega sam pokliče tudi kaznovalca, sam ga zvabi in kaznovalec seveda tudi pride. Kaj pa je bilo s Sodomo in Gomoro, kje sta bili ti dve pregrešni mesti, kdaj ju bodo odkrili, toje zadeva arheologov. Meni se mudi srčiko te zgodbe poznati in jo v življenju upoštevati... Vrniva se k jeziku. Kot prevajalec Sv. pisma ste nekje ob rob zapisali, da je slovenski jezik zelo lep in da se v njem da vse povedati, kar se v drugih jezikih da. To vprašanjeje bilo že neštetokrat postavljeno, tako da se čudim, kako da sploh še obstaja. Iz izkušenj z grščino, v kateri se skrivajo semitski slog, semitska sintaksa, semitski način mišljenja, sem prepričan, da je slovenski jezik neznansko sposoben izraziti prav vse, kar sem - govorim s svojega stališča - v grškem Sv. pismu našel. Tole je treba vedeti: slovenšči-no-materinščino in njeno bogastvo je treba poznati. Če grem npr. v Ameriko za "kelnerja", potrebujem 300-500 ameriških besed in krasno izdelujem kot strežnik v hotelu. Prevajalec Sv. pisma pa ne sme znati samo 500 slovenskih besed, ampak 25.000. Potem lahko z njimi najde podobnost oz. lahko natančno pretoči grško besedo ali skladnjo v slovensko. Slovenski jezik je neverjetno sposoben izraziti to, kar je Semit v grščini zapisal. Če se preseliva čez mejo, med Slovence v Italiji- zase večkrat radi rečemo, da je pomembno predvsem jemati slovenski jezik za etičtio in moralno vrednoto. Kako je to pri vas? Bom primerjal s Sv. pismom. Kar neki narod pokonci drži in ga skozi zgodovino ohrani, so lahko kralji, cesarji, grofje, gospodarstvo. Slovenci se ne moremo ponašati ne z enim ne z drugim ne s tretjim. Za nas je največji stožer slovenstva in tega, da imamo danes samostojno državo, skozi stoletja opravljal jezik. Ko bi Slovenci v jeziku popustili, Slovencev ne bi bilo več ali - naj primerjam s Sv. pismom -: ko Judje ne bi imeli Sv. pisma, danes izraelske države ne bi bi- lo. Do babilonskega izgnanstva 587. pr. Kr. je bila to država z vsemi institucijami. Ko so jih razgnali v Babilon, v druge kraje so pa sami ušli, so nesli s sabo Sv. pismo; templja, Jeruzalema, ki bi jih še povezoval, ni bilo več. Sv. pismo jih je držalo pokonci, jih je povezovalo v tujini. Njih ni držal jezik pokonci kot narod. Nemški Judje so govorili nemško, poljski poljsko, španski špansko. Povezovalo jihje Sv. pismo. Judje se danes zavedajo, da je bil to njihov stožer skozi tisočletja. Kar je za Jude Sv. pismo, je za slovenski narod jezik. Tudi zamejci, bi rekel, naj kar mešajo politične stranke, gospodarstvo naj kar urejajo po svoje, naj pa le vedo, da bo tudi njih le jezik obvaroval kot narod. Pri poučevanju filozofije ste imeli posebno ljubeznivo nagnjenje do eksistencialistov. Zakaj? Filozofijo sem poučeval kar nekaj desetletij. Že na začetku sem spoznal, da je treba dijake poučiti o vsej niti filozofov od 625. - toje Thales iz Mileta - pa do sodobnih; vse prikazati in pustiti njim samim, da bodo izbirali. Računal sem, da so vsi filozofi pošteno iskali resnico na področju lepote, dobrote, življenja itn., čeprav se resnice zelo razlikujejo med sabo. Posebej sem se posvetil marksizmu, da bi ga fantje - ki so morali računati, da bodo živeli v marksistični državi - znali pravilno presojati. Resnično pa so mi ostali sčasoma eksistencialisti bolj pri srcu kakor vsi drugi prav zaradi tega, ker sem v njih videl, da pravzaprav iščejo smisel človeka, kar je bistvo vsake filozofije. Našel sem neverjetno podobnost med evangelijem in eksistencializmom, kajti to, kar je Kristus dal, to so eksistencialisti iskali. Eksistencializem je filozofija, ki išče smisel človeka; Kristus pa je pokazal, kaj je smisel človeka. Ta bližina med eksistencializmom in evangelijem, o katerem bi lahko rekel v filozofskem jeziku, daje vrhunski eksistencializem, to me je privlačilo k temu, da sem se eksistencializmu bolj posvetil. Pri nas se veliko govori ^ o multikulturnosti, ki je sicer ) tudi lepa beseda in s katero se lahko vsi strinjamo; četrtek dejansko pa za slovensko 3i. julija 1997 manjšino v Italiji pomeni samo odpiranje vrat rakasti rani vsake manjšine - asimilaciji, ko ljudje izgubijo vsako bit slovenstva in se utopijo v večinskem narodu... Multikulturnost je beseda, ki jo je treba najprej poznati, kajti sicer se pod njo lahko skrije veliko poštenja ali pa velika nemarnost ali celo hudobija. Kako to besedo rabi večinski, recimo 60-milijonski narod in kako jo rabi 300.000 ljudi neke manjšine, je velikanska razlika. Morda niti ne mislijo hudo ne eni ne drugi, vendar je samo po sebi umevno, daje multikulturnost različna na eni in na drugi strani. Večina bi morala spoštovati manjšino; v tem je bogastvo neke države. Izraz "manjšina" je zame zoprn, ker že v samem izrazu čutim neko poniževanje manjšine v majhne. Tudi zato je treba multikulturnost pravilno razumeti na obeh straneh. Prvi ne sme popustiti, ampak mora podpreti šibkejšega, da bosta oba skupaj zdržala; drugi pa naj zaupa v močnejšega: to bi bilo neko sožitje multikulturnosti ali evropskih narodov, kjer ne gre za to, da vsi skupaj postanemo neki konglomerat - v tem primeru je najkrajša pot, da se vsi angleščine naučimo pa zapustimo svojo kulturo in jezik -, pač pa, da kot pester mozaik skupaj sestavljamo krasno sliko Evrope. Kako bo z zamejstvom - mislim na Koroško, Beneško, Goriško, Tržaško -, je odvisno še od neštetih dejstev. Bojim se, kolikor stvari poznam že vsa desetletja po vojni, da zdrahe med političnimi strankami pravzaprav kvarijo pravo multikulturnost. Še teh 300.000 ljudi, ki biva zunaj matične domovine, naj se skrega med sabo, potem multikulturnosti niti med njimi več ni. Sicer pa bi takole rekel: kdor se ponaša s to ali ono stranko, naj najprej preveri, ali je res pravilen član tiste stranke, ali spolnjuje njen program. Pri meni se marsikdo pohvali, da je ateist, jaz pa mu vržem nazaj: "Bejži, bejži, no! Najprej bodi res ateist, potem mi pa povej, da si!" Kajti ateist biti je silno težko. Jaz bi se lahko potrudil, pa vnaprej vem, da mi ne bo uspelo. Kdor se na vašem recimo hvali, da je levičar, naj najprej premisli, ali je res; kajti biti levičarje zelo težko. Kdor misli, da je desničar, naj premisli, ali je res, kajti biti na desni strani je zelo težko. Voščim, želim, da bi našli modrost. Čeprav živeči v italijanski republiki, naj vedo, da je njihova prvenstvena podoba poleg vere še narodnost, in to slovenska. To naj se pozna povsod: pri tablah, v šoli, na uradih, na cesti, v kavarni. Naj znajo eni in drugi oba jezika. IZ ŽIVLJENJA CERKVE ČETRTEK 31. JULIJA 1997 RAST V VERI DUHOVNA PRIPRAVA NA JUBILEJNO LETO 2000 VODIČ: EVANGELIST MARKO DOPISNIK: ZVONE ŠTRUBELJ Z JEZUSOM NA OBALI, V ČOLNU, NA POTI IN V MESTU (10) PREŽIVITE PET MINUT Z BOŽJO BESEDO, PREBERITE SI ŠE ENKRAT OSMO IN NATO DEVETO POGLAVJE MARKOVEGA EVANGELIJA. Drugi test vere (Mr 8,31-9,1) Ko Peter izpove vero v Jezusa kot Odrešenika in Maziljenca, preseneti Jezus učence z napovedjo svojega trpljenja in smrti. Preseneti jih v polno. Kristus je vendar Maziljenec, Odrešenik. Rešil bo svoje ljudstvo sužnosti. V trenutku se učencem podrejo vsi upi. Če je tako, si pravijo,Je pa vsega konec. Mi smo vse zapustili in šli za teboj! Če te izgubimo, smo izgubljeni mi sami. Gre za absoluten paradoks. Jezus, ki je Kristus, naj bi bil drugi Mojzes, torej zmagoslaven in uspešen. Kako zdaj govori o trpljenju in smrti? Jezus tako spremeni Petrovo triumfalno izjavo: "Ti si Kristus" v radikalni dvom. Zato Peter plane in hoče Jezusa popraviti: "Tedaj ga Peter potegne vstran in mu začne braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: "Poberi se od mene, Satan, ker ne misliš po božje, ampak po človeško" (8,32-33). Nevarnost dvoma zajame skupino Jezusovih učencev. Kdo ve, če se ni ravno tu rodil Judov radikalni dvom? Peter je pripravljen Jezusa braniti z močjo, tudi z orožjem. Vendar Jezus ne sprejme njegove obrambe. Nauk o pravi vrednosti človekovega življenja, ki sledi temu dramatičnemu zapletu, je Jezusov odgovor na Petrovo obnašanje. "Kdor hoče namreč svoje življenje rešiti, ga bo izgubil..." (8,35); "Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa izgubi? Kaj neki more človek dati v zameno za svoje življenje?" (8,36-37) Gre za modrostno stališče o človekovem življenju in njegovi vrednosti. V ozadju pa je tudi tole Jezusovo prepričanje: vsak človek je izročen drugim. Jezus sam se ne bo branil (in ne bo dopustil, da bi ga branili) nasilnega konca. Ali ne več ravna drža, notranja svoboda? Le-ta daje pečat človeku, ustvarjenem po božji podobi. Zato bo Jezus ob drugi priliki poudaril: ne bojte se tistih, ki umorijo telo; tistih se je treba bati, ki morijo duha..., kar je aktualno včeraj in danes. V skupini učencev je po prvi Jezusovi napovedi smrti moral zavladati mučen molk. Moril jih je dvom v njihovo življenjsko odločitev hoje za Jezusom. Teman oblak dvoma, ki jim je zamračil pogled naprej. "Čez šest dni" pravi evangelist Marko, "vzame Jezus s seboj Petra, Jakoba in Janeza in jih same povede na visoko goro v samoto. Tam se je vpričo njih spremenil (9,2). V teh kritičnih trenutkih se Jezus zateče k svojemu Očetu. Naj On pove, njemu in skupnosti učencev, da ne bo posegel s silo. Jezus namreč hoče ostati v pogojih človekovega bivanja, kjer je vsakdo izročen drugim, na milost in nemilost! Hoče ostati v mreži človekove usode, človek do konca! Oče, h kateremu se je Jezus zatekel, to potrdi. V odlomku o Jezusovi spreme-nitvi lahko beremo prav to: moj Sin ima prav! Njega pslušajte! "To je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga!" (9,7). Za Marka je ta odlomek središčnega pomena. Po tej izkušnji na gori so apostoli spet pripravljeni iti naprej, z Jezusom, pa bo, kar bo! Peter ga spet lomi: dobro nam je tukaj, ostanimo kar pod šotori. Jezus pa ve, da z gore Tabor vodi pot na drugo goro, na Kalvarijo. SLOVENSKI PREVOD SV. PISMA BODO PREDSTAVILI TUDI V JERUZALEMU Od 29. julija do 5. avgusta bo v Jeruzalemu dvanajsti svetovni kongres za judovske študije, ki ga vsako tretje leto organizira največje judovsko združenje VVorld Union of Je-vvish Studies s sedežem na Hebrejski univerzi. Na njem obravnavajo vse vidike judovske štiritisočletne zgodovine, kulture in religije, zato je razumljivo, da se vsakokrat zbere izredno veliko število strokovnjakov z vsega sveta. Letošnji kongres daleč prekaša vse prejšnje. Zanimanje zanj je tako veliko, da je samo predavateljev 1.200. Predavali bodo v petih sekcijah: Sveto pismo in njegov svet; Zgodovina judovskega ljudstva; Rabinsko slovstvo, judovska postava in judovska misel; Slovstvo, jeziki in umetnost; Sodobna judovska družba. Predavanja bodo potekala na Hebrejski univerzi. Prof. Jože Krašovec z ljubljanske Teološke fakultete bo nastopil tudi na tem kongresu. Akademski odbor mu je izrecno predlagal, naj v predavanju predstavi novi slovenski prevod Svetega pisma pod naslovom Ohranjanje retoričnega značaja besedila. 19 odičani so svetovljani, ki so kritično in samozavestno razgledani po družbeno-po-litičnem dogajanju doma in po svetu, a so hkrati globoko navezani na svoj kraj, ki ga želijo vedno znova proslavljati, da bi si sedanja generacija priklicala v zavest korenine, iz katerih so predniki rasli in zajemali življenjsko moč, da so skozi zgodovinske, idejne in ideološke viharje ohranili vero, dom in rod. Tako so poudarili na dvojnem slavju ob 350-letnici župnijske cerkve, ki je posvečena Sv. Trojici, v soboto, 26. julija, in naslednjega dne, 27. t.m. Prva nedelja po sv. Jakobu je v Rodiku že 350 let praznik, saj se na ta dan spominjajo posvetitve cerkve in že 350 let je v navadi, da verskim obredom sledi ljudsko slavje s "prvim rodiškim", se pravi prvim plesom, ko staro in mlado pokaže, da je v vasi praznik. Tako je bilo tudi minulo nedeljo. Proslavljanje 350-letnice cerkve je bilo tudi priložnost, da so poskrbeli za obnovo zunanjih ometov in za zunanji tlak; nabavili pa so tudi nov daritveni oltar. Nedeljska slovesnost se je začela z mašo, pri kateri je domači zbor pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Tomaža Simčiča pel 75. Trostovo mašo ter vrsto priložnostnih pesmi. Po maši je bil pred cerkvijo nastop okrepljene godbe na pihala od Sv. Antona pri Ko- OB 350-LETNICI ŽUPNIJSKE CERKVE SV. TROJICE RODIK MED BRKINI IN KRASOM Kdor je bil kdaj v Rodiku, je gotovo začutil, da je to milosten kraj in kako ni slučaj, da je bil hrib nad vasjo že v davnini naseljen ter da je tam mimo šla ena najpom.embnejših antičnih poti, ki so povezovale notranjost z morjem, s svetom. pru, domačega pevskega zbora in okteta Kres, ki ju vodi Edi Race. Sledili so nastop gledališkega igralca Draga Razbor-ška, spontana zahvala prisotnim in predstavitev cerkve in njene zgodovine, ki jo je podal domačin Vitomir Počkaj. Udeleženci so se nato na prireditvenem prostoru še poveselili ob poskočnih vižah. Na predvečer samega praznika, to je v soboto, 26. t.m., pa so priredili Rodičani na čudovitem borjaču pri Linčevih še predstavitev zbornika Rodik med Brkini in Krasom. Pozdravne besede predsednika krajevne skupnosti Jožeta Ber-netiča in domačega župnika g. Milana Preglja ter župana občine Hrpelje-Kozina Vladi-mira Kreblja so izpostavljale pomen tega slavja. Kulturni del sporeda pa je imel dva poudarka: petje ter predstavitev omenjene priložnostne knjige. Rodik je znan po svojih pevcih. Domači zbor je pomembno kulturno telo še od časov, ko je bil v vasi za učitelja skladatelj Anton Hajdrih. Pri tem je treba poudariti, da od nastanka zbora, ki so ga vodili organisti in zborovodje Anton Gregoretič, Alojz Babič, Albert Bernetič in zdaj Edi Race, ter ob požrtvovalnosti in veliki ljubezni do petja posameznih članov zbora, posebno nekaterih neutrudnih članic, ni utihnila pesem v rodiški cerkvi niti na eno nedeljo; tudi v časih, ko to ni bilo lahko ali varno in ko je v mnogih - tudi večjih krajih - utihnila pesem na cerkvenih korih. O tej navezanosti na petje je pričal torej nastop domačega cerkvenega mešanega zbora in nato še okteta Kres. S knjigo Rodik med Brkini in Krasom je ta vas dobila trajen spomenik. Knjigo je ob sodelovanju raznih avtorjev uredil župnik Milan Pregelj, ki ima veliko zaslug, daje prišlo do te dragocene publikacije, za katero je tudi sam prispeval pomembna poglavja. Nekateri posamezni avtorji so tudi na kratko predstavili vsak svoj prispevek. Tako je dr. Bogdan Jurkovšek spregovoril o geološki zgradbi tal na področju Rodika. Dr. Božidar Slapšak je predstavil svoj prispevek o ar- heoloških raziskavah in najdbah. O samem Rodiku in njegovih prebivalcih ter o tamkajšnjih običajih, praznikih in drugih zanimivostih je v pristnem rodiškem narečju spregovorila Jasna Majda Per-šolja, medtem ko je Primož Čepar posredoval informacije o pevski tradiciji v vasi. V knjigi so objavljeni tudi drugi članki: tako je dr. Nace Šumi predstavil umetniško-zgodovinsko podobo rodiške cerkve, prof. Janez Zupet pa je prevedel Katapan, ki govori o dolžnostih župnika do župnije in faranov do župnika. Strokovno je predstavljeno tudi rodiško narečje; o tern je pisala prof. Mirna Udovič Šu-man. Zbornik Rodik med Brkini in Krasom ima prav zaradi tehtnosti prispevkov in bogatega slikovnega gradiva širši in ne zgolj krajevni pomen. Prireditev je obogatila recitacija še GregorčičeveSoč/, ki jo je podala domačinka, gospa Otilija Cizi. Poklonili pa so se tudi spominu padlih. Dolgo v noč so se nato zadržali Rodičani in drugi gostje na Linčevem borjaču. Dolgo v noč sta se po vasi razlegala petje in glasba, dolgo so se ljudje pogovarjali in obujali spomine, a tudi načrtovali prihodnje pobude v vasi. Rodik je torej vas, kjer ljudje polno živijo, kjer se znajo poveseliti, a tudi resno poprijeti za delo; in to so v soboto in nedeljo vnovič potrdili. -----------MT GOVOR Z LJUBLJANSKEGA POSVETA DEMOKRACIJA IN VREDNOTE (4) ANTON STRES DEMOKRACIJA V PROTISLOVJU S tem smo torej pri izrazitem protislovju moderne demokratične države. To protislovje je v tem, da je demokratična država, ki svojo demokratičnost z ene strani danes povezuje z vrednostno in svetovnonazorsko nevtralnostjo, z druge strani nastala iz že omenjenega izrazito etičnega samorazumevanja človeka kot osebe absolutnega dostojanstva. Ali povedano drugače. Z ene strani v naših demokratičnih državah prevladuje kultura in mišljenje, ki izhaja iz sodobnih liberalnih, pozitivistično in empiristično usmerjenih družbenih in političnih teorij, ki hočejo iz teorije izključiti vsako vrednotenje in vsako postavljanje norm sodobnemu družbenemu in političnemu življenju. Po drugi strani pa te teorije same vsebujejo določeno vrednostno stališče do sveta in do človekovega mesta v njem. Še pomembnejše pa je nesporno dejstvo, da je moderna država nastala iz izrazito etične zahteve. Etična zahteva po e-mancipiranem in neodtuje-nem, svobodnem in varnem človekovem življenju, ki bo v skladu z dostojanstvom člo- veške osebe, je vrednostno in etično ozadje moderne demokratične države. Ta etična drža ni omejena samo na začetke nastajanja moderne državne oblike, ampak je vseskozi njeno etično ozadje, njen vrednostni temelj, čeprav številni teoretiki te države trdijo, da mora biti država etično nevtralna. To protislovje moderne države jedrnato izraža Ernst-VVolfgang Bock-enforde, ko pravi, da moderna "svobodna", sekularizirana država živi iz predpostavk, ki jih sama ne more zagotoviti" (E,-W. Bockenforde, Staat, Gesel-Ischaft, Freiheit, Suhrkamp, Frankfurt a. M. 7976, 60). Novoveška država je namreč nastala iz izrazito etičnega hotenja. Moderna država je zavestno narejena in ni nastala samodejno. Tisti, ki so si jo zamislili, so vedeli, kaj hočejo. Ljudje so oblikovali moderno državo v zavesti, da je človek svobodna in odgovorna oseba, da je subjekt in mora vse to ostati tudi kot državljan. Gre torej za izrazito moralno stališče. Zato ni mogoče sprejeti liberalnega stališča o absolutnem in neomejenem pluralizmu etičnih in antropoloških nazorov. In to iz dveh razlogov. Prvič, tudi v najbolj stro- gem liberalnem nazoru je vsebovana določena antropologija in vrednostna orientacija. Drugič, moderna demokratična država izhaja iz predstav o človeku, njegovem bistvu in njegovem mestu v vesolju, ki so izrazito etične narave. Proti tisti demokratični strpnosti, ki se opira na etični relativizem in filozofski skepticizem, je treba reči, da je strpnost in pluralizem mogoče sprejemati in utemeljevati brez relativizma. Dovolj je, če z ene strani upoštevamo, da je človek moralni subjekt, ki je zavezan zvestobi svojemu moralnemu prepričanju in zaradi tega svoji vesti, z druge strani pa se prav tako zavedamo, da je resnica kompleksna ter jo dojemamo vedno samo delno in z različnih vidikov. Poleg tega splošnega moralnega ozadja moderne demokratične državne ureditve pa je treba še posebej omeniti moralno načelo pravičnosti, ki že od antike naprej velja za vodilno načelo sožitja v skupnosti in zakonov, ki to sožitje urejujejo. Celo predstavniki zmernega liberalizma se vračajo nazaj k temu načelu, četudi na način, ki ni povsem u-strezen. Moralna zavest pravičnost i in zahteva po njej je bolj ali manj jasna predpostavka vsakega razmišljanja o politični ureditvi. Hegel močno poudarja, da občeveljavnosti občestvenega, državnega principa ni mogoče izvajati iz partikularnega interesa in zato nasprotuje Rousseaujevi ideji družbene pogodbe kot principa države (Prim. G.W.F. Hegel, Grundlinien der Philo-sophie des Rechts, §§ 75 Z, 258 Anm., 258 Z; Suhrkamp, Frankfurt a.M. 1970,158-159, 399-404). To pomeni, da države ni mogoče upravičevati s samim sklicevanjem na praktične ali pragmatične razloge, kot so večja učinkovitost, boljša varnost, bolj racionalna izraba energije in podobno. Ti razlogi mogoče držijo, toda to niso zadnji in edini razlogi za življenje v državni skupnosti. Zastavlja se vprašanje, ali je to življenje tudi moralno upravičljivo, ali je to prav in pravično in, če je, pod katerimi pogoji. Pravičnost kot temeljna moralna osnova državne skupnosti ne more biti izvedena, izpeljana zahteva iz partikularnega interesa, ampak je izvorna moralna zahteva. Zato je tudi moralna osnova ali princip moderne pravne in socialne države. Potemtakem ima moralna kategorija pravičnosti ne samo svoje svojsko mesto, temveč je sl m V nedeljo, 20. t.m., je bilo tudi na Goriškem v popoldanskem času veliko neurje, ki je kmetovalcem povzročilo precej škode. Neurje se je začelo okrog 15. ure, ko je najprej začel pihati močan veter, takoj nato pa se je ulilo kot iz škafa. Med dežjem pa je padala tudi toča, ki je povzročila veliko škode v bližnji Fari, tako da vinogradniki pri Villanovi ocenjujejo nastalo škodo in trdijo, da so izgubili najmanj četrtino pridelka. Na srečo se nevihta in toča nista znesli nad briškimi vinogradi, ker je nevihta šla od Fare preko Sovodenj proti Vrtojbi in Mirnu. Na svoji uničevalni poti je toča hudo prizadela tudi sovodenjsko območje, saj je v Sovodnjah, na Peči in v Rupi uničila najmanj 35 odstotkov vseh poljedelskih pridelkov in hudo poškodovala tudi vinograde. O toči poročajo tudi s slovenske strani meje, kjer je napravila precej škode tudi na Vipavskem. Kot lešnik debela toča je Sovodenjcem uničila veliko koruze in povrtnin ter vinske trte. Kmečka zveza je zato že I naslovila prošnje na goriškega in sovodenjskega župana ter na pokrajinskega kmetijskega nadzornika, naj pomagajo prizadetim kmetom, kot to omogoča zakon 185/92. Zato je vsem kmetom priporočila, naj ocenijo škodo na svojih obdelovanih površinah, še posebno na poljih in v vinogradih. Po mnenju Kmečke zveze znaša škoda, ki jo je povzročilo nedeljsko neurje, najmanj 35 odstotkov letošnjega predvidenega pridelka. Minuli teden je bilo na Goriškem več neviht, k sreči pa toča tokrat ni prizadela naših kmetov, česar pa ne moremo trditi za Furlanijo, kjer je povzročila precej škode. 7. FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ NA GORIŠKEM GRADU IVA KORSIC V poletnih mesecih razna društva kar tekmujejo med seboj, da bi si pridobila čim večjo naklonjenost muzeTali-je. Očarljiva mladinka je kraljevala junija in julija v senci grajskega obzidja na goriškem gričku. Italijanska amaterska dramska skupina Terzo teatro iz Gorice je s podporo občine in drugih ustanov že sedmič priredila festival ljubiteljskih gledališč. Na grajskem dvorišču pod velikim šotorom so se zvrstili dramski odri iz raznih italijanskih mest. Prireditev je tudi letos požela precejšen uspeh, saj je privabila veliko gledalcev. V soboto, 19. julija, se je festival končal s slovesno podelitvijo nagrad. Izmed vseh skupin, ki so poživile poletne večere, je trofejo goriškega gradu prejela La barcaccia iz Verone za uprizoritev Goldonijevih Grobijanov. Delo je osvojilo tudi nagrado publike. Tokrat so se okusi in želje gledalcev povsem ujemali. S tem priznanjem so si veronski i-gralci priborili pravico nastopiti v prihodnji goriški abonmajski sezoni. Člani žirije so podelili še vrsto drugih priznanj: za najboljša igralca in igralko, za režijo, za sceno in kostume, za moške in ženske stranske vloge, pa tudi za najbolj obetavno mlado igralko. Uprizorjena dela so izvajalci podrobno naštudirali, saj so bila na dobri umetniški ravni. Le zadnja predstava se ni najbolje usklajevala s svečanostjo večera. Za konec bi organizatorji morali ponuditi kaj bolj kvalitetnega. Po podelitvi nagrad je namreč skupina obis- kovalcev eksperimentalne gledališke delavnice, ki jo že nekaj let prireja Terzo teatro (v njej lahko ljubitelji dramske umetnosti okusijo čar odrskih desk), prikazala izvirno delo Paola Cicute Vivo o morto... 0 X. V tragičnem tekstu, prepojenem s precejšnjo grenkobo in mestoma grobim besediščem spoznamo življenjsko zgodbo od skrbi in razočaranj zapitega očeta in nekaterih mladih, katerim družba ni bila naklonjena. Protagonisti izpovedujejo mračne izkušnje v skupnem "domu", pod nikoli dokončanim nadvozom, v umazani, zanemarjeni delavski četrti velikega mesta, katerega bogati meščani nimajo posluha za bolečine in težave preprostih ljudi. Tematika dela tje zanimiva in aktualna, toda uprizoritev je imela več napak: bila je predolga, razvlečena (gledalci so odhajali po prvem dejanju), premalo dinamična. Posamezni izvajalci 1 so bili premalo zavzeti pri oblikovanju vlog. Očitno je bila pretrd oreh za tečajnike (čeprav seje porodila prav v sklopu tečaja), ki so samo pol leta i bolj natančno odkrivali odrski ! svet. Gotovo je, da ni bila niti medel odsev čudovite komedije s podobno vsebino, Pod i zvezdami, ki je izšla izpod pe-'resa Tatjane Turko (ki je bolj poznana kot Tonca). Igra je s svojim skoro profesionalnim režijskim prikazom, enkratno interpretacijo igralcev, preprosto, a izredno učinkovito sceno presenetila in popolnoma prevzela gledalce na II. mavhinjskem festivalu amaterskih gledališč. TISOČ SLOVENCEV - TISOČ DAROV ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Ob 18. obletnici smrti mame Angele Kacin roj. Tušar Marija, Janez in Metka 300.000 lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki. i ZAHVALA T Skupnost Šolskih sester Zavoda svete Družine se ob smrti sestre KARMELE MILIČ in sestre RAFAELE SAKSIDA zahvaljuje vsem, ki so z nami zanju molili, se udeležili pogreba, z nami sočustvovali in darovali v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom in redovnicam drugih skupnosti. Šolske sestre Zavoda sv Družine, Gorica, 31.7.1997 OBVESTILI MISIJONAR IVAN Stanta bo maševal v Gorici na Placuti v nedeljo, 3. avgusta, ob 9.45. DRŽAVNA SREDNJA šola Ivan Trinko obvešča, da 14. avgusta zapade rok za vpis v eksperimentalni tečaj za delavce 150 ur. CERKVENI SVET Vrh sv. Mi-haela-Gabrje vabi v nedeljo, 10. avgusta, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Lovrenca, ki bo na Vrhu sv. Mihaela. Ob 10. uri bo slovesna maša s procesijo, petjem in pritr-kovanjem, po maši družabnost. Vabljeni vsi Vrhovci in prijatelji. MLADINSKI ZBOR Vrh sv. Mihaela vabi prijatelje, simpatizerje in druge na veseli in pevski celodnevni izlet po poteh Ivana Trinka v torek, 19. avgusta. Vpisujejo Alida, Nerina in Marko. SKUPNO GORIŠKO tržaško romanje na Barbano bo letos v ponedeljek, 1. septembra. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Popoldne pete litanije Matere božje in blagoslov. Iz Gorice bo odpeljal poseben avtobus s Travnika ob 8. uri. Vrnitev ob 18. uri. SLOVENSKA USTANOVA išče primerno osebo za upravljanje službe audio-video tehnika. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 531445. TI JE všeč peti? Prenovljen in pomlajen MePZ L. Bratuž sprejema nove pevce. Prijavi se na tel. št. 0481-532163 v jutranjih urah! DAROVI ZA MISIJONE: namesto cvetja na grob botru Romanu druž. Makuc 100.000; namesto cvetja na grob sestrični Zori druž. Makuc 50.000 lir. ZA CERKEV' v Gabrjah: Silvana in Angelo ob srebrni poroki 100.000; Silvana in David ob poroki 100.000 lir. ZA CERKEV na Peči: Karmela in Zora namesto cvetja na grob tete Rozalke 50.000; Milka Cijan za cvetje 10.000 lir. ZACERKEVv Rupi: Karmela in Zora namesto cvetja na grob tete Rozalke 50.000 lir. ZA MISIJONARJA Ivana Štan-to: župnija Mavhinje 565.000 lir. ZA SLIVENSKO cerkev: y spomin na Ireno Kralj Metli-kovec Lidija Bastjančič 100.000 lir. KLEKLJARSKI KROŽEK SKRD |ADRO vabi na RAZSTAVO IZDELKOV UČENK KLEKLJARSKEGA TEČAJA, ki bo izpostavljena v prostorih XXX Agosto ronchese, ljudska (nizka) šola, od 1. do 17. avgusta 1997, od ponedeljka do petka od 20. do 23.30, v soboto in nedeljo od 18. do 24. ure. NARDIN VOJKO GORICA Ul. S. Michele 324 - ind. cona tel. (0481) 21065 - fax 522410 R IVA 00004600318 CONCESSIONARIA RSRST 40?' 0®šlš5 pivo /. strani V soboto, 26., in v ponedeljek, 28. julija, je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji na Proseku in v Doberdobu predstavilo drugi "Zbornik slovenskega športa v Italiji 1996/97" Branka Lakoviča, ki vsebuje vrsto novosti v primerjavi z lansko prvo izdajo. S predstavitve Lakovičevega Zbornika na Proseku; spodaj detajl iz knjige V Doberdobu pa je tudi goriški pokrajinski odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji kot vsako leto nagradil najuspešnejše ekipe, ki so v minuli sezoni napre-dovale v višjo ligo (odbojka: Val in Naš Prapor, nogomet: Mladost, košarka: Dom), na mladinskem področju osvojile vsaj pokrajinski naslov (odbojka: naraščajniki Soče in mladinci Vala), med posamezniki pa so bili nagrajeni kotalkarji Vipave Cristina Sirotti, Nicola Ragno ter Mattia in Karin Kukovaz(na skupinski sliki). Nagrade je podelil pokrajinski predsednikZSŠDI Marko Lutman ob pomoči deželnega predsednikajurija Kufersina. Goriški CONI je podelil še posebni priznanji Mladosti in Vipavi. Furlani, Križnič ter Barbara in Daniel Piculin (Čupa) lani med najboljšimi na območju Alpe-Jadran Zastavonoša zamejskega športa, Sirenina jadralka Arianna Bogateč (na sliki), se ni še niti oddahnila od nesrečnega evropskega prvenstva v Grčiji, kjer je bila po zvrhani meri smole ob kolajno, ko je morala spet stopiti na letalo in odleteti na svetovno prvenstvo v San Francisco. Tam se bo v podobnih vremenskih razmerah, kot so pozimi v Tržaškem zalivu - Arianna je vso zimo trenirala doma z burjo -, pomerila s svetovno elito razreda evropa. Vedno večje uspehe pa žanjejo tudi mladi jadralci sesljan-skeČupe. V nedeljo je Jaro Furlani dosegel 5. mesto v kategoriji optimist na regati za memorial Moccia pred domačim por-tičem. To je bila prva preizkušnja trofeje Alpe-Jadran, ki jo je organizirala Pietas Julia. V Se-sljanu so nagradili tudi najboljše lanske jadralce kategorije optimist iz območja Alpe - Jadran. Čupini jadralki Johana Križnič in Barbara Piculin sta posegli po dveh najvišjih mestih, njuna društvena kolega Jaro Fulani in Daniel Piculin pa sta bila na koncu 2. oz. 3. 15.... ČETRTEK 31. JULIJA 1997 ZADNJA STRAN 16 ČETRTEK 31. JULIjA 1997 OBČNA ZBORA CICIBONA IMA ŽENSKO VODSTVO, JUVENTINA ZA SODELOVANJE ERIK DOLHAR Nova predsednica Lorenza Strain, podpredsednica Beatrice Zonta. V Štandrežu 50-letnica društva. Pred kratkim je bil pri Sv. Ivanu v Trstu redni občni zbor Športnega združenja Cicibo-na, na katerem je prišlo do nekaterih novosti oz. sprememb vodstvenih organov. Ciciboni bo namreč odslej predsedovala Lorenza Strain, ki je zamenjala Štefana Semna. Ta bo odslej odbornik, podpredsednica pa je postala pianistka Beatrice Zonta. Na občnem zboru so Cici-bonaši z veseljem ugotovili, da so dosegli vse zastavljene cilje. Košarkarska članska ekipa si je priborila načrtovan obstanek v ligi. Odborniki in igralci so o-pravili ogromno in neprecenljivo delo pri raznih društvenih in drugih pobudah Odbora za ohranitev stadiona Prvi maj. Več je novosti glede prihodnje športne sezone. Novi trener članske ekipe bo Rich Battila-na, trener mladinske peterke pa Luka Furlan, ki je lani treniral člane. Pri le-teh bo prišlo do korenite generacijske za- V petek, 25. julija, je bil v kulturnem domu v Štandrežu občni zbor Športnega društva Juven-tina (na sliki Bumbaca). Zborovanja se je udeležilo lepo število ljudi. Predsednik Dario Prinčič je v svojem poročilu najprej povedal, da letošnja sezona ni bila tako plodna kot prejšnja, saj je članska enajsterica izpadla iz elitne lige, vseeno pa stvari ne gre dramatizirati, temveč iskati razloge za neuspehe v društvu samem. Zgodilo se je namreč, da je nekaj odbornikov zapustilo klub, ker niso bili zadovoljni z delovanjem ali iz bojazni pred odgovornostjo, ki jo nosi vsak član društva. V klubu je tako ostalo malo odbornikov, ki pa so požrtvovalno nadaljevali z delom in se redno udeleževali sestankov. Predsednik je nato na kratko orisal delovanje v komaj končani sezoni. Največja zadoščenja so prišla iz mladinskih vrst, še zlasti od ekipe cicibanov. Prinčič je nato poudaril pomemb- menjave, saj bo od lanske ekipe ostalo največ pet starejših igralcev, medtem ko bodo vsi ostali mladinci. Tudi zato bosta trenerja tesno sodelovala med sabo. Glede na pomladitev moštva bo seveda tudi letošnji cilj Cicibone obstanek v ligi. Športni direktor za košarko bo Branko Jankovič, odgovoren za rekreacijo pa David Popu-'in. Sponzor članske ekipe bo tudi za prihodnje prvenstvo podjetje Marsich Prefabbricati. Priprave na novo sezono se bodo začele v ponedeljek, 25. avgusta, prve dni septembra pa bodo Cicibonaši z Borom nadaljevali priprave v Radencih. V novem odboru Cicibone so: predsednica Lorenza Strain, podpredsednica Beatrice Zonta, blagajnik Adriano Kovačič, odborniki: Vanja Jogan, Branko Jankovič, David Populin, Marko Jagodic, Rich Battilana, Peter Furlan, Štefan Semen in Pavel Volk. jnost sodelovanja s Sovodnjami lin doberdobsko Mladostjo. Ugotovil je tudi, da je društveno finančno stanje na dokaj trdnih osnovah. Juventina je že maja meseca obhajala 50-let-nico delovanja, pravo slovesno praznovanje pa bodo v Štandrežu pripravili septembra. Na koncu občnega zbora so bile volitve. V novem odboru Juventine so predsednik Dario Prinčič, podpredsednik Marko j Kerpan, tajnik Gianfranco Vec-jchiato, blagajnika Gabriele Pe-Iteani in Robert Antoni, odborniki Bruno Pavio, Martino Mer-vin, Robert Kerpan, Paolo Pete-ani, Giovanni Berdon, Maja Pelerin, Rafaela Zavadlal, Elisa-!betta Venuto, Valentina Vec-chiato, Mario Kracina, Giorgio Pelesson, Mario Scermino, Pie-tro Di Palma, Daniele Danielis, Geraldo Vinti in Emil Nanut. PORAZDELITEV FUNKCIJ OLYMPIO BO VODIL BAGON, GOVOLLEY GRINOVERO, BREG PA BEVK Po nedavnih občnih zborih so si na prvi seji goriškega športnega združenja Olympia in dolinskega športnega društva Breg porazdelili funkcije. Novi predsednik ŠZ Olym-pia je Franco Bagon (na sliki), njegovo mesto pri "podružnici" Govolley pa je prevzel David Grinovero. Podpredsednik O-lympie bo po novem Igor Černič, tajnik Andrej Vogrič, blagajnik pa Marjan Vogrič. 28-letni Edvin Bevk je bil imenovan za novega predsednika športnega društva Breg, tako da je postal eden najmlajših predsednikov zamejskih športnih društev. Dosedanja predsednica Divna Sancin Čuk, ki je odstopila takoj po junijskem občnem zboru Brega, je sprejela funkcijo podpredsednice. ■ED KLEPET Z EKONOMISTOM JOŽETOM SEMIČEM NI LAHKO BITI DOBER PODJETNIK, JE PA MOGOČE... MARIANA REMIAS Večni naglici in pomanjkanju časa navkljub smo ga našli v enem redkih prostih trenutkov, ki ga je preživljal z družino. Pristal je na klepet za naš tednik. Pobudnik ustanovitve Manager cluba of Slovenia, sospon-zor odmevne akcije za Očesni oddelek bolnišnice v Šempetru, začetnik dobrodelnih akcij, v katerih pomaga predvsem otrokom, in nenazadnje pokrovitelj, seveda finančni, portreta tenorista Luciana Pavarottija ob njegovem nedavnem obisku Slovenije in koncertu v Ljubljani. Podjetnik z energijo, idejami in delovnimi navadami: Jože Semič. Po končani srednji elektro šoli v Ljubljani in uspešno dokončanem študiju ekonomije v Mariboru ste delovne izkušnje nabirali v bančništvu in špeditersko-carinsko-posredniški službi. Kmalu ste začutili izziv novega delovnega prostora; prevzeli ste odgovorno delovno mesto v Italiji. Zakaj? Sem človek izzivov in dotlej nepoznano delovno okolje in prostor, v katerega sem vstopil, sta me vznemirjala. Vstop v drugo delovno okolje in državo pa je bila pravilna odločitev, če danes pogledam nazaj tudi zato, ker sem v desetletju dodobra spoznal italijansko zakonodajo na svojem področju. Italija je tedaj že bila v Evropi in danes mi potrebne informacije, ki sem jih črpal ob praktičnem delu, pridejo neizmerno prav ob slovenskih pripravah na vstop v Evropo. V tem trenutku sem tudi družabnik podjetja MINI GO in ko se bom vrnil iz tujine, kjer še vedno delam, bom zagotovo nadaljeval doma, v Solkanu. Ko sle pred leti odhajali v tujino, v Sloveniji še nismo mogli govoriti o samostojnem podjetništvu, ki se, posebej po osamosvojitvi, bliskovito širi. Kakšne razlike opažate v slovenskem in italijanskem poslovnem, podjetniškem sistemu? Slovenija lahko, s pravilnim pristopom, v kratkem času veliko doseže. Zmotna je filozofija, da" podjetniki na hitro obogate," saj je podjetništvo segment življenja, kjer je kontinuiteta najpomembnejša. To ni muha enodnevnica in mnogo ljudi se tega žal še ne zaveda. Podjetništvo samo dolgoročno prinaša dobre rezultate. Kdo je dober podjetnik ali kaj je tisto, brez česar podjetnik ne uspe? Formalna izobrazba je pomembna, vendar je najboljša človekova fakulteta izkušnja. Sam imam delovne izkušnje tudi z nemškega področja, kjer sem jih nabiral pri konkretnem delu. Podjetnik, ki ne zna izgubljati, bo težko uspel. Nogometno moštvo mora požreti dva gola, če hoče zmagati s 3:2. Podjetnik mora upravljati s svojim kapitalom, da se ob njegovi izgubi zave, koliko je bil vreden. Podjetnik, ki upravlja s tujim imetjem, e- Po koncertu je Jože Semič (levo) Lucianu Pavarottiju osebno izročil njegov portret in se slikal z njim; desno Sebastjan Peršolja (iz arhiva Jožeta Semiča) nake izkušnje ne more pridobiti. Samo konkretna dejstva so garancija, da podjetniki prežive tudi težka obdobja, kakršno je zagotovo za marsikoga bilo ob slovenskem osamosvajanju in nenadni izgubi širokega trga bivše države. Bankroti podjetij se dogajajo vsak dan; zagotovo zaradi po-manjkanja potrebnih izkušenj oz. premajhne fleksibilnosti ter počasnega prilagajanja novim razmeram. Za dobrega podjetnika pravijo, da je značilno tudi tenkočutno prognoziranje; da torej predvidi situacije in s tem prepreči dogodke, ki bi zanj bili usodni. Kakšne možnosti vidiš v prihodnje za razvoj slovenskega gospodarstva glede na to, da se vanj vključuješ posredno in neposredno? Slovenija je majhna država in tega se moramo zavedati. S tem pa ne pomeni, da moramo ostajati zaprti v njeno majhnost; naša filozofija mora nujno prerasti. S prilagajanjem programov, ki so visoko na razvojni in tehnološki ravni, bo Slovenija uspela tudi i v prihodnosti. Povezovati se mora z več manjšimi partnerji; to ji bo kljub določenim poslovnim izgubam omogočilo ohranitev in dobro uveljavitev... Takšen je tudi moj osebni način poslovanja; večje partnerje je potrebno spraviti na razumno raven, saj s tem kljub plačilni nedisciplini ne tvegamo propada... Poletni čas in današnji klepet bova strnila z dvema dogod- koma, ki sta Vam gotovo polepšala zadnje delovno leto. Prvi je ustanovitev Manager cluba of Slovenia, katerega pobudnik ste in o katerega delovanju smo že pisali tudi v našem tedniku, drugi pa nedvomno koncert tenorista Luciana Pavarottija, ki je nedavno bil v ljubljanskem Cankarjevem domu in ki ste si ga ogledali... Najprej pa Manager club... Odkod ideja za njegovo ustanovitev? Ideja o ustanovitvi takšnega kluba je povsem nesebična. Hotel sem združiti veliko znanja na enem mestu. Člani si znotraj kluba pomagamo konkretno: klub je bil ustanovljen z namenom povezati tuje trge in tuje poslovne partnerje v sprva delovnih, kasneje pa tudi družabnih in zabavnih večerih, namenjenih poslom in zabavi... Da bi v klub vnesli nekaj življenja, smo njegovo delovanje popestrili z otvoritvami razstav, koncerti in ostalimi družabnimi dogodki. Njegov namen torej ostaja posredna konkretna pomoč znotraj kluba, njegovi člani pa smo si zastavili tudi glavni cilj. Ta je pomagati otrokom v finančni, o-sebnostni ali kakšni drugi stiski skozi vse leto. Vsako klubsko srečanje do sedaj je bilo povezano z dobrodelno akcijo v pomoč otrokom v stiski. Tako smo pomagali družini Pisk v Lokovcu nad Čepo-vanom, sodelujemo pa tudi s tamkajšnjo osnovno šolo. Če-povan z okolico je z nedavnim zaprtjem enega od obratov podjetja Vozila ostal brez skoraj sedemdesetih delovnih mest, ki so zagotavljala ohranitev in ekonomsko neodvisnost družin, ki živijo v dolini. Moj cilj-želja v klubu je organizirati močno bazo podatkov, ki bo služila članom kluba pri njihovem vsakdanjem delu. Želim si tudi povezovanja s podobnimi klubi v tujini ter izmenjav idej in izkušenj. Klub bo ostal tudi priložnost, da se podjetniki srečamo in sprostimo. Tudi v prihodnje si bo klub prizadeval za izpolnjevanje določil, ki so zapisana v statutu, k vključevanju vanj pa na tem mestu vabim tudi slovenske podjetnike, ki žive onstran meje. Podatke o klubu in o vključevanju vanj bodo lahko dobili na vašem uredništvu. Eden najžlahtnejših trenutkov zadnjega meseca pa je gotovo vaše nedavno srečanje z velikim tenoristom v Ljubljani. Vi ste prevzeli tudi sponzorstvo nad portretom, ki ste mu ga izročili po zaključku samega koncerta. Kakšni so Vaši vtisi ob srečanju z velikim Lucianom? Od nekdaj imam rad klasično glasbo; menim, da jo i-mam v krvi. Ko sem izvedel, da tenorist prihaja v Slovenijo, sem začutil potrebo, da se srečam z njim. Naše podjetje MINI GO je s ponzor portreta, ki ga je izdelal Sebastjan Peršolja; bolj pomembno od slike, portreta pa je gotovo dejstvo, da sem ga gospodu Pavarottiju lahko izročil osebno. Po moji oceni je tenorist izjemno preprost in simpatičen gospod; ko je sprejemal portret in se v kratkem pogovoru ustavil z menoj, sem začutil njegovo toplino. Koncert mi je bil neizmerno doživetje, hkrati pa tudi razočaranje, ker ga je videlo tako malo ljudi. Menim, da bi se dalo zadeve tudi drugače urediti, koncert bi moral biti namenjen širši javnosti, saj me je izjemno navdušila tudi sopranistka Norina Radovan. Prepričan sem, da je izjemno dobro pela ob velikem Pavarottiju in da smo Slovenci nanjo lahko u-pravičeno ponosni. Obeta še veliko. Tudi mi bi se lahko v pogovoru z gospodom Semičem zadržali dalj časa, vendar gaje klicalo delo. Je iskriv in zanimiv sogovornik, ki dokazuje, da sta veselje do življenja iti dela pogoja za človekovo dobro počutje. V želji, da bi zastavljene cilje pripeljal do konca in da mu ne bi zmanjkalo idej, se mu zahvaljujemo tudi v imenu uredništva Novega glasa!