Mek&j zanisnanfa vrednih spominov na čase, ko Je Ula naia metropola še središče kranjskega plemstva, pa tndl fev- dalne gospode iz sosede! ft dežel Anerspergova palača, zdaj Mestni muzej Terezije za gimnazijo in pravo. Dobival sem podporo iz Selenburgove plemiško ustanove. Selenburg je bil Tirolec z ime- nom Schell in se je ukvarjal z vojnim liferantstvom. Obogatel je tako močno, da ga je cesar povzdignil v plemiški stan — Schell von Schellenburg. Zapustil je šte- vilne ustanove in se imenuje po njem v Ljubljani tudi ulica. Po končanem piavu sem stopil v službo k deželni vlad; in se tudi oženil z Dunajčanko, hčerko T rja Haas von Bilgena. Z ena in hči e< > pa sta mi zgodaj umrli. Ker sem bil tisie čase precej premožen, sem že leta 1900 stopfl kot okrajni komisar v pokoj. Maj vam kaj povem o ljubljanskih ple- menitaših? Prav rad se spominjam minu- lih dni. Ali veste, da je bila večina našega plemstva slovenskega rodu? Zlasti z Go- riške. Tako rodbina Codelli (Kodelja) is Gorice. Coronini - Coroninus — slovensko Korenina iz Tolmina, Mestruari (Meštro- vič), Premmerstein (Premrovj, Cezare (Cesar). Znano je, da so bili goriški plemiči bol) Izobraženi in imenitnejši od ljubljanskih in kranjskih. Kranjski plemiči so se po- svečali največ duhovniškemu stanu, hrvat- sko plemstvo je dalo največ generalov, goriško pe diplomatov. Ljubljansko plemstvo je imelo svoje do- move kakor znano na Mestnem trgu, v Gosposki uL in okrog Križank. Najimenit- nejši so bili pač knezi in grofi AuerspergL Njihov dvorec še stoji nasproti Križank, današnji mestni muzej. To je prav za prav domača rodovina in sicer so imeli grofje Auerspergl ižansko in turjaško graščino, knezi pa kočevsko in grad Sotesko na Do- lenjskem. Sicer imajo pa še zdaj omenjene gradove redki potomci. Prvi te rodovine Je bfl baje mesar v Kostanjevici, vsaj pra- vijo tako. Iz Nemčije doseljena rodbina grofov in baronov Lichtenbergov je imela v Ljubljani nekoč velika posestva. Zadnjo hišo na Novem trgu vis a via 2e - doma je prodala menda baronica Llchtenberg rojena Apfaltern od Križa pri Mengšu Auerspergom Znameniti so bili grofje Hohenwarti, ki so se pe že v preteklem stoletju izselili iz Ljubljane. Prišli mo s Bavarskega in igrali veliko vlogo v tesar - stvu. Eden grofov je postal leta 187&. tndl minister. Bivša Ceškovn h!§a na Mestnem trga, kjer je zdaj trgovina Hamann, je bila ne- koč last slovečih grofov Landthieiijev is Gorice. Rod poteka iz Milana, kjer Je go- spodoval. Odtod Land-herr — deželni go- spod. Poitalijančeno Lanthieri. V Gorici so sezidali prekrasno palačo, v kateri Je prenočil papež Gregor, ko je preko Gorice, Vipave in Ljubljane potoval na Dunaj po- karat cesarja Jožefa IL zaradi njegovega preveč svobodomiselnega ravnanja a cer- kvijo ki njenim premoženjem. MoJa stara mati ml je večkrat pripovedovala, da so vipavske pobožne ženice jemale kepe bla- ta izpod koles papeževega voza ter Jih hlastno poljubovale... Izumrla Je rodbina grofov Lichtensteinov, ki je imela v po- sesti Rudeževo hišo na Starem trgu. Spo- daj je kavarna Zalaznlk. Ti grofje pe niso prav nič • sorodu s še živečimi inozem- skimi rodbinami istega imena. Zelo bogat je bil in je menda še zdaj Nemški vitežki red v Križankah. Posestva so imeli v Metliki in Črnomlju. Iz Metlike mi je poznano ime nemškega viteza barona Petka. Svoje dni je bil davkar in je silno obogatel. Dobil je baronski naziv ter se preselil v Ljubljano. Tu pa je doživelo njegovo ime veliko sramoto, nad katero se je zgledovala vsa takratna Ljubljana. V zakonu se mu Je rodil sin. njegov edini legitimni naslednik, toda brez njegovega očetovstva, kajti bil je plod nedovoljene ljubezni njegove žene do hišnega kočijaža. Ta kočijaž se je baronici že takoj izpočetka zelo priljubil in prosila je moža, naj ji dovoli, poučevati ga v nemščini in pisa- nju, češ, da je fant močno nadarjen. No. posledice tega poučevanja so se kmalu po- kazale. Baron je še spravil kočijaža v dr- žavno službo orožnika in kot žandar v Novem mestu je potlej živel pravi oče ba- ronovega sina. Baronico so kajpa ljudje potlej močno zaničevali in umrla je zapu- ščena v Galletovi graščini v Zgornji SlškL Sina sem tudi osebno poznal. Bil je ču- daški. toda neznansko naobražen, kar kaže. da tiste lekcije kočijažu le niso bile kar tako. Ni še dolgo kar je umrl. Zelo ugledna je bila rodbina Cojzov. Palačo so sezidali na Bregu, kjer še danes stoji. Za- nimivo je, da so bili predniki te familije Zidje in so se pisali Gioja. Ze pokristjan- jeni Gioja je odprl na Starem trgu trgo- vino ter vztrajno bogatel. Ko se je mudil leta 171L v Ljubljani cesar, je bil že tako bogat, da mu je podaril škatlico samih briljantov. Zato se je tudi imenoval s ple- miškim nazivom Zois von Edelstein. Domislil sem se okrogle zgodbice iz ti- stih časov, oziroma malce poznejših. V ple- miških krogih so se pogostoma odigravali škandali in škandalčki raznih sort, ki so močno razburjali in zabavali salone ple- menitaških hiš. V takšen škandalček je bil zapleten tudi sam ljubljanski škof Wolf, pobudnik nemško - slovenskega slovarja. Zraven škofijskega dvorca je imela svojo hišo ljubka grofica Stubenberška. na ka- tero Je Škofa Wolfa vezalo veliko prijatelj- stvo. Takšno celo, da je dal napeljati iz svoje palače v njeno hišo pokrit hodnik nad ulica Pa so se domenili mladi zane- sen jaški plemiški sinovi in neke noči • veseli družbi sneli napisno tablo znane go- stilne »pri belem volku« — »Zum weissen Wolf«. Izpremenili so s kredo napis v >Zur veissen W51fin« »pri beli volku- Brzina lastavičjega leta Turmski ornitologi so napravili zanimi- ve poskuse, da bi točno ugotovili brzino, s katero letijo lastavke. Pod žlebom neke hi. še na deželi so našli gnezdo s stremi mla- diči, ki so bili stari, šele nekoliko dni. Zna- no je, da se samica lastavica vedno vrača k svojemu gnezdu, naj si bo razdalja do njega še tako velika. Samico so torej, ko se je vrnila v gnezdo, da bi nakrmila mla- diče, ulovili, zaprli so jo v veliko kletko in odnesli v pripravljen avto. Na nogo so ji dali gumast obroč z majhno oznako. Avto je odrvel do nekega posestva pri Milanu, Id je bilo od gnezda oddaljeno 158 km. Ob 15.6 so kletko odprli, lastavica se je dvi- gnila takoj v višino kakšnih 200 m, neko. likokrat je poletela v krogu, potem se je usmerila v ravni črti proti jugozapadu. Ob 15.49 in pol minute je priletela do gnezda in so jo mladiči sprejeli z glasnim vrešča- njem. KI jim ji je bil že poln črvov, s ka- terimi jih je nakrmila. Polet nazaj je tra- jal torej 43 in pol minute, tako da je ptica 158 km dolgo progo preletela z brzino 218 km na uro! IJI« — ter ga pritrdili nad okna žlahtne grofice Stubenberške pred škofijo. To vam je bilo smeha in hudomušnih opazk drugo jutro iz ust gledalcev — škandal je bil tu! Grad Bokavce pri Ljubljani je našel svoje ime po obzidnih stolpih, ki v resnici spominjajo na obliko bokala. Prvotni last- nik je bil plemeniti Schrottenthurn. Po- zneje ga je kupil baron Miiller, rodom iz Gradca, ki se je oženil z Ljubljančanko Zevnikovo. Baronov oče, general von Miil- ler, pa je bil nezakonski sin znanega vr- hovnega poveljnika takratne avstrijske vojske, generala von Benedecka. ki je ne- srečno izgubil vojno z Nemci leta 1866. n« Češkem. Imenitno poreklo torej. Se danes žive potomci grofov Barbov na dolenjskem gradu Rakovniku. Rod je zelo star, menda baš 500 let in zelo slaven po prednikih. Vendar papež Barbo ni bil iz te rodbine, marveč iz avstrijske grofovske rodovine istega imena. Prvi Barbo je pri- šel lz Benetk na Reko za davkarja, kar je bila takrat zelo ugledna in dobičkanosna služba. Močno je obogatel in kupil grašči- no Waxenstein. Grofje so tudi v Ljubljani imeli posestva, največ pa seveda na po- deželju. Pa to so v glavnem samo nekatere važ- nejše in uglednejše družine, ki so dajale Ljubljani in vsej slovenski deželi pred sto, dvesto in še več leti svoj plemiški pečat in sijaj. ZAKONSKI PROTTSTRUP — Zakaj si pobegnil svoji prvi ženit — Ker ml je zastrupila vse življenje. — In zakaj si potem vaael drugo ženo*. — Kot protistrup. DOBER MATEMATIK Učitelj: »No, Mihec, ali so hlače edni- na ali dvojina?« Mihec: »Množina!« Učitelj: »Kako to?« Mihec: »Od zgoraj so ednina, od spo- daj pa dvojina in to da množino.« PRI PREDAVANJU Zdravnik predava, da si mora vsak, M ga piči gad, najprvo izsesati rano. Poslušalka v prvi klopi: »Kaj pa, go- spod doktor, če na gada sedem?« TOLAŽBA Gospa Ema je umrla. Njen prijatelj 2ak- ne, ki je za njenega življenja grenil ure njenemu možu, stoji ob rak vi in bridko joče. Tedaj se obrne vdovec MIha k žanetu in mu reče: »Nikar ne jokaj toliko, Žane, saj se bom kmalu drugi* oženil.« Molčala sta. »Veste, župan,« je nenadoma zaživel uči- telj. »Oreh naj potuje z nama kot pred- stavnik odbora- Gotovo bo dal voz.« »Dobro, kje se bodo pa žene vozile? One morajo z nama.« »Ni obisk, če ni žen poleg,« je kram- ljal Korun. Stopile so mu pred oči slike velikih diplomatov, ki se po kolodvorih pozdravljajo ali poslavljajo. Da, Korun si je • začetku želel malo borbe zaradi potovanja. Bral je namreč mnogo o obiskih v svetu in skoraj pri vsakem pride do prepira. Eni BO a to, da politik potuje, drugi zopet za to, da ostane doma. Le tam nI nobenega spora, kjer nihče ne ve, kam bo politika odneslo in kakšne potrebe naroda bo zagovarjal. Več takih držav je bilo v tistem času. Časopisi so jih imenovali totalitarne. O, v Dihurjevi vasi so pa vedeli za vee, kaj se bo govorilo v Krokodilskem kotu. Zaradi ribolova. To so vedeli povedati ce- lo Dihurjani, ki so nosili še počene ritke. Luže bodo razmerili, ribičija se bo razde- lila. No, nI to prava demokracija, pa se plebanuš tako neumne žene. Učitelj je trapasto gledal pod mizo. Vi- no, v vino. Korun pa je žulil pipek In ho- dil s prsti po laseh. Ah, kakšne skrbi Ima človek v tako odgovorni službi. Potem ti pa pridejo na pot ljudje, ki M morali prar za prav stvar razumeti. Učitelj je raztegnil usta kot otrok, oa mu daš dinar. Tudi Korunu se je porodilo upanje. »Imam, že imam,« je bevsknil učitelj. »Rešitev.« »Bo šlo?« je hitel Korun, iskal po mizi kozarce in nalival. Avto vozi skozi Di- hurjev o vas in Krokodilski kot. Midva se peljeva v avtu. Ferdo Godina: Korun postane velik politik Dihurjanski župan Korun se je potapljal v veselju. Po službenem poslu bo obiskal sosedno vas Krokodilski kot, to staro gne- zdo, kjer so šege in navade ohranjene kot nikjer drugod. Obiskati ta kraj in skleniti pogodbo zaradi luž in ribolova, zaradi ka- terega se pretepajo že toliko let Dihurjani in Krokodilci, ni mala stvar. Učitelj iz Dihurjeve vasi se je dogovar- jal s krokodilskim županom žakljem. Ta je prišel celo v Dihurjevo vas, da so se po- menili — pa ne zaradi luž, temveč zaradi obiska. Učitelj je posredoval in šlo bi kot namazano, če ne bi bil plebanuš vtaknil zraven svoj nos. Ha, brez plebanuša na deželi pa res ni- kjer gladko ne gre, posebno pa ne v Di- hurjevi vasi. V Krokodilskem kotu že, tam so bili v tem oziru prava republika. Niso imeli ne cerkve ne farofa. Niti hamice niti lanu niso dajali, kaj šele zemljo, kakor je bila to navada drugod. V knjigah je bilo zapisano, da jim je za velike usluge proti kobilicam dala te prostosti Marija Tere- zija, ki je bila, kakor je znano, precej li- beralna ženska. Dlhurjane pa je pasel strog gospod ple- banuš. Ta je z nejevoljo gledal vse Koru- novo početje. Svojega glasu pa še nI po- vzdignil, kot ga povzdignejo navadno ple- banuš!, kadar voda ne teče tako, kot bi morala tečL Nekdo je prisluškoval pod oknom prav onega večera, ko je bil učitelj s svojo ženo pri Korunu na obisku. Se to je videl ta nepridiprav, da je župan Korun poljubil učiteljevo ženo. Jezus, Jezus, kaj je to sto- £1 KTim da vsaj m bi albfia sddeL Lufi bi lahko ugasnili. Topli Korunov poljub je prišel plebanušu na uho. Nič hudega sluteč se je Korun priprav- ljal na obisk. Bog ve, ali bo še doživel kdaj kaj takega. Pridejo pa ljudje drug za drugim z no- vico, da je plebanuš zabranil dati Korunu voz in bog varuj, da bi kdo postavil slavo- loke, kakršne je imel navado postaviti ple- banuš. kadar je bil ceremoniar pri novo- mašniku. To je spadalo v liturgijo in kaj sploh misli Korun! Ni mu zadosti, da je sam gluh za božjo besedo. Kolikokrat je zanemaril sveto mašo. Po mesto se je vla- čil in popival. Plebanuši vse vedo. Saj je poizvedovanje in karanje že od nekdaj njihov kruh. Ne boš, Korun! Do tu ln niti koraka naprej! »Ne bo slovesnosti,« je menil Korun, ko je prišel učitelj. Dan obiska se je namreč bližal. »O je j, zakaj ne?« »Plebanuš noče, ljudje so pa zdaj kot splašeni vrabci.« »Kaj pa pravi, tepec stari?« »Ves Krokodilski kot bo izostal od služ- be božje zavoljo komedij, ki niso bogu v čast, niti narodu v korist.« »Glej ga spaka,« je ušlo učitelju, kakor da bi imel učenca pred seboj. »Pridigal je!, Korun je kriv, njegov greh bo prišel na vse Dlhurjane m še na nji- hove potomce! Dejal je, da je bog tako rekel.« »Pa zaradi tega ne bo nihče vozil?« »Vsi so odpovedali.« »Tudi Oreh?« »Kad P&!« Vogal Zoisove palače s spominsko piramido. V ozadju Šentjakobski trg Kongresa! tog st • mestu pa svoje zimske dvorce & hlSe. Brez dvoma, prijetno so živeli ti gospodje • času, ki jim je bil tako zelo naklonjen in se mu je reklo — doba fevdalizma. Vse mine — to je stara, nezmotljiva resnica; plemenltašem je čez noč ugasnila zvezda slave in bogastva in danes pri nas že sko- raj ni več sledu o njihovi moči ln ugledu. V Ljubljani sicer po večini še stoje njiho- ve nekdanje hiše, za katere pa le malokdo ve. da so bile nekoč last knežjih in gro- fe vskih družin. Plemenitašev pa že davno ni več. skoraj vsi 6o že pomrli, nekaj ma- lega pa se jih je izselilo v inozemstvo ali pa kje na deželi životarijo v graščinah — poslednji potomci kron: in grbov, ki jih bo danes ali jutri neusmiljeni tok časa za vekomaj Izbrisal s površja zemlja d fevdalne Ljubljane vrttzhof, to Je SOvčev dvor, kajti predniki so se pisali slovensko Živec, in je to Ime sploh močno razširjeno po Krasu. Moj prednik je vzel za ženo poslednjo potom- ko imenitne plemenitaške rodbine Nemitz von Nemitzhofen iz goriške okolice ter za časa Marije Terezije postal sam plemič z imenom Schiwitz von Schivvitzhofen. Ro- dil sem se v Zagrebu leta 1859.. ko je služ- boval moj oče kot banski svetnik pod banom Jelačičem. Očetova prva žena je bila plemenita Strahlova iz Stare Loka Druga žena — moja mati — pa je bila rojena plemenita Hrvojič iz stare bosan- ske rodovine Hrvatinič-Vukčič, ki je igrala nekoč važno vlogo v bosanski zgodovini. Po prevratu na Hrvatskem se je moj oče odselil nazaj v Ljubljano, bil tukajšnji ampak tudi eden poslednjih naših pleme- nitašev, ki je v svoji mladosti še videl in okusil ugašajoče zlate dni dobe plemstva. To je Ludvik Sivic pl. Šivichofen (v naši pisavi), upokojeni okrajni komisar. Z ve- seljem se je odzval prošnji, da nam kaj pove o sebi, o ljubljanskih plemenitašib in sploh o »dneh, ki so bili.« Moj rod je čisto slovenski in izvira s Krasa. Po letu 1500 so se predniki prese- lili v Vipavo, nakupili tam velika posestva in graščino Podbrje. Imenovala se ie Schi- Kdorkoli se je kdaj prej izprehajal po alejah starega, zdaj že opuščenega in napol zasutega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, je gotovo opazil veliko število plemiških grobnic ob zidovih, ki so jih na nagrobnikih ponosno oznanjale krone in grbi knezov, grofov, baronov, vitezov in kdo ve česa še, samih visokorodnih, ple- menitih družin. Ljubljana je bila v minu- lih stoletjih bivališče številnih plemenita- šev, ki so povečini imeli na deželi, zlasti na Dolenjskem, svoje gradove in posestva. jSTovi trg na prevalu stoletja | Baron Žiga Zois, velik 5 prijatelj in podpornik ! slovenskega slovstva in kulture v Prešernovih časih. Njegovo mecen- stvo zaman išče pleme- nitih posnemovalcev med bogatimi meščani v današnjih dneh Zadnja leta srečujemo na ljubljanskih ulicah starega gospoda ob palici, z mar- kantnim obrazom, kljub visoki starosti še »alo živahnega in zgovornega. Ni to samo eden maloštevilnih starih Ljubljančanov, okrajni glavar in svetnik, živel potlej v Gorici, kjer je tudi umrl. Študiral sem gimnazijo v Ljubljani in Gorici ter stopil v Terezijanišče na Dunaju, internat za plemiške sinove, ustanovljen od Marije