POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA STEMICKM 125 DIN
POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava:, Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-1 lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 7.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 61	•	Maribor, žet rte k, dne 30. maja 1940 t teto XV
Atomizacija socialnega zavarovanja
Kdo naj odioča o eventualnih reformah?
0 reformah in izpremembah socialnega zavarovanja se prej ne more in »e srne sklepati, dokler zavarovanje ne dobi zakonito samoupravo. Zato morajo delavci in nameščenci odklanjati vsakršno odgovornost za reforme in zlasti za atomizacijo ali razceplje-nje obstoječih zavodov. Delavci in nameščenci dobro vedo, da se »gospodarski krogi« že dalje časa bore za re-slcm: »olajšanja socialnih bremen«, to je, s tendenco, da se zavarovanje poslabša. V sedanjih vojnih razmerah so gospodarski krogi dobili še v »samoupravi« delavskih zbornic, ki so bile imenovane, ne voljene od delavcev in nameščencev, .po koncepciji politične meščanske stranke, ki brenka pred-ysem na delodajalsko struno, najbolj-. šega zaveznika. Današnje nevoijene samouprave delavske zbornice so postale prepagatorji delodajalske inicija-tive za razcepljenje in drago parcelacijo zavarovanja, ki naj se izvede eiin-prej, preden bodo mogli o tem vprašanju govoriti in sklepati izvoljeni zastopniki delavcev in nameščencev.
Namen je torej, prikrojiti socialno zavarovanje potrebam nedelavskih in nenameščenskih krogov, kar pa v nobenem primeru ne bi ustrezalo direktnim interesentom zavarovancem. Pri tem vprašanju je treba misliti na škodo in zmedo, ki bi jo povzročila nespametna reforma. Zaradi tega ni na-mestu nobena direktno ali indirektno diktirana reforma. Izvolijo naj se najprej zakonite samouprave, ki bodo legalno pripravile potrebne reforme.
Bel
1 a 1 L1	1	1 ■
Igijski	kralj
Belgijska vlada soglasno odklonila kraljevo kapitulacijo
Vest o kapitulaciji belgijskega kralja je objavil nemški radio
dne 28. maja ob 10.45 in dodal, da je belgijska armada položila orožje.
Kaj je napotilo belgijskega
kralja h kapitulaciji?
O tem se mnogo razpravlja. T-
se je predal Nemcem
Tarifna politika delavstva
Med najvažneje naloge delavskih svobodnih strokovnih organizacij spada izvojevanje kolektivnih tarifnih pogodb »led delodajalci in delojemalci. Organizacije vedo, s kakšnimi težavami delavstvo izvojuje ugodne tarifnie pogodbe, vendar se zavzemajo z vso energijo zanje, ker s tem dosežejo urejene delovne in plačilne razmere v dotični stroki.
Kolektivna pogodba ima zakonit značaj in veže delavce in delodajalce. Prav posebno je pa važno pri sklepanju kolektivnih pogodb, da te obsegajo čim-več podjetij, čim večji teritorij, vso pokrajino, vso državo. Kolektivna pogodba ima šele takrat trdno podlago, kadar je obvezna za vso stroko, za vse delavce in vsa podjetja.
S tem se na eni strani dvigne splošni socialni nivo delavstva, na drugi strani se pa delodajalci ne morejo izgovarjati na podjetja drugod, da delavce umazano plačujejo in konkurirajo njihovim izdelkom.
Pri sklepanju kolektivnih pogodb je važna tudi konjunktura in izgledi, ali ima. stroka trajnejšo bodočnost ali pa se razvija le krajšo dobo, je morda celo le sezonska. Vse te stvari prihajajo v polni meri v poštev.
Organizacija, ki se pogaja za kolektivno pogodbo, mora vse te stvari poznati. Poznati mora gospodarstvo in njega pogoie za razvoj. Poznati mora tudi gospodarske razmere stroke in na realno bazo postaviti svoje zahteve in jih utemeljiti tako stvarno, da delodajalec ali industrija utemeljitvi ne morejo ugovarjati.
Tarifna politika je v delavskem gibanju važna snov, znanost, ki naj bi se ji
presenetljiv dogodek v tej vojni j c kapitulacija belgijskega kralja Leopolda, ki se je izvršila v jutranjih urah dne 28. maja.
Belgijski kralj Leopold je takoj po vpadu Nemcev v Belgijo izdal oklic na narod, v katerem ga je pozval na obrambo domovine in istočasno prevzel vrhovno poveljstvo nad belgijsko armado.
Nemci so v svežem zaletu svojih ogromnih vojnih sil pregazili Belgijo, šei predno so zavezniki, na katere se1 je kralj obrnil za pomoč, utegnili poslati večje kontingente svojih čet napadeni Belgiji na pomoč.
- Nemško prodiranje je' naglo napredovalo in *od vse Belgije je ostala nazadnje nezasedena samo še Flandrija. V Flandriji se je borila belgijska vojska okrog 500.000 mož, ramo ob rami z Angleži in Francozi, ki so se z belgijsko vojsko vred umikali pred Nemci proti morju.
Nemci so med tem presekali zvezo med zavezniško vojsko v Belgiji in ono v Franciji, s tem. da so ob Sommi prodrli do mesta Abeville1 ob Rokavskem prelivu in potem razširili klinasti prodor v okrog 50 km širok pas na desnem bregu Somme.
• Zadnje dni so se vodili ogorčeni boji za presekanje tega nemškega pasu. Angleži in Francozi so napadali preko Arrasa na jug v smeri na Amiens, kjer je francoska armada prodirala z istim namenom, da pomaga zavezniški ar-jmadi pri Arrasu skozi nemški pas in Nemce zapadno od črte Amiens-Arras obkoli.
V pravilnem spoznavanju, položaja so Nemci navalili na skrajnem severo-zapadnem delu Flandrije preko reke Escaut (Šelde) in ob reki Lys, kjer so držali fronto Belgijci. Tu so se1 zlasti zadnja dva dni 26. in 27. maja vodili najstrašnejši boji. Namen Nemcev je bil, da s tem oslabe poskuse zajete zavezniške vojske, da se' prebije’ skozi nemški ločilni pas pri Arrasu na Som-mo. Računali so, da bodo morali zavezniki izpred Arrasa poslati rezerve na pomoč Belgijcem.
V teh bojih je 27. maja sodelovalo na obeh straneh preko 4000 letal. Spričo dejstva, da je flandrijsko bojišče razmeroma majhno, se lahko reče, da so letala prekrila, sonce na nebu. kot nekdaj puščicie vojakov perzijskega kralja Kserksa, ki so napadali Grke pri Termopilah.
Zaveznikom se ie že posrečilo, da so zožili nemški ločilni pas od 50 na 12 km in bi bili najbrž v par dneh orese-kali poslednjo oviro, ki jih ie ločila od ostale vojske v Franciji. Toda v tem položaju je prišla vest o kapitulaciji belgijskega kralja Leopolda.
položaj na fronti v Flandriji res skrajno resen. V ocenjevanju tega položaja je kralj najbrž prišel do zaključka, da je kapitulacija bolja od smrti na bojnem polju.
Izjava belgijske vlade: Vojaki odvezani prisege kralju
Belgijski ministrski predsednik Pier-lot je objavil v radiu izjavo vlade: »Odkar se je kralj sporazumel s sovražnikom, ni več v položaju, ki bi mu dopuščal vladanje. Zato so vsi častniki naše vojske, vsi podčastniki in vojaki odvezani prisege svojemu vladarju. Po ustavi je vlada poklicana izvrševati oblast. Ona pa je trdno odločena, da kot edina legitimna predstavnica belgijskega naroda vztraja v svoji borbi proti napadalcu.«
PoloZaj na bojiStu po kapitulaciji belgijskega kralja
Belgijci v boju z Nemči'o. Belgijsko uradno poročilo pravi, da so belgijske čete od 10. maja do 25. maja sestrelile 255 nemških letal.
Zedinjene države ameriške pozivajo svoje državljane v Aziji in Afriki, da se vrn&io v A-meriko.
delavske strokovne organizacije prav posebno posvetile.
Dobra tarifna politika bo tudi olajšala sklepanje dobrih kolektivnih pogodb.
Francoski ministrski predsednik Reynaud je govoril o položaju, ki je nastal s kapitulacijo belgijskega kralja:
»Belgijska vojska je kaipitulirala na ukaz kralja. Francoska in britanska vojska se borita sami na severnem bojišču. Na jugu so francoske divizije, ki drže novo fronto na Sommi in Aisni ter dalje do nedotaknjene Maginotovo črte. Na severu je skupina' treh zavezniških vojsk:	belgijske,	angleškega
ekspedicijskega zbora ter nekaj francoskih divizij. Tej skupni vojski je poveljeval general Blanchard. Oskrbovali smo jo preko Dunkerquea. Francoske in angleške čete so to pristanišče branile na jugu, belgijske na severu. Po ■kapitulaciji belgijske vojske je odprta pot nemški armadi v Dunkerque. Pred 18. dnevi se je isti kralj obrnil n:i nas za pomoč. Odgovorili smo mu na njegov klic takoj po načrtu, ki sita ga zavezniški poveljstvi izdelali v decembru. Kralj Leopold se je delal 'vse do 10. maja, kakor da pripisuje večjo veljavo našim obljubam, kot pa nemškim. Zdaj je pustil boj, ne da bi bil o tem obvestil z eno samo besedo vojne tovariše. Odpovedal se je boju proti volji svojega naroda in vlade kot zakonite predstavnice- tega naroda. Vedeli smo, da bodo prišli temni dnevi in prišli so. Nesreča je vedno delala Francijo veliko. Francija ni nikdar bila bolj enih misli, kakor je
bomo in ker bomo vzdržali, bomo tudi zmagali.«
Nemško vojno poročilo
hvali pametno odločitev belgijskega kralja. Skupaj se je vdalo okrog 400 tisoč do 500 tisoč mož belgijske vojske.
Po zavzetju ozemlja, ki so ga branile belgijske čete, prodirajo Nemci naprej. Njihova letala so napadla Zee-briigge, Nieport, Ostende in Dunker-que. Razen tega so bombardirala tudi ladje v Rokavskem prelivu.
Kaj sedaj?
Gotovo je, da se ostanki francoske in angleške armade, ki so se borili z Belgijci v Flandriji, odrezani od vojske v Franciji, ne bodo mogli več pretolči do reke Somme. Likvidacija flandrij-skega bojišča je samo še vprašanje nekaj dni. Mogoče bi bilo samo še eno, da se del flandrijske armade reši na ladjah preko Rokavskega preliva,' kakor se je del že rešil iz zavzetega pristanišča Boulogne sur Mer.
Kam bo usmerjen nemški napad?
Po likvidaciji flandrijskega bojišča bo Nemčija v stanju, da poskuša svoj napad na Anglijo.
Možno je pa tudi, da bo poskušala z danes. Vzdržali | napadom na Sommi in Aisni v Franciji.
Kal zahteva Itallla?
In na kaj Čaka?
Rimski diplomatski krogi menijo, da je prišlo do napetosti med Francijo in Italijo zaradi italijanskih zahtev. Zahteve navajajo v sedmih točkah in so jih sporočili v London.
Italija zahteva svoboden prehod iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje pri Gibraltarju ob mednarodni kontroli; Malta pride tudi pod mednarodno kontrolo; status Dodlekaneza se ne izpremeni, Italija hoče enakopravno sodelovati v upravi družbe Sueški kanal; pomorska oborožitev vojnih sil v Sredozemskem morjui mora biti enaka; francosko pristanišče Džibuti in abesinsko železnico Džibuti — Adis-Abeba mora dobiti Italija proti kompenzaciji v blagu: statut Tunisa in Al-žira se mora revidirati. V Italiji ugiba-
jo, kakšna jamstva naj bi dali Anglija in Francija, da bosta po končani vojni te pariške in londonske obljube izpolnili.
Kdaj pojde Italija v vojno?
Splošno se računa, da bo Italija vstopila v vojno po opravljeni žetvi, sredi ali konec junija.
Kitajski uspehi v vojni proti Japoncem
Zadnje čase so Japonci na kitajskih bojiščih v neprestani obrambi pred Kitajci, ki jih napadajo vedno bolj srdito; Vojska, ki jo je ustvarila kitajska vlada Vančingveja »izdajalca«, kakor ga nazivajo Kitajci, prehaja na stran generala Čankajšeka.
K
Za svobode miSllenla In kritike na vseuiiliSiu
Dijaški seminar
Mnogi imajo različno mišljenje o dilu dija- vanje dijakov, kov in njihovih ustanov na vseučilišču. Zato smatramo za dolžnost, da objektivno pojasnimo stanje na vseučilišču tako, kakršno je.
Vsi vemo, da naloga vseučilišča ni samo v tem, da pripravlja mlade ljudi za poklic, ki so si sa izbrali, marveč tudi v tem, da s svobodo, ki vlada na njem, nudi mladim dij.ikoin možnost, da na vseučilišču izpopolnijo svoja pojmovanja o nalogah, ki jih čakajo kot javno delavce v raznih poklicih in kot člane družabne skupnosti. Pogoj za izipopolnjcvarje oija-kov je svoboda mišljenja, neovirano izpovedovanje svojih načel in spoštovanje vsakršnega naziranja To spoštovanje se izraža v popolni enakopravnosti v ustanovah, dijaških organizacijah na vseučilišču.
Če se ozremo na naše vseučilišče, vidimo to-le: Naši starejši sodrugi pripovedujejo, da so nekdaj bili na vseučilišču res vsi pogoji, ki so omogočali notmalni razvoj m izipopolnje-
Danes po našem mišljenju v veliki meri teh pogojev ni. Večje število dijakov, se zdi, ne	pojmuje važnosti	svobode	besede in kritike na vseučilišču,	in	to na žalost,
prav oni dijaki,	ki se izrekajo	za	liberalna	načela. Ti dijaki,	kakor da ne	bi	razumeli,	da
v vrstah dijakov sme biti kritike. Ti žele, vsiliti svoje mišljenje drugim in smatrajo zaradi tega vsako kritiko za odveč in škodljivo ter jo pobijajo z vsakršnimi pomočki.
Govorimo o gospodarskih in kulturnih ustanovah na vseučilišču. Te ustanove so ustanovljene z namenom, da dvignejo kulturni in gospodarski nivo dijakov na višjo višino in na ta način omogočijo pravilen razvitek in normalne pogoje za delo dijakov. Med tem pa stoje te kulturne in gospodarske ustanove pod nekritičnim pojmovanjem. V vseh društvih delajo ljudje istih nabiranj, in. oni, ki poizkušajo, da stvari pojmujejo drugače kakor ta skupina, jih neobzirno zavračajo. Zaradi tega se opaža v vsem dijaškem življenju samo en pravec brez kritike in brez ipopravkov. Kaj se tedaj dogaja? Dijaki, ki prihajajo in žele, da aktivno delajo za dijaške interese, so postavljeni pred alternativo: ali da sprejmejo to nekritično naziranje ali da se desinteresirajo na delu na vseučilišču. Škodljivo je to, kakor ono, ker
.,	,	.	tako	stanje ne vodi k nikakršnemu dobru niti
ie silno nevarno, so neke vrste večji, , . .. ... ,	....	.	.
u	Ine	koristi	dijakom	m	ne	njihovim	orgamizaci-
motorm colm, ki so oboroženi s pari lahkimi topovi in dvemi cevmi za spu
Bojni motorni lolnl — novo orolfe?
Zadnje dni se mnogo govori in piše o nekem novem nemškem orožju na morju. To orožje, za katero se trdi, da
Doma ut wetu
ščanje torpedov ter vozijo na vodi z brzino 100 km na uro. Ti motorni čolni so nevarni velikim ladjam, ker se jim lahko naglo približajo, dočim ladje dosegajo komaj polovico hitrosti motornih čolnov in niso dovolj okretne, da bi se jim izognile. Vsled njih hitrosti je te motorne čolne tudi težko pogoditi s streli iz topov. '	■	>
Ni pa res, da so ti motorni čolni kakšen nov izum. Javnost je samo pozabila na nekatere vesti iz prejšnjih let, ki nam kažejo, da so taki mot. čolni že zdavnaj v rabi. Prvi so prišli na idejo uporabe takih motornih čolnov Japonci pred kakšnimi sedmimi leti. Tedaj smo zvedeli, da gre za majhne čolne z enim torpedom, ki z njim: upravlja en sam mornar. Ta se približa vojni ladji, jo torpedira in pri tem najbrž tudi sam izgubi življenje.
Ko se je Potem na to stvar že pozabilo, so se motorni čolni približno istega sestava, kot jih sedaij uporabljajo Nemci, pojavili v italijanski mornarici. Angleži so v času italijanskega pohoda nad Abesince hoteli nastopiti proti Italiji s silo svojega brodovja. Ko pa so njihove ladje priplule v Sredozemsko morje, so opazili, da v italijanskih vodah križari izredno veliko število teh motornih čolnov. Angleška admiraliteta je tedaj spoznala to novo orožje in tudi njegovo nevarnost, pa je potem odsvetovala pomorsko akcijo proti Italiji, o i . a < f »ta-
jam. Zato smatramo mi, da more le omogoče-nje svobode govora in kritike na vseučilišču privesti do normalizacije razmer na vseučilišču. Ukrepi, ki bi jih bilo treba inapraviti, da-bi se omogočili ti pogoji, bi bili naslednji: svobodno in neovirano izražanje mišljenja in proporcionalnost	volitev	v	uprave	dijaških
ustanov.
Samo s takimi	ukrepi	bo	mogoče	priti do
napredka v delu	dijakov	in	njihovih	društev.
S tem se bodo napravili	tudi	boljši in	sposob-
nejši ljudje za delo v društveni skupnosti. Za-1 kaj, vseučilišče mora postati zgled svoboščin, ki bi morale vladati v vsem javnem življenju. Vseučilišče mora vzgojiti nezlomljive borce za svobodo mišljenja. Na njem se mora formirati tip svobodnega državljana. To je bistvo vsakega vseučlišča. Dijaška mladež mora te odlike negovati in jih, kadar stopi v javno življenje, presaditi med narod.	».R.	N.«
Angleži go nesrečni brez parlamentarne opozicije. Angleži So dobili novo vlado s starim parlamentom. Vse se je izvršilo po tradicijah angleškega parlamenta. V vladi so zastopane vse stranke. Zunaj so ostali le dva disidenta delavske stranke in en komunist. Tega pa Angleži ne razumejo, češ, 'da spada v' vsak 'parlamentarizem tudi opozicija. Sir Stafford Cripps je prvi opozoril na ta nedostatek in sedaj že u-gibljejo novine, če ne bi kazalo, da pošljeta delavska stranka in liberalci nekaj poslancev v opozicijo. Toda to ne diši ae enim ae drugim in je jako malo verjetno, da bi angleški parlament dobil v sed'anji situaciji države parlamentarno opozicijo.
Še o hrvatskih občinskih volitvah. »Hrvatski dnevnih« piše: »Poskusi, da se muslimane oddvoji od Hrvatov in da se jih pridobi za nastop proti HSS, niso uspeli. Pri volitvah se je jasno videlo, koliko se sme računati na neke ele. mente, ki so bili sicer pod silo prilik prisiljeni, da se formalno izjavijo za sporazum s Hrvati. ... Po težkem iporazu, ki so ga doživeli ti elementi, so poskušali, da s falzifikati spravijo javnost v zmoto. Toda prešli so časi, ko je ena stran mogla siliti časopise, da prinašajo njene vesti in prepovedovala, da objavljajo prave rezultate. Volilnih rezultatov ni treba več prinašati na skrivaj, v romanih, niti se časopisom ni treba posluževati kakšnih sličnih trikov, ako hočejo pravilno obvestiti javnost. Sedaj je vsakomur jasno, da je pri Srbih na Hrvatskem prevladal realistični duh in da so se oni v veliki večini opredelili za samostojno demokratsko stranko in na ta način za sodelovanje s Hrvati v okvirju sporazuma z 4ne 26. avgusta 1939.« Človek res ne ve, komu bi verjel, kajti »Slovenec« piše obratno, češ, da je pri volitvah v srbskih oziroma mešanih krajih zmagala JRZ. Mogoče se bo »Slovenec« kaj oglasil in povedal »Hrvatskea^n dnevniku«, kako v resnici stoji s to zadevo, ali je predsta/nica Srbov na Hrvatskem JRZ, ali pa so Samostalni demokrati, kot to trdi organ dr. Mačka.
Velesejem v Ljubljani ]e preložen na nedoločen čas.
Enotna moka. Ministrski svet se bavi z namero tipizacije moke. Posvetovanja se vrše sedaj v beograjski industrijski zbornici. Industrijska zbornica priznava potrebo štednje z moko. Koliko vrst moke in kakšna bo v prometu, še ne objavljajo.
Socialne prilike v Zagrebu. Na seji občinskega sveta je župan obrazložil tudi socialne prilike v glavnem mestu Hrvatske banovine, rekel je: »Porast cen vsem vrstam življenskih potrebščin za 30 do 40 odstotkov, znatna nezaposlenost in beda siromašnih slojev prebivalstva, ki stalno narašča, je postavila mestno u-pravo pred nove naloge, katerim ona ne more biti kos. Edino, kar bo storila na aovo je, da bo odprla kuhinjo za 60 tubožcev.«
800 delavcev pri gradnji ceste Sušak—Novi
je stopilo v stavko, ker jih je podjetje slabo
plačevalo.
Rusija želi več trgovati z Jugoslavijo. V trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Rusijo je bila sklenjena trgovinska pogodba za izmenjavo blaga v znesku 176 milijonov dinarjev. »Neues W.iener Tagblatt« poroča, da Rusija predlaga, da se ta kontingent zviša za en milijon: dolarjev, to je približno za polovico.
Anglija bo imenovala novega poslanika v Moskvi, tako je izjavil lord Halifax sovjetskemu poslaniku Majskemu.
Na Grikem se pripravlljajo. Grška vlada je odredila pet brezmesnih dni v tednu. Devize čuva za najbolj nujne potrebe države. Vojaštvo je na straži, 'da prepreči vdor neprijatelja preko meje. Vodi se tudi odločna .akcija proti peti koloni. V Atenah so en sam večer aretirali 5 tujcev, pri katerih so našli orožje.
Italija in Egipt Egipt je na strani Anglije. Te dni ije bil italijanski poslanik ponovno pri predsedniku egiptovske vlade Ali Mahepaši.
Znižane ali proste vozovnice po železnici 1937 in 1938. Za dr. Stojadinovičeve vlade je bilo izdanih izredno mnogo breziplačnih in znižanih železniških osebnih vozovnic. V letui 1937 je je bilo takih oseb 17 milijonov ali 32.10 odstotkov vseh potnikov. V letu 1938 re to število narastlo na 18 milijonov. Tako poročilo je izdelalo prometno ministrstvo. Povprečno se lahko računa, da ie bi! & tem železnicam odvzet vsaj 20 do 25 odstotni dohodek in da se s ce" nimi vozovnicami niso vozili ljudje, vsaj v večini ne. ki ne bi hili moili plačati voznine, kor jo plačujejo navadni zemljani.
Novi tovorni listi bodo dani v promet s l. junijem.
Koliko bi znašala nabava najnujneji h živ-1 jenskih potrebščin za en mes.c za mesto Zagreb? Izračunali so, da bi po uredbi za nabavo rezervne hrane za prebivalstvo mesta Zagreba potrebovali nič manij kot 80 miljonov dinarjev in še tedaj bi bile t'e zaloge komaj za en mesec dni.
Saniranje financ hrvatskih mest. Na seji novoimenovanega občinskega -sveta v Zagr«bu ie imel župaa Mata Starčevič daljši govor, v katerem je med drugim tudi dejal, da dokler ne bo izšla uredba o sanaciili financ hrvatskih mest, zagrebški občinski jidbor ne more sestaviti pravilnega proračuna, niti pristopiti h konsolidaciji visečih dolgov, ki jih ima mesto danes 57 milijonov dinarjev.
Škoda vsled poplav v Novem Sadu in okolici znaša 36 milijonov dinarjev. V predmestju Adamičevo je porušenih 705 hiš, 299 pa je poškodovanih.
Nova tekstilna tvornica v Zemunu. Minister trgovine je dovolil ustanovitev .nove tekstilne tvornice v Zemunu. Obratna glavnica delniške družbe znaša 4 miljone dinarjev. Delničarji s o Beograjčani.
Kdo bo postal predsednik romunske orožne tovarne? Brat maršala Goeringa, ki je upravnik Škodovih tvornic na Češkem, pride v Bukarešto v gospodarskih stvareh. Neromunski krog* zahtevajo, da bi postal predsednik romunske družbe Karells, ki je nekaka podužnica Škod-o-vifo tVornic.
Športne prireditve v Sofiji na čast vodji nemškega športa. Vodja nemškega športa von Tschammer je bil 36. maja v Sofiji, iRer so njemu na čast priredili nastop siportnih organizaci). Nemški in bolgarski nogometaši so igrali nogomet in so zmagali Nemci s 3 :0. Von Tschammer je pri tej priliki tudi govoril in dejal, da je imela Nemčija že leta 1933 160.000 športnih ustanov in 42.000 športnih igrališč-
Vojna ia borze. Vojna ie čas za najneverjet-nejše borzne spekulacije. Na borzah v Zedinjenih državah so ipadli tečaji vrednostnih papirjev v času od 10, do 25. maja taiko občutno, da znaša zguba, ki so jo pri tem utrpeli lastniki vrednostnih papirjev 30 miliard dolarjev.
70 oestotkov vsega zlata se že nahaja v Zecrnjenih državah. Vredaast tega zlata j* “koli 20 milijard, 'dolarjev ali okoli 1.100 milijard dinarjev.
V Cileu ne vedo kam z bakrom. Cuje se nekoliko čudno, res pa je, da je v tej južneamer-državi sredi vojne nastala kriza v rudnikih bakra. Baker je meobhodno potrebna ruda za izdelovanje topov. V Cileu pridelajo vsako leto okrog 500.000 ton bakra. Glavni odjemalec je bila Anglija, ki je ipa sedaj dobila druga tr-čišča. Zato v Cileu sedaj ne vedo kam s ba-krom.
Dve tretjini motornih vozil na Danskem lz'_ ven obrata. Na Danskem je 163.000 motornih vozil. Vsled pomanjkanja bencina jih je v obratu samo še okrog 50.000, pa- še ti dobe le neznatne količine bencimla. na razpolage.
Žane 6rey:
111
Mož iz ^ozda
Helen je čutila, kako se je vse njeno telo zdrznilo, — kri ji je zaplala po žilah. A svoj zunanji iz-gled je mogla presojati le, po jedkem smehljaju ranjenca, ki jo je opazoval s svojim ostrim, pronicavim pogledom.
»Draga prijateljica, vse se lahko zgodi«, je rekel. »Vendar upajmo, da ne bo najhujše.«
Roy je že pričel kazati znake slabosti in Helen se je takoj dvignila; rekla je, da je pač najboljše, če ga ona in Bo zdaj zapustita, da pa ga bosta prihodnje dni spet obiskali. Poklicala je v sobo Carmicha-ela in M,rs. Cassovo in po nekaj kratkih pripombah je bil obisk zaključen. Carmichael se je še obotavljal na pragu.
»Ho, po koncu glavo, stari mormonec«! je zaklical.
»Sam glej, da boš nosil po koncu glavo, ti stari samec«! ga je usekal Roy z nepotrebno močnim glasom. »Mar ne najdeš dovolj poguma, da bi uredil zadevo z Bo?«
Carmichael je izginil med vrati, kakor da bi ga bil kdo z ostrogami podrezal. V obraz je bil rdeč ko kuhan rak, ko je odvezoval konje in med vožnjo domov je molčal. Doma je razpregel in stopil za dekletoma v hišo. Držal se je še vedno mrko, čeprav ne več teko neprijazno in zbeganost ga je minila.
»Ste zvedeli, kdo je Roya ustrelil?« je Helen kar naravnost vprašal.
»Da. A obljubiti sem morala RoyU, da tega ne bom nikomur povedala,« je nervozno odgovorila Helen. Umaknila je oči njegovemu vprašujočemu po-
gledu, v bojazni pred njegovim vprašanjem.
»Je bil oni — Riggs?«
»Las Vegas, ne izprašujte me. Svoje besede ne maram prelomiti.«
Šel je k oknu in je zrl nekaj časa ven in ko se je potem obrnil k Bo, je napravljal vtis močnega, ponosnega in energičnega moža, ki vlada nad vsemi svojimi strastmi.
»Bo, me hočete poslušati, — če vam prisežem, da vam bom govoril resnico, — kakor jo jaz razumem?«
»I seveda«, je rekla Bo in hipna rdečica ji je pokrila lica.
»RoY ne mara da bi jaz zvedel, ker hoče tistega falota sam dobiti v roke. Jaz pa hočem zanj zvedeti, ker hočem njegovemu rokovnjašltvu) inapraviti konec, predno nam bo mogel s svojimi pajdaši zaigrati spet kako podobno lopovščino. To so Royevi razlogi in tudi moji. Zato vas prosim, da mi poveste resnico.«
»Ali Tom, — saj tega prav za prav ne vem«, je odvrnila Bo obotavljaje se.
»Ste tudi vi Royu obljubili, da boste molčali?« »Ne.«
»Ali morda vaši sestri?«
»Ne, nobenemu,«
»No, potem pa mi Vi povejte. Hočem, da mi vsaj v tej stvari zaupate. Pa ne morda zato, ker vas ljubim in sem se nekoč udajal neumestnim sanjam, da vam je morda kaj do mene —.«
»O, Tom!« je jecljala Bo.
»Poslušajte me, Hočem, da mi zaupate, ker vem, kaj je najbolje. Ne bi se lagal, tudi ne bi govoril, česar ne bi za gotovo vedel. Prisežem, da me bo Dale pri tem podpiral. Ali on bi mogel biti tukaj šele čez nekaj dni. Mi pa moramo to drhal pognati k vragu.
To bi vi morali uvideti. Upam, da ste običaje zapada dovolj hitro spoznali. Večjega poklona bi vam ne mogel napraviti, Bo RaYnerjeva... No, mi hočete povedati?«
»Da«, odvrne Bo in oči so se ji zaiskrile.
»O, Bo, — prosim, ne — prosim, ne povej. Počakaj še!« je prosila Helen.
»Bo, — to se tiče samo naju dveh«, je rekel Carmichael.
»Tom, hočem vam povedati«, je šepetala Bo. »Bil je ničvreden, zahrbten potepuh... Roya so obkolili — in iz-za Beasleyevega hrbta ga je ustrelil — tisti Riggs!«
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
Spomin na žensko je uničil Maltu Daleju mir, je njegovo filozofijo zamozadovoljne, samotne sreče v nedostopni divjini popolnoma tazbil in ga prisilil, da je stopil pred svojo dušo in usodo svojega življenja iz oči v oči nasproti.
Ko je spoznal svoj poraz, da stvari niso takšne kakor se zde, da mu prihod pomladi ni prinesel nobenega veselja, da je v svojem svobodnem, skoraj indijanskem razmerju do življenja ostal slep, tedaj je zapadel nekemu nejasnemu čudnemu stanju, neki pobitosti, žalosti, ki je bila globoka kakor tišina ni®' govega domovanja. Dale je razmišljal: čim močne)«* je kaka žival, čim bolj je razdražljiva, čim višja r njena inteligenca, tem bolj občutno trpi pod nasilJ® j in radi prejetih ran. Sam sebe se je smatral za : višje vrste, ki je njena najvišja fizična potreba dejstvovanje; zdaj pa je v njem vsak nagib ^ u,.jo j stvovanju ugasnil. Postal je mlahav. Ni se mu ‘1. niti ganiti se. Svoje vedno manjše dolžnosti je iz i ševal le z velikim naporom.
MARIBOR
Stavka stavbinskih delavcev se nadaljuje
Kakor smo že v zadnji številki poročali, so trebščinam silno dvignile. Za stavko se je iz-
poleg ljubljanskih stavbincev pričeli stavkati tudi stavbinski delavci v Mariboru, ker se strokovnim organizacijam ni posrečilo najti pravega razumevanja za težnje stavbinskega delavstva pri delodajalcih. V Mariboru je tvrdka inž. arh. Jeleiiec & inž. Šlajmer minulo soboto prostovoljno zvišala mezde za 50 par na uro. Večina ostalih stavbenikov pa je plačevala naprej isto mezdo, kakor lansko leto, dasi sc se medtem cene življenjskim po-
reklo 90 odst. vsega delavstva, ki je bilo prisiljeno, da se posluži zadnjega sredstva radi neuvidevnosti in trme večine stavbenikov in njih združenja, ki so ves čas odklanjali mirno rešitev mezdnega vprašanja stavbinskih delavcev. Stavka je popolna in so po večini: povsod delavci takoj zapustili delo, čim so Mii obveščeni, da so organizacije proglasile stavko.
Tudi sobo- in črkoslikarski ter ličarski pomočniki še vedno stavkajo
Skoro 14 dni se že nahajajo mariborski sr- kar je vsakomur znano, povišale tudi zel i ob-
čutno_ cene življenjskim potrebščinam. Alojstri pa očividno tega nočejo razumeti in trmasto vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču, iz tega sledi, da tako slikarski in pleskarski mojstri. kakor tudi stavbeniki v tem težkem času mislijo !e na svoje koristi in dobiček, svojemu delavstvu ipa nočejo dati niti skromne poviši-ce mezd, dasi so delavci vsa zadnja leta garali za naravnost sramotne prejemke. Potrebno je, da si poštena javnost to zadržanje prizadetih podjetnikov dobro zapomni.
bo- iti črkoslikarski ter pleskarski pomočniki v stavki, ki so jo zakrivili delodajalci s svojim zadržanjem, ko so sicer podpisali pred pristojno oblastjo pogodbo o povišici mezd, niso pa svojim pomočnikom hoteli izplačati višje mezde v smislu tozadevne pogodbe. Mojstri so v dnevnem časopisju objavili, da ne morejo pristati na zahteve pomočnikov o povišici mezd, ker se težko dobi naročila in se je potrebni materijal podražil za nad 100 odst., zato bi bilo pričakovati, da bi priznali pomočnikom upravičenost njih zahtev, ker so se,
CELJE
Pogajanja za zboljšanje kolektivne pogodbe cinkarniškega delavstva,
ki so se vršila pretekli ponedeljek, dne 27. | t. m. se bodo nadaljevala dne 17. junija t. 1. Delavstvo je zahtevalo v skupnem 35 odst. poviška, t. j. 25 odst. draginjskih doklad in 10 odst. na temeljne mezde. Podjetje je prist ilo ponovno na 10 odst. povišanje draginjskih doklad, tako da bi skupno s svoječasnim 15 odst. Poviškom ztnašalfe odslej draginjske doklude 25 odst. Razgovori so potekali zelo ugodno in obstoja možnost, da bo pri prihodnji razpravi ugodeno tudi zahtevi po 10 odst. zvišanju temeljnih mezd. Pri pogajanjih so sodelovali vsi delavski obratni zaupniki in Sa-vez metalskih radnika Jugoslavije, oblastni odbor v Ljubljani co svojem zastopniku.
Stavka stavbinskih delavcev v Ljubljani in ' Mariboru je rodila tudi med celjskim gradbenim delavstvom precejšnjo debato, .saj se marsikateri zaveda, da se bije boj, pri katerem bi moral vsak prizadeti sodelovati. Iz podjetniških krogev pa smo slišali, da se pri nas sploh skoro nič ne gradi, kar je žal delno tudi res. Čudimo se le. zakaj so potem tudi celjska gradbena ipodjetja po svojem zastopstvu zapustila pogajanja in odklonila sklenitev kolektivne pogodbe. Gradbenemu delavstvu priporočamo, da si zgradi močno svobodno strokovno organizacijo, potoni katere bo možno doseči travice, ki bocfo napisane in podpisane.
Nehajta vendar z intrigami! V zvezi s tožbami odpuščenih delavcev proti tv. Westen d. d. se širijo govorice, češ, da so se tožniki Pritožili v Beograd proti svojim zastopnikom, katere jim je določilo sodišče. Prizadeti delavci so nam poslali pismeno izjavo s podpisi in prošnjo, da v njihovem imenu te vesti demantiramo, ker so popolnoma neutemeljene in imajo sigurno tendenčno ozadje, da bi škodovale nadaljnjemu dobremu poteku odškodninskih tožh.. Tožniki so imeli priliko, da so se sami Prerričali o določenih pravnih zastopnikih, da so že dosedaj ukrenili vse potrebno v njihovo korist, vsled česau obsojajo takšne intrige.
Odškodninska razprava odpuščenih delavcev proti tv. Westen d. d. se bo vršila v petek. dne 31. maja t. 1. ob 9. uri na okrožnem sodišču K razpravi je povabljeno mnogo novih prič. Za končni izid razprave vlada v Celju in okolici veliko zanimanje.
Zahtevamo poročilo o poslovanju z našim denarjem. Delavska knjižnica v Celju, ki je bila ustanovljena na zahtevo članstva svobodnih strokovnih organizacij in se je vzdrževala z lastnimi dohodki, je pod silo razmer prešla v upravo D. Z. S prevzemom knjižnice se je P. Z. obremenilo za lene »Is^ake. Kn1i?"ii*o Vodi sedaj neka tainica Z Z. H. proti odškodnini din 5 od ure. Ker je 99 odst. čitateliev izstopilo. je razumljivo, zakai lahko sedaj vidimo od D. Z. plačano knjižničarko med poslovnimi urami gledati skozi okno knjižnice na ulico. Ako je bilo možno priobčiti bilanco o Hubljanski in mariborski knjižnici, zakai bi to ne bilo mogoče tudi za knjižnico D. 7. v Celju?
rwn
Prošnja železniški direkciji. Potniški vlak št. 516, ki vozi ob 7.23 uri proti Mariboru, je vsak dan od Zidanega, mostu dalje nabito poln radi velikega navala dijakov, da ostalo občinstvo često stoji do Celja. Uprava naj bi tej garnituri vsaj v Zidanem mostu priklopila ne-kaj vagonov, ki bi se vračali z garnituro št. 523.
. Malo več socialnosti! Iz neke države je bil !*gnan v občino Laško nek živčno docela uni-Cen siromak, ki se preživlja z igranjem harmonike po gostilnah. Deležen je seveda grenkih ”esea, mladina ga na cesti zasmehuje, včasih 5? ga stražnik tudi zapre v občinski zapor. s.e ni za siromaka v občini nobenega zaveti-vod. naj bi ga uprava oddala vsaj v kak za-
« j^^ivosti. Vsa laška javnost napeto pri-‘zida nekih tožb malega trgovca Franca sia. (jj jih je naperil proti nekim doma-C1*r T- rndi nie£°ve trgovine. Besedo imajo SP ■,	?. *tniki. Nekateri pa so tožili tudi g.
. , ' ,e sicer na glasu kot velik poštenjak. Imamo t,a v Laškem še več1 zanimivih Drava, še več pa ovadb, ki pa so na srečo skoro vedno neosnovane. Zlasti se z njimi rad oavi nek gospod pod Starim jradom, odnos-|>o na Glavnem trgu. O vseh teh zanimivostih bomo še poročali. — Opazovalci.
RUŠE
»Aga Ruše« v RuSa-h pri Mariboru, tvornica acetilena in kisika, zviša svojo obratno Klavnico od 6 na 8 milijonov dlnarlev. Mogoče v svrho novih investicij, kar bi bilo zelo za pozdraviti.
Književnost
Dr Anton Debeljak »Tičistan«, je naslov lični knjižici s tridesetimi mičnimi basnimi, ki se zde, kakor da jih je napisal Aezop ali Krilov, tako so duhovite in originalne. Kako bi tudi ?.e’ S?J avtor ves svoj prosti čas posveča svojim krilatim prijateljčkom in drugim živali-S?m ..7 "““'Janškem »Tičistaiim« pod zelenim llvobjern. Avtor, ki se vsestransko književno udejstvuje po raznih slovenskih edicijah, izpričuje v tej knjižici, da ni v zadregi za originalno snov, obenem pa tudi prav mojstrsko obvlada verzifikacuo. Knjižica je namenjena gladini, a s pridom jo bo prečital tudi vsak 5*»rasli. Priložen ji je Predgovor z avtorjevo ^ojjrafijo in sliko, tekst pa krasi in ponazoru-,e Petnajst zelo uspelih linorezov umetnostnega slikarja Mirka Bambiča. Knjižico priporočamo; naroča se pri Josipu Jerasu, Ljublia-na> Levstikova ul. 19 in stane izvod 20 din.
Skrajšanje obratovanja na 3 Jni tedensko
je radi pomanjkanja surovin uvedla tvrdka Thoma & Comp. Dočim večina tekstilnih tvrdk v Mariboru že dolgo časa obratuje v skrajšanem obsegu, je tvrdka Thoma, ki izdeluje svilene izdelke, ves čas obratovala v polnem obsegu. Vprašanje surovin postaja torej z. dneva v dan vedno bolj pereče, ker so sedaj pričele surovine primanjkovati tudi v onih obratih, ki niso izključno navezani na uvoz iz tujine in postoja bojazen, da bo polagoma popolnoma zmanjkalo potrebnih surovin za našo industrijo. Posledice omejitve obratovanja zadenejo seveda predvsem delavce, ki žive od drievnegai zaslužka, ki po večini v domala vseh podjetjih že doslej ni zadoščal za primerno preživljanje, kaj šele, da bi si bili mogli delavci kaj prihraniti za težke dneve.
Podražitev nemške marke. Mnogo časa je imela nemška marka v mariborskem prostem trgovskem prometu silno majhno vrednost, ker jo je bilo težko spraviti naprej v promet. Sezonski delavci so jo dostikrat ponujali za par dinarjev, celo po din 4 ali še manj, samo da so dobili za nje kaj denarja, ko so se vračali iz Nemčije. Tudi bolgarski delavci so včasih na povratku kar preplavili kolodvor z markami. Zadnji čas pa je nemške marke po Mariboru zelo težko dobiti in jo plačujejo v takšnem prostem prometu že Po dim 9.
Mariborčani gradijo v Beogradu no /o tovarno. Tukajšnji tekstilni industrijec g. Marko Rosner gradi v Beograda ncivo predilnico, ki bo kmalu gotova. Za trgovsko obratovanje te predilnice je osnoval g. Rosner novo delniško družbo »Rciyal«, v katero je sprejel tudi svojega sorodnika g. Izidorja Obradbviča. Nadaije je v upravnem svetu te nove tekstilne družbe tudi delničar g. dr. Ivan Jančič, bivši državni tožilec v pokoju v Mariboru ter nekaj Beograjčanov.
Marelice in breskve pozeble. Sedaj se šele kažejo posledice letošnje hude zime po mariborski okolici. Posebno pogled na vinograde je obupen. Marelice in breskve so večinoma pozeble, zlasti v nižjih legah, tudi trta. Vinogradi so radi dolgotrajnega dežja naravnost preraščeni s travo, da bi jo lahko marsikod kar kosili. Komaj v vinogradu kopljejo, je že zoipet polno trave. Po dolinah je tudi ostalo sadje pomrznilo, zlasti občutljive jablane in slive. Sadno letino pa je uničilo dolgotrajno deževje, ker se je v cvetje vgnezdil cvetožer. Tudi ostali pridelki na polju kažejo izredno slabo. Vse je v rasti zastalo. So pa kraji, kot n. pr. Sv. Križ nad Mariborom, kjer so hruške neverjetno polne.
Toča je opustošila v Slov. goricah ob priliki neurja minuli ponedeljek mnogo vinogradov in sadnega drevja.
Gledališče mladega rodu v Mariboru je priredilo v nedeljo dopoldne otrokom zopet urico nedolžnega veselja v dvorani »Narodnega doma«. To pot je povabilo na gostovanje »Pa-vliliin oder« iz Ljubljane, ki ga z redko potrpežljivostjo vodi dr. Niko Kuret. Na sporedu te lutkovne predstave so bile tri točke: 1. Pavliha se predstavi zbranemu drobnemu občinstvu s šaljivim nagovorom. 2. Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo: lutkovna igrica. 3. Strupena klobasa: zabaven zaključni prizor. To je bil živ-žav v dvorani: kako hitro si je Pavliha osvojil mlada srca, kako so otroci glasno vzpodbujali svojega ljubljenca v borbi proti krivici, kako so se zgražali nad oderuhom in policajem. Prav je, da- vzgojitelji izbirajo za mladinske predstave take sijžeje, ki otroke vzgajajo k dobremu.
Otroški dnevi. V okvirju prireditev, ki jih .ie organiziral krajevni odbor »Jugoslovanske Unije« za zaščito otrok v Mariboru, so se minulo nedeljo vršile razne prireditve. V netek, dne 31. maja bo s pričetkom ob 15. uri v »Narodnem gledališču« predstava »Trnjulčica« za revne otroke tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol. ob 20. uri bo slavnostna akademija v »Narodnem gledališču«, v nedeljo, dne 2. junija pa bo ob 11. uri v Mestnem parku koncert malih harmonikarjev in pevski nastop obeh deških meščanskih šol.
arll-Osai
Izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra topla in mr/ia jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje, ležalni stoli!
Zopet nesreča na glavnem kolodvoru. —
V ponedeljek, dne 28. t. m. se je pri premikanju ponesrečil 28 letni Irgolič hrane, ki je bil v svojstvu kretničarja zaposlen na tukajšnjem glasnem kolodvoru. Prišel je med dva odbijača vagonov in zadobil težke notranje poškod-I be. Ponesrečeni se zdravi v tukajšnji sološni I bolnišnici.
Koncert v parku bo jutri, v četrtek, dne 30.1 maja od pol 21. do 22. ure. Igra godba Glasbenega društva žel. del. in uslužb. pod taktirko kapelnika g. M. Schonherrja.
Oder učencev in učenk mariborskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol bo gostoval v Zagrebu, dne 2. junija v dramskem gledališču z Ribičevo otroško igro »V kraljestvu palčkov«.
Redna mesečna seja odbora podružnice Zveze strojnikov in kurjačev se bo vršila v nedeljo, dne 2. junija ob 9.30 uri v prostorih »Delavske zbornice«. II. nadstr. Pridite vsi! —1 Odbor.
Občni zbor »Ljudske univerze« se bo vršil danes v sredo, dne 29. t. m. ob 20. uri v predavalnici na Slomškovem trgu.
Prostovoljno v .smrt. Pri Sv. Križu nad Mariborom so te dni našli truplo 56 letnega oglarja Matrja Škerbineka z veliko rano na vratu. Prvotno so domnevali, da gre za uboj, komisija ,pa je ugotovila, da je nesrečni Skerbinek očividno izvršil samomor in sicer v bližini svoje kolibe, ki si jo je zgradil iz drevesne skorje. Verjetno je, da je pokojnik izvršil samomor radi bede, v kateri je živel. ’' *
Neznan ■ vlomilec je s ponarejenimi ključi vdrl v lekarno Vaupot na Aleks. c. in odnesel okrog din 600 v gotovini ter precej drugih predmetov v skupnem znesku okoli din 1300.
Tatvina koles. Delavcu Josipu Rauterju iz Studenc je izginilo kolo ev. štev. 2-115.441, delavki Matildi Zebec iz Rogoze pa kolo ev. štev. 2-130.833.
KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenim (lastni izdelki), perilo, kombineže, volno, platno, odeje, blago, obleke, predpasnike, rute, čepice itd, najugodneje pri MARA OSET, Koroška 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenca-ko.
15 let robije je dobil 35 letni Avgust Kora-žija doma iz Taborskega Kumna. ki je v okolici Slovenske Bistrice zažgal 39 domačij in napravil prizadetim posestnikom 1,700.000 din škode. Kora'žija je piroman, človek, ki uživa, kadar vrdi, da gori, vendar pa po zakonu odgovarja.
Na 3 leta strogega zapora je marinorski kazenski senat te dni obsodil 26 letnega Janko-ta Kolednika iz Slov. goric, ki je, kakor navaja obtožnica, v vinjenem stanju z nožem zabodel posestnika Jožefa Potočnika, da je na posledicah uboaljaja umrl.
Narodno gledališče. Sreda, dne 29. maja ob 20. uri: »Ples v maskah«. Premiera: Red A. Gostuje gdč. Majdičeva. Četrtek, dne 30. maja ob 20. uri: »Chrisalida«. Red B. Zadnjič.
Lep lokal
v sredini mesta ee odda v najem po ugodnih pogojih. Naslov v upravi našega lista.
SELNICA OB DRAVI
Naše higljenske prilike. Novo šolski poslopje Se ni gotovo za vselitev, prav pa je, da se bo deca že enkrat selila iz nezdravih prostorov v sedanjem šolskem poslopju. Šolsko poslopje je visokopritlično in enonadstropno. V razredu je 60 do 80 učencev in učenk. Stropi so tako slabi, da odpada omet in ako človek stopi, se vse skupaj maje. Zidovje je vlažno, ker je bila hiša zidana po starem in temelji niso izolirani. Razen tega se je storilo vse mogoče, da je bilo čim več mokrote v zidovju. Pod nadučuteljevim stanovanjem je župnikov listnjak. Listje seveda izpariva ninogo vlage, ki se vsesava v zid. Pred okni nadučiteljevega stanovanja ie gnojišče župnikovega hleva, tako da sploh ni mogoče zračiti stanovanja To gnojišče leži med šolo in župnikovim hlevom, dočim s trstje strani meji na občinsko cesto. Gnojišče je navadna odprta jama, v kateri je vedno polno gnojnice. Kadar jamo praznijo in odvažajo gnoj po občinski cesti, je pognojena vsa cesta. Gnojna jama ima odtok kar preko občinske ceste v
Iz teke
Prva obsodba radi čeških legij. — S sodbo Ljudskega sodnega dvora v Berlinu je bil obsojen Karel Bartaček, rojen v češkem mestu Mezimosti, radi priprave veleizdaje v zvezi s poskusom zločina veleizdajalske pomoči z orožjem na robijo 5 let. Bartaček je poskusil vstopiti v Češkoslovaško legijo na Francoskem in se v njenih vrstah bojevati iproti Nemčiji. R..»i
vi-*-
Dvojezični napisi v Brno. ČTK poroča, da morajo biti uvedeni v Brnu za promet na cestni železnici odslej naprej dvojezični nemško-češki napisi. Takšni bodo odslej naprej tudi vozni listki, ki pridejo v promet takoj, ko 'bodo pošli prejšnji samo češki.
Radi draženja rib je bil v Olomoucu obsojen Karl Peček, trgovec z ribami, na 20.000 kron, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora.
Praški kardinal za rdeči križ. (ČTK). Praški knezoškof in kardinal dr. Kašpar, je izročil pro-tektorju von Neurathui večji znesek v korist vojne pomoči za nemški Rdeči križ. *	. i
Radi preložitve praznika Reinjega telesa, je javil knezoškofijski sekretarijat v Pragi, da se podeljuje vsem vernikom vseobči dispens od češčenja tega »praznika, iki je bil preložen na nedeljo, 26. majnika. (ČTK),
Sprejem na sovjetskem konzulata v Pragi. (ČTK). Novo imenovani sovjetski ruski generalni konzul Kulikov v Pragi je priredil minuli petek recepcijo za praški konzularni zbor. Med gosti je bil italijanski generalni konzul s soprogo, japonski generalni konzul in bolgarski generalni konzul s soprogo. Zastopan je bil tudi zunanji urad rajhovskega protektorja na Češkem in nemška armada. Pozornost in ljubeznivost je zadržala številne goste v dolgo-traini družaibni zabavi.
Za narodno pesem. Že ves čas češkega glasbenega ma;a prinašajo češki listi dan na dan po eno narodno pesem z notami naipeva in celim besedilom, da tako čimbolj razširijo med narodom krasne češke narodne pesmi. Tudi češke radiopostaje ioddajajo stalno koncerte narodnih pešmi, ki se odlikujejo po posebni milini in nežnosti.
Čeika narodna pesmarica. P0 vsej Češki se vrši do podrobnosti organiziran »Češki godbeni maj«, pri katere«* sodelujejo nešteta pevska in godbena društva, zbori po deželi in tudi mestih, gledališča, glasbeni zavodi, šole, krat-konialo ves češki narod s svojo visoko razvito glasbeno kulturo. Prirejajo koncerte tudi za delovno ljudstvo, radio prenaša glastbene prireditve iz Prage in podeželja, skoro vsak dan meseca majnika se češki narod izživlja v svoji narodni in umetniški glasbi. Sodelujejo največji umetniki, pa tudi pisatelji in pesniki, ki imajo ■govore in predavanja ob otvoritvi. Založba Melantrich pa jie izdala tudi ogromno »Češko narodno pesmarico«, »Česky narodni spevnik«, ki vsebuje okrog 5.000 čeških pesmi. Po mesecu češke knjige in češke umetnosti, je češki godbeni maj največja kulturna prireditev Čehov pod novimi razmerami.
Berlinsko gledališče v Pragi, Minuli torek so začela gostovanja berlinskega gledališča »Volksbuhne« v praškem Stanovskem gledališču. Igrali so Bogovičevo dramo »Srce v burji«.
NaroCnlki, uvalujte!
S trikratnim izhajanjem »Delavske Politike« je nastalo tudi mnogo več dela za upravo, ki ga je že doslej le s težavo zmagovala. Seveda so znatno narasli tudi stroški, kateri se bodo morali kriti z naročnino, dasi ni bila povišana in znaša tudi sedaj le din 10.— mesečno! Velik uspeh akcije, ki smo jo izvedli je baš v tem, da prejemajo odslej naročniki za dosedanjo naročnino štiri številke lista več na mesec. Uprava zato upravičeno pričakuje, da bodo vsi naročniki to uvaževali in redno vsak mesec v naprej poravnali naročnino brez posebnega poziva, s čemer bo znatno olajšano delo upravi in poverjenikom! Vsak opomin, ki ga mora uprava poslati zamudniku pa pomeni tudi nov in nepotreben izdatek. Prosimo, da vsi prizadeti to uvažujejo, da jim ne bomo prisiljeni prekiniti rednega dostavljanja »Delavske Politike.« Ako bi kdo pomotoma ne prejel poštne položnice, naj si jo kupi za 25 para pri poštnem uradu. Na tako položnico je treba napisati razen zneska in odpošiljatelja tudi še: »Delavska Politika«, Maribor, čekovni račun 14.335.
Japonsko prosvetno odposlanstvo ▼ Rimu.
V Rimu je bilo 25. maja veliko slavje, združeno s športnimi prireditvami. Nastopilo je 7.000 dijakov. Ob kiojicu prireditve so razkrili 'Iranspa-rente z napisi: »Mi hočemo korakati! Mi hočemo vojno!« Nato so začeli streljati topovi in strojnice. Prireditvam ie orjsoartvoval tudi Mu-solini, ki so mu priredili navdušene ovacije; športniki so mu klicali; »Popelji nasl«
Orient-ekspres zopet vozi na progi Milano-Laussanne v Švici.
Gigli izžvižgan. Dne 28. maja zvečer je pel v gledališču v Firenzi svetovnoznani italijanski operni tenorist Gigli v operi »Traviata«. Ko je začel peti. so ga poslušalci izžvižgali. Gigli je pel dalje, nakar se je hrup polegel in mu je del avditorija priredil ovacije. Ne ve se še, kakšno je ozadje teh demonstracij proti Gigliju.
cestni jarek.
Mi pa imamo leta in leta tako gnojno jamo tik šolskega poslopja. V poletnem času je tod tak smrad, da ne sme nihče idpreti oken. niti nadučitelj v svojem stanovanju, niti v šolskih sobah. V okolici so celi roji muh. Taka je naša šola. In v tej šoli so morali vzdržati otroci, v pritličju nadučitelj in v zgornjih prosttrih tudi učiteljice. V kletnih prostorih pa je bilo razen listnjaka še mežnarjevo stanovanje in drvarnica. Zadnja leta se toliko govori o asanaciji slovenski vasi. Gospodje, pridite sem in poglejte si te naše razmere, pa boste videli, kje je treba najprvo začeti asanirati.
Novi nredoisi za gostinske uslužbence
Strokovna usposobljenost, napitnina in minimalne mezde pomožnega osobja v
gostinskih obratih 1. Strokovna usposobljenost uslužbenstva
Z.uredbo ministra za trgovino in industrijo, ki je stopila v veljavo 20. maja 1937, so dobili bani .pravico določati turistične kraje in večja mesta v svojem območju, v katerih mora imeti pomožno osobje, vendar pa le ono, ki ima z gosti neposreden stik, posebno izobrazbo. Ta izobrazba ni potrebna v vseh gostinskih obratih, temveč le v večjih obratih, t. j. v hotelih. restavracijah, gostiščih (to so obrati, v katerih se oddajajo sobe za goste, ki so opremljene in urejene na bolj enostaven način), kavarnah in penzijah (to so obrati, kjer se oddajajo opremljene sobe s popolno oskrbo, samo stalnim gostom na daljši čas). Kot najosnovnejša izobrazba se po tej uredbi zahteva dovršena osnovna šola vsaj 4 razredov. Plačilni natakarji pa morajo imeti v restavracijah, kasarnah in penzijah vsaj 2 razreda meščanske, srednje ali tej enake strokovne šole a!i strokovno gostinsko šolo. Hotelski upravitelji morajo imeti .vsaj popolno mešOansko šolo ali 4 razrede srednje odnosno tej enake strokovne šole. Za osobje, ki nima neposrednega stika z gosti, zadostuje liavedema izobrazba: če pa ima z gosti neposredne stike, ra mora to osobje imeti še vsaj 2 leti praktičnega dela. Uslužbenci, ki z uspehom dovrše hotelirsko šolo, ne potrebujejo take iprakse. Sobarice v hotelih, gostiščih in penzijah morajo izkazati da so dovršile gospodinjsko šolo ali bile vsaj 2 leti v kakem večjem zasebnem gospodinjstvu. Plačilni natakarji in natakarji morajo še izkazati, da so v času 2 letne zaposlitve obiskovali strokovno gostinsko šolo ali vsaj strokovno nadaljevalno šolo. Sluge v gostinskih podjetjih in učenci- ne potrebujejo izkaza o strokovni usposobljenosti, imeti pa morajo 4 razrede osnovne šole; pri tem je zanje vseeno, ali imajo z gosti neposreden stik, ali ne. Po tej uredbi določena strokovna izobrazba se ne zahteva od tistega pomožnega oso-b-ja, ki je bilo na dan 11. maja 1937 že zaposleno v obratu kot kvalificirano, ako je bilo kot tako zaposleno nepretrgoma vsaj 6 mesecev, a-ko pa ni bilo zaposleno vseh 6 mesecev pa je moralo napraviti poseben izpit.
Ban Dravske banovine je na oodlagi pooblastila v navedeni uredbi z odredbo-, ki velja od 1. maja 1938, določil kot turistične kraje in mesta: Uubliano, Maribor, Celje. Bled, Sv. Janez, Sv. Duh, Ukanca ob Bohinjskem jezeru, Kranjsko goro Rogaško Slatino. Doberno. Laško. Rimske Toplice in Slattoo Radenci. V teh krajih mora gostinsko' osobje v hotelih, restavracijah, gostiščih, kavarnah in penzijah imeti strokovno izobrazbo, kot jo zahteva preje navedena uredba.
1	2.	Napitnina
V krajih, katere je določil ban in katere smo navedli pod prejšnjim naslovom, pa je v hotelih, restavracijah, gostiščih in penzijah napitnina odpravljena. Mesto nje se pobira od gostov posebna nagrada, takozvana obvezna postrežnina, ki pa pritiče le osobju, ki ima z gosti neposreden stik. Višina te obvezne postrežnine se določa po višini računa zapitka in ne sme biti večja od 10 odst. računa zapitka. Višino obvezne postrežnine določi vsak gostinski podjetnik za svoje pdojetje sam, vezan pa je v toliko, da ne sme določiti te postrežnine preko 10 odst.
V -preje navedenih krajih lahko lastniki kavarn in gostiln določijo tudi za svoje obrate, da se pobira obvezna postrežnina mesto napitnine. O tem pa odločajo izključno same oni in sicer določajo Pri tem, ali naj se postrežnina uvede ali ne in ako se uvede, kako visoka naj bo; tudi v tem primeru ne sme znašati obvezna postrežnina preko 10 odst.
V podjetjih, kjer je napitnina odpravljena in uvedena obvezna postrežnina, je prepovedano pomožnemu osobju, ki ima neposredei stik z gosti, da bi sprejemalo še napitnino in> se tak uslužbenec v primeru, da napitnino sprejme, kaznuje z globo od 50 d'o 6000 din po policiji, ednosno sreskem načelstvu.
dolžino svojega delovnika in odmore ter ve, kedaj lahko počiva, v slučaju zlorabe ipo podjetniku pa s poslovnim redom na lahek, a učinkovit način dokazuje pred sodiščem delovni čas. Vsled' tega naj vsak uslužbenec v podjetju, v katerem je ta poslovni -red' obvezen, stori primerne korake, da bo njegov delodajalec ta poslovni red imel.
Leta 1937 so se določile za Slovenijo minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo; pri tem je bilo izrecno določeno, da te minimalne mezde ne veljajo za pomožno osobje v gostilniških podjetjih. Tako je dobilo usluž-benstvo v gostinskih podjetjih svoje_ minimalne mezde šele sedaj, ko je ban s posebno odredbo, ki je stopila v veljavo 4. maja t. 1., to določil.
Višina minimalnih niezd ni za vse gostinsko uslužbenstvo enako določena: ozira se na to, ali je pomožno osobje kvalificirano ali ni, ozira se nadalje na kraj, v katerem Se gostinsko podjetje nahaja in končno na vrsto- obrata. Kot kvalificirano pomožno osobje smatra odredba- v prvi vrsti ono1, ki mora imeti strokovno izobrazbo, kot smo jo navedli ob začetku; vendar ipa je krog tistega uslužbenstva še razširjen na o-ne, ki nimajo stroko-vne izobrazbe, a so opravili poseben izpit, ter na one, ki imajo poleg izpita vsaj 4 leta- zaposlitve pri kvalificiranih delih v gostinskih podjetjih:	kot
kvalificirana dela pa se smatrajo ona, katera opravljajo upravitelji hotela, plačilni natakarji, portirji v hotelih, kuharji in slaščičarji. Vse ostalo- pomožno osobje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osobja.
Odredba razlikuje dve skupini krajev. V prvo skupino spadajo: Ljubljana, Maribor, Celje, Bled. Rogaška Slatina, Slatina Radenci Rimske Toplice, Doberna, Bohinjsko jezero, /gozd Martuljek, Laško in Kranjska gora. Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino krajev.
Odredba raizilikuje dvoje vrst gostinskih podjetij. Kot podjetja prve kategorije ciašteva odredba hotele, restavracije, kavarne in pen-zijone. ostala gostinska podjetja pa- imenuje odredba podjetja druge kategorije.
Glede na gornje razlikovanje je določena sledeča urna minimalna mezda: za kvalificirano uslužbenstvo v krajih prve skupine din 3.75 (v podjetjih prve kategorije), din 3.25 (v podjetjih druge kategorije), v krajih druge skupine pa po din 3. Minimalna mezda za nekvalificirano pomožno- osobje znaša v krajih prve skupine po din 3 (v podjetjih prve kategorije) in din 2.50 (v podjetjih druge kategorije) ; v krajih druge skupine pa- po din 2.50 na uro.
Minimalna mesečna plača se določa tako, da se minimalna urna mezda pomnoži s številom delovnih ur, torej z 10, ker velja za gostinska podjetja 10 urni delovni čias, in ta dnevna minimalna mezda pomnoži s 25, ke-r ima mesec 25 delovnih dni. Pomožno osobje, ki prejema od službodajalca hrano, odnosno stanovanje, si mora pustiti vračunati to v plačo in sicer: v podjetjih prve kategorije se računa cela dnevna hrana po din 12, stanovanje po din 3 dnevno; v podjetjih druge kategorije se računa vrednost celodnevne hrane po din 10. stanovanje po din 2 dnevno. Osobje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano ne le1 ob dnevih ko dela. temveč tudi ob delaprostih dnevih. Delodajalec, ki ne daje svojemu osobju hrane za vse dni v mesecu, seveda tudi ne more zahtevati vra-čunanje hrane v plačo za dni, ob katerih uslužbencu hrane ne daje.
Posebnost odredbe je v tem, da določa, da se napitnina odnosno, kjer ni napitnine, pavšal iz obvezne postrežnine, vračunava v Plačo. .Delodajalci podjetij, kjer ni obvezne postrežnine, kjer je torej dovoljena napitnina, smejo uslužbenstvu, ki bi napitnino prejemalo, na račun napitnine odtegniti četrtino mezde, ki je določena s to odredbo o minimalnih mezdah. Kjer je napitnina odpravljena in torej uvedena obvezna postrežnina, se kplačuje uslužbenstvu pavšal po din 250 mesečno, ako
Roosevelt tretjič predsednik?
Alzaški socialistični dnevnik »Republikaner« piše:
Predsednik Roosevelt se še d-osedaj ni izjavil, če bo nastopil kot kandidat pri predsedniških volitvah v novembru. Svetovni .politični dogodki vedno po vsej Ameriki mogočno odmevajo, posebno velja pa še t-o ob volitvah za predsednika, zato je danes važno, če bo Franklin Roosevelt -poskušal doseči to, česar pred njimi še ni dosegel nobeden Amerikanec: postati tretjič predsednik Združenih držav Amerike. — Ker volilna propaganda povsod zelo veliko stane, zlasti še pa v Ameriki, je razumljivo, da hočejo eventuelni kandidati pri predsedniških volitvah že kmalu izvedeti, če ibo Roosevelt kandidiral. Če Roosevelt ne bo kandidat, potemi je namreč treba misliti na začetek financiranja volivne kamipanje, če pa bo kandidiral, potem veliko kandidatov sploh ne bo skušalo tekmovati z Rooseveltom. Danes namreč v Ameriki ni dvoma, da bi imel Roosevelt pri svoji eventuelni kandidaturi kake večje težkoče, Roosevelt je namreč v svoji domovini človek izredne priljubljenosti. Kako priljubljen je, so pokazale nedavne jubilejne prireditve ab 58-letnici njegovega rojstva; čisti dobiček teh prireditev je bil namenjen pobijanju otroških bolezni. Roosevelt ima namreč največje veselje, če lahko sodeluje pri različnih akcijah za ipobijanje otroških bolezni, zlasti še takozvane otroške ohro-
habljen. Tisti, ki menijo, da je Roosevelt poln' žeje po oblasti in da bi nič rajše ne videl kot to, da bi še tretjič prišel v Belo hišo, se zelo motijo. Biti predsednik Združenih držav Severne Amerike, ne pomeni, -biti brez dela; -predsednik Amerike ni samo figura, je svoj ministrski predsednik, je oblast v ipravem pomenu besede.
Štiri leta predsedništva pc-meni v današnjih-težkih in napetih časih za človeka, ki ie telesno pohabljen, izreden napor in neverjetno duševno energijo. Danes je malo Amerikancev, ki /mislijo, da bo Roosevelt stoipil v zasebno življenje; da se še pa ni končnoveljavno odločil, če bo kandidiral, je vzrok v težkem mednarodnem položaju. Čim se bo Roosevelt prepričal - tako menijo odločilni ameriški politični krogi -da ga večina sodržavljanov smatra za pravega moža Bele hiše, ne bo več odlašal s kandidaturo. Nedvomno pa je, da bi večina Ameri-kan-cev rajše videla na prvem in najodgovornejšem mestu v državi človeka, ki je preizkušen in *M> vsem svetu spoštovan državnik kot pa kakega neizkušenega novinca, ki bi rabil .precej časa pre-dbo bi spoznal vso klaviaturo -mednarodne politike. Edina izjema bi bil -morda sedanji zunanji minister Hull, ki ga Roosevelt spoštuje kot izredno sposobnega svojega sodelavca.
Vendar pa ni daleč čas, ko se bo Roosevelt odločil za ali proti svo i kandidaturi. Če se bo
melosti; saj je znano, da sam trpi na posledicah i odločil, da bo kandidiral, mu je zmaga z veliko te strašne otroške bolezni in je radi tega po- | verjetnostjo zagotovljena.
Najnovejše vesti Narvik zavzet
Angleške in norveške čete so dne 28. maja zavzele Narvik in še neko naselje v bližini mesta. Nemški odpor v narviški okolici je s tem likvidiran.
Angleške in francoske čete se vkrcavajo na belgijski obali in jih prevažajo v Anglijo.
Ob Sommi držijo Nemci samo še tri postojanke, trdijo Francozi. 27 in 28. maja- je bilo sestreljeno/ 101 nemško letalo.
Angleški parlament in voina poročila. V-angleškem parlamentu je bila 28. maja debata o ministrstvu za informacije. Sklenjeno je bilo, da bo angleška vlada- še naprej objavljala docela točna in stvarna poročila o položaju na bojiščih in doma ter da bo poročevalska služba čim bolj pospešena-. Uvedeno pa bo nadzorstvo nad radijskimi prenosi.
Belgijci in kralj. Belgijski poslanik v Was-hingtonu je objavil sklep vlade, da se bo Belgija borila naprej na strani- zaveznikov. V Parizu živeči Bel-gijci so objavili manifest solidarnosti z zavezniki.
Italija, Sovjetska Rusija in Madžarska. — Agencija Stefani poroča, da je bil razgovor Molotova z madžarskim poslanikom v Moskvi napačno reproduciram.
Rezcrvarje za nafto in bencin je sklenila zgraditi romunska vlada na različnih krajih, države.
Nemški padalci na Nizozemskem. Nemška vojska je spustila nad nizozemskim ozemljem
10.000	padSlcev. Od teh so jih Nizozemci postrelili okrog 7000. V Amsterdamu, tako trdi zavezniško poročilo, so bili padalci v uniformi nizozemske policije.
Sovjetski svet je zasedal pod predsedstvom Zdanova. Sprejel je proračun za 1. 1940-41 v višini 25 milijard 326 milijonov rubljev. Sklepi so bili soglasni.
Odbor za narodno obrambo v Zedinjenih državah je bil izvoljen di\e 28. maja-. Na razpolago ima kredit v višini ene milijarde dinarjev.
Po 1000 vojnih letal na dan bo po lastni izjavi lahko izdelal Ford v Ameriki v svojih tovarnah, ki jih sedaj preurejajo.
Za 10 odstotkov bodo povišali vse prldob-ninske davke v Zedinjenih državah. Dohodek se bo porabil za oboroževanje.
Popis zalog domače volne je odredila vlada.. Prizad bo dobil monopol za nakup in prodajo volne.
Izvoz vina in žganja v Sovjetsko Rusijo
pripravljajo v Dalmaciji.
i Vreme se bo poslabšalo, postalo pa bo to-I Pleje.
Delavski pravni svetovalec
Obvezna postrežnina je določena le za	tisto	dohodek	iz obvezne postrežnine ni večji	od
pomožno osobje, ki ima neposreden stik	z go-	din 1000	mesečno; ako pa je večji, do	din
sti. Uredba tudi točno določa, kdo ima	vsled	1250. se	izplača pavšal le v taki višini, da	do-
tega pravico na zneske, katere prejme podjet-. sežeta obvezna postrežnina in pavšal skupaj nik na obvezni postrežnini. Obvezna postrež-|din 1250. Lastniki kavarn, v katerih ni obvez-se razdeli v hotelih med: vratarje,	soba-	ne postrežnine. morajo plačati pavšal po	din
urna se
rice, pluge, lift-boje, tekače in učence; v restavracijah med1:	plačitae natakarje, revirne
in ostale natakarje ter učence; v penzijah med: vratarje, sobarice, sluge, lift-boje. tekače, ’ plačilne, revfrne in ostale natakarje ter učence; v gostiščih med: vratarje, sobarice, sluge in učence; v kavarnah med: plačilne natakarje, revirne in ostale natakarje, raznašal-ce peciva in učence; v gostilnah med: plačilne. revirne in ostale natakarje ter učence: v gostilnah, ki oddajajo tudi opremljene sobe, med: plačilne, revirne in ostale natakarje, vratarje, sobarice, sluge in učence.
3. Alinlmalne mezde
Po -preje navedeni uredbi velja za uslužbenstvo v gostinskih podjetjih glede delovnega časa in odmora zakon o zaščiti delavcev. V po banu določenih krajih, v hotelih, restavracijah, gostiščih, kavarnah in penzijah mora v;of:tinski podjetnik izdelati za svoje uslužbenstvo »poslovni red« in ga tako izobesiti, da ga vsak uslužbenec lahko kontrolira. Ako teiga ne izvrši, ga kaznuje občeupravna oblast prve stopnje, to so policijske oblasti in sres-ka načelstva, s kazmijo od 50 ao 6000 din. Ta poslovni red je za uslužbenstvo velike važnosti, ker z njim lahko uslužbenec ugotavlja
250 mesečno
V	vsakem slučaju pa morajo uslužbenci gostinskih podjetij ob vračunau.iu hrane in stanovanja z eventuelnim pavšaicn za napitnino prejeti vsaj minimalno) mezdo po odredbi.
Minimalne mezde po cit. odredbi ne veljajo v vsakem slučaju. Tako ne veljajo za vse'pomožno osobje v podjetjih druge kategorije, v krajih druge skupine, za osobje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače prodanih jedil itd., za tisto kvalificiramo osobje, ki je zaposleno v podjetju v funkciji poslovodje, ter za tiste nlačilne natakarje in upravitelje hotela, ki imajo službeno razmerje urejeno s posebno pogodbo, k: daje. osobju večje ugodnosti in boljšo plačo, kot pa to določa- odredba.
Odtegljaji za orožne vaje
Vrhovno sodišče v Ljubljani je te dni na tožbo nekega delavca iz Kranja odločilo, da mora plačati delodajalec delavcu ob orožnih vajah sicer polno mezdo, sme mu pa odtegniti za prehrano dnevno po din 7. Za stanovanje sme odbiti podjetnik delavcu le tedaj, če delavec v tej dobi ne plačuje stanovanja, drugače ničesar. Ako je delavec v enem letu ponovno poklican na orožne vaje, mora po odločbi Vrhovnega sodišča zopet prejeti mezdo, v smislu zakona največ za 4 tedne.
Nujni delež (Zabukovca)
Vprašanje: Leta 1921 nama je s sestro umrla mati. Oče se je vnovič -poročil in prepisal svoje posestvo na mačeho. Ponuja mi manjši znesek, ravnotako tudi sestri, pod pogojem, da se odrečeva pravici na dediščino po njemu. Ali lahko zahtevava s sestro, ako gornija zneska sprejmeva in se dediščini odrečeva, po očetovi smrti iz posestva, katerega je izročil mačehi in ki je vredno din 70.000, še dediščino po očetu?
Odgovor: Ako se dedni pravici s sestro odrečeta, potem ne moreta po očetevi smrti zahtevati nikake dediščine. Najbolje je, da zneska sprejmeta, vendar z dostavkom, da se s tem ne odrečeta pravici na nujni delež. Otroci imajo namreč po zakonu pravico no stariših dedovati. Pr- očetovi smrti bi vidva lahko zahtevala, da Vama- plača mačeha nujni delež iz posestva, katerega ji je Vaš oče izročil. Nujni dele/ znaša v Vajinem primeru za vsakega 3 šestnajstine inosestvn. torej 3
200.000	nizozemskih vojakov bo odpuščenih izTejaSke službe in sicer vsi, ki so ostali v od Nemcev zasedeni državi.
Inflacija na Danskem. Izredne razmere na Danskem so povzročile naval vlagateljev na banke in ostale denarne zavode. Med tem je izšla uredba, ki ščiti denarne zavode in dovoljuje vlagateljem, da smejo dvigniti tedensko največ do 300 danskih kron.
šestnajstine od zneska din 70.000. Ako pa bi vi dovoljeno izvršbo.
se mačeha od Vašega očeta ločila, odnosno razvezala več kakor 2 leti pred očetovo smrtjo, potem bi ne mogla- Vidva več zahtevati, da Vama mačeha izplača dediščinlo po očetu-iz posestva. Odrek dediščini je veljaven le,, ako se izvrši pred notarjem.
Izvršba v inozemstvu (Gaberje)
Vprašanje: Nek dolžnik, katerega sem-že pred sodiščem' iztožil, je odšel na delo v Nemčijo. Sedaj sem zvedel za njegov naslov, kakor tudi za- firmo, pri kateri dela. Kako lahko sežem na njegove službene prejemke z izvršbo.
Odgovor: Če hočete doseči rubež službenih prejemkov, ki jih Vaš dolžnik prejema v Nemčiji, morate staviti pri sodišču, ki je dolžnika obsodilo, izvršilni predlog, da se dovoli izvršba z rubežem službenih prejemkov, ki jih prejema/ Vaš dolžnik' v Nemčiji. Za območje bivše Avstrije je izvršba možna na podlagi tozadevne -pogodbe, ki jo je sklenila naša država z bivšo Avs.triio. V ostalem delu Nemčije pa velja načelo reciProcitete, t. j. vzajemnosti. V izvršilnem predlogu pripomnite, da je bila predmetna tožba- dostavljena dolžniku na njegove roke, ker je bil še takrat stalno in redno bivajoč v Jugoslaviji, nadalje, da je bilo sodišče, ki je izdalo predmetno sodbo, za to pristojno ter da se nai Vaš izvršilni predlog skupno z izvršiln;m dovolilom obstopi P° Prednisani poti. ki in določi sodišče sa*110’ okrožnemu sodišču v Nemčiji, ki je ■> nzlr°™ na bivališče dolžnika- pristojno, ter dr> to oc)-stopi pristojnemu okrajnemu sodišču, da opra-
MALI OGLASI		| |efo pri UJutt Inserentlhl
Popravila vseh vrst koles, Šivalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa. BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, smer Frankopanova ulica.	FRANC REICHER, MARIBOR Trialka cesta se Priporoča cenj. občlnstr* za Izdelavo oblek za gospod© In dam* »o naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.	
59
93
62	66	72	78	84
Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska o b1 a t1 I n i c a
A. KumperMak, Maribor (Palača dr. Sedaj)
Valvazorjeva — Dvorakova ulica — (smer Frankopanova ul.) Ženska krila; 49, 59. 72, 85. Ženske blute: 59, 32, 37, 49 65.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TROOVIINA
Delavski dom i.i z »•u
Maribor. Frankopanov« »lica 1.
ZaMte vedno In povsod hruli m pecivo Iz Delavske pekarne v Mariboru. 1*233$
Izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Llodska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.