Zm New York celo leto Zrn inozemstvo celo leto
TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 137. — STEV. 137.
RODA
Ust šlo^eiiskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenian Daily In the United Slates.
□ Iiaocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK, WEDNESDAY, JU NE 12, 1929. — SREDA, 12. JU NIJA 1929.
TELEFON: CHELSEA 3878
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL
Strahovlada v Gastonia, N. C.
TISOČ HRVATOV ;MINISTRSKI PREDSEDNIK ANGLIJE ARETIRANIH BO ZAGOTOVO POSETIL AMERIKO
PRIČE SO OPISALE NAPAD
NA STAVKARSKO TABORIŠČE
PAPEŠKI DELEGAT JE OBISKAL
Po vsej Hrvatski je opa- Angleški ministrski predsednik čaka oficvjelnega žati splošno razpolože- vabila, nakar bo takoj odpotoval proti Združe-
DOCrkCCrkKTIV A nADTCC A ru A nje.?roti Srbo"1* — Are"	državam. — Tudi Baldwin je bil nekoč po-
rKLUStDNlKA rORIt^A blLA tacye v masah. — Po-j vabljen v Washington. — Novi ameriški posla-
ročila cenzurirana.	nik Dawes bo z izrazitim govorom očistil ozrač-
Strajkarje zasledujejo kakor divjačino. — Prebivalstvo je vse prežeto s sovražno propagando.— Delavci, ki so se vrnili na delo, se že britko kesa jo. — Policijski načelnik je hotel vdreti v stavkarsko taborišče brez sodnijskega povelja.
GASTONIA, N. C., II. junija. — Ta okraj Severne Caroline je podoben blaznici. Podjetniki so znali tako naščuvati prebivalstvo in ga prežre-ti s sovražno propagando, da ni noben štrajkar več varen življenja. Odkar so podjetniki ugotovili, da so štrajkarji zakrivili smrt policijskega načelnika Aderholta, preganjajo domačini štrajkar je kot divje zveri.	£ J ^K ,
Dosedaj je veleporota oprostila še slehrnega, ki je zakrivil kako sovražno dejanje proti štrajkar-
jem.
O dogodkih, ki so se završili prejšnji petk, je povedal neki očividec:
i
Unija je bila najela zemljišče ter postavila nanj več šotorov, katere so štrajkarji stražili podnevi in ponoči.
V petek popoldne se je vršilo zborovanje, nakar ee je nekaj piketov odpravilo proti Loray tovarni, ki jr, oddaljena pet blokov od -taborišča. Pomožni šerifi so demonstrante razgnali.
Par minut zatem se je pojavil pred vhodom v taborišče policijski šef Aderholt v spremstvu štirih policistov. Zahteval je, naj njega in njegove spremljevalce spuste notri.
Stražnik mu je rekel, naj mu pokaže sodnijsko povelje. Namesto tega je planil na stražnika in ga skušal razorožiti. Policisti so vdrli v taborišče ter začeli zasledovati štrajkarje. Medtem se je začelo streljanje, ki se je končalo s smrtjo Aderholta.
Delavci, ki so se vrnili v Loray tovarno, se že britko kesajo. Pravijo, da so v tovarnah neznosne razmere ter simpatizirajo s štrajkarji.
Napad na taborišče se je najbrž završil po naročilu podjetnikov, ki so hoteli štrajkarje terorizirati.
POLOŽAJ
SOVJETOV
Sovjetf imajo vnete pristaše v pokrajini Volge. Le pet odstotkov je odločnih nasprotnikov režima.
(Poroča Waiter Diurantv). MOSKVA, Rusija, 10. jun. — Pet in sedemdeset o<lstot,kov pre Maistra provinc ob Volgi obstaja iz fxl!u*nrh prwtaw^v sovjetskega rnžitna. — je izjavil neki sovjetski uradnik v mestu Sara rov. Dvajset odstotkov je mlačnih ali •dvomljivih, ki ibi pozdravili z veseljem rrpremembo, <k* bi'se zavrnila brez resnih nemirov. Pet odstotkov pa. je defmitivno sovraž nih, a si ne upajo nastopiti, razvili skrivoma.
Opazovanja katera mu je nudi-<lo de<wt<tnevno potovanje skozi o-'kraj, *f> v veliki meri potrdila nje-provo Brnelo t rdite v.
(W«bno sem prepričan, da imajo .sovj»»11 skoro dev>etde*wit odstotkov lojalnih pristašev, a do-tieni uradnik je stal cieiriAno pod vplivom dejrtva, da je iivel v mestu, kjer so bili itevilni privatni trgovei ter podjetniki zeio teiko
- - C *4 •	t
prizadeta od socijalizafcijske politike Knerulja.
Xa drugi strani pa mislim, da nima prav, ee -trdi. da bi le dvajset ocWtotkov z veseljem i>ozdra-vito izpremeimbo v pol it iti. Trdo-vratnost Kremija, da izvede hitro iradu-strijalizacijo dežele, nalaga težko breme kmetom, ki trpe razventega itudi še Vcded nizkrh een živilskih proizvodov, katere we samovoljno določa, da se omogoči mestnemu delavcu, da dobi živkla zelo poceni.
Pet odstotkov sovražnosti se lahko potisne na stran, raz ven ee bi •post«le ekonomske zadrege še neizmerno voeje ali tpa bi se pripetilo še kaj drugega.
- Po mojem mnenju pa so vladajoči 'krogi zelo pretiravali ia<ko-zvane razredne sovražnike in sicer iz političnih razlogov. Nekoč so i^totako pretira vali nevarnost takozvanega desnega krila.
Prelata sta bila pri njem, da razpravljata o podrobnostih mirovnih pogajanj. — Predsednika ni bilo doma ob dotičnem času.— Father Walsh z Georgetown vseučilišča se mudi v Mehiki, vendar pa je zanikal, da nastopa v imenu katoliške cerkve.
MEXICO CITY, Mehika, 1 I . junija. — Proti vsem pričakovanjem se niso pričela včeraj pogajanja med nadškofom Ruizem y Flores, papeškim delegatom, škofom Diazom iz Tabasca ter predsednikom Portesom Gilom.
Prelata sta obiskala Narodno palačo včeraj zjutraj in sprejel ju je Fernando Torreblanca, predsednikov tajnik. Tajnik je molčal gled obiska, vendar pa se je sporočilo, da je bil njega namen določiti prvi oficijelni sestanek. Neki uradnik pa je rekel, da ni bil določen Še noben datum. Po obisku sta s<e prelata odpeljala neznanokam.
ISE< KrRAD- Jugoslavija. 11. junija. (Purorilo I'nited Pre-.-,— Sovražno r;rz;>olo/.!Mj-e proti Srbom narašča po	Hrvatski.
Vilada j«* sklenila v.-a k nemir n vtia-ko demonstracijo -;:lo za-treti. j »o Hrvatski so štaeijonira-ni samo srltski polki s srbskimi <"a tniki in poveljniki.
1're.jšnji tt*den je bilo aretiranih in vrženih v j«n'o nad ti.so*'- odlie-nih Hrvatov.
.Med njimi je dosti hrvatskih -študentov, ki «so največji nasprotniki sedanjega režima.
Vse brzojavke >o podvržene nasji rož j i cenzuri.
Mehiški federalci v tri ure trajajoči bitki.
MEXICO CITY Mehika, 11. junija. — Poročila iz Aguasealientes pravijo, da je hil vstaski plavar Antonio Ramirez ubit s atiridese-itimi drugimi pristaši v tri nre tra-jaoei bitki ipri Geronimo.
Brzojavke ne omenjajo i-zg-ub na vladi strani.
Ob časn, ko sta 'bila katoliška ■>dj>os]anika v N'arfxlni paiaei, je bil pre<LsednLk baje s poslanikom Mor rowom v svoji oficijelni rezidenci v ChapuLtepee palači. Morrow ni še ničesar izjavil, odkar •»e je vrnil semkaj iz Združenih držav.
Xasdkof Ruiz in škof Diaz Mta preži vela tpm 1 ve e ra j in j ian d oLgo "asa v molitvah v svetišču Gua-lelupske Device, mehiške pa t rote, v nekem predmestju (iuado-lupa. Poročila >a poudarjala dejstvo, da je bilo to prvikrat, da sta visoka cerkvena dontojanstvenika obiskala kako cerkev izza prieet-ka krize, leta 102(>.
WASHINGTON, D. C., 10. junija. Poročila, da .se mudi sedaj v Mehiki dr. Edmund Walsh, ]>od-predsednik Georgetown vseučilišča. da se podaja z vseučiluškimi uradniki gllede uravnave verskeg-a spora, je odločno zanikal nadškof Ruiz. apostolski delegat v Mehiki. ki je ravnokar d ob pel semkaj, da se pogaja s predsednikom Por-tes Gilom.
Nadškof R niz je zanikal to v nekem pogovoru, ter nato teJefo-uirail svojim tukajšnjim za-stopni-kom -za objavo v Združenih državah. Tukajšnji prijatelji dr. Walsh a so izjavili. da se sicer res mudi v mehiškem glavnem mestu, toda po privatnih opravkih, ki nimajo nobenega stika z bližajočo uravnavo med katoliško cerkvijo ter mehiško vlado.
BR00KLYNSKI MATADOR JE UBIL 2 BIKA
Sydney Franklin, doma iz Brooklyna, je zapustil ucenjaški stan ter se posvetil izključno le biko-borbi.
POSVETOVANJE 0 NARODNOST. MANJŠINAH
Je.
LONDON, Anglija, 1 1. junija. — Diplomatski krogi so prepričani, da bo ministrski predsednik .VlacDonald obiskal Združene države, da osebno razpravlja s predsednikom Hooverjem o raznih vprašanjih, ki se tičejo obeh dežel. Ministrski predsednik čaka le oficijelnega povabila, nakar bo takoj odpotoval v Ameriko
Svet Lige narodov se je lotil v Madridu problema nemške manjšine na Poljskem. Odbor glede manjšin je imel dosti tajnih sej.
Sedaj se j<» tudi izvedelo, da j«-?>:] konservativni mini-4rd<i ;»:ed-sed n ik Stanley Baldwin -povabljen v Ameriko. Tozadevno vabilo je sprejel malo prej predno je zapustil urad pretekli reden.
\ si I vi razpravljajo o tem vprašanju ter izjavjajo. da ho poslanik Dawes najbrž izroei! vabilo mililarskeinu predsedniku.
Ta nameravani obis-k je izzval v jk)I rt i e n Lli krofih v.-Ii-ko pozor
tl'Kt.
Mini.sfrski predsednik MacDo-i:ald Ki rail hitro kom"a4 i>ojraja »ija jrlede mornariških oi»oi-o/.e-vanj ter 'bo v ta namen inlpotova! v Wa.shinfflon, da razpravlja o tem osebno s predstnliiikom Hoo verjem.
A se se zanima za .pov«>r aineri-"ikeg-a poslanika Dawesa.
TORNADO V ZAPADNEM WISC0NS1NU
V Minnesoti in v Wis-»consinu je povzročil tornado veliko škodo. — Pet oseb j izgubilo življenje.
SE VILLA, Španska, 11. junija. Sidney Franklin, doma iz Brooklyna. .X. Y., ki se je posvetil biko-borbr, jx> obisku v Mehiki, je doživel prave triumfe v Tukajšnji areni, ko je j>obi:l dva bika.
Gledak'i so mu vprlzorHi hrupno ovac rjo ter <?a odnesli na ramenih z bojišča, krivee neprestano: — Viva el Americano!
Franklin je od.sel v Mehiko, da študira zgodovino in umetnost rodu Mavas. a se pričel tako zanimati za bikoborbe. <la .je obesil ueenoKt na rklin ter prii-el študirati umetnost bikoborea ali mata-dorja. V tej umetnosti je ticdi dobro napredoval.
Ko ??e mudil pred kra.tkim v New Yorku, je rekel, da se namerava vrniti iz Španske v Združene države, kjer bo skušal uvesti bikoboi'be.
V povprečni oorridi ali biko-borbi, je ubitih nekako šest ali osem bikov in cela zadeva poista-ne tekmovanje med dvema ali tremi mojstrskimi bikoborci, ki no-»topijo. Ker omenja poročilo, da je Franklin ubil dva bika. eo najbrž tekmovali trije "espede'' tekom popoklanskega športa. Tekma obstaja v izurjenosti ter gra-eiji, s katero za vrši bikoborec svojo vlogo.
MADRID. Španska. 11. junija. Preeerštijo važnost so pripisovali • konferenci med dr. Gustavom Srreseniannoin in Arastkl. Brian-dom, nemškim iu francoskim zunanji ni ministrom.
<>ba sta člana sveta Lige na.ro-.dov, ki zboruje tukaj. S-plošno se je "domnevalo, da bo nudila kon-fenenca jirili-ko. da se razpravlja o stvarnih vprašanjih nemšlco-francoiskih .problemov, naprimer :apra^»enj.i Porenja in <lrug'rh
vp'a^uij. katera ^kušii Nemčija takoj irtiširi.
Šestinok je bil napovedan že za včerajšnji dan. a se bo vršili šele dane«, .ko bo dr. Si resemann obiskal lirlanda v njegovem stanovanju.	.
Komitej glede manjšin se je pe- \ čal v tajnih sejah-« resolucijami, ki bodo predložene, plenarni seji tekom jutrišnjega dne.
En avtomobil za vsakih pet oseb v Zdr. držav.
\YAS1LI.\<;t<>\. D. <\. 11. junija. — V Združenih državah ima vsaik petr človek avtomobil. Kazen tega je še dovo'j motornih trnkov in busov na razpolago.
Tozadevne številke je sestavil trgovski <lepartment t^-r kctžejo. da je v Združen?h <lržavah skoro petindvajset milijonov avtomobilov ter dvaintrideset milijonov trnkov.
Anglija ima nekoliko več kot ."> milijonov, avtomobilov. Kraneija je tretja, četna pa Kanada.
Tudi svetovna zaloga je poskočila v preteklem letu za skoro dva milijona kar.
ŽENSKE IN BUTLEGARIJA
Suhaiki uradniki so dognali, da ženske v butle-gariji moškim le pomagajo. — Nobena ženska ne vrši posla sama zase.
WASHL\<;TOXrj). ('.. II. junija. — Prohibicijski uradniki so mnenja, da ne Igrajo ženske nika-ke važnejše vlog^ v butlegariji. Le petintrideset žensk je bilo <»b sojenih m ixxalanHi v Tvetme z-tpo-re izza 1. januarja. Preiskava je dognala, da so ženske slabe butle-gariee, vendar pa dobre ovad ihi-nje.
Neki uradnik je rekel: — Ženske so pomočnice butlegarjev. Opravljajo pa le manjša dela. Odgovarjajo na telefonske klice, se stavijajo račune ter sprejema. > naročila. Nobena ženiska pa še ji: bila aretirana, ker je vodila skupine butlegarjev ali se pa pečala s tihotapstvom zganja na lastno roko.
Prohibicijski uradniki so mnenja, da je> ta posel preveč moderen in nov, da bi ga mogle ženske opravlja t L
Odkar je bufllegarija biznes. so imeli dovolj dela moški, ki so lahko kljubovali vsem nevarnostim in naporom. Vsledtega tudi n:so mogle priti iens'ke do takih služb.
Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW Y0HK1
Pet oseb je izgubilo živ-utonilo.
Mehiški v ^ lasi
zopet aktivni.
RANDOLPH, Vermont. 11. junija. — Oče. mati in ilve »sestri so žrtvovali svoje življenje v poskusu. da rešijo 15-let,nega Ilarry-a Boardmana. katerega so prijeli krči. ko je plaval v stranskem dotoku White River.
Startši zapuščajo tri otroke, ko-jih najstarejši je star štiri leta. Harry je plaval z nekim svojim prijateljem, ko ga je prijel krč. Pričel je 'kričati, nakar je planil oče iz hiše ter mu odbitek na pomoč. Očetu je sledila mati in obe , hčeri.
Vsi so utonili.	1
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
ST. PAUL, Min n., 11. junija. — Tornadi, ki so se pojavHi včeraj zvečer po centralni Minnesoti in za-padnem Wisconsinu, so povzročili smrt pel i h oseb in jih dosti poškodovali.
Škoda, povzročena na lastnini je ogromna.
i Coeata, Minn, sta bili ubiti dve osebi, dve pa v Kingston, Minn.
V bližini Aahlanda je bio po-
MEXTC0 CITY, Mehika. junija. — Danes so sporočili iz Agfuascalientes. da je bila odrezana železniška zveza proti severu. Vstaši razdrli železniški tir. sleid česar je promet nemogoč.
Mati Harry Thawa umrla
PITTSBURGH. Pa.. junija, i Tu kaj je umrla v starosti 90 let mati Harry Kendall Thawa, 'ki je pred dvajsetimi leti ustrelil znanega arhitekta Stanforda \Vhi te-a.
iikodovanih dosti os«b.
Toča je spremljala liude viharje. Xaid Cocato se je pojavil vihar ob sedmih zvečer. Uničenih je bilo več farmarskih domov in drugih poslopij.
Poljska koncesija.
VARŠAVA, Poljaka, 10. jun. Ila r rima nov sindikat, iz New Yor-ka je naprosil poljsko vlado za koncesijo, da razvije električno sluibo na Poljskem.
t Jugoslavijo
Din.
600 1,000 2,500 6,000
$ B.30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50
10,000 ........ $180.00
¥ Italijo
Lir 100 ...............$ 1.7»
" 200 ............$11.30
M S00 ......................$16.80
" 600 ......................$27.40
M 1000 ................$64.21
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma s našim tvesam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od S% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; ** $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — 04; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih rneakov kot goraj navedeno, bodkl t dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo fte boljše pogoje. Pri velikih nakar ailih priporočamo, da se poprej a nam sporazumna glede način*
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH .M TREH TEDNI«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER BA
PRISTOJBINO 75c,
/ KSER STATE BANK
•2 COBTLANDT STREET,	NJ3W JOWL, H. X
n Ttlepkon*: BareUtf 0390
GLAS NARODA, 12. JUN. 1929

Novice iz Slovenije.
Edsel Ford; Po stopinjah mojega očeta.

Owtod and Published by
mjovmmc publishing compair
(A Corporation) ; PreeUont	Ima Benedik, T«
of bnciium pf th« corporation and tddrMMs of above officer«; . 18. St. Borough of Manhattan, New York City, N. J,
"OLA8 NABODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sunday* and Holidays.
0a celo leto velja Uit ta Ameriko
in Kanado____$6.00
ta pol lota__,_____$3.00
tfi tofrt leta
J$1M
Za N*w York sa celo leto —17.00
Za pol Zeta____________%330
Za inoeemstvo ta celo loto —47.00 Za pol lota-------*3M
Subscription Yearly 16.00
Advertisement on Agreement.
"Gtot Naroda" ithaja vsaki dan iepeemh nedelj %n prasn&ov.
Dopisi brtx podpiea in oeebnoeti se ne pri občujejo. Denar naj ee blagovoli potiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejftnjo bivaliifie naznani, da hitrej*-
najdemo naalomika.	_
"GLAS NABODA", 216 W. 18. St.
Telephone: CheWea 3878
New York, N. J
AMERIKA IN RTJSIJA
Nekoč se bo ameriški državni department prebudil in bo razkril novo deželo.
Ta prebuditev oziroma to razkritje se bo zgodilo v doglednem času.
Ta nova dfežela je na naravnih virih tako ali pa še bolj bogata kakor Amerika.
Ima stopetdeset milijonov prebivalcev, ki bi z veseljem pokupili vse, kar Amerikanei preveč producirajo, in od česar tako zelo odvisi naša prosperiteta.
Dežela jfc skoro trikrat tako velika kot so Združene države — z drugimi besedami rečeno — dovolj je velika, da bi jo lakko kak brihten diplomat že prej razkril-
Diplom&tje so pa ljudje posebne sorte in imajo v sebi čudno magično moč. To je moč besed.
Z besedami razblinjajo obstoječa dejstva, in z besedami pričarajo stvari, ki v resnici sploh ne obstoje!.
Kajti sicer bi ne bilo mogoče, da bi po dvanajstih letih govoril državni department: — Kakšna nova Rusija? Mi ne vemo ničesar o kaki novi Rusiji. Nove Rusije sploh ni. Obstoji pa še vedno čstitljiva stara Rusija, kakoršna je bila pod earjefm.
Te bajke seveda ne more državni department nikomur natvesti. Sam pa trdno in sveto veruje vanjo.
Danes državni department še vedno priznava agenta preperelega režima, ki je mrtev že več kot deset lei.
Department ne more oziroma noče priznati obstoječe Rusije, ki ima dosti bolj trdno in stabilno vlado kot jo ima marsikatera evropska ali ameriška država.
To pa ni zato, ker državnemu department!! 'nova Rusija ni povseci. Če bi mu ne bila povšeči, bi bilo priznanje vseeno mogoče.
Ali se je državni department strinjal s earistično vlado? Menda se ni, pa jo je vseeno priznal.
Tudi z Mussolinijevim režimom v Italiji so najbrž ne strinja. Toda Mussolinijev režim je priznan.
Istotako so priznana protidemokratska diktatorstva na Turškem, Poljskem in Madžarskem, v Jugoslaviji, Kgiptn, na Kubi, na Španskem in po drugih deželah.
Ne, to je zato, ker so gospodje v državnem depart-mentu tako dolgo ponavljali čarc/bne besede, da jim sami verjamejo.
Tako dolgo in vztrajno «o tajili obstoj nove Ru-sije, da so še vedno prepričani, da nove Rusije ni.
Kar ve že Ves svet, tega ne ve washingtonska gospoda.
Toda ta diplomatska zmota v Washington!! je brez pomena.
Halucinacije ne morejo zaustaviti operacije resničnih sil ter ne inorejo ovirati pohoda dejstev.
Dočim se igra državni department s samim seboj detektiv«, se je začela dežela briga* i za trgovino ter se presneto malo meni za ideje diplomatov.
Ameriškim trgovcem ni treba šele zdaj razkrivati Rusije.
Raz k ili so jo že pred osmimi ali devetimi leti. In to razkritje izrabljajo, ne meneč se za washingtonsko go-tfpodio. §
Zadnje leto je znašala trgovina med Združenimi državami iti Rusijo $115,000.000, dvakrat več kot kdaj prej, ko so Rttsiji še carji gospodarili.
Amerisko-ruska trgovska zbornica v New Yorku je te dni objavila, da se bo kmalu podala v Rusijo ^a inšpekcijsko potovanje skupina ameriških trgovcev.
Nevarna vlomilca.
Pred kratkim smo poročali o vlomu pri 7>os>e»tmku Grabnarju v Kosrtrevniei, občina Kanderše, 25. maja -pa poročajo že o dmgi žrtvi dveh nevarnih, najbrž istih v lom i ice v in roparjev.
24. maja oh 1. sta dva maski-rana zločinca vdrla v hršo pasest-nice 'Ivane Vidergar v Vidergi. Skozi okno sta prišla v .so-bL, kjer j« spala gospodinja in njena 18.
na hči Pavla. Eden. je zaklica! gospodinji: I>enar sem! Drugi pa je naperil na njo samokres.
— Denar imam v zgornji sobi. je dejala prestra-sena posesrniea. Po kratkem posvetil je eden od roparjev vodil gospodinjo navzgor, dnugi pa je čuval njeno hčer. da ne bi iklicala na pomoč. Posesrfcni-ca je roparju izročila ves denar — tisočak, nekaj stotakov in nekaj drobiža. Ropar je zahteval, da mu odpre še sosednjo sobo. Tu pa je .prenočeval delavec Martin Kr-klikar, ki je zaklical: Kilo je? takoj, ko je začu 1 pred sobo korake. .Nepričakovaneign moškega glasu sta se vlomilca in roparja tako -prestra&ila, da: sta poskaka-la -»kozi Okno in zbežala.
Po
npvarnem obisku so ugotovili, da sta roparja j še preden sla zbudila pocestnico, hifto temeljito preiskali a ter odnesla iz neke skrinje uro, verižico, dve britvi, nekaj iključev in zavarovalno polico. Polico so pozneje Tiašli na poti proti "Kanderšem.
Orožništvo je uvedlo presikavo in -upati je, da bo^a nevarna zločinca v kratkem pod ključem.
V
Starec požiralec.
V Dolenji vasi pri Ratežu je pretekle dani izbinihnit i>ožar. ki pa k sreči ni napravil mnogo škode. Ogenj je prvi opaoril .lakOb Selak, ki je spal na skednju svojega ibrata in je okoli 2-3. začni okoli skednja .sumljive korake. Hitro se je d vrnil in opazil, da beži od eakednja proč 60-letni Miha Vene, star sovražnik (njegovega 'brata, -ki mu je skušal napraviti škodo, kjer je le mogel in znal. Tako se mu je hotel tudi v tej usodni nočr maščevati. Prihu-ljeno je prišel -pred skedenj ter podtaknil ogenj, ki je bliskoma objel slamnato streho.
Ko je Jakob Selak opazil, kaj se je agodilo, je takoj zapustil skedenj in od hitel 'budit 'domače in sosede, ki so ogenj Idealizirali in pogasili, tako da trpi posestnik Anton Selak le okoli 1000 dinarjev škode na upepeljeni strehi.
Orožniki so še isto noč Veneta aretirali, ter privedli v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Vene je bil že o peto ^a nO kaznovan zaradi raznih delrktOv, enkrat tudi že -zavoljo požiga, -zaradi katerega je odsedel tri leta teoke ječe v Gratliški.
Lažni zdravnik.
Lahkovernost je tudi v okolici Hrastnika močno v k oren in j eai a. Čudno, da še vetlno nasedajo ljudje tolikim, ne ravno prebrisanim sleparjem Posebno so lahkovedni v času ibolezni in razni mazači pridejo na svoj račun, dočim se zdravnike odklanja.
Tako je bajtarieo Antonijo Dovč na Brniei obiskal nedavno neznan moški, se predstavil za dr. Mla-den ter 'zagotovil, da bo ozdravil mrtvoudnega moža. Izdajal se je tudi za specijallsta za ženske bolezni ter tudi gospodinjo preiskal. Računal je 200 Din ter napisal na listič papirja neka zdravila. Ženi je naročil, naj gre z listkom po •zdravila k nekemu sovaščami, češ da je pri njem shranil vso svojo apotako,
Šele
ko je zastonj iskala zdravila, je žena uvidela, da je nasedla sleparju. Sleparijo je naznanila orožništvom, 'ki sedaj zasleduje Slaparja rn »nu je baje že tod i na sledi.
Troplo utopljenke
ao -potegnili Mure pri Podtumu pri Čakovom. Gre za okrog 20 let staro dekle, oči vidno iz boljše rodbine. Dekle je imelo na sebi modro evil eno Muzo in zlato verižico z -zlatim obeskom z glavuro M. Trošrt.
Ker je bilo truplo tudi oskru njeno, ni izključeno, da «re -zn zlo- j Čin.
Beton Watson v Sloveniji. i
Sloviti angleški poblicirit Seton Watson, ki- si je že pred vojno postavil za svojo živfjensko nalogo, delati na izboljšanje usode < -nih narodov v avstro-ogrski monarhiji. ki so j ili zatirali Nemci
Ponosen sem na svojega očna i in sicer, za polovico «»še sedanje s svojimi tristo miljoni dolarji," cene." Kadar moj oče nekaj reče. j pripoveduje edini -in kralja avto- to tudi drži. je rekel in da b<> pri jmobilov Ford v nekem londonskem tem on sam oškodovan ker mu n«-listu. 4iŽeIei bi si modrost mojega bo mogel konkurirati, zato .je k-m-
očeta. da, da bi imel le deseti del -	•.	....
eno omenil ceno, za kakorsuo ie
njegovegji uma. pa bi bil srečen. N*e vem. ima !i še kdo toliko orgatii-zatorične sile v sebi. kot jo ima moj oče.'*
Ako bi h^tel uspehe Forda ozn a-
Peter Zgaga
tea se je pn!o-
in Madžari, je ostaJl tudi po voj-Jčiti bi moral reči. da j«* imel vedno
ni iskren zagovornik in jHxlpornik te narodov. S svojo vplivno bese-j <lo je vedno znova zastopaj in zastopa intere-ie Jugoslavije, ItOinn-nije in Celioslovaške. Zlasti <za .Tu-tgoslovane dela v angleški javnosti neumorno. Naše razmere ]>ro-učuje z iskreno ljubeznijo in s polnim umevanjem. saj jih tudi izredno dobro -(»ozna. Že pred vojno je prepotoval skoro vse jugoslovanske pokra .fine. po vojni pa je ibil tudi že ponovno v Jugoslaviji. -zadnjič pred dvema letoma. 29. maja je prišel zopet in se ustavil najprej v Ljubljani, od koder bo naredil par izletov j>o o-stali Sloveniji, nato pa bo prepotoval še druge pokrajine, pred-sem Dalmacijo. Ostal bo v Jugoslaviji par tednov in potem kre-rtil v Romunijo.
Štirje požari v novomeškem okraju.
pred oemi: zaupljivo^ neodvisnost. poštenost, skrb za uslužbence ter neprestano nezadovoljstvo s svojim avtom in željo, ga vedno zholjšavati.
Zaupljivost, to je skrivno-t speha mojega očeta. Vedno je zaupal sam sebi. svojim ljudem, svojim trgovskim prijateljem ter svojemu avto. Ko je bil dvanajst i«*t star, je nekrn~- dejal mojemu staremu očetu: "O-e. nekoč bom jaz največji elovek na svetu."
Reke] bi, da je že -kora j vr«*s*ličil takratne besede, (iotovo na je. da je največji graditelj avtomobilov ter tu li največji optiini.-t.
Drugo je iieudvi.sii'jst. Bolj n'-odvisne ^ a človeka kot je llenrv Ford moj oče. ni- Recife mu. ne. go.>pod Ford. tega pa ne boste ali pa lo ne hod* te 7iiogIi izvesti, pa vam-takoj dokaže, da more in hoče.
Pred nedavnim časom sem bil v
oče hotel inštrument imeti.
Oni dan je neki tujce ustavil mojega očeta k > se ,je vračal iz tovarne ter «ra nagovoril: "G >spod Ford. jaz se upam v državi XX. prodati 20.(J(M» vaših avtomobilov." Oče si je moža ogledal in ker v oni državi dotlej res ni bi!-> kaj prida kupčije z našim avtomobili, je v/i'l i/, žepa vizitko in bankovec za ti-.ru" dolarjev, nakar mu je rekel: "Vzemite to in prodajte omenjeno število avtov, potem pa zopet pridite." M*»j oče na prvi jw><rled jiozna člo-vek;u mu je !i zaupati, ali n>*. I)<>-tičui j.- re.s prodal 2<>.«M)n avti- i.-r se vrnil v Detr(>'t z naročili- Sedaj ima dotični dobro službeno m^sto
pri naših tvoruieali ter ima 20.(HM) J, -sey dobra vola dolarjev letne plače.	: (]eli. če je r<*t.
Henry Ford nikdar ne miruje s	#
svojim avtom, vetln > L'a izboljšuje. Ko j,- župnik poročil
Neka sladka ženi< zevala :
—	Ah, te coprnLce |>a res nič ne uganejo. Zadnjič sem bila na ('<►-ney Islandu in -em si dala prero-Af.vat] srečo. Dolar sem plačala. Dolar dvajset centov pravzaptav. Pa kaj mi pravi baba? Da sem zaljubljenega v velikega črnola-sega moškega. Take copernice nič ne vedo.
—	Tvoj mož je vendar velik in .'-rnoLts-. — W> je opozorila prija-teljica. — Vidiš, da se n: /moti. !n. n. jaz pa verjamem vedeževal-kam.
—	lej. na moža pa š,- ,oo-I mislila nisem. O. ampalc baba se
je vseeno zmotila.
Junij T.j^kat i. gust a ! Prav
-ka vrcn-ina Kaj bfi sijb*
jo. <la je V
je začela pri-julija in av-
državi \*e\v N* i. bomo vi
zakonski
lijio ua-sra brla
datira v no je zelo vesel z najnovej- par. jima je se kratko p; šini tipom, za katerega izpolnjenje' pravi!. Ž^nin iti n-ve^ra je žrtvoval sto milijonov dolarje/. *_r.njena v srlobino srca. Fverjen >em tudi. da tii še ve.lno In ženin >.e mu je zahvalil /. b' --skt:š;il kaj boljšega napraviti in seda in i: Prisrčna va*m hvala v.-ak pameten na.-vet vzel v pretres. tolažilne besede.
Xekejra dne b un jaz prevzel t -varne ter zasedel mesto >vojetra o-četa .Reči moram, da me to nekoliko plaši, dasi me že leta in leia oče in>-učii je kako delati po njeuovem ZLrl''-dn. "Edsel." mi je rekel nekoč.
pisarni svojega očeta, ko je bil pri Posftstnikova žena Marija Mr- njem president neke velike tvorni-gole iiz Toniažje vasi je te dni jk>- ce avtomobilskih instrumentov. — poldne izročila svoji hčerki Jože- Kolikšna je vaša najnižja cena l"i svoje tri otroke v staro- za ta inštrument, ako vam dam sti do 7 let v varstvo. Odpravila naročila za deset miljonov komaJ bodi vedno pošten, dano besedo vsi-se je na polje, dočim je njen mož dov" je dejal moj oče. kazaje na k,,ar	ravnaj lepo - svojimi
Janez še dopoldne odšel z doma neki avtomobilski inštrument. Oni u.>lužbenei in oni bodo stremeli za v vinograd Ko se je hčerka .lože- je v trenutku z računal ter povedal te™- (,a fi vedno ustrež-jo." fa igrala z otroci, je trenutno iz- zadnjo ceno. Predrago, mnog >j	0,10 skrivnost uspeha moj etra
gubila iz vidika svojega 5-letnega i predrago," je odvrnil oče. "Mr-, bratca Alojza, ki je vzel v vefži ; Ford, nižje ne moremo s ceno. ker
vlada je dala ■ega naslednika
Še eno | očeta naj povem. ' jrovo delavstvo.
pri peči se nahajajoče vžigalice ter stekel z njimi na skedenj, kjer jih je -pričel vžigati. Fantek je začudeno motril svetle pramene. ko ipa je začela goreti slama in seno, ki ga je »bilo polu skedenj je prestrašen zbežal v hišo. X jogo v beg s skednja je slučajno opazila Frančiška Melakova, ki je nemudoma alarmirala vaščane. Ko so T »niši t tem na fpomoe gasilci iz Grmel j. je bil ogenj kmalu u-dušen. Skedenj je -k sreči deloma pogorel, tako da ima lastnk J;i-naz Mrgole le 5000 Din. škode.
Tomažja vas šteje 42 hiš. ki so večinoma vse krite s slamo. Oe ne bi Melakova ognja še pravočasno opaž Ha, 'bi ta najbrže vpepe-lil vso v;is.
Ogenj je nastal tudi še v tovarni pohištva Franceta Pečka v Fužinah. Vpepelil je 3 kubične metre v [delavnici se naha.ipiojčega lesa : vsa1 okna. vrata in orodje ter različen gradbeni maferijal.
Ogenj sta prva opazila uslužbenca Tone Slak in Franc Kaste-lie, ki sta*spala v soseščini in o-koli. polnoči začula v delavnici sumljivo prasketanje. Hitro sta se oblekla in odhitela v de'lavnico. kjer »ta na svoje začudenje opazila, da gori les. Takoj sta zbudila lastnika in priklicala vaščane, ki so neumorno gasili, dokler se jim ni j>osrečilo ognja omejiti.
Kakor domnevajo, je ogen j nastal najbrž zaradi razgreja tečajev pri olcrožni žagi, ki je bila ves dan v pogonu. Pri žagi so se vneli leseni sestavni deli in 'povzročili požar. Lastnik trpi občutno škodo na lesnem materijaUi. pohištvu tor orodju. Zavarovan je bil za 80.000 Din.
V	Gorjancih je izbruhnila huda nevihta z »blikom in grmenjem. V vasi Konc pri Podgratlu je imel posestnik Janez Gazvoda žično napeljavo od skednja do kozolca. kjer j? bil priklenjen pes Čuvaj. Strela je treščila v žk*o. ubila psa ter zažgala skedenj in ko-, zolee, ki sta oba pogorela. Vaš-čan>i so ogenj omejili, da se ni razširil še na ostala poslopja.
Gazvoda trpi 20,000 Din. Škode. Zavarovan je pri Union družbi v Zagrebu.
V	Toplicah je treščilo.v kozolec posestnika Mihe Goršeta. Ko-ztolec je do tal pogorel. Lastnik rma 12,500 Din. škode.
t > je skrb za lije-Plača dobro, totla a za to zahteva celesra
itak le malenkost zaslužimo pri 11,1 Pr*'VP("«
tem." "Dobro,"' je nato pripom-ira°ža- Xe ul,i-ia Jih z	vsako-
nil oče. '" naročam miljon kosov,! m,,r j*' pravičen, tudi delovni čas toda povem vam, da bom po pr.-J je izmed najkrajših v Ameriki, toda
1	' . i	.	•	•	». : m« » u iu jf4 n ir iu"|
teku treh mesecev izdeloval take kadar delavec st-g, pri stroju, an ^	^ ^
inštrumente sam v svojih tovarnah j k.i«-r koli že, takrat mora izrabiti
vso svojo zmožnost in moč tako, da oni ki misli lenariti, naj nikdar ne vpraša za službo pri Fordovih tvor-nicah.
Jugoslovanska aretirati Iiadiče dr. .Mačka.
Maček v žaklju . . .
To je črni najbolj ri/kantnih : ir«• r.
*
Otroci imajo .svojo filozofijo.
Devetletna deklica, k: je bila la-ni dva miseca na farmi, je v šolski nalogi natančno opisala življenje na kmetih.
Xadv>e značilen je bil sledeči odsravek :
— t'" človek gleda, kako nastane iz majhnega telička molzna krava in rz nje rogat- vol. se ne no-m stvarni va . ..
Hajdukinjo Lampičevo iz Br-šljina,
o kateri smo te dni poročali, je prijela policija v Karlovcu 'zaradi vlaČugarstva in jo po odgonu privedla v zapore novomeškega okrožnega sodišča. .
Lampičevo bodo oddali najprej v bolnico, nakar pride pred sodišče.
Zasledovanje roparja Šuštarja.
Orožništvo je dognalo, da je ropar. ki je pred kratkim napadel zakonca Kočevarja na Krki in skušal delati njegovi ženi silo Franc Šuštar, rojen v Ketjah. občina Trbovlje, in pristojen v Dob pri Litiji.
Tega n**pridaniča zasledujejo: vse orožniške postaje, a se j«' orožnikom doslej še vedno spretno izmuznil.
Za dom slepih v Ljubljani.
Xeimenovnnn, Joliet. 111.. $5.00. Denar sprejeli ter ga bomo poslali na pristojno mesto.
Uredništvo.
J ugosaviji.
IŠČEM svojega brata IGNACA KOSCA K, ki biva že 23 let v Združenih državah. Kdor kaj ve o njem. ga prosim, da mi sporoči njegov naslov. Najraje bi pa videl, da mi sam kaj piše. Ja bom vedel če je še živ. Frank KošČak, Velike Lese, P. Krka pri Stlčini. Jugoslavija. (:)x 11—13)
Nasveti za potnike.
Potovanje je velik vžitek. ie se po nafrtu in lirez zadržka pride na cilj. Previden, izkušen potnik si pred odhodom pripravi prtljago. listine in denarna sredstva, da lahko mirno vživa udobnosti potovanja.
Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovati pred zgrnbo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje:
Gotovine se naj ima seboj ne več kot $100.—.
Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-z i roma italijanskega denarja za slučajne izdatke na železnicah v Evropi.
Ostali denar naj Fe ima v takih čekih, ki se vno-.čijo v domovini ka-kurhftru se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Checks brez stroškov.
Priporočamo tudi Traveler's Cheeks, za katere se plača pristojbino od 75e za $KM>.—.
Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako, da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga.
Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po A'^c obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno In brez stroškov razpolagajo.
Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkrcanjem na parnik.
Sakser State Bank
Diktatura v
Diktatura je Inida in nadležna reč. Toda naši ljudje se ji /najo rzoffnit i.
Tolomajnarja v Domžalah sn vprašali, kaj misli o.diktaturi, pa je odvrnil:
—	Ej, s^aj ni tako liudo ko! bi si elovrtk misli. Včasr gre v Ljubljano ali kam drugam, pa sem prost in svoboden:<kot tiček na
ve.ji.
—	Kdo gre v Ljubljano.' Diktatura !
—A. kakšna dikatura! -laz o
moji Lenki govorim.
*
—	Zeškriš*-! — je v/.kuknila skrbna mati — ta mali je pa nikel pogoltnil.
—	Ah, kar prwrti rmi ga — je odvrnil oče-skopuh, — .saj je jutri takoalita'ko njegov rojstni dan.
*
Preplašen mož je sed'd v kuhinji in čakal. V spalnw'i -so bili: Zdravnfk, bolniška strežnica in ženska, ki mora ibolnwki strežnici st reči.
Zdravnik stopi v kuhinjo in pravi:
—	Vse je a lir igli t. Dvoji" k a sta.
—	mi je zdelo da bo kaj takega. — je odvrnil mož.
—	Kako? — se je -začudil zdravnik.
—	T, žena, mi je že »pred poroko vedno -zatrjevala, da zamoreta dva ravnota'ko poceni živeti kakor en sam.
*
Neka eirtateljiea me vpraša, kdaj se bom ja z odpravil v domovino.
O tudi to se bo se zgodilo. Pa še ne tako 'kma4n.
Za nas* ki bomo šli, bo moral biti parnik v gotovih ozirih popolnoma prenovljen. BaTa bo zavzemala ves prvi in drugi razred. Na krovu ne »bo utolčkov. pač pa primerna 'ležišča. In imeli bomo tri kaipitane. Enega, ki bo z nami jedel, enega, ki bo z nami pil in enega, 'ki bo barko vozil. Ko bomo sredi oceana, bo moral kapitan z obema nogama- stopiti na gas in salamensko pognati, da ne bomo dospeli žejni: na drugo pla*. Če nam Antfealonska liga dobro plača, 'lahko v Jugoslaviji tndi katero rečemo o ameriški prohii>ieiji.

t.sj:.''- akdk,?
IeAh ■
I
GLAS NABODA, 12. JUS. 1920-
Največji osvajač ženskih src.
NEZGODA KRMARJA MATIJE
T l
N;ul nemirnim valov jem Mehi-! "MarirpritH moja mila!" je na-
Akega zaliva vi.>i liki galebovojdaljeval glas. Hvala Bogu. pesem gnezdo me-iteee Santa Clara visoko ni bila namenjena C'meh i. Pre>1 šolah. HUa za hišo j»- prepla- s.'dnjo hio je staj načičkan mladenič in nad njim v oknu je hihitala bujna rdečelaska. Celi donno Rosalio je bil prebudil zvok mandoline, prigugala .se je k oknu in z zanimanjem poslušala.
"Kdo je ta mladi petelin?" sem jo vprašal- Dostojanstveno je odprla iixta. "To je Juan P^drilla, sin bogatega peka. najlepši fant v mestu in.... "Tresk. Steklena posoda v Conchini y^izini je zletela j>o tleh. Začuden sem se obrnil. Kakor boginja jeze je moja ljubljena, razjarjeno mandrala črepinje. '"Niti be-.sede več, ti stara eoprniea. niti besede!" Se nikdar nisem videl Donne (' »nolle tako lepe. Vse na nj"j je plamenelo. z glave ji je bilo zdrknilo čipkasto pokrivalo in moje pre-rečne oči so se pasle po njenih
^ Mtaian. iilsji za .skana živo rumeno, izza zamreženih oken prežijo na mimogredoče-ya temne oči. Nepopisna je vročina, ki leži ob opoldanskih urah nad San t o Claro; takrat ima to mesto žveplene barve veliko slič-nu-t s peklenskimi vrati. Šele pro-eru »e prehude ljudje iz mr-na želevnih balkonih .se pri-» s njore v mantiljah in 11-žive v pestrem vrvenju- Dim \*Ht«ja proti nebu, drzni in neči pogledi dežujejo na bal-
Jire
•a, ki ,-em bil na njej /a je Že dolgo t "dne čakala Vera Crnzu. mene pa je a m vrag zanesel v par milj od-
Jadrni krmarja, tovora v bil
dal je no Santo Claro in dvoje vraž-jih <M*i me j.- tam pridržalo. Toda »Ktega večera. .ki je bil m i j zadnji \ rumenem mestu, nisem mislil na peklenske .sile.,..
no lice, -vetlozlat« vstajalo iz črnih «
ha rve. je ipk. "Pre-
lepi ste. Donna Concha!" Ves blažen sem posluževal tistih par drobrin š pa noč i ne, ki so se me bile prijele v družbi španskih mornarjev. Xa njenih ustnicah se je prikazal izmučen in vendar sladek smehljaj, ki »ne je vedno znova o-čaral.
"<>d daleč si. praviš. Don Mateo? Dalmacija.' To mora hiti na kraju sveta...." Njen pogled je zasanjal v daljavo. Sedel sem ji blizu in bila sva takorekoč sama, kajti v kotu je dremala duenja debela donna Rosalia.... Zastokal sem :f donna Rosalia "Tako silno vas ljubim!" — Concha se je zasmejala gla>no, brezsrčno. In tisti hip je vstala na ulici pesem, kakor odmev mojega
nil je buljila vame brez besede. Trepeta} ,-cin v zavesti svojega zločina, ta čas pa se je Concha zavihtela čez ograjo balkona in .s prožn >stjo mačke priletela na tla. Vrgla se je čez krvavečega sina bogat ga peka. ".Juan. moj .Juan, odpusti!" j" stokala in z žgočimi poljubi pokrivala njegov obraz. Kri moje žrtve ji je rdečila sveti« o. lek i.
"lTmor, umor!" je ogorčeno brenčala donna Rosalia na balkonu. 0 1 nekod so prihajali vznemirje ni glasovi....
Strahovito sem zaklel in da sem imel časa, bi bil zapičij nož še v tr -petajoči hrbet svoje zapeljivke. Tako pa sem bežal, bežal.
Srečno sem prispel v Vera Cruz in s«' zatekej na ladjo, ki je kmalu potem odplula. Dolga leta me je pekla vest in nezmis^lna želja temnih k ►Irih. Obrnila se jejme je mučila, da se pomolim na
k meni: "In ti praviš, da me ljubiš' Ljubiš me in tisti tam doli >ine peti.'" Xisem razumel. "Vi dvomite. Concha ' Moril bi za en vaš poljubi'
V hipu se ie spremenil izraz njenega lica. Smehljala se je, ko je stopila tik pred mene, zapeljivo proseče so me gledale njene oči izpod dolgih trepalnic.
"1'bij ga!" je rekla.
"O Mariquiiita !" je za donel) s cest e-
Concha je potegnila iz nožnice ost "i* mornarski nož. ki mi je tičal za pasom. "Ali slišiš.' ('bij ga. takoj. medtem ko tuli ol Ijnbezni pod njenim oknom!"
"Jezus. Marija!" je za vreščala
Casanova je vsa j*po jmenu am ari wakomur, ki se zanima za galantne odnošaje med" moškim in žensko v prošlih stoletjih. V zadnjem času je -zanimanje za njegovo osebo sihio oživelo. O Casanovi se pišejo knjige in romani, pon a tile njej o se njegovi spomini, on sam pa ipostaja junak gledaliških ig-er in kabaretnih ]»opevk.
Johan Strau>ss, kralj operete, je napisal celo opereto, za katero so mu dale pobudo Ca-sanove do-
goflovščine.
Kljub vsemu temu -o še ljudje, ki dvomijo, če je Casanova sploh živel. Mnogi trde. da je Casanova "zgolj junak legende, iki jo je stvori 1 a ljudska domišljija. Pred nekaj desetletji je bi! Ta sum morda upravičen, danes ni več. Casanova .i", kakor so dognali zgodovinarji res živel njegovo življe-nje pa je bilo burno in pestro. Vseibina njegovega življenja pa pe bila ljubezen. Ljubil je vroče, a cilj njegove Ijnbezni je bila vedno kakšna nova ženska. Kakor ga je usoda nosila iz kraja v kraj, tako je prenašal svojo ljubezen od ene na drugo, liilo je dovolj, da je srečal dekle ali ženo — in že jo je ljtrbil. Njegova nrav je hi-la lahka, kakor se je zaljubil, tako je tudi pozaibi.1 na svojo ljubezen in poklonil svojo pozornost novi ženski. V Ijwbozni pa je pozabljal na vse. ona mu .ie fbila najvišja in edina -s vrh a življenja. Czival jo je y. polne kupe.
grobu tistega, ki sem -ga umoril. Ko me je spet enkrat privedla pot v tiste kraje. sem se odpravil v Sant o Claro * No. gToba nis°an navel. Rana -Inana Pedrille ni bila.
smrtno in okreval ie. Ali ve.ste.
" i
koga je ta tepec vzel za ženo.' Mo-J A Caisanova ni bil -amo ljubijo lepo vr.aguljo. da je bil lepi mec brez primere, bil je tudi mož pekov sin ž njo zaročen, še preden širokega obzorja in velikega zna-sem jo jaz spoznal. Zaroka se je| čaja. Poznal je v tenf-ine franco-Bog ve zakaj razdrla, a onadva sta | sko in italijansko slovstvo; bavil se menda še vedno ljubila. Juan j se je z godov in o. z znanostjo. bil
jo je hodil vsak večer dražit in ■;--- _.
prepevat Ijubavne pe.smi njeni so-1	v	_
sedi Kaj je iz tega nastalo. ve- JUBILEJ OČETA DETEKTIV"
ste.	|
No. vse je dobro, kar se (Jobro konča. Ozdravljen slabe ve.sti sem se vrnil v Vera Cruz.
SKIH ROMANOV
'Vsak večer prihaja sem in mej muči s to pesmijo, ubij ga. oh. ubij j ga!" Zgrozil sem m1. "Ali ste bla-l zni. Madonna?" Tedaj mi je vrgla
SLUGA UMORIL LEPOTICO
. ,-, -vn i -1-1 - ii i *.........—....... - .... "f" V vranovi ila Slovaškem živi
v/slika. Mlad moški glas je pel ob , , .	. .. .
..	, '	., roke okoli vratu, se privila k meni i polkovnik čehoslovaške vojske
.-ureml lanju mandoline: Tako sil- ...	' . ,
- »n zaprla u.sta s poljubom. Ta Paclik. Njegova žena je bila dano vas ljubim. Razorazen m z ...	..	..	J ^
. ' .	. poljub! Lil sem pijan, omamljen. ieč naokoli znana krasotica. Ker
ljubosumn«»istjo v srcu sem pogle-	_
t • 1 . k < x. i knn	Boža je mi je potisnila in/, v roko. j se je čutila mater jo je Paacnk
"Stori to in tvoja bom!" je zase- j zadnje dni pustil doma. sam pa je | menit ilustrator angleškega 'Pun-petala in že sem planil iz sobe, te-:od»šel po službenih potih v Budje-kel jio .stopnicah in bil na cesti za j jovice.
nesrečnim pevcem. Spominjam sej Polikovnikovo odsootnost je po-
"NugžuTone je najboljše zdravilo za živce in kri."
Cisto neopaženo je šla te dni mimo nas 70-letnica Sir Arthnr-ja Conana Doyleja. c^četa znanih d et (tk t i vsk ili r < una nov.
Sivolasi jubilant je posebno* na Angleškem priljubljena osebnost.
Rodil se je 22. maja 1. 1855» v Edinburgu. Njegov ded dolin Doyle je ibil slaven karikaturis-t, njegov stric Rihard Doyle pa zna-
Mr. Willie Rabb Charlotte. S C. Je	j da je sijaI mCSCC in da je bila l»iKal izdelovat^lju Nuga-Tone. katero <lo- J	*'
kazuj^ velikost vredonsti boiehnim lju-	ulica prašna, tišino je motilo samo
<lem. On pravi: "Predno sem vssel Nu-	, v ....	„
Ku-Tone nisem Jra^l enega dobrega dne-	uerazLoeno javkanje (tonne Kosa-
ra^bil Paolikov sluga Belava. ki je bil šele dva dni v hiši, za napad na svojo gospodinjo. Hotel si jo
Na. ampak .«i .'asa ko vtivam to se po- jj0 a na balkonu je stala Concha i je o-svojrti. ona pa se je branila.
« utl>n nov «'Iovek. Nuga-Tone j«- najbolj-	'	i	v	.
. zdravilo živre in kri, ki sem jo ?e in me hrabrila .s smehljajem.	Po jsrratsni borbi je sluga pogra-
...•dUj up..rabn-	-	bil za nož in z njim zadal Pacli-
Nuga-T-.ne Je delovalo tako čudežna	^o«! -»-n-irkvrtl ATIt
Brani	sem zarjovel. Mla- kovi žpm 15 ^mrt,Ilih ran Končno
................. ji je razparal trebuh in zbežal. Na
NI gj. »e boljfteRa zdravila za «iab tek. je popadla ob pogledu na »J^0^11 vojaško stražo ki je na be^u
r-r^ čzz^^l:č'i--	- • '' - ^ - -
humih neredno«ti. tilabih fcivljenskih or- in Irlll zadoščenjem zasadil 11'iž V Kanov, glavobol, omotice, stalne zaprl-1	' .	, .
niee, .slabih živcev, zguba te£e ali mo/i.	prša- lemna kri je hrizgnua po
bolečin revmatlzma. slabega »panja in	j som Coiiclto, ki je enakih nerednoHtl. Vi lahko dobite Nuga-
T ine kjerkoli »e prodajajo zdravila. Ako	zavpita kakor ranjena zver, rdece-
va> trgovec z zdravili nima istega v aa-	Ar . .	___ , «	,
logi recite naj into za vas. naroči od za- lasa Maruputa na sosednjem Ok-
1' jtnika na debel«	—Adv.	_
dela kot je to le zadnjih 40 let in j>- pomagalo nn milijone ljudem moškim in denič se je obrnil, nova besnast me ž> (iiikain do |>ovriiitve zdravja in inoči. J
POLETNI IZLET v Jugoslavijo.
Kdor hoče res udobno potovati v domovino, naj se udeleži POLETNEGA IZLETA na parniku
FRANCOSKE ČRTE
"PARIS"
ki odpluje dne 25. JUNIJA.
Potnike bo spremljal Mr. LOUIS BENEDIK, upravitelj 4'Glasa Naroda".
Oglasite se čimprej, da vam zamoremo preskrbeti vse potrebne listine in vam dati vse natančne in-
. formacije.
SAKSER STATE BANK
82 CORttuANDT STREET NEW YORK CITY
u-stafvila je streljal. Paelikova je bila omožena jedva leto dni.
Zločin je povzročil v čehoslova-akih oficirskih krogih raznmljivo razburjenje.
IZNAJDBE TISKARSKEGA ŠKRATA

Mark Twain je po pravici trdil, da rbi tbrl zbornik tiskovnih napak njabolj vedela knjiga na svetu. Tiskarski škrat je nepremagljiv v svoji iznajdljivosti, -ker oživi celo včasih resne odredbe lira dnih listov. Pariški na'brralci •tega blaga poisebno cenijo številko "Figaro', ki je popisovala tik pred vojno obisk romnnsikega kralja P-erktnanda. Pokojnik je bil takrat več dni gost nekega prijatelja v zgodovinskem gradu ob Lioiri. ,Xa prvi strani je poročal "Figaro" z debelimi črkami: 'Njegovo Veličanstvo -se je milost ho poslovilo od prijaznega gospodarja in njegove čarobne žene ter planil, kljub dbupnemu prizade-® varljti 'konjarja, nazaj v konjušnico. Postal je žrtev o meni a skupno s tremi kravami, katerih niso mogli pravočasno od vezati'.
Na peti strani pa je stalo natisnjeno z drobnimi črkami v
"Dnevnih vesteh": "Včeraj po-
\
' '' M-'* •	'
cha'. C'onan Doyle je najprej študiral .medicino in se je v ta namen mudil celo nekaj Časa na Dunaju. Promo viral je in <se je ustanovil kot zdravnik v Southeyn. Imel pa je -tako malo bolniških obiskov. da. je lahko ves čas. ki je bil namenjen za ordinacije, črtal knjige in razprave.
Med drugim so mu prišle v roke novele Edgar j a Al lana Poea. Vda'hnile «o mu misel, da bi bilo dobro pisari napete tzgodbe s kriminalnim ozadjem. Tako sta se rodila v samotni ordinajcijski sobi Conana Dovleja Sherlok Holmes in dr. Watson.
Leta 1803 se je ipisatelju pripetila čudna dogodivščina. V njegovo stanovanje so vlomili neznani storilci. Odnesli so mu zla to uro. Doyle, poln humorja, kakor je bil, je pisal namišljenemu detektivu: "Ljubi Sherlok Holme«! Prosim vas. posredujte, da nii tatovi vrnejo uto". V "Timesu" pa je-bil na-slednji dan tale oglas: "Tatu moje zlate ure! C'e mi plačaš toliko kolikor prejmem od mojega založnika za vsako detektivsko »povest, te najdem. Lahko še 'pripomniš, kako je bila izvršena tatvina". Seveda je ta o-glas povečal ngled pisatelja detektivskih romanov. Danes se Dovle ne zanima več *za detektivske povesti. Rozvoj mu je pospešil .zanimanje okultne q>robleme in me.^to z zločinci se »pogovarja le še •z duhovi iz onstranstva.
noči je neiprica'kovano izbruhnil ogenj 'pri kmetu Triaultu v Pont-du-Lajcy. Eden izmed konjev, ki je stal vprežen na dvorišče, je pobesnel od strahu in odpotoval v prestolieo, viharno pozdravljen od okoliškega prebivalstva, ki se je zbralo na kolodvoru".

je odl^er! nrafcitiafik. in fizik in celo verziran- v teologiji. Kakor; •svojo ljubezen, tako je menjaval tudi |»oklice. Njegova nestalna 1 nrav inu ni dala. >da -bi ^ uvtalil v katerikoli panogi. Im?K>nrralo mu je samo menjavanje vtisov, novi Obra-zi. burni doživljaji. Brez njih ni mo<re! izhajat..
Potoval je mnojro in z 4wpehom.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
PORKIQN LANftUAOE INFORMATION SKRV1CK — JU#0«UAV BUftKAO
V obrambo inozemcev v Združenih državah.
V Kongresu se razpravlja o me I 1- I vi sorazmerni razdelitvi mandatov nnft,
v poslanski zbornici Hon^e of Kepre.^ntativesi. Kakor znano, u-
riift* mri. ff'ffixti pf tilth / n /'>/»;
'In n.
stava določa, da mora steviio pr V Parizu je otvoril manutaktnr- 1	odgovarjati številu (.rebr-
no trgovino, iz I^rndona je pre<l- v^,stva in k,.r SM ra7Ilierje in#n, pr„ lozd beneški republiki nov na«n ' hiyaIstvoin stalno menj;1 tr<lha n, barvanja papirja. Xa koncu svojega življenja je šede {»okazal vo-
ljo za sistematsko delo. Prejeval je knjižnico <grofa Waldsreina \ Dubeovu. Tam je tudi napisal svoje nesmrtne spi^mine.
G rabina v Duhcovu. kjer je Casanova umrl in leži pokopan, je setlaj last čehoslovaške vlaile. Tu je (preiživel Casanova poslednjili dvanajst let »svojega življenja. Njegovi burni doživljaji >o mu bili izčnpali živi jen sko moč in silo. Starost mu j^ bila betežna. Da ni vžival ljubeznive 7>odpr»re grofa Wal-dsteina. bi bi moral n- i mreti v revščini in pozabi jen ju. j
menja,
časa o časa na podlagi ljud^k»;£ra štetja prenreliti volilne okraje, S"-nat >r Sackett je pred'agal. da oi
Keeist rira\ii inozemci
ui za nal>or. ................
Oproščeni od 4 4 enem alien>* nik držav) .. Inozemci. ki -drinrih vzrokov. "Oziroma' l bili nižji naborni r.tzr^d
prija \dje-
..................ll.70:l.(MM)
v »jne službe kot ■ pripadniki sovraž-
......*.............334,'MM
bili oprosy**ni radi sn flo-
cle Pur-
red elascsification ) .............."i,-<0,(M).'>
število inoz rncev izključilo iz štet-i
|<>dstotek oproščenih a!i odlrženih
ne všrevši .sovražnih i-
inctzemeev. nozemcf-v
ni fltt 11. srplt iiibt'o ]!>1
ja, kar bi imelo za podedico. da države, kjer je mnogo in«KZ*mc^v dobile manj podaneev. Vsle i te«ra predlotrr. s*- j«- razvila obširna debata o dobrih ali zlili kakivouih inozemc-v in nekateri senatorji o j seveda premlatili stare pred-olke. j Ht*gi.-trirani Amerika-n-i Pri tej priliki ji* senator \Yaldi iz | Amerikanci. ki bil: Massachusetts odgovoril na o^'dt- ali ki so tlo'dl nižji na
ke. da inozemci izkazujejo vč zlo-! rvd ..................................
čin>tva kot spl'rsno i>rebiviiI.stVH in (>,UtM«-k da .-o bili ".slakerji" t k m voin*.
a
!»roš«"t»n.li <i!
Ainerikaneev
i rn *tririi-
oproščeni jorni raz-
CMllož.fiiih
........... 114
KAKO SE PRIPRAVLJAJO MILIJONSKE TATVINE
11, j. vla .se n i so hoteli h- je vat j Združene države. Senat... • Walsh' Iz zgomjiJi tabel je razvidno, ila j je odgovoril / dej-tvi. j, .wetimi skoraj i*>}iv. ea oprostit, v in-.-em-1 iz statistike. Ker -o tolikokrnT ,.ev <» i vojne >hiž he je bil.-i za t -». slišijo in čitajo taki	\>v<.:l k.-r >o bili podaniki .-ovražnih <1-
M ili jonske tatvine so le redko plod slučajne priložnosti, temveč -o -koro vedno vnaprej zelo skrbno pripravljene. Organizacija posameznih članov je točna in tatvina sama mora hiti Izveden* do pičive natančno po programu.
llrata Oraham sta potrebovala •za priprave, ki jih je zahteval nameravani rop. oOO funtov denarja in šest mesecev časa. Njune metode so bile tjirav svojevrstne in zanimive. Najprej sf;, bila oba u-pledna podjetnika, vinska tr<rov-ea. k? sta imela svoje pisarne v ^lark .Lane, in zelo mallo jrli je
žel. To pouienja. da ti s j Kili pmščeni. ne da.bi jih vprašalo, da-li hočej« služiti ali ne- Prež teh 1«
opro&Vnih nave lenih stii izmed
Zgornje zlijejo, da
od>t i inozenu-ev j" bilo odlt ženili radi vznikov, ihI njih. napram <>4 «»d-Ainerikancev."
inozemcem. je vredno, da tu ponavljamo nekoliko dejstev, navedenih od gov irnkr v
Inozemec in zJwinsfvo.
"Kaj so vaše pritožbe |iroti in'')-zemcem .' — vzkliknil .je senator Waish. '"Zakaj ^edaj skušate prevrniti stališče. 140 let staro.1 Mar zato. ker inozemec ni bil delavt i .' Ne. ?dar zato, k« r ni bil pokor n )»,., sr. Ameri'^anei razmer--io dvi-zakonomNe. Navajam neko!iko> J^rat več vporabili t»' iz«rov»ire. ne--tatistik in naj ne bo zaim-re s -tra- *r,> inozemci. Razmeroma je bilo y;i ni senatorjev iz južnih držav, kaj*i i polovico manj "slackerji' tned jaz v porabi jem te statistike >ann> \ inozemei. kot m«*d Amerikanei. s vrh o. do pokažem, kako je površno' neJjuberini\"0 in krivične obtoževati kako drjpavo ali skupino lju-
;te\rlke ;o je lo
škratkii <1 «ka-za razne iz^te
vore. da .s : oprostijo od vojn»' lu/.
Steviio umorov
Razmerje
Detroit	228	16 o
Chicago	4!>8	1 -") 8
Cleveland	134	
Philadelphia	182	8.8
New York	loi	(i.7
Los Angeles	70	4.7
10 večjih južnih mest:
sumilo to. kar je policija vedela. I'1' potom statistik, ki baje dokazu- • ni pa mogla dokazati. Svoje .i^jo Vfl,v' zločinstva v eni pokraji-"agente" »s.}a imela ]>o vsej deželi. kot v drugi.-inJicadar je bilo treba izvršiti kak ,
rop. sta jih poklicala ter organi-!	P-^^on. prvovi-M-n,
žira)a. Najprej sta |>o*l«la ag«i-|sti,tistM""ar- P^1^'	podatke
ta. ida je izvršil potrebna opazo- j 1,1 ll"|l"'nv v	1'oro'ilu;
vanja. Ta so morala biti do piči- du" ilPri,i'- Ti l>,Mlatki sn hi]: ce natančna. Opazovati je moral | "»»»rani od Dr. Frederick L-služinČad. {»osestnika ter njegovo ' Hoffmann "<1 Bahsnn Institute: rodbino, nadzorovati celo — policijo. pa tudi ostale prebivalce v okraju. Zločinci so si vzeli miljo, tla so izvohali vse navade ljudi in i nič niso prepustili slučaju. PoJ 6 največjih mest:
tem so si izdelali risbe od hiše in njemu (pripadajočega posestva. Eventuelno so pfjslali ceb> "kava-lirja". kisi je moral pridoibrri simpatije ene izmed služkinj in ila ta način so prišli do načrta hiše in do podatkov o alarmnih zvonei-h in ostalih varnostnih merah. Tudi so 'tako Izvedeli, kdaj .gredo j>o-sameizni člani rodbine spat. Tako sta pripravljala brata Orali am nešteto več'j h in manjših zločinov. dokler nista 'končno podlegla Spretnosti policije.
Podobnih metod se poslužujejo tudi tatovi draguljev. .S tega vidika je zanimiv slučaj tatvine 135.000 funtov vredne biserne o-grlšce, ki no jo potsl?!i iz Pariza Maksu Meyer ju v Lomdon. Ko so odprli zavoj, so našli v njem nekaj sladkorja v kosih in nekaj koščkov premoga. Pečati so bili nepoškodovani in zavoj sam je prišel po redni popi prejemniku v roke.
Tatvino je že več mesecev vnaprej pripravljal .Joe Grizard. Ogrlico so spremljali od Vzhoda, od koder je prišla v Parrz. Nato so dobili za sodelavca 'poštnega uradnika. Pečate gospoda Salmereo-na, ki je brl odposlal zavoj, so posneli. in i>oslediea tega slcrbnega snovanja je bila. da ga je dobil Orizzaprd, ko je dospel ^avoj v London, -takoj v roke. vzel ga s seboj ter ga čez uro vrnil prav tako zapečatenega, kakor je bil prej.
Tako snujejo vediiki ropi in tatrvine, ki so posledica temeljitega predhodnega štuldija ter skrbnih priprav od strani izločincev.
CESK1 PRALES
Memphis	11."»	r,o o
1 »irmiiigham	122	r»4.o
-laeksonville	74	n2. G
Atlanta	11 r>	45.1
Little Rock	:!0	37.9
Macon	•>o	35.9
Savannah	31	31.0
Nashville		27.0
Houston	72	2«.2
New Orleans	in	25.9
(Naša opomba : Zgornje številke dokazujejo, da ameriška velemesta. kjer inozemci i ti tujerodci sploh prevladujejo, imajo neiiazmemo manj umorov, kot ameriška mesta, kjer tujerodcev skoraj ni.)
Inozemeei in oprostiter o<l roja-
škc .službe.
"Ali je inozemec 'slacker'? Ali je on zares zapustil Ameriko v njenih težkih urah pred 11 leti.1 Poglejmo malce podatke, da vidimo razmerje med vojno službo tukaj rojeniji Aerikancev in inozemcev. Te številke navajam o 1 podatkov, ki jih sem svoj čas dobil od poročila vojne uprave (provost marshal.)
Skozi me>t''<*!■ (imund o)> 'eško-a v str!.v ki meji irre za mednarodni ča> veljaven in.jecvropsk; poldnevnik. A v 'JO km od t "ga me--*t:i in 40 km od onega malega hriba, ki tvori zemljepisno središče naše Kvrope. leži zadnji o-j sta nek prazgodovinskega Češke lesa. Adolf Schwar/ente-r^r ga je napram 100 neikoe .jvoklonil predvojni Avstnv 1jsr- J<Vg«-ski. "da ga čuva na večne ča-i se nedotaknjenega ko- zgodovinski | spomin na prvotni značaj te pokrajine".
Zdaj upravlja naravni park Češkoslovaška republika. Po pet ur--K ni vožnji 'z dunajskim brzovlakom lahko izstopite na postaji Eleono-renharn in pričnete .potovanje v izgubljeni svet Pri gozdanr.pi na vasi dobita škornje in vodnika. gondii ni nobene stezice in pota. Močvirja in jarki postanejo -lahko nevarni -za tujca. Notri, v j>o-}»olni gozdni temi takoj razume tujec, kako je moral obvarovati ta kos zemljo svojo nedotakuje-nošt. Vlažen zrak, težka sopara priča, da smo sredi velikega, z drevjem porasti eg a barja. Tisočletni 'bori in jelke so se tako razrast li, da se ne prebije skozi nje solnčni žarek. Tu in tam zapre pot orjaško deblo, ki se je- obrnilo na tla. Mukoma se mora človek vzpeti na ležečega orjn-ka in zopet »plaziti navzdol.
Naokrog -skačejo krastače neverjetne velikosti in počasi vlečejo dolgi rep velikanski »kuščarji. Razen te -golazni ni nikjer nobenega življenja. Jeleni, divje koze. medvedi, vsi se ra"jše držijo po sosednjih "goadovih, kjer so sicer izpostavljeni stalni lovski nevarnosti. a uživajo le solnčno luč in imajo več žive. oz. rastlinske hrane.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA"!
ZASTAVE
•VII.BNB AMKRltKI, SLOVENSKE IN HRVAiKK
RKOALfJC, PREKORAMNICK. TKO-■OINICK, ZNAKI, UNIPORMK ITO
Sigurno cenej* kot drugod. VICTOR KAVHtteL
»1 QNCKVK »T, CONSMAUON, f»A.

GLAS NARODA. 12. .TTN. 1929
Rdeče rože.
B O M A N.
Za Glat Naroda priredil O. P.
Povest o hudem graščaku.
"Nada, me čakaš?'
(Nadaljevanje.)
Knko pride« do te«r;i * — ne je gladil Odgovor, reako ter ro-
bat<
—	A h. n.|»ro>ti. .?.»•/ mislim, tla sem daiits z<-lc> be<last<*jra rn /j»o-•<»i<'iijn. Meni j«* pr-silu ta mi-«'! naenkrat. — sama ne vem. kako. Jtajnt-r in ti. — vidva m- tako dobro razumeta, da se mi zdi
da sem tukaj popolnoma odveč.
ohrav. (hm iitd«- •»<• je re.seI. \"se to je prišlo tako nepričakovano. da ona ni b'la pripravljena na t<>.
—	Ali si eelo ljirb<*-nijriia .' — je skušala pošaliti.
Itoiirt in /aini-š' -eno je zrla .losta v nemirno plapola jo»-e or-i Gerliinle.
—	Ljidn viriutia ' Na tebe * <i ne. nikakor ne. iierlinda. M ki ve ve-\a. <la Jjulii Itfijm r n< k<> <!r.u«ro. .Jaz vein mislila le. ea.k a j ni ini-slil na prvo nate. Uo je ]M»roeil b rez ljubezni.
-	Ah. ti m s. ker ibi -tarosti -boljše padala skupaj, krilu ne bi! llajtrer prestar zame.' — je vprašala (ierlinda napeto, ker je 'postala dotedaj /e mirna.
—	Mojyiiee tudi 1<». <i«*rlin*la. Ti si .|»i>lj zrela kot pa jaz ler si mil tudi lahko ve*" v dm^evnem oziru.
Ali eeiilš samo -elH- tako nilsko?
Ne. 11: t t malo. Zakaj l»i se tudi.' — je rek1:* Josta priprosto. — »laz pa imam ip "iisto (il^ntek. 'da stojiš ti njegovem« diiševne-»iul *.v«iu bi ije kot. pa jaz. Kaditegra mi je tudi prišla mi.M*]. zakaj i.i on preje mitslil nate ko >»i je iskal ženo.
(irofiea j«. pr-;lila k mini. Mislila si je zmagoslavno: — Tako je. kot sem upala. Josta Ijirbi Ileiintit-jra ter brepeni pr> prostosti. Kaditegn «-e tgrajeka s to mislijo. (). moja draga. — igra postale lahko r<-sna. ee le hoeeš. Jaz li bum pomagala z vsem veseljem.
Na!n pa se je ozrla v .Josto ter se prevdarno nasmehnila.
-	Norica. kakisne rudne misli imaš! Kdo ve. kaj si je Rajner m >lil. ko si je i-kal ženo. ^Iogoee je videl v meni le vdovo svojega* sorodnika ter <Tomn<'val. da <ra bom jaz odklonila. IvorhLee pa ne mara noben moški. Pa jaiKtiva ta ipogovoj, ker ne vede nikamor.
1'redno je mogla .Jo-ta o<lgovoriti, je vstopil služabnik ter sj>o-r<>»" 1. da prosi grof svojo ženo, naj pride v njegovo -delavno sobo. ker mora poslovno govoriti ž njo.
Ko je zapustila -oho, je skočila grofiea Gerlinda pokonei ter si' pritisnila roki na srce. Da. — zakaj je šel mimo mene, zakaj? Ce bi slutil, kako pognsto sem si stavila isto vprašanje v bolestni muki.' Koneeno je prieela (korakati gorindol. Ali ni zvenelo kot hrepe-i trije po oprode en ju i/, besed Joste! O bi mogla le enkrat citati v i'jeni duši. katero je zaprla 'pred menoj! Ce bi imela le golovos't. da ljubi Jlennl-nga ! .laz mislim sieer. pae pa moram imeti gotovost! En sam jwijyled v njen dnevnik, — in že 'bi mi bilo poniagano. Jaz bi lahko razbila pisalno mizo, ki skriva ta dnevnik pred menoj!
In ko: že tako pogosto, je gnalo Genlirfdo tudi sedaj k pisalni mizi Jo;»te.
Ker je bila Josta v delavni »*ofbi Rajnerja. je laliko nemoteno poghslala v tajni predal. Že več tednov ni imela, nobene prilike za to. Ko je stala pred ,pisalno mizo ter odprla »predal. je videla tam ležati skupaj »ganjeno pismo. Hitro je .j>oseg!a ]>o njem. ga razvila ter čiltala :
—	Ne hodi zopet semkaj, kajti drugače bova razkrita, kljub vsej previdnosti.
Videla je takoj, da je pisava Ilenninga. Niti v glavo pa ji ni I iidlo, da se obrača pismo na njo. Razlagala si je pismo ter njegovo vsebino tako, kol si je želela v svojem srcu. Zdelo se ji je kot dokaz. da obstaja tajen sporazum med Ilenniiigoni ter Josto.
To je bilo zanjo dragoceno razkrit je. Mislila je. da je dosti bližje svojemu cilju. Mogove bi bila padla odločitev že tekom zadnjega bivanja Ilenninga tukaj, če bi ne priešl vmes žalosten slučaj. Se-<*aj pa je bila vsaj gotova, tla 'bo dosegla svoj cilj. Ko bo prišel zo-i et ob Božiču Henning. se bo vse uretlilo po želji. — za to bo že ona skrbela.
Zelo mirasda se je iočiila od te«*a lista ter ga položila zopet na staro mesto. V svoji razburjenosti ni paizila na to, da bi pismo ležalo naitančno tako. kot ga je srašla. Tako je izvedela Josta še jfitega večera, da -se je neka tuja roka dotaknila lista. Niti malo ni dvomila o tem. da je brla roka GerKnde.
Ta gotovost pa jo je s«1aj manj razburila kot je preje domnevala, ker je sedaj mislila, da ve. zakaj se je Gerlinda tako ponižala do tako nizkega dejanja. Morala pa jo je še bolj pomilovati kot pa zaničevati.
Ko je stojiila Jo*>ta v delavno sobo isvojega moža. ji je s-topil slednji nasproti z zelo resnim obrazom.
Vprašaje se je ozrla vanj ter zapazila, da je bled ter izmučen, lot da se ne .počuti dobro. Vprašati pa si ni drznila glede njego-vega zdravja, odkar ji je nervozno ter izbegljivo rekel, naj ne pazi na to, ker je preobložen s posli ter .se bo odpočil zopet v zimi.
—	Pustil sem te poklicati semkaj, moja draga. Josta, <kor nisva v tvojih sobah varna, da bi naju ne motila Gerlinda. Ker pa moram m daj govoriti s teboj, ne trpi nikatke motnje, — je rekel resno.
Josta je sedla na stol.
—	Prosim, Rajner. .govori, kar misliš (povedati.
Sedel je na stol. njej nasproti.
—	Gre namreč 7.a pismo, katero ti je zapustil tvoj oče. Par-ltra<t si me že vprašala zanj, a jaiz sem hotel, da biti postala nekoliko mirnejša. Sedaj pa je čas, da ifcveš za vsebino tega pisma. Tukaj je. Pro> m te, prečitmj ga ta«ko mirno kot moreš. Nato bova nadalje govorila o njftm.
Josta je posegla po pismu z negotovo roko. Rajner pa je bii iz-vanredno slovesen.
—»• Jaz ne vem, Rajner, meni je tako tesno, — je rekla pritajeno.
Očetovski jo je pogladH po glavi.
—	Jaz seni pri «t<*bi, moja draga Josta.
Vsfniei Jo,v*te ^ta se'tres-fi. Ah, da mif bila nie drugega zanj, kot "mala Josta"!
/rvela je neko*- ljubka deklica k: ni imela nikogar drugega na -svetu razen oeeta, ki je bil -talin truden mož. Deklici je bilo ime Nada. »Njiju dom je bil široki gt>zd. višnjevo nebo jima je bilo streha nad glavo. < 'asi-h j*- bilo }»rav hudo. Prišla je zima in mraz. drevje *>e. je vilo .pod viharjem ill [Kije je -letelo na vse -tra.ni. lil kadar je bilo tako. se sklonile smreke k Nadi in zašepe tale: "Pojdi odtod ! Poišči si dom čez zimo, zakaj tu te bo uničil mraz in sneg"'.
Nada si je 7. rokami tiščala u-s">ea. -tla 4ie bi slišala tega opomina. ker sirotiea 11 i vedela, kam naj »se obrne.
"Joj. da bi imela svojo hišico!" je vzdihovala.
Sredhgozda je stala visoka siva skala in na skali je stal lep velik grad. Nihee ni živel v njem. samo netopirji in i>odgane sr> bile urabori'-e v velikih dvoranah. Ca-<ih ponoči tsn slišale živalce v gradu čuden, žalosten irbi*. ki je venomer (ponavljal iste besede.
"To je gotovo vihar", je menila stara bela vrana, "saj človek ven lar ne more biti tu. ne da bi ga videli!"
"Pa kaj govori ta glas.'" je vprašala Nada belo vrano, ko jo je srečala v gozdu in ko ji je pravila o čudnem glasu.
"Nu. kolikor sem mogla razumeti. ponavlja venomer. "Pustite da pride ljubezen v grad! Nu. jaz si mislim, da ko gotovo vihar malce .norčuje o tem in onem in naposled je dejala :
"To ni vihar. To je morda kak duh. ki v grobu ne daje miru. in ee 011 zahteva, naj vstopi ljubezen v 'gradu, tedaj bi Lahko prišla z očetom -semkaj. On ine ljubi in jaz ga ima.m neizmerno rada. in ta duh gotovo ni zloben duh in nama ne bo storil zlega".
In ros sta šla drugi dan Xada in njen oče v grad .Pot je bila strma in Xada je podpirala .starega očeta, da ni na potu onemogel.
OMj* prihodnji*.) ^
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati r ita* rt kraj. Je potrebno, da Je poafien e potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. V »led naše dolgoletne 1» košnje Vam ml tamoremo dati najbolj &a pojasnila ln priporočam«, redno le prvovrstne brxopamlke.
Tudi nedržavljanl samorejo pot* vati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Washlngtona, bodisi za eno leto ali t mesecev ln se mora delati proinjs ▼saj en mesec pred odpotovanjem ls to naravnost v Washington, D. (X aa generalnega naselnlikega kossi-sarja.
8lasom odredbe, KI je stopila v veljsvo 21. Julija 192« se nlkomor
več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora ltl iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški n-rad ali pa ga dobi v New Xorkn pred odpotovanjem, kakor kdo v proftnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuj« na svojo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega JnllJa Je v veljavi a* va amerlfika priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo a me rlSki državljani dobiti svoje Sen« in neporočene otroke izpod 2L leta ter amerlfike državljanke svoje mo Re s katerimi so bile pred 1. Jani jem 1028. leta poročene, laven kvote
Jugoslovanska kvota znala Be v* tfno 071 priseljencev letno. Do pa to vie© te kvote so npraviCeal sta rili smerllklb državljanor, moijs amerlSkih državljank, ki so se pc 1. Junija 1928. leta poročili ln pa Uedelci. odroma teoe ln nepor* •eni otroci Izpod 21. leta onih ne državljanov. Id so bili postavne prlpuSfenl v to deželo za stalno U vanje tu. Vsi ti imsjo prednost v kvoti, od ostsltb sorodnikov, ka kor: bratov, sester, nefiskov, ne£a kfnj itd., ki spadajo v kvoto bros vaške prednosti r Isti. pa se m sprejema nlkakih profcnj m um rfkansks viae Je
"Očka. ljubi očka. glej. zxlaj imava pravo streho nad seboj!" je vzkliknila Xada. In ko se je zmračilo, je hodila po velikih dvoranah in nemiro čakala, kdaj se oglasi lajin-tveui glas, A ničesar ni bilo "slišat}.
Drugo jutro je Xada zgodaj vstala in zanetila ogenj v štedilniku. V shrambi je našla orehe, krompir 111 velika jatbolka : takoj je začela pripravljati kosilo. Potem j<- pomela Vse sobe in odprla vsa okna. da je zasijalo solnee v v-«* prostore.
Ko je sjopila v viteško dvorano. je izačula kraj st-he tih. žulo--■«•11 glaH. '"Xada. ne hodi odtod m lic 'boj »e me. liede.n mmii. joj. da bi vedela, kako s«*in be Jen! Xikogar nisem nikoli ljubil in zdaj moram tr;>eti. l>o<li dobra in -krbi zame!" Xada se je ozrla na vst- strani, a nikogar-ni bilo videti. Ves dan je mislila na te besedo :n ko se je zmračilo, je postavila na mizo krožnik jabolk in o-rehov in časo sveže vode. In glej: drugo jutro sta bila krožnik in kozalee praana ! "Zdaj", si je mislila Xada. "ne bom postavila zvečer ničesar n;i mizo. ampak sama bom o~*ala v viteški-dvorani iu tako Ihoui videla ubogega moža. ki toliko trpi".
In tako je tudi storila. Ko je oče legel k počitku, se je vsedla v viteško dvorani za mizo in čakala. Ko je odbila ura polnoči, je začula glas:
"Oh. pomagati ti hočem. Povej, kaj naj storim, da ne boš toliko topel in da boš mirno spal v grobu?" je zajeeljala Xada. zakaj v kljub vsemu jo je bilo nialee titrah. ker ni nikogar videla kraj sebe in vendar je razločno slišaia Vsako besedo.
"Povedati ti hočem svoje življenje. Bil sem graščak in vsi na okoli so se me bali. Kint gospodar sem 'bil. Xiliče me 11 i maral in tu-di jaz nisem nikogar ljubil. 1'rnrl sem sam in<zaipuščen in Kdaj st> ine obhodili, da bom trj>el tako dolgo, doklej- ne najdem bitja, ki me ibo ljubilo in skrbelo zame ter živelo v mojem gradu. Dokler ne bo vladala tu ljubezen, tako dolgo bom moral trpeti. Joj, pomagaj mi. Xada. pomaj mi!" je obupno vzkliknil duh.
Tedaj se je Xada ljubeče nasmehnila ill dejala :
"Živela bom z očetom v tvojem gradai. On me ima rad in jaz ga J imam rada in ljubezen bo vladala tu. In tudi tebe ljubim, čeprav j si bil .krut in neiprosen go&j>odar. j I-julbim te. ker si zdaj tako be-J den".
"O, hvab| ti!" je vzkliknil siromak. "nikoli ne boni jK>zab:l nate in kjerkoli ti boni mogel poma- J gati. ti bonv .pomagal. P»og s te- ' boj':"
V dvorani je zašumelo. kakor , da bi bil potegnil veter skozi vrata okna. nato pa je bilo vse tiho. Odslej ni nihče več slišal stokanja okrutnega graščaika in Xada je -s svojim očetom srečno živela v gradu do konca -svojih dni.
Kretanie twrniko- ■ ^ioptns
1?. Junija:
F: ar.ee, Havre
Lueizow, Bremen
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 W. 18. St., NEW Y0BK, N. Y.
99
MOLITVENIKI:
Marija Varhinja:
v phituo zvezano..........
v fino platno .............
v usnje vezano ..........
v fino usnje vezano.......
Rajski glasovi:
v platno vezano ...........
v fino platno vezano.......
v usnje vezano ...........
v fino usnje vezano .......
Skrbi za duše:
v platno vezano ...........
v fino platno vezano.......
v usnje vezano ............
v fino usnje vezano.......
Sveta Ura (z debelimi erkami)
v platno vezano .......
v fino platno vezano .....
v fino usnje vezano .......
.R0 j
l.oo! 1.701
1.— : 1.10:
1 ,:V) 1.701
.80 j 1.-J0;
1.65 j l.SOl
no 1.50 1.G0
1.— 1.50 1.80
.80 l.'-'O 1.50
Nebesa Naš Dom:
v platno vezano .........
v usnje vezano .........
v fino usnje vezano .....
Kvišku srea mata:
v platno vezano ........
v eeloitl vezano .........
v fino usnje vez....... ,
Hrvatski molitveniki:
Utjeha starosti, fina vez. ........1._
najfinejša vez ..............1.G0
Slava Bojni 9 mir ljudem, fina vez 1.50
naj fine jfi ^.vez ..............J.60
Zvončec nebeški, v platno.......80
fina vez ....................
Vienar, najfinejša vez ..........1.60
Angleški molitveniki:
(za mladino)
Child's PrajF^rbook:
v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ............. 70
v najfinejše usnje vWano ....1.20
(Za odrasle) Key of Heaven:
v fino usnje vezano ........ 1.50
i
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.D0
Ave Maria:
v fino usnje vezano ........ 1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25
_____3.00
*T4TF RAN*
Angleško slovenska l«*rilo
(I>r. Kern)
Amerika ki Amerikanri (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10
Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerkniško jezero ...................1.20
Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1X0'
Domači živinozdravnik, broS.....1.25
Domači zdravnik po Knaipu:
broširano ....................1.55,
Govodoreja ......................1^0)
Gospodinjit v ....................1.— j
Jugoslavija, Melik 1. zvezek ____1^0
2. zvezek, 1—2 snopič ......1JJ0
Kubična računira. — po meterskl
meri ....................... „75
Kletarstvo (SkalicKy) ..........S.(MI
Kratka srbska gramatika ....... .30
Knjiga o lepem vedenju:
trdo vezano ................!.—
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov	.30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju.....50
Kat. Katekizem .................60
Mati: Materinstvo ..............1.—
Nemško-anglešld tolmač ______... 1.40
Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
lepo vez. (Kalinšek) ..........5.—
Nasveti za hišo tn dom. trd. vez. 1.—
Naše gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
gob ..........................1.40
Nemščina brez učitelja:
1.	del .......................30
2.	del .......................30
Nemško slovensko slovar ........1.—
Slovensko nemški slovar.........80
Ojačen beton .................. .50
Obrtno knjigovodstvo ............2.50
Petrotninarstvo, trd. vez.........1.80
Perotninarstvo, broS.............1.50
Prva čitanka, vez................75
Prva pomoč. Dr. M. Rus ........1.—
Pravila za oliko ...............65
Prikrojevanja perila po životni
meri s vzorci ..................1.—
Psihične motnje na alkoholski pod*
l»gi .........................35
Praktični računar ...............75
Parni kotel, pouk za rabo pare .... 1.— Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, vezano ..................2.—
broširano .................... I.73
Računar v kronski in dinarski ve-
UaVi ..........................75
Sadje v gospodinjstvu............1.—
Solnčenje ........................ JO
Spolna nevarnost ...............25
Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina«
obsega 452 strani .............1.5©
Slov. italijansk itn italijanski slov.
slovar .........................00
Spretna kuharica, trdo vezana ....1,45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.—
Sadno vino .....................40
Slovenska slovnica (Breznik)
trdo vez...................1.30
Učna knjiga in berilo laškega jezika ..........i...............60
Veliki vsevedež .................80
Veliki slovenski spisovnik trgov* skih in drugih pisem ..........2.25
Voščilna knjižica ............... .50
Zdravilna zelišča ...............40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ....................1.50
Zbirka domačih zdravil ........ .60
Zgodovina Umetnosti pri Sloven*
eih. Hrvatih ln Srbih..........1.90
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zv. ......................1.20
Št. 5. (Fran Milflnski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselompdre f-rtiee I.. 72 strani. broširano .................25
At; 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. broS........... .3$
Štev. 8. Akt. štev. 113...........75
Št. 9. (Unir. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broi.
Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Terooae, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broi. ........ J55
14.	junija: Homeric, Cherbourg
Kutierdam, Buulosne *cr Mer. Rot-terdam
Minnesota. Boulogne iur Mer
15.	junija:
/Ut/erL ttalltn. Cherbourg, Hamburg President Koo««yelt, Cherbourg. Sr*iu«o
Cunte Biancamaco, Napoti. Genov* 17 junija:
Resolu^. Cherbourg, Hamburg 1«. Junija:
Karlsruhe. Boulogne sur Mer. Bremen 1». Junija;
lie de Fran p«, Hav/e Aqultania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
20.	julija:
btutigurt, Boulogne sur Mer. Bremen
21.	junija:
Majestic, Cherbourg
PennUnd, Cherbourg, Aniwerpen
New Arnstei dam, Boulogne sui
Mer, Roterdam noma, Napoll, Genova
22.	Junija: Minnetonka, Cherbourg
St. Liouis, Cherbourg Hamburg
25.	junija: Paris, Havre Saturnia, Trst
26.	junija: Berengarla, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen
27 junija:
Olympic. Cherbourg Dresden. Cherbourg. Bremen Belli n, Cherbourg, Bi vnsfn
28.	Junija:
Mrealdente Wilson, Trst atatendain, Boulogne iur Mer. Rot
terdw m
29.	junija:
beigfcnland. Cherbourg, Antwerper.
Mauritania. Cherbourg
New York, Cherbourg. Hamburg I-eviathan. Cherbourg Conte Grande. N'apoll. O.nova Xlinnekahda, Boulogne aur Mer. t. Julija:
France, Havre 2. Julija:
Columbus. Cherbourg, Brrir.<n Ryndarn, Boulogne t ir Aler. Ho« terdam
3- JuhJa:
Homeric, Cherbourg President Harding, Cherbourg Bremen
4. julija:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg. Muenchen. Boulogne sur Mer, Bre men 6. julija:
lie <Je France. Havre Veend&m, Boulogne aur Mer. Hat lorda ih
Augustus, Napol), Genova e. julija: Mlnnewaaka, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Deutachland, Cherbourg, Haiuburg Republic, Cherbourg. Bremen
». julija:
MaJ«ulr, Cherbourg
10.	julija: Aquilarna Cherbourg
11.	Julija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
12.	Julia: Pari«. Havre Vulcanla. Trst (Ixlet) Lapland, Chehbourg. Antwerpen Volendam. Bo^ilucgne sur Mer Rotterdam
Minnesota, Boulogne aur Mer
13.	julija:
Hurnburg. Cherbourg, Hamburg IS Julija:
JCarlaruhe. Boulogne aur Mer, Bre.
men	«
Rotterda m, Boulogne aur Mer, Rut-tardam
17.	julija:
President ttooaevalt Cherb/.urg. Pramen
18.	julija:
Stuttgart. Boulogne aur Mer. Bra-men
19.	Julija: France. Havre Olympic, Cherbourg
Pennland. Cherbourg. Aiilwerp«B
20 julija:
Minnetonka. Cherbourg
Albert Ballln. Cherlx.iirg, Hamburg
Cont^ Riani-hinmiu, Napoll Genova
23.	julija:
Ber'in. Cherbourg, Bremen
24.	juliU: Mwuretanla, Cherbourg
Georpe Washington. Cherbourg, Bre-men
26: Julija:
lie de France. Havre (Glavni polet-
ni Izlet) ll'-rnerlc. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne aur Mer
Roma. Napoll, Genova
27. jutija:
Belgeniund. Cherbourg. Aniwerpen St. 1.0111». Cherbourg, Haint.urg I.evlu than, Chej^^irg Mlnnekahda,	aur Mer
31. julija:
Dresden, Cherbourg Bremen A merlon. Cherltourg. Bremen
Št. 11. (Povel tJoliai Petertkove poslednje sanje, t>o2i^nu [»ovest v 4 .sllkab, 84 str^ brog........35
Št. 12. (Fran MilMnskl) .Mogofni ' prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. »1 str., bros..........
Št. 13. (V. M. Oarfiln) Nadežda Nikoiajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 11- tsr.. brofi.........
Št. 14. (Pr. Kari F.nglL«; Denar, narodno-gositodarski spis. poslovenil dr, Albin Ogris, 2:»U sir.,
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajta In najbolj ugodna pot aa ootovanje" na ogromnih oarnlkih:
France 13. jun.; 1. julija.
16. XV. i
lie de France 19. jun.; 5. jul.
rob polnoil)
Paris 25. jun.; 12. julija.
<(»b polnoči) Najkrajta pot po ftele»nlcl. Vsakdo Je v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti — Pljafa In slavna franc^*ka kuhinja. Iaradno nlak« cene.
Vpralajt« kateregakoli pooblaiCenaga agenta ali
FRENCH LfNE
II 8TATC STREET NEW rOflK, N. Y-
bi«
št. 15. Esmond in Jules de Gon-
court, Renee Mauperin........
Št. Iti. (Janka Sameci Življenje,
peNmi. 112 str., broS.........
št. 17. (Prosjjer Marimee) Verne duše v vieah, jiovest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............
.30
M .40 .45
.311
Št. 18. (JarosL Vreblieky) Oporoka lukovAkesa grajsčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., bros. .. .55
št. 19. (Oerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra., bro5....... .50
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz čeSMne prevel dr. Fran Bradač*. 154 stf.. brofi..............45
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkoeasnili zgodbic, II., 7.'$ str.
broS..........................25
Št. 22. (Tolstoji Kreutzerjeva____
sonata ........................60
Št. 23. (Sophokies) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 6Jl str.,
brt>sirano .....................30
št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 305 str.,
broš...........................gQ
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
H. del ......................80
št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 81! str. broS..........................35
št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......35
št. 29. Tarzan sin opice .......90
Št. 31* Roka roko .............. .25
Št. 32. Živeti ...................25
Št. 35. (Gaj Saltistlj Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. Anr. T>tik-ler. 123 strani, brofi. .1........ ^oj
št. 30. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani ...................65
št. 37. Domafe živali...........30
št. 38. Tarzan in svet ..........1,—
štev. 39. L» Boheme ...........90
št. 46. Magda	.40
Št. 47. Misterij duše ............1.—
Štev. 48. Tarzanove iivall ____ M
Štev. 49. Tarianvv sin ........
št. 50. Slika De Graye..........1.20
Št. 51. Slov. balade in romance JO
-Št. 52.. Sanin .................1^0
St. 54. v metežu ......7.7.1:.
St. 58. Namišljen (bolnik ...::.-\5« Št. 56. To ta> onkraj Sot le .... J3»
št. 57. Tarzanova mladost ____ J9%
Štev. 58. Glad (Hamsun) .... JM
št. 59. (Dostojevski! Zapiski iz mrtvega doma, I. del ..........i,—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is
mrtvega doma, II. del ........
Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 št. 62. Idijot, I. dej. (I>ostoJevskl) .90
Št. 63. Idijot. HnW! .......... jm
št. 64. Idijot, III. del.......... .90
Štev. 65. Idijot. IV. del .......90
Vri 4 deli ..............3.25
Št. 66. Kamela, skozi uho živau-ke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji U. *v. '
Potresna povesi, Moravske »like, Vojvoda Pero 1 Perica, Cr-
........................ 2.5»
Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar:
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2j§
Tik za fronto .................. .70
Tat if, (Bevk), trd. vez..........75
Tri indijanske povesti...........30
Tunel, soe. roman ................
Trenutki oddiha ................ [50
Turki pred Dunajem .......... .30
Ura z angeli ....................1.20
V	robstvu (Matičič) ..............1.25
V' gorskem zakotju ............ .35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1. del .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor ................l._
Vera (Waldova), bro*......... .35
Višnjega repatica, roman. 2 knjigi 1.50 Vojni, mir ali poganstvo, I. :tv... .35
V	pusti? je šla, III. zv....... .35
Vrtnar, (Rabindranatb Tagore),
trdo vezano ................."5
broširano .....................
Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokoraik ln druge povesti 1.—
Trdo vezani» ...................1.23
Valetin Vodnika izbrani spisi .. JI* Vodnik svojemu narodu ........ .25
Vodnikova pratika I. 1927...... .50
Vodnikova pratika 1. 1928 ......
Vodniki in preporekl .......... 60
Vladka in .Metka .............. ^0
Zaroka o polnoči ...............30
Zlofin in kazen (2 knjigi) ......1.66
Zmisel smrti .....................
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .66
Za kruhom, povest ............ .35
Zadnja lunetka vojska ......... .73
Zadnja pravda, bnvS. .......... 3$
NaroČilom je priložiti <jrnar, bo-diši v gotovini, Money Order ali poštne znamke po i o/i 2 centa, fo pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročaju knjig, katerih ni 9 ceniku.
■ I 4>
Knjige pobijamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"'
aie w. i«, m.,
New York