Izhaja vsak tetrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale; 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 'Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna itev. lir 39.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 » za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 417 TRST, ČETRTEK 20. SEPTEMBRA 1962, GORICA LET. XI. MINISTRSKI PREDSEDNIK FANFANI JE IZJAVIL: VLADA BO IZVEDLA VES SVOJ PROGRAM Preizkusni kamen bo okvirni zakon o deželni ureditvi - Odnosi med socialisti in komunisti - Kriza vlade je za sedaj izključena Kdor zadnje čase tudi površno prebiral italijansko dnevno in drugo časopisje, lahko brž ugotovi, da se v Italiji nahajamo v predvolilni dobi. Tisk že začenja pripravljati javnost na prihodnjo pomlad, ko bo sedanjemu parlamentu potekel 5-letni mandat in bodo razpisane nove državnozborska volitve. Po splošni sodbi bodo te volitve izredne važnosti, saj bo volivcem dana možnost, da se svobodno in neposredno izrečejo o novi politični smeri, za katero se je odločila večina sedanjega parlamenta in katere pobudnik ter izvrševavec je Fanfasijeva sredinsko-levičarska vlada. Ko je ta vlada dobila zaupnico, se je obvezala, da bo s svoje strani naredila vse, kar je potrebno, da se rešijo predvsem tale glavna vprašanja: ustanovitev deže'e s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine, izglasovanje zakona o podržavljenju električne energije, priprava okvirnega zakona o deželni ureditvi ter novi ukrepi v korist kmetijstva. , Medtem ko je glede na prvi dve vprašanji v parlamentu že v teku postopek za njuno rešitev, so se tudi v krogih, ki spadajo v sedanjo večino, v zadnjem času začele po javljati težnje, da se na kakšen način pre preči izvedba drugih točk vladnega programa, med njimi predvsem izglasovanje zakona o ustanovitvi avtonomnih dežel, kct jih predvideva ustava. KAJ ZAHTEVAJO OD SOCIALISTOV Eden izmed glavnih razlogov, ki so jih f krogi pogosto navajali v opravičilo svojih teženj, je bila odložitev občnega zbora ali kongresa socialistične stranke na prihodnje leto, in sicer na čas, ko se bodo državnozborske volitve že zaključile. Na tem kongresu bi namreč Nennijevi socialisti morali po mnenju omenjenih krogov dokončno skleniti, da ne bodo sklepali nobenih zavezništev s komunisti ter da ne bodo v nobenem primeru z njimi sestavljali skupnih vlad v bodočih deželah. Ker je bil kongres odložen — so poudat-jali isti krogi — ni nobenega učinkovitega jamstva, da v Italiji ne bo nastalo več dežel s socialkomunistično večino.'Zato na; okvirni zakon o deželah kar ostane v predalih pristojnega ministrstva in, če ie trebe, naj se tudi raje pred časom razpusti parlament, kot da bi sedaniim demokratičnim institucijam grozila kakšna nevarnost. Na takšna modrovanja, ki so prihajala predvsem iz desničarskih krogov Kršč. demokracije, je pa v nedeljo jasno odgovoril sam ministrski predsednik Fanfani. »Vlada — je med drugim dejal — se pr^ pravlja, da izpolni svoje obveznosti tudi glede deželne ureditve« in hkrati pripravlja zakonske načrte v korist kmetijstva ter bo tudi poskrbela, da bo o njih pravočasno razpravljal parlament. STALIŠČE STRANKINEGA VODSTVA »S temi izjavami — je na koncu poudaril Fanfani — hočem prijateljem in kritikom ponovno potrditi, da vlada nadaljuje z melodičnim izvajanjem prevzetih obveznosti. S spoštovanjem teh obveznosti namerava vlada doprinesti svoj prispevek k bodočemu volilnemu boju, ki je poklican, da potrdi odločitve, ki smo jih zavestno sprejeli.« Ker je predsednikov govor na vidnem mestu objavilo tudi demokristjansko glasilo »II Popolo«, se zdi, da se z njim strinja večina strankinega vodstva in predvsem glavni tajnik Moro. Precejšnje presenečenje pa je povzročilo stališče, ki ga je o Fanfa nijevih izjavah v ponedeljek zavzel poslanec Piccoli, kateri pripada isti demokristjanski strugi kot ministra Rumor in Colombo. Piccoli je poudaril, da sredinsko-levičarska politika ne obstoji samo v izvedbi določenega programa, temveč tvorijo njen sestavni del tudi določeni politični cilji, za katerih dosego so odgovorne politične stranke, men njimi tudi socialistična. »Samo uresničenje teh ciljev — je zaključil Piccoli — združeno z izvedbo programa, lahko opraviči sredinsko-levičarsko politiko pred volivci.« Fanfani ju torej predvsem zamerijo, da se je odločno zavzel za izvedbo programa svoje vlade in da ni v zameno zahteval od so cialistov, naj prenehajo sodelovati s komunisti v raznih občinskih in pokrajinskih odborih ter v sindikatih. To bi namreč bili tisti polilični cilji, o katerih je govoril po slanec Piccoli in ki naj bi tvorili sestavni del sredinsko-levičarskc politike. Kot vse kaže, pa se večina vodstva demo-kristjanske stranke ne strinja s stališčem omenjenega poslanca. »Kršč. demokracija — je napisal tednik »La discussione«, ki je uradno glasilo stranke — nima nobenega razloga, da bi spremenila pogumnih in obenem previdnih sklepov, ki jih je sprejela na neapeljskem kongresu. Vlada uživa njeno popolno in odkrito podporo za vse, kar namerava ukreniti, kot pred šestimi meseci.« Stališče ostalih zavezniških strank Da bi prenehale polemike med strujami, ki sodelujejo v vladi, je glavni tajnik Moro sklical za prihodnji teden sejo strankinega vodstva. Na tej seji pa bo po vsej verjetnosti potrjeno stališče, ki ga je že zavzel pravkar omenjeni tednik, tako da bo vladi zagotovljena podpora stranke do prihodnjih državnozborskih volitev. Ker so tudi ostale stranke, ki podpirajo sedanjo vlado (republikanci, socialdemokrati in socialisti), mnenja, da je treba izvesti program, ki je bil skupno sestavljen in odobren ob nastopu sredinsko-levičarske vlade, se lahko sklepa, da je kakšna kriza v notranjepolitičnem življenju Italije danes ta-korekoč izključena. Na očiike, ki jih desničarji naslavljajo na socialiste, ti odgovarjajo, da njihova ktranka ne potrebuje nobenih »usposoblje-nostnih izpitov«, ker je to le pretveza, ki se jese je poslužujejo nasprotniki sredinsko levičarske politike za uresničenje svojih posebnih ciljev. Socialisti poudarjajo, naj vse stranke, ki so ob sestavljanju Fanfanijeve vlade prevzele natančno določene obveznosti, lojalno pomagajo, da se te obveznosti tudi izpol- nijo. »Z izvedbo začrtanega vladnega programa — je pred dnevi napisalo socialistično glasilo »Avanti« — se bistveno prispeva k učvrstitvi demokracije; če pa ta program ne bo izpolnjen, bo med širokimi ljudskimi množicami nastalo veliko nezaupanje in razočaranje«, kar gotovo ne more koristiti demokratični stvari. Tudi socialni demokrati in republikanci so mnenja, da je treba program sredinsko-levičarske vlade izvesti, čeprav bi Saragat rad videl, da bi socialisti svojega kongresa ne odložili na čas po državnozborskih volitvah. Ta kongres bi namreč moral pokazati, ali ima avtonomistična struja res trdno v rokah vodstvo socialistične stranke. Kljub temu pa je Saragat odolčno za izvedbo vladnega programa. Šele izid državnozborskih volitev bo torej pokazal, če bo mogoče tudi v bodočnosti ohraniti pri življenju sedanjo vladno koalicijo in če ji bo omogočeno izvesti vse tiste preosnove v gospodarskem in socialnem življenju države in družbe, ki jih zahteva moderna demokracija in za katere se zavzemajo pobudniki ter poborniki sredinsko-k*-vičarske politike. Zasedanje organizacije združenih narodov V torek so v New Yorku slovesno odprli 17. glavno skupščino Združenih narodov. OZN šteje danes 104 člane, to je 51 več kakor ob začetku, ko so podpisali ustanov no listino v San Franciscu. Prošnje za članstvo so vložile tudi nove republike Ruanda Urundi, J? maj k a in Trinidad. Njih spre jem je nesporen in so zato že poslale svoje zastave v New York, da bodo prvič zaplapolale na strehi steklene palače. Po 20. septembru bo postala članica mednarodne zve ze tudi Uganda. Azijskih držav članic bo potem 25, afriških pa 37. Afro-azijski blok bo potemtakem razpolagal z večino glasov. Preč.1 začetnim zborovanjem so odkrili v veliki veži palače OZN spominsko ploščo prejšnjemu tajniku Hammarskjoldu. Na dnevnem redu zborovanj je vpisanih preko sto točk. Najvažnejša je izvolitev bodočega glavnega tajnika. Najresnejši kandidat je V LEDENI JAMI Triindvajsetletni francoski jamar Michei Siffre je pred dvema mesecema naredil dr zen poskus. V gorskem masivu Marguareis blizu italijanske meje se je spustil v 150 metrov globoko ledeniško votlino. Razisko-vavčev namen je bil ugotoviti, ali lahko prenese človeški organizem daljše bivanje pod zemljo v slučaju atomske vojne. Siffre je sam samcat prebil v jami 1500 ur." S površjem zemlje je bil zvezan po te lefonu. V jami si je svetil samo s svečo. Termometer je kazal več stopinj pod ničlo Najhuje je pa jamarja zdelovala stalna vlaga, kFše je vpila tudi v spalno vrečo. Druga težava je bila neprestana tema, ki mu je vzela smisel za razločevanje barv in ga je skoraj oslepila. Težko je raziskovavec prenašal tudi grozno samoto. Čas si je kratil z raziskovanjem kamenin, s čitanjem, pisanjem dnevnika ob brleči svečki in poslušanjem tranzistorskih gramofonskih plošč. V zadnjih tednih je drznega jamarja začel zapuščati spomin in ga je napadala pogosta vrtoglavica. Po dveh mesecih bivanja pod zemljo je brk že'na kraju svojih moči. Tri ure so ga morali vleči iz jame in so ga nato odpeljali v bolnišnico, da se okrepi. Svoje doživljaje bo opisal v posebni knjigi. Bržkone tio dokazal, da bo človeštvo le stežka Doživelo atomsko vojno, tudi če se bo skrilo pod zemljo. Nevarne železnice V zadnjih letih se vedno bolj množe železniške nesreče v Italiji; to dejstvo so ugotovili pri zadnji parlamentarni razpravi za proračun železniškega ministrstva. Poro-čevavec je ugotovil, da se je pripetilo od junija leta 1960 pa do konca lanskega leta, torej v poldrugem letu časa, nič manj kot 590 železniških nesreč, ki so zahtevale 84 smrtnih žrtev. Ranjenih sploh niso našteli. Še slabše je v tekočem letu. Nezgod na železniških progah so našteli 146, mrtvih je bilo 80 in par sto ranjenih. Za Nemčijo jp Italija druga država na svetu v tem žalostnem prvenstvu. Največ nesreč se pripeti na križiščih cest m prog, katerih je v Italiji 16 tisoč; izmed, teh 1400 nezavarovanih, če bi hotela dr-žavai odpraviti vsa ta križišča, bi morala, potrošiti 600 milijard lir. Ker pa teh ni, bo smrt še kosila na železniških progah. sedanji začasni tajnik U Thant. Druge pereče točke so: berlinsko vprašanje, zadeva sovjetske pomoči Fidelu Castru in finansiranje OZN same, ki zahteva okroglo 10 mi lij o nov dolarjev letno. Na dnevnem redi so tudi točke o kolonializmu in o razorožitvi. O tem zadnjem vprašanju imajo pa sami udeleženci kaj malo upanja, da bi prišli na zeleno vejo. Novi Napoleoni V zahodno afriški republiki Ghani je parlament kar s ploskanjem sprejel predlog, da sme obstajati v državi samo ena stran ka, in sicer samo vladna. Predlog so utemeljevali z afriškim načinom rodovnega poglavarstva, ki ne trpi nobene opozicije. V tem smislu so tudi potrdili državnega predsednika Nkrumaha za dosmrtnega državne ga poglavarja. Ta vzgled je potegnil za sabo tudi Indonezijce. Sestavili so poseben odbor, ki stremi za tem, da bi bil oklican Sukarno za dosmrtnega predsednika »zaradi njegovih izrednih sposobnosti«. Podobno je delal tudi Napoleon, ki se je dal najprej izbrati za enega izmed treh konzulov, potem za deset let, nazadnje pa za cesarja do smrti. Uštel se je pa tudi on v svojih računih, ker je šest let pred smrtjo doživel poraz pri Wa terlooju in je izgubil krono. Ukoreninjen stalinizem Po zadnjem obisku Nikite Hruščeva v Bolgariji je že vse kazalo, da se bo napeto razmerje med Sofijo in Beogradom ublažilo. Med obema državama so podpisali od takrat že več trgovinskih in kulturnih sporazumov. Osrednji odbor bolgarske partije je ob narodnem prazniku 9. septembra podčrtal v svojem proglasu zadovoljstvo zaradi izboljšanja medsebojnih odnosov. Pripravljen je bil tudi načrt za obisk ministrskega predsednika Živkova, ki je nameraval priti v Beograd že proti koncu tega meseca. Prejšnji teden je pa nenadoma izšel v bolgarski revijji »Aktualni problemi« oster napad »na jugoslovanske revizioniste, ki so se preči 25 leti polastili komunistične partije v Jugoslaviji in odprli pot kapitalizmu«. Beograjska »Borba« zavrača te obtožbe in ugotavlja, da prevladuje v sosedni republiki še vedno duh stalinizma, ki je socialističnim državam prizadejal že obilo škode. ZA MIRNO UPORABO Prejšnji teden se je zbralo 600 odposlancev iz dvajsetih držav v palači UNESCO ' Parizu k prvemu zborovanju za uporabo jedrske energije v mirovne namene. Evropski forum za uporabo atomske sile v industriji se je ustanovil že leta 1960. Konferenca v Parizu je trajala tri dni. Predsednik kongresa Robert Gibrat je v prvem nagovoru poudaril, da je namen te mednarodne energetske zveze isikati načine, kako bi se mogle v vsaki tovarni zgraditi atomske centrale za pogon strojev. Šele tedaj bo mogoče govoriti o povi atomski dobi v blagor človeštva. VINSKO PRIJATELJSTVO Prejšnji teden se je ameriški predsednik Kennec’.y prijetno začudil. Z letališča so mu prinesli pet zabojev steklenic najboljšega vina s polotoka Krima. Kot odpošil jatelj je bil podpisan: Nikita Hruščev. Prijateljski namig z vinom med dvema političnima nasprotnikoma so nekateri tolmačili kot so vjetsko željo po zbližan ju z Ameriko. Drug: so pa rekli, da se je hotel Hruščev samo pobahati z izvrstno krimsko kapljico, ki prekaša tudi najboljša francoska vina. Si cer pa tisti litri niso prišli prav poceni ker je stal prevoz 220.000 lir. NIKITOV KROJAČ V Moskvi je kar nenadoma zaslovel rimski krojač Angelo Litrico. Podjetni mož je že pred petimi leti poslal Nikiti Hruščevu v dar lepo ukrojeno obleko in zimski plašč. Hruščev je v zahvalo, naročil pri njem še eno obleko in suknjo. S temi suknjami si je Litrico utrl pot v Moskvo, kjer so mu tudi drugi veljaki naročali obleke. Svoje kroje je razstavljal v Kijevu in Leningradu. Zaslovel je kot »dvorni« krojač Nikite Hruščeva. Prošnji teden je pa začel še bolj na veliko. V Moskvi je priredil modno razstavo, ki je imela dosti uspeha. Hruščevu je pri nesel v dar temnorjavo obleko in suknjo z astrakanskimi obšitki, poleg tega pa še trideset ovratnic. Upa,, da jih bo osebno po klonil Hruščevu pri sprejemu v Kremlju. Zapadna moda prodira preko Litrica na Vzhod. i Splovitev morskega orjaka V nedeljo dopoldne so v Genovi splovili v morje novo ladjo velikanko »Michelangelo«. Okrog ladjedelnice Ansaldo se je zbrala množica nad stotisoč ljudi, ko je soproga državnega predsednika Segnija pritisnila na gumb in razbila ob ladijskem boku običajno buteljko šampanjca. Ladjo je dala zgraditi brodarska družba »Italia«. V najkraj; šem času, je naznanil v svojem nagovoiu predsednik družbe, bodo spustili v morie slično ladjo »Raffaello«, ki bo zgrajena v tržiških ladjedelnicah. Skupaj z ladjama »Leonardo da Vinci« in »Colombo«, bo nosilo novo italijansko trgovinsko brodovje prvo zastavo v severnem Atlantiku. Morski orjak »Michelangelo« ie dolg 275 metrov, širok 31 in visok 22. Njegova pro stornina znaša 43 tisoč ton. To plavajoče mesto ima šest nadstropij nad palubo, 720 kabin za 1850 potnikov, ki imajo na razpolago 30 velikih dvoran za kino, gledališče, čitalnice, plese; pokrite plaval niče, tiskarno, umetne parke in celo štadion. Velikan bo prevozil pot do New Yorka v sedmih dneh. .v Živa svetnica V Konnersreuthu na Nem.škem jp v torek umrla po. vsem svetu znana Tereza Neumann v o4. letu starosti. Verni ljudje so jo, imel.i za živo svetnico, kep so se od leti 1926 dajj.e vsak petek pojavile in krvavele na. njenih rokah in nogah rane, podobne Kristusovim, na križu. Od leta 1927 naprej sploh ni uživala več hrane, razen nekaj požirkov vode, a je kljub, dolgoletnemu po-stu os,tala čvrsta in- je opravljala! tudi poljska dela. Na. tisoče in tisoče ljudi je vsako leto romalo v Konnersreuth obiskovat čudežno žensko, čeprav sc ni Cerkev hotela izjaviti o njenih, stigmah-. Pred dvema letoma pa je obolela in je sedaj umrla, zaradi srčne kapi. V Se staršem v premislek Prišel je spet tisti čas, ko se morajo šolarji in dijaki vpisovati v šole za novo šolsko leto. Vsako leto morajo naši listi opozarjati slovenske starše, naj izvrše svojo dolžnost do naroda in lastnih otrok, to je, da jih vpišejo v slovenske šole. Nekam čudno se zdi, da je še potrebno pozivati starše in družine, naj pošiljajo otroke v šole z njihovim materinim jezikom. Pred nekaj dnevi smo srečali mešano družbo Nemcev in Francozov, ki se niso mogli dovolj načuditi, da je sploh potreba opominjati starše na samoposebi umevno dolžnost. Na pripombo, da je več sto slovenskih otrok, in to celo otrok slovenskih profesorjev in učiteljev, vpisanih v drugo, jezičnih šolah, so tujci izrazih mnenje, da bi morali napisali na sramotno listino imena takšnih narodnih propalic. Saj se nikoli ne zgodi, da bi pošteni in pristni Italijani pošiljali svoje otroke na primer v nemške šole ali v slovenske. Najbolj so pa obsojali tiste slovenske trgovce, ki služijo denar s kupčijo preko meje, otrok pa ne vpišejo v slovenske šole. Nekateri slovenski starši navajajo še vedno staro ih neutemeljeno opravičilo ža svoje izdajstvo. Opravičujejo se, da otroci po končani slovenski šoli ne pridejo do Služb. Drugi zopet, da nima šolanje pomena, ker mora sin takoj do kruha. Nekateri bivši nacionalistični gorečneži se pa kar ciničrto nasmehnejo, češ prej je bilo tako, danes je pa drugače. četrti se zopet, dostikrat brez potrebe, jočejo, da nimajo denarja za šolanje. Vse je iz trte izvito. Ze v osnovni šoli bodo šolarji letos dobili brezplačno šolske učbenike. Za pridne in potrebne dijake srednjih šol, tudi slovenskih, so razpisane štipendije. Kdor je pa z dobrim uspehom končal tudi slovensko srednjo šolo, je še vedno dobil kako mesto, tudi če ne prvi dan in koj za oglom domače hiše. Kdor ima neko določeno in trdno izobrazbo, bb vedno uspel v življenju. Za tiste, ki z nekim cinizmom in iz neke bahaške trgovske preračunanosti pošljejo otroke v tuje šole, bo pa res treba sestaviti poseben seznam, da se ne bodo trkali po narodnih prsih, satnh takrat kadar jim-bo hodilo v račun. Kam v šolo Nekateri starši se vprašujejo, v katero šolo naj vpišejo svoje otroke,. Za osnovno, šolo pač ni dvoma: v najbližjo slovensko, od države priznano šolo. Kar se tiče nižje srednje šole, tudi ni več dvoma, ker je že tako razširjena šolska obveznost. V Gorici je na razpolago strokovna šola in nižja srednja; v Trstu jih je še več. Dijaka, ki je končal nižjo srednjo šolo, pa nikar ne vlecite iz šolskih klopi, če je 'količkaj nadarjen, posebno ne, če še ni dopolnil let šol ske obveznosti. Odprto ima pot na učiteljišče, zlasti če mu delajo težave klasični jeziki. PO končanem učiteljišču ima pa absolvent po novih odredbah najširše možnosti. Če ne moie nastopiti učiteljskega poklica, mu je odprta pot na številne visoke šole (profesura, didaktična ravnateljstva, visoke šole za jezike, risanje, višji zavodi za socialno skrb- stvo itd.). Vse to seveda, če si dijak prizadeva pri študiju. Ne pa tako kot mislijo nekateri starši, da če sin obiskuje slovensko šolo, mu morajo profesorji že kar vnaprej zagotoviti maturo, če ne ga pa vzamejo iz šole. Tu naj vam postavim za vzgled očeta, čigar otrok ni izdelal iz italijanščine. Prišli So k njemu hujskači, češ, Vpišite ga v italijansko šolo. Premišljeni oče pa je odgovoril: »Na slovenski šoli je padel iz učnega predmeta italijanščine, kako bo pa izdeloval na italijanski šoli, kjer so vsi učni predmeti v italijanščini?« Poleg učiteljišča je dijakom odprta pot na gimnazijo, licej in potem na vseučilišče. Izbire šol in bodočih poklicev je torej dovolj, tudi iz slovenskih šol. Starši in dijaki se pa morajo zavedati poglavitnega dejstva da srednja šola poleg usposabljanja za bodoči poklic v prvi vrsti izoblikuje mladostnikovo osebnost. Vsak narod potrebuje splošno izobraženih, ne samo poklicno sposobnih ljudi tudi v nižjih poklicih. To vam bodi vedno v mislih, ko premišljujete o bodočnosti sinov in hčera! Družinski oče Adenauerjev naslednik Nemškemu kanclerju Konradu Adenauerju je že odbila ura njegovega predsednikovanja. Vsaj tako kaže po izjavah poslanca Ericha Mertdeja, voditelja nemške liberalne stranke. Na ti;.kovni konferenci v Kielu je Mende pojasnil, da mu je kancler že lani pisal, da se namerava umakniti s svojega fnesta, še preden bodo razpisane nove volitve, ki bodo leta 1965. Dodal je še, da so Se odbori vladhih strank zedinili za izbiro kandidata v jeseni prihodnjega leta. Na vprašanje časnikarjev, kdo je kandidat, je Mende odgovoril, da se izbira tiče večinske krščansko-demokratske stranke. Omenil pa je, da je možna kandidatura Ludvika Er harda, ki je z izredno sposobnostjo dvignil nemško gospodarstvo. Prihodnji teden, 25. septembra, se bo zbralo pri notredamski cerkvi v Parizu na stotine ciganov, da počastijo spomin treh tisoč svojih rojakov, ki so jih esesovci po bili. Zbrali bodo njih kosti in jih pokopali na pariškem pokopališču, kjer jim bodo postavili tudi spomenik. »Cesar« vseh ciganov po svetu, ki jih je približno 12 milijonov, Vajda Vojevod III., organizira tudi mimohod zbranih ciganov pod slavolokom zmage, Z vihrajočimi zeleno-sinjimi prapo ri bodo cigani ali romi, kot se imenujejo v svojem jeziku, manifestirali za svoje pravice. Vladar Vajda Vojevod III., mlad, in teligenten mož, ki živi v Parizu, pripravlja posebno spomenico za Združene narode. Zahteva, naj OZN prizna, prav tako kot je že Judotn, pravico, da dobe kot samosvoj n aro d 'košček Zemlje, na katerem bodo ustanovili lastno državo. Imcnova'a se bo Ro manestan ali Ciganska država. Dovolj mu je tudi kak samoten otok, toliko da bodo tudi ti nomadi mogli reči, da imajo svojo domovino. Atentatorji na De Gaulla V razmeroma kratkem času enega meseca je francoska policija zgrabila šest članov napadalne skupine z njih vodjem Joan Marie Thiryem, ki so poskušali 22. avgusta ubiti predsednika De Gaulla. šest napadav cev je še na prostem, a policija ve tudi za njih imena. Poveljnik Thiry je pri zasliševanjih marsikaj izpovedal, čeprav je dva dni drzno zatajeval svojo udeležbo pri napadu. Izjavil je, da ne pripada k oasovcem, ki niso po njegovem mnenju pokazali dovolj moči ne v Alžiriji ne v Franciji. Izdal se je za člana skrajnih francoskih fašistov, združenih v »Narodnem odporniškem odboru«. Povedal je tudi, da se je skrbno pripravljeni napad ponesrečil zato, ker niso strelci zaradi mraka opazili danega znamenja, da prihaja predsednikov avtomobil in so le za nekaj sekund prepozno oddali strele. Ni pa hotel pojasniti, kdo izmed De Gaullovega spremstva je izdal zarotnikom točno do minute, kdaj in kod bo vozil predsedniški a\tu. Po francoskem zakoniku grozi atentatorjem smrtna kazen. Z obsodbo pa še nikakor ne bo uničeno francosko fašistično gibanje. Svoja skrivna središča ima namreč tudi v Belgiji in baje tudi v Italiji. »France Soir« piše, da so francoski »ultrasi« v Palermu, Genovi in Paviji. V kraju Cannero pri Lago Maggiore imajo tajna shajališča z drugimi fašističnimi gibanji po svetu. Volitve na švedskem V nedeljo so imeli na švedskem volitve v občinske svete. Izid je pokazal, da je še vedno najmočnejša stranka socialdemokratska, ki je že več let na vladi. Pri teh vojjj-vah je dobila absolutno večino, to je 5ji odstotkov oddanih glasov. V primeri z zadnjimi volitvami leta 1958 je napredovala tpdi liberalna ljudska stranka, medtem ko. sc ostale tri stranke: konservativni desničarji, kmetijci in komunisti, nazadovali. Volivci s<> pokazali, da so jim neljubi vsi sikrajneži bodisi z desnice ali z levice. Vojevod razlaga v svoji spomenici, da segajo začetki ciganskega rodu že v tisočletja pred Kristusom. Pravi tudi, da ni več daleč čas, ko bo njegovo ljudstvo igralo važno vlogo v zgodovini človeštva. Po stari prerokbi, ki gre iz roda v rod, bo začela nova, zlata doba za vse človeštvo, kadar se bodo cigani za stalno naselili na svojem ozemlju. »Mi predstavljamo simbol sveta brez meja,«' pravi ciganski poglavar, »na katerem bo vladala svoboda in ne bo več orožja.« NOV JEZIK Frančiškanski pater Angelo Lancelotti ie odkril nov, pravzaprav mrtev jezik, katerega so govorili pred 2000 leti v Mezopotaniji. Gre za jezik starih Akadijcev, ki so še pred Babilonci uporabljali klinopis. Narečje je podobno semitskim jezikom in je že v starem veku zginilo iz rabe. Omenjeni učenjak je na podlagi arheoloških odkritjj sestavil celotno slovnico akadijščine. S pomočjo teh raziskovanj se bo moglo pojasniti marsikaj iz biblične zgodovine. Romanestan ali Ciganska država Tragikomedija pred Rovinjem V nedeljo se je dogodila v jugoslovanskih teritorialnih vodah pred Rovinjem čudna tragikomedija, v kateri so si porazdelili glavne vloge tržaški škof Santin, poslanec Scio-lis, bivši župan Bartoli ter jugoslovanske pomorske oblasti v Rovinju, kot statisti pa so nastopili v njej številni visoki funkcionarji na obeh straneh meje. Njeni odmevi pa so dosegli celo Rim. le precej dni je bilo opaziti v tukajšnjem italijanskem tisku zanosne pozive na begun- j ske Rovinjce za slovesno obhajanje godu njihove mestne zavetnice svete Evfemije. Da pa se bo stvar končala tako melodramatično, si nismo mislili. Nekdo je prišel namreč na »posrečeno« misel, da je organiziral za nedeljo izlet z ladjo pred Rovinj in tega izleta se je udeležil tudi škof Santin. Pri tem je ladja, na kateri je bilo nekaj stotin izletnikov, zaplula do 100 m pred obalo. Z ladje so pridno mahali z robci in nekateri so iz Rovinja baje tudi odgovarjali. Vsa stvar je naravno zadobila izraz politične manifestacije. Vse bi bilo lahko ostalo v mejah brezpo-membnosti, če bi ne bil nekdo od jugoslovanske pomorske stražne službe izgubil duha-prisolnosti spričo te manifestacije, ki jo je očitno smatral za izzivanje. Tako so ladjo za nekaj ur ustavili, dokler birokracija ni dognala, da na vsej stvari ni nič resnega. Toda medtem so zazvonili telefoni v Trstu, Kopru, Rimu, Beogradu in Rovinju v najvišjih tonih in na desetine visokih funkcionarjev je bilo neprijetno vzdramljenih iz sladkega dremanja in prebavljanja po obilnem nedeljskem kosilu. Ti so bili dejansko pri zadevi najbolj prizadeti. Nekateri ljudje na italijanski strani so hoteli dati tej majhni tragikomediji na motiv otročje teatralnosti in preresne birokracije ki sta trčili druga ob drugo, značaj politične afere, ki naj bi zmotila dobre odnose med obema državama. To pa se je očitno izjalovilo in vsa zgodba je ostala, kar je bila, pustolovščina gospodov, ki se dolgočasijo v lepem poletnem nedeljskem popoldnevu, v stilu nedeljskih lovcev. —0— Repentabor: SE JE OBČINSKI SVET ZMOTIL? Kot smo že poročali, je tržaška prefektura pred kratkim imenovala za repenta-borsko občino novega, začasnega občinskega tajnika. Občinski svet se je na izredni seji izjavil proti temu imenovanju, ker je ugotovil, da novi začasni tajnik ne obvlada slovenskega jezika. V tej zvezi je repentaborski župan Bizjak pred kratkim obiskal podprefekta dr. Pa-sina in mu obrazložil stališče občinskega sveta. Podprefekt je izjavil, da novi tajnik razume slovenski in da bo zato lahko iz vrševal svojo službo, ker za to delo ni j treba, č.a je tajnik tudi »profesor slovenščine«. Novega repentaborskega tajnika ne po znamo in zato ne vemo, kakšno je njegovo znanje slovenščine. Dvomimo pa, da bi se kar 15 oseb, kolikor jih pač sedi v repen-taborskem občinskem svetu, moglo tako hudo zmoliti, da bi zahtevali nekaj, kar žc imajo, oziroma da niso zmožni ugotoviti, če jih njihov tajnik razume, kadar govorijo slovenski. Spričo takšnega stanja mislimo, da hi bilo najbolje, če bi se kar sam novoimenovani tajnik izjavil, ali zna slovenski, oziroma ali bo res mogel redno izvrševati tajniške posle. Nabrežina: INDUSTRIJSKA ŠOLA V NOVIH PROSTORIH Občinska uprava je poskrbela, da se bo pouk v obeh nabrežinskih industrijskih šolah že s 1. oktobrom lahko pričel v popolnoma novih prostorih. Kot znano, je občinski svet svoj čas sklenil, naj se velika nova stavba, ki je bila prvotno namenjena za Dom onemoglih, spremeni v šolo, kajti v občini danes hvala Bogu ni več tako velike potrebe po takšnem domu. Poslopje, ki se nahaja v bližini električne centrale, od koder se nudi prekrasen razgled na morje, je bilo treba seveda preurediti, da bo lahko ustrezalo novemu namenu. Dela so povečini že izvršena. Občinska uprava se sedaj zanima, da bi vsaj zasilno uredila tudi cesto, ki iz vasi vodi do nove šole. Predvsem proučuje možnost, da bi krajevni avtobus lahko vozil učence do neposredne bližine novega šolskega zavoda. S TRŽAŠKE UNIVERZE V lanskem šolskem letu je bilo vpisanih na tržaški univerzi 3767 slušateljev. Največ študentov je bilo na ekonomski fakulteti, in sicer 943. Po številu vpisanih dijakov je prva za njo pravna fakulteta s 682 vpisanimi študenti — rednih obiskovavcev pa ni menda niti polovica. Nato si sledijo po vrsti tehnična fakulteta s 643 slušatelji, znanstvena s 515, pedagogika (magistero) s 424, slovstvena (profesura) s 371 in farmacevtska s 187 dijaki. Opaža sc, da stalno pada število slušateljev na slovstveni in filozofski fakulteti, ker slabo plačani šolniški stan pač ne vleče več. Zato se pa tudi bere, da bo že čez tri leta primanjkovalo na srednjih šolah približno sto tisoč strokovno izvežbanih učnih moči. To sc opaža tudi iz števila diplomirancev na tržaški univerzi. Od 74 iz lanskega leta jih je največ doktoriralo iz farmacevtike in iz ekonomskih ved. Bazovica: ALI BODO PRISKOČILI NA POMOČ? Zdi se nam, da so od vseh kmctovavcev na Tržaškem zaradi letošnje suše še najbolj prizadeti Bazovci in živinorejci sosednih vasi, kot so Gropada, Padriče, Gročana itd. V teh krajih predstavlja namreč živinoreja prav zares edini steber kmečkega gospodarstva, saj pri nas ni vinogradništva in tudi druge kulture pridejo prav malo v poštev. Zato vse te živinorejce še posebej zanima, če bodo pristojna oblastva res nekaj učinkovitega ukrenila v njihovo korist in če bodo zlasti učinkovito pomagala, da bodo kmetovavci lahko preredili živino čez zimo. Splošna korist zahteva, da se živinoreji he prizadene prevelika škoda. Ta se lahko prepreči, če bodo oblastva živinorejcem poskrbela zadostno količino krme in krmil za njih živino. Oblastva bi morala kmetovavcem čimprej zagotoviti, da bodo dejansko nekaj ukrenila, kajti le na ta način bi preprečila, da se ne že sedaj hudo spraznijo hlevi. JESENSKI IZPITI Na Industrijski strokovni šoli v Dolini so uspešno opravili nižji tečajni izpit v jesenskem roku naslednji kandidati: Gurman Miroslav, Krmcc Boris, Maver Miran, Petaros Vladimir, Sancin Slavko, Tul Milan, Zahar Stevo, Zobec Cvetko, Canziani Vanda, Fabris Marija-Loredana in Mahnič Lidija. Dva kandidata sla bila zavrnjena. ŠT. LENART Velika suša pred sedanjim dežjem je hudo prizadela tudi našo okolico. Posušili so se vodnjaki in usahnili so celo nekateri studenci. Vodo za kuhanje in napajanje živine so morali dovažati v naše vasi v cisternah iz Vidma. Ko sc je pa tudi tam pojavilo vedno večje pomanjkanje vode, so tudi ta dovoz ukinili. Stiska za vodo je po stala še hujša, ko so ponekod oblastva prepovedala zajemati vodo iz potokov in rečic za namakanje in napajanje. To se je zgodilo v vaseh Ulana in Jagnjed, kjer niso smeli prebivavci uporabljati vode iz Tera in Krnahte. Kmetje so se zbrali in protestirali proti laki neumestni odredbi. Poslali so brzojavke na videmske oblasti, naj prepoved umaknejo ali kako drugače poskrbijo za potrebno vodo v prizadetih krajih. Primer iz letošnjega poletja ‘prav živo kaže, kako je potrebno, da se vodovodna mreža po naših vaseh ojači in pomnoži, da ne bomo prihodnje leto spet zašli v takšne hude sliske celo,za pitno vodo. PROSNID Po beneško-slovenskih krajih so dosti cest že uredili in popravili, to je treba priznati. Še več je pa stranskih potov, za katere se nihče ne briga in so prav tako življenjsko potrebne za oddaljene vasi, kakor asfalti rane glavne -ceste. Kaj bi rekli na to, če morajo ljudje na desetine kilometrov daleč po slabih ovinkih in kolovozih, ko bi lahko skrajšali pot za dve tretjini daljave, če bi napravili par kilometrov ceste. Tak primer je pri nas. Kdor ima opravka na občini v Tipani, kamor spadamo tudi mi, mora kolovratiti mnogo kilometrov po kolovozu v Ahten, nato mimo Nem navzgoi po dolini Krnahte, da dospe v Tipano. Zgodi se, da prikrevsa tja, ko so uradi že zaprti. To se pravi, da hodi Bogu za hrbtom. Vse te težave bi se pa mogle z lahkoto odpraviti, če bi zgradili nekaj kilometrov ceste do Mosta na Nadiži. Izletniki, pa tudi oblastniki, ki dirkajo po gladkih cestah v večja središča, seveda ne opazijo, da so prenekateri naši kraji kakor odrezani od sveta. NOVA DELA Goriški mestni svet je že prejel od CONI dovoljenje, da zgradi na malih Rojcah novo športno igrišče. Svetovavci bodo pri pri hodnji seji razpravljali o podrobnostih. Sklepali bodo tudi o podporah za goriške dbčinarje, prizadete od suše. Veliko stavbno delavnost razvija zadnje čase organizacija beguncev iz Istre in Dalmacije. Razume se samo po sebi, da z denarjem države ali po domače iz žepov dav-kopločevavcev. Zadnje čase je bilo zgrajeno naselje južno od štandreža, ki je namenjeno za begunce iz »kazermet« na solkanskem polju. Drugo naselje za begunce se gradi v ul ir' Giustiniani za Gradom na nekdanjem živinskem trgu. Tam bo 56 stanovanj. Tretja skupina stanovanjskih hiš bo zgrajena v ulici del Carso. Ministrstvo za javna dela je že odobrilo načrt, ki predvideva 200 milijonov lir stro- GORJAN V naših krajih se zadnji dve leti sliši ta in ona pobuda za izboljšanje gospodarskega stanja, žal, da ostane vse le bolj pri lepih načrtih o zgradnji industrijskih središč, o pospeševanju turizma, o izboljšanju živinoreje in podobno. Poglavitno pri nas je pa še vedno le zemlja. Le ona bo naše ljudstvo ohranila na domačih tleh. V nasprotnem slučaju bo vse bežalo v tujino iskat kruha. Menda niso pretirane številke, da je že polovica prebi-vavcev iz naših slovenskih vasi v tujini. V naši vasi in okolici sta že dve tretjini zemljišč opuščeni, ker ni več doma delavnih rok. Nad 2000 ha hoste in pašnikov je pri-puščenih samim sebi. Nekateri gospodarji so zato načeli vprašanje, kako bi se mogel ta svet izkoristiti. Sklenili so, naj bi se ustanovila lovska rezervacija, katero bi oddajali v najem videmskim in domačim lov cem. Nekaj denarja bi zakup lovišča le prinesel v vas. O tej zadevi bodo razprav, ljali tudi na prihodnji občinski seji. TRBIŽ Od sobote 15. septembra dalje je Trbiž spet oživel. S tistim dnem se je namreč zopet obnovila možnost prehoda čez itali-jansko-avstrijsko mejo samo z osebno izkaznico. Ta pravica je bila ukinjena lansko leto meseca julija, zaradi znanih dogodkov na Južnem Tirolskem. Odprava olajšaneg? obmejnega prehoda je močno prizadela mali mejni promet in je prizadejala občutno škodo trbiškim trgovcem. Iz avstrijskega pasu so hodili k nam kupovat posebno čevlje, pletenino, pa tudi vino v steklenicah in jestvine so naši sosedje odnašali v obilni meri. Spričo vedno boli naraščajočega pro. meta so mnogi naši trgovci prenovili in povečali svoje poslovne prostore. Nato je pa kar štirinajst mesecev zmanjkalo kupo-vavcev z one strani. Zato si je marsikdo kar oddahnil, ko se je obnovil prehod v prejšnji meri, že v soboto je krožilo po Trbižu toliko Avstrijcev kot že eno leto ne. Trbiž bo zoret postal, če ne bo spet prišla vmes kak j Dolitična neumnost, središče trgovine od Pontebe do Beljaka. škov. Vsa ta stanovanja so zelo udobna ir. jih dobe begunci za razmeroma nizko sta narino. ŠTEVERJAN V nedeljo popoldne so se začeli grmaditi temni oblaki okrog in okrog. Eni so pri čakovali dežja, drugi so se ga bali. Med slednjimi so bili tudi odborniki pro svetnega društva, ki so priredili med' bo rovci običajno jesensko slavje. Zbralo se je precej ljudi, zlasti iz bližnje okolice; to pot manj iz Gorice. Najprej je nastopil briški moški zbor, pod vodstvom dirigenta iz Jazbin. Zbor si zelo prizadeva, a manjka mu še zlitih glasov, posebno v višini. Oktet »Planika« je nastopil tudi s tremi pesmimi: Vžeč je bila poslušavcem Kamelova skladba »Koro-tanki«. , Osrednji del vsega nastopa je pa bila ko medija Postržek, zajeta iz rimskega mestnega življenja. Igravci Slovenskega odra iz Trsta so se dovolj dobro odrezali, zlasti postržek sam. Pripomniti pa moramo, da take vrste igra uspe le v dvorani in na ure-ienem odru. Vsaka kulisa za vsako igro ne gre. To vedo tudi prireditelji sami, a kai si hočejo pomagati. Ljudje so se razhajali zadovoljni, 'ker je bila to slovenska prireditev v slovenski vasi. Zvečer so pa prišli na svoj račun tudi naši gospodarji, ko so poslušali, kako pri jazno lije jesenski dežek na suho zemljo. DOBERDOB Že dolgo let teče pravda o cestah na doberdobski planoti. Dolga je in zaprašena kot so naša kraška pota. Posebno tisti del, ki se odcepi pri Devetakih in se vije v okljukih čez Poljane v Doberdob in dol v Selce. Že v nekdanjih časih je bila prav ta cesta glavna prometna žila med Gorico in Tržičem. Ko so izpeljali cesto po Dolu, je ta pot postala bolj stranskega pomena. Zadnja leta pa je po njej, zopet oživel živahen cestni promet. Cestišče je pa v tako slabem stanju in polno prahu, da zakriva bel oblaik vso planoto. Najhuje je poleti, ko drči j o po tej cesti številni vojaški to vornjaki. Cesta ni bila vključena v splošni načrt pokrajinske uprave za popravo in je zato ostala v tako razrvanem stanju. Kazalo je. da bo tudi tako ostalo. Zato so Občinarji sami vzeli zadevo v roke. Zbrali so podpise vseh družinskih poglavarjev pod spomenico, katero je nesla posebna delegacija k pokrajinskemu predsedniku. Dr. Chien-tarolli je možem razložil načrt za popravilo in asfaltiranje ceste, ki predvideva 270 mi lijonov lir stroškov. Pokrajinska uprava pa še čaika na odobritev nadrejenih oblasti. Vprašanje je torej zastavljeno, bojimo se pa, da ne bo še tako hitro rešeno. KRMIN Po dolgem merjenju, nesrečah in prepirih so se končno le lotili našega slavnega, železniškega podvoza Salderini. Zginil bo 'konč-1 no tisti ostri ovinek, (ki je zahteval že toliko žrtev. Dela za novi most so v polnem teku. Trajala bodo nekaj mesecev. Stroški pa bodo znašali 30 milijonov. Samo stanovavoi tam v bližini se močno pritožujejo, da jih prah kar zasiplje. Občinski komisar, ki je obenem načelnik turističnega odbora, je s svojimi sodelavci že pripravil spored za pokrajinski praznik grozdja. Ta »bendimska šagra« bo v nedeljo, 23. septembra. Dopoldne ;bomo imeli bolj športne prireditve; popoldne ob treh bo pa sprevod alegoričnih voz po glavnih mestnih ulicah. Na glavnem trgu bodo vlekli številke za tombolo. Ob devetih zvečer bodo vabile pa varijetetne predstave. Pri tem sporedu pogrešamo nekaj gospodarskega ali bolje rečeno vinogradniškega prizvoka. V OTROŠKE VRTCE Od1 danes pa do 25. t. m. je odprto vpisovanje v otroške vrtce. Slovenski starši morajo vpisati svoje otroke, rojene v letih 1957, 1958 in 1959, v otroški vrtec v ulici Croce in v onega v ul. Randaccio. Vpisovanje za oba slovenska otroška vrtca je v ulici Croce vsak dan od 9. do 12. ure. Pri vpisu naj starši izjavijo, katerega od obeh vrtcev želijo, da ga obiskujejo njih otroci. Prinesti morajo s seboj rojstni list, izkaz o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi, če niso otroci cepljeni proti paralizi, morajo starši napisati izjavo, da nc smatrajo to cepljenje za potrebno. Pri vpisu se plača tudi prispevek za šolsko kuhinjo. Mislimo, da ni potreba še posebej prepričevati slovenske starše, da pošljejo svo-. je otroke v slovenski otroški vrtec. Prav tu je temelj in začetek otrokovega šolskega življenja; tu se odloči, ali bo postal otrok, ki sam o sebi še ne more odločati, pošten, zaveden in izobražen člen svoje rodne skupnosti ali pomilovanja vreden renegar.. JESENSKO DEŽEVJE Po dolgi vročini je prejšnji teden vreme pokazalo, da se res bliža jesen. Prvo deževje, ki se ponavlja v presledkih, je že n&1 močilo izsušeno zemljo. V torek ponoči jc padlo 23 milimetrov dežja. Ponekod se je pokazala tudi toča. Kmetje vzdihujejo, ker ni ta dež prišel o pravem, času, tam v sredini avgusta, ko bi lahko preprečil na milijone ali celo na milijarde škode. Nekateri se že boje, da bo preveč dežja in da bo začelo grozdje gniti. Z vremenom pa res nismo nikoli zadovoljni. GRADEŽ V morskih globinah jugozapadno od izliva Nadiže pri otočiču Morgo so športni potapljači odkrili potopljeno rimsko ladj~>. Trup je dolg 22 metrov in je ves iz lesa, toda obit s svinčenimi ploščami. Ladja je bila bržkone tovorna, ker so našli v spodnjih prostorih celo skladišče starih amfor ali vrčev. Starodavni Oglej je pa bil v rimskih časih središče za izdelovanje glinastega posodja. Spomeniško varstvo proučuje, kako bi ladjo dvignili in jo razstavili v oglejskem muzeju kot izredno zanimivost. IZ KULTURNEGA ŽJVJLJENJA 99 Pred dobrim pol stoletjem je zapel ladinski ali retoromanski pesnik Gašpar Muoth himno svojemu malemu ttavodu »Stai si — Vstani kvišku!« Le malo je znano v svetu ljudstvo, ki govori svoje lastno ladinsko, retoromansVo ali rumanča narečje. Bivališča te etnografske, še bolj bi mogli reči jezikovne skupine, se nahajajo v srcu Dolomitov. Obdana so od treh drugih etničnih skupin: na severu od germanske, na jugu od romanske in vzhodu od slovanske. Ladinsko govoreča skupina alpskih prebivavcev izvira iz rodu starih Retijcev in Keltov, ki so bili naseljeni še v rimskih časih med Padom in Donavo ter od Krasa na jugu do prelaza Sv. Go-tarda na severu. Okrog leta 600 so jih sosedna ljudstva razcepila v tri geografske ločene skupine: Romanče, Ladine in Fur lan e. Na severozahodu bivajo v švicarskem kan tonu Graubiindenu Retoromani ali Roman-či. Ti so po mnenju velikega goriškeaa je zikoslovca Ascolija (1829-1907) ohranili najbolj čisto ladinsko jezikovno svojstvenost. Švica podpira njihovo jezikovno in tudi narodnostno samobitnost, tako da se že govori o narodnem in jezikovnem preporodu Ladincev. Retoromanov so našteli približno 44 tisoč, švicarska republika je že leta 1938 priznala retoromanščino kot četrti državni jezik poleg nemščine, francoščine in italijanščine. Rumanči se danes ne štejejo več kot manjšina, marveč kot polnopravna državna etnična skupina. Osrednjo skupino Ladincev tvorijo prebi-vavci v alpskih dolinah, ki se cepijo na vse štiri strani od gorskega sklona Sella v Dolomitih. To so doline Avisio, Cordevole, Grocl-ner in Gader; sem spada tudi kotlina okoli Cortine d'Ampezzo. V teh krajih je naseljenih približno 30.000 ljudi, ki spadajo V do-lomitsko-ladinskemu naiečju. Materinščino so ohranili še v cerkvi, deloma tudi v šolah v tistih vaseh, ki spadajo pod Bočen, v provinci Belluno pa ne več. Tretja skupina, ki izhaja iz istega ladinskega jezikovnega debla, je vzhodna. To so Furlani v videmski in deloma v goriški po krajini. Številčno so najmočnejši; približno pol milijona jih je. Njih jezikovno posebnost poudarja Societži silologiche Furlane v Vidmu pod vodstvom senatorja Tessitori-ja, ki je prav v nedeljo obhajala svoj 39. kongres v Treppo Camico. Društvo izdaja več svojih časopisov, med katerimi so najbolj znani tudi pri nas »Sot la nape« in »Ce fast?« Vsi članki v teh glasilih gojijo domačo zavest in jezikovno samobitnost. Ladinska enotnost Omenili smo že, da je »Ladinija« bolj et-nografsko-jezikovni pojem kot pa geograf- ski. Vsa tri narečja navedenih skupin so j samostojna in enotna veja novolatinske jezikovne družine. Pozna ali vulgarna latinščina je dala ladinščini sedanjo lingvistično podlago. To dejstvo je poudaril tudi nedavni 4. kongres vseh Ladincev v Grodenu. Opira se zlasti na filološke izsledke Ascolija, ki je proti Battistijevi jezikovni šoli poudarjal enotnost vseh treh retoromanskih narečij. Nekaka strešna organizacija teh jezikovnih narečij je Lia Rumanča, ustanovljena že leta 1919. Izdaja slovnice in berila v različnih retoromanskih podnarečjih. Pri zadeva si tudi ohraniti domače starožitnosti | in folkloro teh zanimivih skupin. Njih geslo pa je: »Ni taliano, ni tudais-chs, Rumanschs | vulains restar«, po naše: Ne Italijani, ne , Nemci, Rumanci hočemo ostati!« Ta mala jezikovna skupina, ki se že stoletja vztrajno drži svoje materinščine bi bila lahko tudi nam svetel vzgled ljubezni do svojega rodu in jezika. r. b. Koncertno društvo brez dvorane Tržaško Koncertno društvo je priredilo v petek zvečer svoj občni zbor v dvorani krožka Trgovinske mornarice. Na občnem zboru je moralo obravnavati hudo zadevo, namreč pomanjkanje koncertne dvorane ravno zdaj, v začetku nove koncertne sezone. Kot se zdi, ni druge rešitve kot dvorana v Politeama Rossetti, katero pa bi morali šele obnoviti, kar bi zahtevalo nekaj mesecev dela in okrog 40 milijonov lir. Bogatejši člani društva so takoj podpisali prispevke, za pet milijonov lir. Poleg tega bo društvo razpisalo javno nabirko, s katero upa dobiti notrebno vsoto, zanašajo se tudi na pomoč raznih oblasti in kulturnih ustanov. Koncertno društvo namerava 8. oktobra začeti novo sezono s koncertom v Verdijevem gledališču, na katerem bo nastopil ruski pianist Svjatoslav Richter. Dnr 16. novembra pa bo nastopila ameriška črnska skupina »Zvezde Vere«, ki bo prikazala glasbeno podobo črnskenra božiča. Ostali program nove sezone bo moralo društvo šele določiti, ker zaradi pomanjkanje dvorane ni moglo skleniti trdnih pogodb z umetniki in s skupinami. L mrl je Francesco Flora V neki bolonjski kliniki je umrl v ponedeljek dopoldne ugledni literat, literarni zgodovinar in kritik Francesco' Flora, profesor za italijansko literaturo na literarni fakulteti univerze v Bologni. Slovel je kot eden najboljših italijanskih kritikov, zelo upoštevana pa je tudi njegova »Zgodovina italijanske literature« v petih zvezkih, ki je resnično monumentalno delo. Vse do zadnjega je bil aktiven kot kritik in član raznih literarnih razsodišč. Bil je med drugim član akademije lepih umetnosti »Dei Lincei«. Doživel je 73 let. Še med boleznijo, ki je trajala nekaj tednov, se je ukvarjal s popravljanjem svoje zgodovine italijanske literature za novo izdajo. Dozdaj je izšla v trinajstih izdajah. Francesco Flora se je. rodil blizu Beneventa. Posvetil se je literarnim študijem in je bil v mlajših letih dolgo časa tesen sodelavec Benedetta Croceja. Najprej je deloval kot časnikar. Pod fašizmom je trpel zapostavljanje, a po padcu fašizma mu je bilo dano zadoščenje. Po vojni se je ukvarjal nekaj časa s političnim časnikarstvom, nato pa je postal profesor za italijansko literaturo na univerzi Bocconi v Milanu. Leta 1952 je. postal redni profesor za italijansko literaturo na univerzi v Bologni. Bil je avtor mnogih obsežnih študij o modernejših razdobjih italijanske literature in je ustanovil tudi več revij, kot »II saggiatore«, »L’Aretusa«, »Letter-rature moderne« in druge. NAGRADA TUDI ZA JUGOSLOVANSKI FILM V mestu Rimini so podelili nagrade za najboljše risane filme. Prvo nagrado je dobil Japonec Ta-iji Yabushita za svoja dva filma »Mali Samuraj« in »Simbad mornar«. Nagrajenih je bilo še več italijanskih filmov, češki film »Suzana in črke«, poljski film »Igračke«, jugoslovanski film »Skelet nastavlja past«, bolgarski film »Strelovod« in še nekaj britanskih, kanadskih in drugih filmov. Kratke kulturne vesti o Drugi ciklus letošnje simfonične sezone na milanski Scali se bo začel 27. tega meseca s koncertom pod taktirko Sergia Celibidacha in bo trajal do 15. oktobra. Dne 1., 3. in 4. novembra bo v Scali gostoval sovjetski balet Mojsijev. • Avstrijsko državno nagrado leta 1962 za literaturo je prosvetni minister podelil Hansu Lcbertu za roman »Volčja koža« in Milu Doru za roman »Nič kot spomini«. Milo Dor je, kot znano, po poreklu Srb iz Banata in se je po vojni izselil iz domovine. • Italijanski pevec in skladatelj lahke glasbe Do-menico Modugno je prispel na obisk v Moskvo. V soboto zvečer je nastopil v sovjetski televiziji. Mo-dugnovo potovanje v Moskvo je. organiziralo vodstvo italjanske modne razstave, ki je te dni prirejena v Moskvi. Vzhodnonemško gledališče v težavah 30C4etniea ,, flimeha" Leta 1662 je Italijan Pietro Gimonde ustanovil v Covent Gardenu lutkovno gledališče. Lutka Pulci-nella, posnetek popularne osebe iz Commedie de.l-1’arte, je kmalu dobila tipično angleške poteze in postala priljubljeni Punch. Te. dni so slavnostno no-častili 300-letnico njegovega prihoda v Anglijo. Odkrili so mu spominsko ploščo na cerkvi sv. Pavla v Covent Gardenu in priredili pester lutkovni spored pod šotori. Število obiskovavcev gledališč v sovjetski coni Nemčije je padlo od 18 milijonov v letu 1957 na 14,5 milijona v sezoni 1960/61, v zadnji sezoni je pa nazadovalo še bolj, kljub vsem naporom, da povečajo obisk gledališč z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z obveznim obiskom. Temu je kriva po mnenju komunističnih funkcionarjev neumestna kritika. Vodilni kulturni funkcionar Centralnega komiteja je v tej zvezi dejal: »Merilo dobre kritike je lahko le to, če se ji posreči pridobiti ljudi za obisk gledališča ali ne!« Wolfgang Langhoff, intendant Nemškega gledališča v Vzhodnem Berlinu je dejal, da je le težko uveljaviti na odru novo smer; pri takih novih delih ni mogoče računati na splošno zanimanje množic: tako je na primer obiskalo staro Goethejevo tragedijo »Egmont« trikrat toliko gledavcev kot novodobno delo »Odločitev Lene Mattke« in to kljub temu, da so »Egmonta« dali 84-krat, drugo igro pa 241-krat. Tudi vzhodnoberlinska Komična opera je v zadnji sezoni običajno igrala pred prazno dvorano Pri operi o Svejku so ponovno pozvali gledav-ce, naj posedejo prve prazne sedeže v parterju. Weimarski glavni intendant ie dejal, da zahtevajo partijski funkcionarji sodobne napredne igre, ki jih na potem igrajo pred praznim gledališčem. Letošnjo dramsko sezono v Weimarju bodo zato I odprli s starim Goethejevim »Gotzom«, ki bo pa »partijsko interpretiran«. Nagrada za najboljše v Italijanskem gledališču Te dni so v Saint Vincentu v navzočnosti ministra Folchija in drugih osebnosti razdelili nagrade »Idi-Saint Vincent«. Razsodišče je podelilo dve nagradi po 2 milijona lir in zlato svetinjo Silvanu Ambrogiju za še neobjavljeno komedijo »I Buro-sauri« in Rossani Ferrin za še neizdano dramo »Antigone Lo Cascio«. Prvo nagrado za najboljšo novo italijansko komedijo, uprizorjeno v sezoni 1961/62, v višini enega milijona lir, so prisodili Diegu Fab-briju za »Portret neznanca«; naslednji dve nagradi, vsako po pol milijona lir, pa Lucianu Codignoli za delo »Kretnja« in Paolu Mcssini za »Zid molka«. Nagrado v višini pol milijona lir za najboljšo režijo v zadnji sezoni so dali Francu Enriquezu za Codignolovo »Kretnjo«. »Maske z zlatim lovorom« za najboljšo dramsko igro so dobili Cesco Baseggio, Raul Grasilli, Valeria Moriconi in Andreina Pagani. »Maske« za glasbeno komedijo pa Renato Rascel in Delia Scala. Zlato ploščico sta dobila Piero Garinei in Sandro Giovan-nini. »Nagrado Silvia d’Amica za leta 1962« v višini pol milijona lir so prisodili Federicu Dogliu, za njegove študje o italijanski dramski literaturi. GOSPODARSTVO Dobrota vina je odvisna tudi od trgatve Trgatev vpliva na dobroto vina' na dva načina: kdaj se trgatev izvrši in kako se izvrši. Vedno in vedno se ponavlja, naj se izvrši trgatev čimbolj pozno, na vsaik način ne prej kot je grozdje zrelo. Grozdje pa je-zrelo takrat, ko se s ponovnimi poskusi ugotovi, da se odstotek sladkorja v grozdju ne viša več. V praktičnem življenju pa vinogradnik trže, ko vidi, da tržejo tudi drugi To se večkrat zgodi tudi iz strahu pred tatovi, zaradi napada os in — čebel ali ker se razvija na grozdju gniloba. Kako naj se izvrši trgatev? Staro navodilo pravi, da moramo grozdje ob trgatvi či stiti, trgatev pa izvršiti vsaj v dveh obrokih; najprej potržerrio bolj zgodnje sorte, nekaj, dni pozneje pa ostale. Zal sc naš vinogradnik ne drži tega navodila. Odkar sadimo! samo enosortne vinograde, izgublja to na-! vodilo na važnosti. Bolj važno pa je vprašanje čiščenja in* letos še posebej. Zaradi hude suše je letos; precej grozdja ovelega, ki ne bo dobro dozorelo. Dotično grozdje na noben način ne! spada med grozdje, ki naj nam da vino za} prodajo. Ovelo ali nedozorelo grozdje lahko; predelamo v vino za domačo pijačo. Zaradi, velike vročine in nato zaradi nag'ega padca1 toplote in ker so bile nekatere jagode ra njene, se je na grozdju razvila gniloba. To, gnilo grozdje tudi ne spada med ono, kij naj da vino za prodajo, če bi ga primešali,, bi dobili vino, ki bi bilo podvrženo vsemj boleznim. Zato pa je skrbno čiščenje grozd-j ja nujno potrebno. Na vsak način pa je potrebno letos grozd- Raste zanimanje za lešnike Na vsem svetu so samo 4 države, v katerih igrajo lešniki nekoliko gospodarske vloge. Na prvem mestu glede pridelka in izvoza je Turčija, ki pridela letno 800 do 900.000 stotov lešnikov, kar predstavlja več kot polovico svetovnega pridelka. Na drugem me stu je Italija, ki je lani izvozila 235.500 stotov lešnikov in dobila za iste nad 11 milijard lir. Srednji pridelek lešnikov v Italiji se suče med 250 in 300.000 stoti. Na tretjem mestu najdemo Španijo, z letnim pri delkom okoli 150.000 stotov, 4. mesto pa zavzemajo ZDA s približno 80.000 stoti. V zadnjih letih se opaža večje zanimanje za lešnike na celem Balkanu, torej tudi v Jugoslaviji, a največ smotrnega dela v svrho zboljšanja pridelovanja lešnikov najdemo v Italiji, in sicer na obeh straneh vzdolž celih Apeninov. Kot je znano, zapuščajo kmetje, in koloni nehvaležne apeninske obronke in zapuščena zemljišča mislijo deloma pogozditi za visokorasli gozd, deloma obsaditi z lešnikovimi grmi. Za lešnike so najprimernejše lege, ki so v pasu od 400 do 800 m višine. Takih leg jc ob Apeninih zelo mnogo. Tudi lešniki zahtevajo posebno nego in gnojenje. Zelo se moti, kdor misli, da je dovolj, če je vsadil mlado lesko in da bo potem kar obiral. Take leske ne prinašajp dohodka. je ob mastenju žveplati, kar se najlaže izvrši, da v orne nabranega grozdja že v v:-nogradu stresemo ustrezno količino žveple-nokislega amonijevega sulfata (solfofosfato ammonico), katerega lahko nadomestimo s tekočim. Po teh navodilih naj se izvrši letošnja trgatev. PORABA UMETNIH GNOJIL V ITALIJI V zadnjem kmetijskem letu (1961-62) je bila v Italiji uporaba umetnih gnojil v 1.00U stotih in v primerjavi s prejšnjim letom v % poviška ( + ) ali znižanja (—), naslednja. Fosfati: Superfosfat Thomasova žlindra Dušičnata gnojila: žveplenokisli amonija! amonijev soliter apneni cianamid seč (urea) Sestavljena gnojila: 10.305 ( — 1.263 ( + 5.200 (— 2.769 ( + 1.311 ( + 267 ( + 6 31 6.6) 2 ) 6 ) 18 ) 11.312 (+ 16.5) Število živine na svetu Po statističnih podatkih je danes na svetu okoli 3 milijarde domačih živali, in sicer okoli eno milijardo ovc, 890 milijonov goved, 95 miljonov bivolov, 485 milijonov prašičev, 340 milijonov koz, 1 milijon kamel, 70 milijonov konj, 34 milijonov oslov in 16 milijonov mezgov. Število perutnine cenijo na tri in pol milijarde, in sicer 72% piščancev, 18% kokoši, ostalih 10% pa predstavljajo purani, gosi in race. Izvoz sadja = 17 milijonov stotov V Ceseni je bilo konec julija zborovanje sadjarjev, sadjarskih izvedencev, zastopnikov italijanske sadne industrije in trgovine, nad 100 veletrgovcev s sadjem iz Švice, Nemčije, Anglije, Belgije, Francije in drugih držav. Predmet zborovanja je bilo »vprašanje sadja v EST« (evropsko skupno tržišče). Razmotrivali so sedanji položaj trgovine s sadjem, razpravljali o sortah sadja in vsem, kar je v zvezi s sadjarstvom. Zanimiva je bila ugotovitev dr. Ernsta Dasslerja iz Bremena (Nemčija). »Italiia je že več let največji izvoznik sadja na vsem svetu, saj je leta 1961 izvozila 17 milijonov stotov v istem letu. V svetovni politiki Italija in Nemčija ne spadata med velikane, se pa lahko pohvalita, da sta v resnici naj večji v mirnem in prijateljskem mednarodnem trgovanju s sadjem.« V razpravi glede sort je bilo ugotovljeno, da raste danes v Italiji 60% sort z belim mesom in 40% z rumenim. Na trgu, posebno inozemskem, pa povprašujejo predvsem po breskvah z rumenim mesom in zato je bilo sklenjeno, da se usmeri ureditev novih nasadov predvsem na sorte z rumenim mesom, tako da bo leta 1965 razmerje obratno kot danes: breskev z belim mesom 35%, z rumenim 65%. Od sort z rumenim mesom bodo sadili predvsem breskve »Cardinal«, »Dixircd«, »Dixigem«, »Redhaven« in »South-land«. ZELENI NAČRT IN NOVI VINOGRADI V zelenem načrtu je predviden prispevek tudi za ureditev novih vinogradov. So pa mišljeni samo vinogradi v brdnatih legah in ne v ravnini. Za vinograde v ravnini ni prispevka. —O— Brezumno zastrupljevanje Trgovina in uživanje mamil sta se danes že tako razširila po vsem svetu, da se zdi boj proti tej kugi skoraj brezuspešen. Izmed mamil je prišel opij najbolj do veljave. Strjeni sok iz nezrelih makovih zrn so na vzhodu že davno uživa'i kot sredstvo, ki zaziblje človeka v sladke sanje — potem pa seveda pusti v človeškem organizmu skrajno razkrajajoče posledice. Evropske velesi le so imele od prodaje opija na Kitajsko ogromne dobičke. Ko se je Kitajska branila proti uvozu tega strupa, so jo kar z vojno (1840-1842) |irisili'e, da je popustila. Danes pa se je uživanje opija bolj kot na Daljnem vzhodu udomačilo v sredozemskih pokrajinah. Od vsega svetovnega pridelka 2300 ton letno, se uporabi v zdravstvene in v druge dovoljene namene komaj polovica letine. Druga polovica pa gre za mamilo. Tihotapci se poslužujejo vseh mogočih načinov, da spravijo opij v razprodajo za neznansko visoke dobičke. Najraje ga zamesijo v žemlje ali skrijejo v podplate. Lani je modnarodna policija odkrila 300 večjih skrivališč opija. Glavni sedeži trgovine so pa še vedno Alepo, Aleksandrija in Pariz. Od tod se steka ta novodobni strup, ki poleg stoterih drugih razjeda na tisoče človeških življenj. OTA m DOM Nekaj o čiščenju oken Redno in temeljito čiščenje oken v stanovanju je prav tako potrebno kot čiščenje tal. Temeljito čiščenje oken, ki se ga mnogokrat prav neradi lotimo, lahko za več tednov odložimo, ako enkrat v tejinu obrišemo stekla s platneno krpo ali s krpo sešito iz starih nylonskih nogavic. Ko je samo suho brisanje oken neuspešno, jih moramo temeljito umiti. To delo opravimo v suhem vremenu in v času, ko sonce ne obseva stekla, ker bi v tem primeru steklo postalo mavričasto lisasto. Z oken najprej snamemo zavese, nato jih očistimo z ročnim omelcem in obrišemo s suho krpo. če imamo sesavnik za prah, očistimo z njim zavese kar na oknu, nato posesamo prah še z oken. Lesene lakirane okvire umijemo s plastično go- bo, namočeno v mlačni vodi. Nato obrišemo les s suho krpo. Zelo umazane okvire umijemo tudi z milom ali raztopino detergenta. Nikoli pa jih ne čistimo s petrolejem in bencinom, ker razjedata lak. Okensko steklo umijemo z gobo in s čisto toplo vodo. Vodi lahko dodamo žlico kisa, nekaj kapljic salmijakovca, pozimi pa žlico soli. Zelo umazano steklo umijemo z raztopino detergenta in splaknemo s čisto vodo. Apnene madeže očistimo najprej s suho krpo, nato jih zmi.je.mo s kisom. Madeže oljnatih barv odstranimo s špiritom ali terpentinom. Mušje madeže odstranimo z oken s kisom, špiritom ali žganjem. Pri brisanju oken je najboljša platnena krpa, ker ne pušča vlaken. 1<. H. Pctn u 27. Zložila je v kovček vse svoje stvari. »Pretežko bo za vas, gospodična Dragica. Vas bom pospremila.« »Ne, bom že sama nesla,« se je branila Dragica. Nehote se je zmislila na tisti večer, ko je tudi v tako pozni uri bežala od doma »Gospa, hvala za vse, ostanite kar doma, saj ste gotovo trudni,« se je poslavljala. »Ne morem spati, otrok. Vedno moram misliti na vas... da vas kmalu, kmalu ne bo več tukaj ...« Trepetajoči glas stare gospe je utihnil; z roko si je šla preko solznih očes. »Vsaj do vrat vas bom spremila in vam odprla vrata ... poslednjikrat...« Dragica se je morala kar premagovati. Tudi njej ni bilo lahko zapustiti to sobo. Občutila je žalost prav tako kot njena go-spot-irija, ko sta stopali po stopnicah navzdol. Koraki so trdo odmevali po hodniku. Pri vratih je Dragica počakala, da jih je gospodinja odprla. Kar odskočila je, ko je ugledala na pragu moško postavo. Zazdelo se ji je, da jo pozna. »Da, jaz sem, gospodična Vornik.« Neznančev glas se je tresel. »K sreči sem že nocoj prišel. Vi ste hoteli oditi?« Ni dobil odgovora. »Pridite, stopimo v vašo sobo,« je rekel in ji vzel kovček iz bok. »Vi ste pa gotovo gospa Sivec,« se je obrnil proli začudeni gospodinji. »Vem za vaše ime, ker sem poizvedoval, kje stanuje Dragica.« Z nežnim pogledom je pristopil k deklici in jo je rahlo pogladil po povešetu glavi. Na tiho se je predstavil stari gospe. »Moje ime je Lipič.« —0— Gospa Prašnikova se je morala vsakih pet minut odstraniti v malo kuhinjo, da si je obrisala solze. Ni mogla več vzdržati v Sinovi bližini. Njegov žalostni izraz jo je rezal v srce. Nekaj strašnega je bilo, kar ji je pripovedoval. Ni hotela verjeti, a je že moralo biti resnično, sicer bi ne bil Rajko prišel že zgodaj dopoldne domov. 'Ni mogla doumeti, ko se je nenadoma pojavil pred njo. »Ti si, Rajko,« je ob pogledu. nanj vzkliknila vsa vesela. Veselje pa ji je kmalu minilo, ko je sin skoro z ubitim glasom zašepetal: »Da, jaz sem, mati. Žalostno, da stojim pred teboj. Zopet sem brez službe — od včeraj.« Zenico je posilil jok, a se je v zadnjem trenutku obvladala. Ni hotela še otežiti sinovega trpljenja. Ko se bo pomiril, ji bo že vse povedal. Znotraj jo je pa vse peklo. Prepričana je bila, da se je sinu odprla lepa bodočnost, zdaj pa se vrne na nagloma domov — brez dela! Prisluhnila je, ker je zaslišala sinove korake. Prihaja morda k njej v kuhinjo? Ne krenil je v vrt. Sklenila je roke kot k molitvi. Ali ne sme niti v starosti imeti malo veselja? Vse življenje se je samo mučila ii je upala, da bo mogla vsaj na stara leta živeti brez skrbi. Na, zdaj pa ni nič tudi s temi računi. Podobne misli so morile tudi Rajka. Očital si je, da se je vrnil domov brez načrta. Bolje bi bilo, da je ostal v mestu in da bi materi ničesar ne omenil. Obstal je pri jablani na koncu vrta. Spominjal se je, kolikokrat se je tu igral še kot deček. Vedel je za luknjo v plot, kodčr se je izmuznil na cesto. Obrnil je tudi zdaj korake tja in je šel čez travnik proti gozdu. Mir mu je hladil vročo glavo. Sedel se je na posekano deblo. Dolgo časa je sedel in grebel sam vase. Ko se je dvignil, je bilo sonce že visoko. Nehote je ubral stezo proti griču. Zavedel se je šele, ko je stal pred gozdarjevo hišo. Nekaj časa je premišljal, ali bi se obrnil. Končno je stopil naprej. Morda pa gozdar ve, kako je z Dragico. Tudi če ona noče ničesar več vedeti o njem, ga bo morda le pomirilo, če zve, da gre njej dobro. Ko je odprl vežna vrata, mu je pritekel naproti pes, a ni zalajal, ker je spoznal znanca, »Priden, sultan, priden,« ga je Rajko pobožal. »Ce si ti doma, je gotovo tudi gospodar.« »Seveda je, seveda,« je žadbhel krepeK glas. »Ravno prav, da prihajaš, Rajko. Nalašč o pravem času.« Rajko ni razumel, čemu gozdar tako govori. Krnalu je pa zvedel, iker je gozdar nadaljeval : »Takrat sva se spraševala, čemu je takrat Dragica v noči in megli zbežala. Zdaj vem — zaradi tebe, Rajko Prašnik!« »Saj veni — marala me hi več 1« »Ha, ha,« se je posmejal gozdar. »Prav nardbe je resnica ...« »Ne!« »Kako ne? Ali še nisi sprehajal s tisto Ani, tovarnarjevo po stezi? Prav tisti večer? V zelo prijetnem razgovoru ...?« »Zato,« je skočil Rajko pokonci. »Zdaj vem vse. Kakšna usodna zmota. Seveda je nekoliko moja krivda. Dragici bi bil moral povedati, da sem bil na zabavi v tovarnarjevi vili. Gospodična pa sc je prilepila na me in tudi Dragice nisem hotel užalostiti. Kako neumno je vse skupaj! Ce sem prišel z Arii spet skupaj, je pa bilo zato, ker sem jo rešil iz valov. Potem mi je pa sama spet prekrižala pot.« Rajko je umolknil in je stopil k oknu. Za sabo je slišal korake. Niso bili gozdarjevi, bolj lahki. Ni se Obrnil. Kot v sanjah je zaslišal riežeh glas. »Rajko!« Zdelo se mu je, da sanja in je stdl ne premično. Glas je pa, nadaljeval kot pesem: »Vse sem slišala, kar si povedal. Prosim te ni treba več, saj mi je zdaj vse jasno .. Njen glas je utonil v šepetanje. Kot v stra hu je Dragica govorila: »In zdaj me zani čuješ... ker sem ti prizadejala toliko zla...?« (Dalje) Toda uniformiranec Srečnega sveta je stekel mimo votline, do bližnjega grmovja, v katerem je trepetaje čepela Inajhna deklica. Izmuznila se je bila aretaciji cele skupine in sc skriia v grmovje, ne da bi jo bili opazili. Morda je niti stariši v svoji grozi niso takoj pogrešili, ali pa so jo hoteli rešiti pred likvidacijo, v rahlem upanju, da bo Vendarle kako ostala pri življenju, če se izogne zajetju. Toda v hipu, ko se je vozilo že dvignilo v zrak, sta morala uniformiranca opaziti, da število ujetnikov ni polno. Naročeno pa jima je bilo, -naj pripeljeta vse. Tako se je vozilo spet spustilo na obalo. Lov na deklico ni mogei bili težak. Človek v votlini je skoro pozabil na previdnost in napeto opazoval, kaj se dogaja. Deklica v grmovju se ni zganila. Samo z velikimi očmi, polnimi groze, je strmela v uniformiranca, in se tresla. Ta pa je segel v grmovje in jo potegnil iz njega, nato jo je držeč za roko brez surovosti, a trdo in odločno kakor stroj, ki avtomatično opravlja svojo funkcijo, vlekel proti vozilu Deklica se je vlekla proč od njega in tiho ječala, kakor ranjena živalica, toda oni se ni niti več ozrl nanjo, samo trdno jo je držal za roko. Bil je pretresljiv pogled na ubogega otroka, ki so ga vlekli proti neznani strašni usodi, pred katero se je brani!, iz nagona, ki ga še niso utegnili zatreti 'v njem. Prišla sta mimo votline in človek v njej je jasneje razloči) dekličino tiho ihtenje in drsenje njenih upirajočih se nožič po pesku. Tedaj ni mogel več vzdržati. Nehote je izpustil gorjačo in zagrabil oster kamen, ki ga je bil hip prej začutil pod roko, ter planil iz votline. Uniformiranec je zaslišal topot njegovih drvečih korakov. Obrnil se je in ga nepremično gledal, z očmi, ^ootatek o e so (ja K. X. TO- ki so ga prebadale ih ki bi bile zaustavile vsakega drugega pre-bivavca Srečnega sveta. Toda nanj niso imele več moči. Zavihtel je pest s kamnom in z v SO silo, kar Je premogel, udaril onega po glavi. Začutil je, kako 'Se je lobanjska kost vdala pod udarcem. Oni se je počasi sesedel, k‘0t bi mu klecnila kolena. A še preden sc je zvrnil na tla,'ga je zadel drugi silovit udarec, ki mu je prebil sence in del ličite kosti. Iz rane je brizgnila kri-Deklica je obstala okamenela. Toda begunec se ni utegnil zmeniti zanjo. Z okrvavljenim 'kamnom v roki in poln besa, obenem pa nekake pijane naslade, kakršne ni še nikoli občutil, se Je pognal proti srebrnemu vozilu. Pred njim je stal drugi uniformiranec. Verjetno je bil iz vozila opazil, kaj se dogaja, in prilezel Ven, da bi Onemu pomagal. Izraz ha njegovem ofbfažu je bil čudno zmeden. Najbrž m' vedel, kaj naj stori. Za tak primer i¥i bil pripravljen. Očitno mu ni še nikdar prišlo na misel, da bi se mogel Znajti v takem položaju, saj se še nikoli hi primerilo, da bi se bil kdo postavil po robu izvršilni oblasti Srečnega sveta. Zato pripadniki Uprave za varstvo reda že davnO niso več nosili orožja. Zadostoval je njihov avtoritativni pogled, ki je zlomi] vsakršni vzgib upornosti. Temu pogledu še ni mogel nihče upirati, kdor ni imel čiste vesti do skupnosti Srečnega sveta. (Daljo Š PO H TIN 1 PHEGLE I> EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI V BEOGRADU Sovjetska zveza pred Nemčijo V nedelja so se v Beogradu končale tekme v lahki atletiki za evropsko prvenstvo. Na sporedu je bilo 36 tekem, katerih se je udeležilo več stotin najboljšh evropskih tekmovavcev. Tekme so bile na zelo visoki ravni in zaradi tega zelo zanimive. Tek-movavci so porušili več •evropskih viškov in izenačili tudi nekatere svetovne. Med največje. uspehe evropskega prvenstva spada uspeh italijanskega tek-movavea Moraleja, zmagovavca v tekmi 400 m ovire, ki je. dosegel čas 49’'2, kar predstavlja nov evropski višek in hkrati tudi izenačeni svetovni višek, ki ga je do sedaj držal Američan Davis. Svetovna viška sta izenačili ludi ruski tekmovavki It-kina (53”4) na 400 m in, Pressova (18,55 m) v metu krogi?. Nove evropske viške so postavili, poleg cime nje n ih (Morale, Itkina in Pressova) še Madžar Zsivol&ki (69,64 m) v m,ctu kladiva, Nizozemka Kraan (2'2"3,)i v teku na 800 m, Nemka Heinova (23”5) v teku na 200 m, štafeta 4x100 m (ženske) Poljske (44”5); pa je izenačila višek, ki so ga bile dosegle Rusinje. Iz tega izhaj.a. da so bile uspešnejše ženske, saj so izenačile dva svetovna in tri evropske viške ter na novo postavile dva evropska rekorda. Moški pa so izenačili en svetovni višek ter porušili dva evropska rekorda. Katere države so bile najboljše v Beogradu? Kot so ysi pričakovali, so se najbolje izkazali tekmovavci Sovjetske zveze, ki so osvojili kar 29 kolanj, in sicer trinajst zlatih, šest srebrnih in deset bronastih. Sovjetska zveza je osvojila 187 točk (sistem tekmovanja je upošteval vrstni red prvih šest tekmovavcev). Na drugem, mestu najdemo Nemčijo, ki ie nabrala 156 točk, torej samo 31 točk manj od Sovjetov, čeprav so, Nemci biti le štirikrat prvi; bili pa so kar ll-krat drugi in 8-krat tretji. Nemci so se zelO| dobro izkazali v vselj disciplinah in če bi imeli nekoliko več sreče, bi gotovo ogrožali Rusom končno zmago. Na tretjem mestu najdemo Poljake, ki spadajo V četvorko najboljših držav v lahki atletiki, s 106 točkami. Poljaki so bili 3xkrat prvi, 5-krat drugi in 5-krat tretji. Za uvrstitev na prva mesta so tekmovali tudi Angleži, ki so osvojili 101 točko ter štiri zlate, tri srebrne in šest bronastih kolajn. Veliko brezno točk loči omenjeno četvorko od ostalih držav, in sicer kar 61 točk. Na 5. mestu so Francozi 40 točk (2-^2—0), na 6. Madžari, 34, (2—Or—2)k na 7. Italijani 30 (2—1—l), na 8. Finci 29 (1—1—2), na 9. Nizozemci 29 (1^1—1) in na 10. $ vedi 19 (l—1—0). Sledijo Romuni 15 (l—2— 0), Cehi 14, (0—l—U, Belgijci 12 (t—-1—0), Jugoslovani, 12 (0-—It—0),, Švicarji 4 (Or—-0—1.), Avstrijci 4, Irci ,3, in Islandci., ki so osvojili samo eno točko. V tekih na 100 in na 200 m sta se presenetljivo uvrstila na prvo mesto Francoz Piguemal in Šved Jonsson. V teku na 100 m je več tekmovavcev upalo na končno zmago, toda v finale so se uvrstili Francoza Piguemal in Delecour (li. in 2.),, Ncmca Garuper in Hebau (3. in 4.) ter Poljaka Puskowiak in Foik (5. in 6.). Piguemal je zmagal v predtekmo vanjih s časom 10"5, v polfinalu je bil drugi (I0"4) v finalu pa prvi (10”4). Šved Jonsson pa je z lahkoto bil prvi tako v predtekmovanju (20"8), v polfinalu (2l”0) in v finalu (20”7), Drugi je bil Poljak Foik in tretji Italijan Ottolina, oba. $. časom 20”8. LESTVICA VSEH EVROPSKIH PRVENSTEV 1. SOVJETSKA ZV. 242 (29-25—22) 2. NEMČIJA 205 (24—21—22) 3. ŠVEDSKA 190 (17—20—25) 4. Velika Britanija 184 (24-14-22), 5. Finska 167 (19-17-21), 6. Francija 108 (10-17-7), 7: Poljska 92 (11-10-7), 8. Italija 9,1 (8-15-6), 9. Madžarska 67 (8-5-12), 10. Češkoslovaška 55 (6-4-13), 11. Nizozemska 52 (7-4-5), 12 .Norveška 35 (2-74), 13. Islandija 19 (3-1-1), 14. Belgija 18 (1-4-1) in Švica 1,7 (1-3-3),. V teku na 400 m je zmagal Anglež Robbie Bright-well, ki je bil prvi na vseh tekmah (46”6 v predtekmovanju, 46”4 v polfinalu in 45"9 v finalu). Zelo nevaren nasprotnik je bil Nemec Reške (46”1 v polfinalu), ki pa se je uvrstil samo na tretje mesto. Ce so bili Nemci poraženi v posemeznih tekih, so se pa odlikovali v obeh štafetah 4x100 in 4x400 m. V tekmi 4x100 so bili zelo nevarni Angleži (39”8 v polfinalu) in Poljaki. Nemci so se uvrstili samo na drugo mesto (39"9), toda v finalu so Ulonska, Gam-per, Bender in Germar bili prvi s časom 39"5. Drugi so bili Poljaki, tretji Angleži in četrti Francozi, čeprav sta tekmovala Piguemal in Delecour. Nemci, kot smo že omenili, so se odlikovali tudi v daljši štafeti 4x400 m in dosegli dober čas 3’5’’8. Za Nemčijo so tekmovali Kinder, Kindermann, Reške in Schmitt. Srebrno kolajno so osvojili Angleži, bronasto pa Švicarji. Tekme na srednje razdalje so LESTVICA EVROPSKEGA PRVENSTVA 1962 1. SOVJETSKA ZV. 93 (13-6—10) 2. NEMČIJA 61 (4—11—8) 3. VEL, BRITANIJA 40 (5—3—6) 4. POLJSKA 35 (3—5—5) 5. FRANCIJA 16 (2-2-0) 6. ITALIJA 14 (2-1-1) 7. MADŽARSKA 12 (2-0-2) 8. ROMUNIJA 11 (1-2-0) 9. FINSKA 10 (1-1-2) 10. NIZOZEMSKA 9 (1-1-1) 11. ŠVEDSKA 8 (1-1-0) 12. BELGIJA 8 (1—1—0) 13. ČEŠKOSLOVAŠKA 4 (0—1 — 1) 14. JUGOSLAVIJA 3 (0-1-0) 15. ŠVICA 1 (0-0—1) potrdile premoč Nemca Matuschevvskija (800 m.) in Francoza Jazyja (1500 m). Nemec je dosegel čas 1’50”5 (drugi je bil Rus Buličev), Francoz pa 3’4Q"9 (drugi je bil odlični Poljak Ba.ra.nj, Rus Bolotni-kov je tekmovavec dolgih razdalj in zato so vsi trdili, da bo prvi tako na 5.000 kot na 10.000 m. Zmagal pa je, s precejšnjo lahkoto, samo na 10.000 m s časom 28’54”0. Drugi je bil Nemec Janke, tretji Anglež Fowler. Na 5.000 m je bil Bolotnikov samo tretji, ker sta ga prehitela Anglež Tulloh {14’0”6) in Poljak Zimny. Nemec Kubieki, ki je v predtekmah dosegel čas 13’53"4, kar je. novi višek evropskih prvenstev, se je uvrstil šele na 9. mesto. Tudi teki z ovirami so bili zelo zanimivi. Rus Mihailov je z lahkoto osvojil zlato svetinjo, čeprav ga je delno ogrožal Italijan Cornacchia. Mihailov je. dosegel naslednje čase 14”0, 14"1 in 13”8 v finalu. Mnogo pričakovanja je bilo za nastop Italijana Sal-vatorja Morala v teku na 400 m z ovirami. Morale je smotrno tekmoval tako v predtekmah (51 ”4) kot v polfinalu (50”0). v finalu pa se je sprostil in dosegel fantastičen čas 49”2 (izenačeni svetovni višek). Na ostala prva mesta sta se uvrstila Nemca Neumann in .Tanz. Belgijci so osvojili zmago v teku 3000 m ovire s svojim odličnim tekmovavcem Roe-lantsom (8’32"6), ki je premagal tako Romuna Va-mosa kot Rusa Sokolova. Tudi skoki so bili zelo zanimivi. V skoku v višino je znanj Rus Valerij Brumel skočil 2,21 m in nostal seveda evropski prvak. Drugi je bil Šved Petterson (2,13), tretii pa Rus šavlakadze (2,09 m). Tudi v skoku v daljino so Rusi osvojili zlato, kolajno. Znani Igor Ter-Ovajiesian je skočil 8 19 m. Na častnem mestu sta Finca Stenius (7,85) in Esr kola. Finci so se odlikovali tudi v skokih s palico, kjer so osvoiili 1. (Pentti Nikula 4.80 m). 3. (Ny-stroem 4.60 m) in 4. mosto fAnkio 4.55 m). Na drugo mesto se je uvrstil Ceh Tomasek. V troskoku se je vodila borba m.ed Pollaki (Schmidt in Taskol-ski) in Rusi (Goriaiev in Fedosejev). Zmagali so nrvi (Schmidt), in sieer 16.55m: Rusa sta pa osvojila 2. in 3, mesto. Tndi v metih, kot v skokih, so raredstavnik’ Sovjetske zveze osvojili dve nomemb-pi zmagi. V metu diska ie zmagal Truseniov fS7.11 metrov) pred Nizozemcem Kochom (55,96) in Nem-o?m MUdejem, v metu kopja pa Lusis (82,04 m), pred sorojakom Cibulenkom (77,92) in Poljakom Ni-kiclukom. Čeprav so bili Rusi zelo močni tudi v metu kladiva (Baltovski se je uvrstil na 2. mesto, Bakarinov pa na 3.), je zmagal v tej težki disciplini Madžar Zsivotski (69,64 m), ki je postavil tudi nov evropski višek. V metu krogle je zmaga pripadla Romunu Varju (19,02 m). DrUgi je bil Rus Lipsnis (18,32 m), tretji pa Poljak Sosgornik. V deseteroboju je zmagal ponovno znani Kuz-necov, ki je nabral 8.026 točk. Druga in tretja sta Nemca von Moltke (8.022) in Bock (7.835). Nemec Holdorf, ki je vodil po prvem delu tekmovanja, se je uvrstil šele na 5. mesto. Kuznecov se je odlikoval v teku na 110 m ovire in v metu kopja, Nemec Bock v teku na 400 in 1500 m, Finec Suutari v skoku v višino in v metu krogle, Nemca von Moltke in Holdorf v metu diska in tekih na 100 m, Rus Diatkov v skoku v daliino in Jugoslovan Kotnik v skokih s palico. Moški so tekmovali tudi v hoji na 20 in na 50 km. V prvi tekmi je zmagal Anglež Matthevvs (2. Nemec Reiman), v drugem spopadu pa Italijan Pamich (2. Rus Panitckiu). Anglež Kil-by je rabil 2 uri 23'18”8, da je zmagal maratono. S 44 sekundami zamude je prispel Belgijec Vander-driessehe in se tako uvrstil na 2. mesto. Tretji je bil Rus Baikov. V Beogradu so tekmovali tudi'ženske. Oster boj se je odvijal med Angležmjo Hvmanovo in Nemko Heinovo. Hymanova je bila prva na 100 m (11 ”3), Heinova pa v teku na 200 m (23”5). Seveda, kjer je bila Heinova prva, je bila Hymanova druga in obratno. V teku štafet 4x100 so se uvrstile na prvo mesto Poljakinje s časom 44"5. Druge so bile Nemke, tretje pa Angležinje, Rusinja Hkinova je vedno v polni moči in je zato bila prva v teku na 400 m (53”4). Nizozemka Kraanova, pa je bila prva v teku na 800 m (2'2”8). V omenjenih tekih je padlo več evropskih viškov in izenačenih je bilo tudi nekaj svetovnih. V teku 80 m ovire ie Poljakinja Cie-plava dosegla končno zmago (10”6). Ce izvz&memo stoodstotno zmago Romunke Ba-lasove V- skoku v višino (1,83 m) pred Jugoslovanko Cerevo (1,76) so tekmovavke Sovjetske zveze o-svojile še n