Our Write Us Today
Advertising
rates are reasonable____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEPHONE: CBelsea 3—1242 No. 108. — Stev. 108.
NA DAN DOSiVATE
C "liLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (liiiiMi mM) tm praznikov).
ZA $6.— NA LETO NAD 389 KDAJ
Entered m Sttopd CU» MmttCT Stpltmbtr 21st, 1M3 ml the rosi OKI« U New lork. N. S. under Act .( Centres. „f Mareh 3rd. 18».
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1940 — S REDA. 8. MAJA~ 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII.
CHAMBERLAIN ZAGOVARJA UMIK
Churchillu je poverjeno vodstvo
Oster napad dela v. voditelja Attlee-ja
LONDON, Anglija, 8. maja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici branil vladno politiko na Norveškem ter pojasnil, zakaj je bila umaknjena armada iz Norveške, razun iz severnega dela dežele.
Chamberlain je izgledal truden in nervozen ter je moral tekom svojega govora pogosto slišati besede "Odstopi! Odstopi!"
Posdbno ostro sta napadala Chamberlaina delavski voditelj Clement R. Attlee in liberalni voditelj sir Archibald Sinclair. Zelo odločno je proti Neville Chamberlainu tudi nastopil admiral sir Roger Keyes, ki je prišel v zbornico v popolni admiralski uniformi in z vsemi odlikovanji, ki jih je dobil za svoje cine v svetovni vojni v Zeebrugge in Dardanelah,
Keyes je rekel, da je vlada zavrnila njegov predlog, da bi peljal stare ladje v Trondheim fjord, češ, da ima armada položaj popolnoma v svojih rokah.
NEMCI NA NORVEŠKEM SO BILI V PREMOČI
Chamberlain je rekel, da so imeli Nemci na Norveškem mnogo močnejšo in boljše opremljeno armado, kot pa zavezniki. Angležev je bilo samo 20,000. Chamberlain je rekel, da so Angleži imeli primeroma zelo majhne izgube na vojaštvu in vojnem materjalu. Norvežanom pa je očital, da niso
Nemčija zdaj prosi Madžare za prehod vojske
Pravijo, da je ta korak potreben, ker nameravajo zavezniki razširiti vojno
BUDIMPEŠTA, H. maja. — Madžarski vla^tii časnikarski urad je naznanil, da je Nemčija prosila madžarsko vlado z i dovoljenje za prehod nemških čet. S to prošnjo se je Nemčija obrnila na Madžarsko kmalu zatem, ko so Angleži pričeli združevati v (ibramJmo zvezo Jugoslavijo, Romunsko, Bol-1 ga rs k o, (irsko in Turčijo.
Poročilo časnikarskega urada pravi, da ho Nemčija podala vsaki državi, ki bi kršila ■svojo nevtralnost, ultimatum, v katerem bo zahtevala, da srj takoj odloči za to ali druge stran. Ako bi se katera država obotavljala z odgovorom, tedaj bo Nemčija pod vzela potrebne korake. Ako bi zavezniki razširili vojno tudi na jugovzhodno Evropo, tedaj boste Nemčija in Italija skupno nastopili proti zaveznikom.
Dohodki farmerjev
Poljedelski department napoveduje višje dohodke, četudi se je vsled evropske vojne (Izvoz znatno zmanjšal. — Svetovni pridelek žita.
WASHINGTON, I). C., <i. maja.—Poljedelski department j je napovedal ameriškim farmer jem večje dohodke za prvo polovico tekočega leta in sicer ne glede na vpliv evropske vojne na ameriške ekšporte.
Amerika sicer res ne izvaža toliko poljskih pridelov kot jih
VOROSlLOV PREMEŠČEN
ANGLIJA ZDRUŽUJE BALKAN ZA SLUČAJ VPADA NEMCEV
lil.
Za tekoče leto prerokujejo izvedenci manjši pridelek žita. Preobilica ameriškega bombaža se bo le deloma znižala. Da bi se izvoz kaj povečal, ni zaenkrat niti misliti.
Za lotos se obeta izredno velik pridelek soja-fižola in la
Na drugem mestu je omenje-'javil poročilo, da ste Nemčij i no, da ji* Nemčija prosila Ma-jin Italija pripravljeni poslati džarsko, da ji dovoli prehod j na Balkan moteno armado, njene armade. To j«' storila, I kakorhitro bi na tem kraju ker je prejela poročilo, tla sku- Evrope Anglija ali Francija sate Anglija in Francija zdru-1 pričela kako vojaško akcijo, žiti balkanske-4iržave v obrambno zvezo.
Po angleškem načrtu za balkansko obrambno zvezo bi zavezniki obljubili Jugoslaviji, Romunski, Bolgarski, Grški in Turčiji, da Anglija in Francija na Balkanu ne boste pričeli vojne da pa jim boste poslali vojaško pomoč, ako bi jih napadla Nemčija ali Italija. V takem slučaju je Anglija pripravljena odpreti celo balkansko fronto, mesto, da bi
je izražala prejšnja leta, zatoinu. Govedi bo več kakor lani, j Nemčija ali Italija zasedla je pa na domačem trgu toliko Izaloge svinjine bodo pa ta me
IMOSKVA, Rusija, 8. maja.
■— Ruska časnikarska agentu-
1.1. . ji- , ; ,.M	M-- ra "Tass" prinaša na-led 11 je
razstrelili mostov, da bi zadrzali Nemce. Največ 'poročilo:
pa so bili zavezniki primorani umakniti se z Nor-j "Predsedništvo najvišjega
veške zaradi velike nemške premoči v zraku. jsovjeta II. S S. R. je imenova-
Ob koncu svojega govora je Chamberlain tudi Io	«vjet*ke unije Klc.
•1 1 •	1 j 1 . v	, .nientija E. Vo rosi lova za T>od-
naznanil, da je prvemu lordu admiralitete Church-;predsednika svpta l jn<iskihl ko.
illu poveril nadzorstvo vojnih operacij in mu bodo mi sa rje v U. S. S. R. in za
podrejeni vsi vrhovni poveljniki armade, mornarice in zračne sile.
NADVOJVODA OTON V PARIZU
PARIZ, Francija, 5. maja. — Danes se je vrnil iz Združenih držav, kjer se je mudil več tednov na "studijskem potovanju", nadvojvoda Oton Mabsburg, ki h re] »eni po avstrijskem prestolu. Časnikarjem je rekel, da se je zelo čudil Amerikan-eem, ki so tako natančno poučeni o političnem položaju v Evropi.
BES ARABIJA — RUSKA LAST?
SOFIJA, Bolgar-ka, 5. maja. — Na razstavi v Plovdivu so v ruskem pavilijonu zemljevidi, na katerih je označena romunska provinca Besarabija za rusko last.
predsednika obrambnega odbora ljudskega obrambnega komisarja.
"Maršal sovjetske unije Simeon Timošenko je bil imenovan za obrambnega komisarja UjS.S.R. in bil razvezan dolžnosti kot poveljnik kijevskega j vojaškega okrožja."
"Tass" tudi poroča, da je predsedništ vo najvišjega so-vjeta podelilo naslov maršala generalom Timošenku, Grigo-riju Kuliku in Borisu Sapoš-nikovu.
večje povpraševanje. Vsled povečane nakupne sile ljudje dosti več kupijo in porabijo. Poleti in jeseni se bodo razmere v tem pogledu še znatno izboljšale.
Cena pšenici je nekoliko narasla, ravnotako volni, krmi in zelenjavi. Svinjina se je pocenila, ker so zaloge -večje kot je pa povpraševanje po njih. Letos bo na farmah zaposlenih dva milijona petdeset tisoč delavcev, ki bodo dobivali
-e<* dosegle svoj višek in se bodo do jeseni zmanjšale.
Ovce bodo dražje kakor lani, to pa zato, ker je cena volni zelo narasla.
Nekateri so upali, da se bo eksport svinjskega mesa in slanine v Anglijo povečal, ker je Nemčija zasedla Dansko. To se ne bo zgodilo. Anglija si je nakupičila toliko tozadevnih zalog, da zadnje mesece sploh ni dosti kupovala od Danske, ( e ji bo če-a zmanjka-
eno majhno državo za drugo. Bolgarski list "Utro" je ob
Jugoslavija vsekakor želi v sedanji vojni ostati nevtralna. Na svojo stran jo skušajo dobiti tako zavezniki kot Nemčija, toda se za oporo obrača v drugo smer. Zanesljivi beograjski krogi pravijo, da-so se pogajanja za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Rusijo obrnila na politični predmet. Jugoslavija se namreč boji tako Nemčije kot Italije 111 hoče čimprej stopiti v ozke zveze z Rusijo.
nekoliko višje plače kakor la-jlo, bo naročila iz Kanade
ZAVEZNIKOM NAPOVEDUJE PORAZ
CHAPEL HILL, N. C., ti. maja. — Dr. Calvin Hoover, znani gosi>odarstvenik in profesor na Duke univerzi, je izjavil včeraj, da bo Nemčija porazila zaveznike. — V zgodovini je I • malo takih primerov, — je dejal, — kot je primer Norveške. Ce so Nemci vzeli to deželo zaveznikom takorekoč izpred nosil, morajo biti zavezniki pripravljeni še na marsikatero drugo presenečenji*. Angleži so podcenjevali nemško moč in vztrajnost, kar se jim sedaj britko maščuje. S svojimi uspehi v prvih mesecih vojne so Nemci presenetili ves svet.
TEŽAVE LJUDSKEGA ŠTEVCA
»SILVER CITY, Idaho, 6. maja. — Preštevati prebivalstvo Owyhee okraja ni posebno lahka zadeva. Ta naloga je bila poverjena C. M. Brooksu. Tritisoč milj je moral prevoziti z avtomobilom, 16 milj prejahati in nad sto milj peš prehoditi, pred no je pre&el vse ovčarje in farmerje v tem zapuščenem okraju. Pred nekaj desetletji je imel Silver City nad pet ti-feoč prebivalcev, polagoma so se pa rudniiki izčrpali, in ljudje »o »i poiakali drugod zaslužka.
POTRES NA TURŠKEM
ANKARA, Turčija, 5. maja. Davi se je pojavilo tukaj več močnih potresnih sunkov, ki niso sicer povzročili nobene bistvene škode, zelo so pa razburili prebivalstvo, kajti Iju-lem so še v živem spominu strahote lanskega potreba, ki je zahteval nad trideset tisoč človeških žrtev ter povzročil neizmerno inaterijalno škodo
Aparati na carigrajski univerzi «s ugotovili središče današnjega potresa nekje v osre-nji Aziji.
naroČite s t >0 vensko - ameri-
KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — IM STRANI ZANIMIVOSTI. STA NE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Zdruietiih driavah lahko pofiljetc po 2 os. po I ceote.
JUGOSLOVANSKA ARMADA NA ITALIJANSKI MEJI
Poročila iz RAKEKA naznanja, da se nahaja na italjan-ski in nemški meji 300,000 jugoslovanskih vojakov in da vojaške oblasti poživljajo nove novince. Jugoslavija ima sedaj baje pod orožjem (>00,000 vojakov. Ob meji je mogoče opaziti -veliko živahnost. Alnogo delavcev koplje jarke in gradi u-trdbe in podstavke za težko artilerijo. Močni oddelki s strojnicami straži jo mostove in železnice. Jugoslovanski polagalci min so naložili velike zaloge min, da jih polože po Jadranu. Šolskim oblastim je bilo naročeno, da skončajo šol>ko leto že ."><). ma ja, da bo mogoče šole porabiti za vojašnice.
Smithovi amendmenti
Poslanska zbornica se bo prihodnji teden ba-vila s spremembami delavske postave. — Zra-koplovni urad bo podrejen trgovinskemu department u.
bo najbrž povišano 11a pet in odvzeta jim bo sodnijska oblast.
Delavski urad je bil izj>o-
RUSKO-JUGOSLOVANSKA POGAJANJA POTEKAJO UGODNO
MOSKVA, Rusija, 8. maja. — Jugoslovanska trgovska de Jegacija je uverjena, da bo trgovska pogodba z Rusijo skle-
WASHINGTON, I). C., 6. maja. — Kongresnik Smith iz Virginije je rekel, da bodo nedvomno sprejeti predlogi, ki jih je priporočil njegov odbor stavljen ostri kritiki posebno za spremembo delavske posta- jzastrantega, ker je igral dvoj-ve, s posebnim ozirom 11a urad no vlogo: tožitelja in sodnika-za delavske odnošaje. Zbomi-! Predno bo zfeomica glasova-ca je sicer zavrgla predloge, la o predlaganih spremembah, tikajoče se wage-hour postave, bo morala vpoštevati priporo-s čimer pa seveda Še ni rečeno, čila obeh velikih delavskih or-da bo delavski urad ostal <v |ganizaciji, Ameriške delavske svoji sedanji obliki.	jfederacije in Lewisovega kon-
Smithov odbor je dolgo ča- gresa. sa preiskoval delovanje De- Lewisov kongres bi bil po-Iavske«ra urada ter vpošteval vsem zadovoljen, če hi Dela v-
vsa priporočila in vse nasvete ter slednjič sestavil seznani amendmentov, ki bodo le spremenili način poslovanja de-
ki urad obdržal svoj sedanji ustroj, doeim je Federacija za dalekosežne izpremenibe.
Tekoči teden se bo «?ena4 ba-
lavske postave, v bistvu je pa !vil s predsednikovim predlo-ne bodo predmgačili.	j^om, da naj bo vbodoče zvezni
Smithovi amendmenti bodo 'zrakoplovni urad podrejen tr-
.	"	.........................Ui lUl |iUUIP|C
njena v dveh al. treh dneh. Poglavitno blago, ki ga bo Jugo- prišli na'vrsto prihodnji teden. Imovinskemu department u.
v to\'n-i lriiixvf.il>! /wi T? lu.! i,, U« .4.. .. _.1 „ * ■ _ 1___ 1 v n • •	t, 1	..	- __ .	_
lavija kujK)va1a od Rusije, bosta petrolej in bombaž. Rusija I Delavski urad (National Lapa ho od Jugoslavije kupovala zdravila, zdravilne rastline,;bor Relations Board) ima se-
baker in druge kovine.
'daj tri člane. Njihovo število žen.
Senator MoCarran iz Neva-de pravi, da bo predlog pora-
V ANGLEŠKEM PARLAMENTU SO RAZPRAVLJALI O TRONDHEIMU
(TRONDUE1M Važno pristani šče, ki ga drže Nemci. V prist a 11 i š č u so nemški rušilci. Sliko je prinesel nek ameri-8 k i trgovski parn i k, ki je bil Iv Trondheimu Iko so prišli Nemci.
"GLAS NABOB A" — New York
Wednesday, May 8, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
" GLAS NARODA"
(YOICE OF THE PEOPLE)
Owned jcnd Published by Sloveale Publishing Company, (A Corporation). Prank Bakwr, President; J. Lupstia, Sec. — Place of business of the oofffrrtftlan and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. X.
47th Year
"diss Naroda** is issued every day except Sundays and holidays. •— Subscription Yearly $8.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list xa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; an četrt leta 91-50- — Za New York as celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo «a celo leto $7.— ; sa pol leta $3.50.
-GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
•GLAS NARODA." 2IC WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I.
>: CHelsea 3—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. C^sopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namen jeti za IŽBOLJŠANJE LISTA.
DOBER NAUK ZA NEVTRALCE
Poročila gleile trgovinske in nenapadalne pogodbe med Sovjetsko unijo in Italijo na eni strani ter med nevtralci za padiie Evrope in Balkanci na drugi zavzemajo odlična mosta v časopisju in na radio programih.
Rusija namerava skleniti trgovinsko pogodbo s Švedsko, Dansko, Turčijo, Romunsko, Jugoslavijo in Belgijo. Italija jih ima še 'več v svojem programu. Namen teh pogodb je zajainčiti si nevtralnost teh držav.
Slične pogotFbe so dale Hitlerju priliko udariti. Posledica tistega udarca je sedanja evropska vojna.
Pogodba s Sovjetsko unijo mu je dala pogum, da je napadel Poljsko, četudi je vedel, da bo s tem izzval evropsko vojno. Rusija in Nemčija sta se zavedali, tla se igrata z ognjem in da se morata točno držati medsebojnih dogmorov, če hočeta kaj doseči.
Drugače je pa z nevtralci, ki hočejo poveriti svojo u-' odo Italiji in Rusiji. Postali bodo žrtve nesramne in ncusmi-eii" igre.
Niti Rusija niti Italija nimata najmanjšega namena iz-puln'ti dani* obljube. Navdati jih hočeta z zavestjo varnosti in ud .»uosti, ki ne bo posebno dolgotrajna.
V vokuz temu naj navedemo par primerov.
Meseca januarja 1934 je Nemčija sklenila za dobo detetih let prijateljsko pogodbo s Poljsko. V Berlinu so pozdravili ta dogodek z »velikanskim navdušenjem. Imenovali ga "vzhodni Locarno", ki bo za jamčil trajen mir med Poljsko in Nemčijo.
Vsa obstoječa sporna vprašanja ali pa taka, ki bi se scle pojavila, — naprimer glede Koridorja in Gdanska, — naj bi bila potom pogajanj uraivnana. Da bi v teku desetih let izbruhnila vojna med obenui državama — To ni le neverjetno, pač pa tudi smešno! — jc poudarjalo nemško časopisje. Pogodba se je celo sklicevala na Kelloggo-v pakt, ki je (na papirju, seveda) odpravil vojno kot sredstvo za uravnavo nesoglasij med državami.
Ko je bil tisti slavni dokument podpisal, se jc Hitler drl v nemškem rajhstagu, da je to triumf miroljubne diplomacije ter žrva priča miroljubnih namenov nacijske Nemčije. Dejal je, da se je s tem začelo novo razdobje evropskih odno-Žajev.
Kaj je temu sledilo, je slehernemu znano in nam ni treba omenjati.
Meseca junija 1939 je Nemčija sklenila drugo nenapa dalno pogodbo — topot z Dansko. Tudi ta pogodba naj bi bila deset let veljavna.
Njen prvi člen se glasi: — Kraljevina Danska iu Nemčija ne bosta pod nobenim pogojem začeli vojne ali se poslu-žili nasilja druga proti drugi . . .
To je bila povsem jasna in razločna govorica. Tistega, kar je bilo povedano črno na belem, ni mogel nihče drugače tolmačiti. Naj se zgrni i karkoli hoče, iz vseh morebitnih zadreg bo mogoče dobiti gladko jn>t, vodečo k sprazumu. Nemčiji ne sme priti in ji tudi ne bo prišlo na misel, da bi se poslužila nasilja proti svoji slabotni sosedi.
Danska se je valeči takih in sličnili zagotovil čutila tako varno, da je opustila vse vojaške priprave in se zaupno vrgla v naročje Nemčiji. Ponudbe namreč ni stavila ona, pač pa Hitler.
Slrčno ponu<Wio sta dobili tudi Norveška in Švedska, pa sta jo zavrnili, če svet prej ni »vedel, ve zdaj, kako drži Nemčija svojo besedo.
. .Odnosaji Nemčije napram Cehoslovaški, njeni prvi žrtvi, so bili določeni leta 1925. Zastopniki obeh držav so slovesno obljubili rešiti vse morebitne medsebojne spore brez uporabe sile. .	.	. i. . t • j: . t ...
Ti slučaji kažejo, da so bile vse pogodbe, ki «o jih skleni* le totalitarne države s svojimi si-bkejšimi sosedami, prazna i>e-na. Predno sklene totalitarna država s svojo šibkejšo sosedo lepo zvenečo in mnogo obetajočo pogodbo, ima že sestavljen natančen načrt, kako jo bo ob prvi ugodni priliki prekršila.
Sovjeti kot zaveznik
4 4 M i nimamo dovolj vzroka, da sprejmemo Ruse kar najto-pleje, kajti k nam prihajajo iz zelo mrzle dežele.** — Tako so govorili v Parizu ob priliki canskega obiska že v lepih predvojnih -časih. Pa tudi nasledniki tedanjih Francozov so se prizadevali, da tudi naslednike kremeljskih oblastnikov, boljševike, vedno kar moč toplo sprejmejo, da bi jih odtaja-li. In Angleži so -zraven prijazno kimali. Spričo nove grozeče vojne je že vladalo spioš-no ntoenje, da se bodo stari zavezniki iz leta 1914 zopet našli v istem taboru in an^lesko-francofflio vojaško odj>o>lan-stvo je v Moskvi pričakovalo tako rekoč le Še podpisa vojaške zveze, ko je Stalin svoje drage zapadne i^oste nemilo presenetil s podpisom sovjet-sko-nenlske zvoze. To je bilo 2(i. avgusta lanskega leta. Ali je Sov jet i ja to storila iz ljubezni do Nemcev? Prav goto vo ne! Toda Hitler je ponudil več, kalkor Francozi in Angleži. Hitler je toliko ponudil, da je ostal tako rekoč brez konkurence, več kot polovico Poljske, in pristanek na sovjetske osvajal ne načrte nad baltskimi državami in na Finskem. To je (bila tako velikanska in pred vsenf za So v je te dobička nosu a kupčija, da so spričo nje obnemeli celo mnogi nemški krogi.
Protibol^eviska preteklost narodnega socializma je bila pozabljena, nova politična konjunktura je obema pogodbenikoma obetala bajen dobiček.
Že tedaj pa je Sov jet i ja nakazala novo smer v svoji politiki. Kom interna kot matica svetovnega komunizma s svojo ideološko borbo, ki jo zanaša v v>-e države sveta, lahko ostane in nadaljuje s svojim razdiralnim delom. Sovjetija kot država jo bo tudi z vso močjo podpirala, ker čim bol j f?o sosednje države notranje razkrojene, tem boljše za So-
vjete. Toda Sovjeti kot državna celina v novem slučaju ne vodijo politike po ideoloških vidikih, ampak v prvi vrsti iK)d vidikom sovjetskega državnega imperializma. Zato je mimo Molotov segel v roko Rrbbentropn in sklenil zvezo z Nemčijo, ker je to ustrezalo sovjetskemiu državnemju imperializmu. Toda ali »e je v na daljnih mesecih to novo prijateljstvo med obema državama pogloibilo? Ali se je celo stopnjevalo, do vojaškega zavezništva? Ali je mar prišlo do novih pogodb, ki bi obsegale južnovizhodno Evropo!
'('o prebiramo besedilo zadnjega Molotovoga govora, moramo reči: ne! Ztfnanji minister Molotov se ji* iz zahodnih velesil norčeval, in je podal čisto neresnično in zlagano sliko o političnih dogodkih zadnjih treh let. A tudi za svo-jega najnovejšega prijatelja, za Hitlerovo Nemčijo je pokazal mrzlo srce. iMa Sovjetija, ki je v komtnnditni družbi z Nenjčijo, svetovnemu proleta-rijatu pripravila tako strašno gorje, ista Sovjetija je sedaj tudi Neirfčiji zabrusila mirno v biik, da so za n jo pri vsem njenem dejanju in nehanju izključno mermlajni le njeni lastni interesi. Pogodlbo Hitlerjem torej Stalinu ni narekovalo nasprotje do zahodnih velesil ali prijateljstvo do Nemfčije, tudi ne ideološki ožili, ampak izključno !e interes sovjetskega imperializma. Da Sovjetija Nemčiji v resnici ne zaupa, je pokazala izselitev baltskih in volinjskih Nemcev, ki gotovo ni bila prostovoljna.
Nad Molotovim govorom« v Nemčiji gotovo niso l>ili navdušeni, ker bi i^a mosjel kdo tudi tako tolmačiti, kakor da je sovjetsko nemiška zveza vsaj kar se iSSovjetov tiče. svojo nalogo žo izpolnila. Omemba Besa rabi jo v iMoI-otovem govora, kateri se Sovjetija ni o«Jrekla, |>a dokazuje, da bodo
FR \NOLI A ODPIRA RHZKRVLSTK
PARIZ, Francija, 5. maja. — Rezervisti letnikov 1912 in, 1913 so bili odpuščeni iz vojaške službe. Do 11. maja se bodo vrnili vsi v svoje domove. Iz raznih francoskih okrajev so dospele jrrttedl&e, da nttmjka poljfifeih delavcev.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska
katoliška podporna organizacija v Združenih __Državah Ameriških, je:
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
Ustanovljena 2. aprila 1894., Ukorporirana 12. januarja 1898 v državi IlUnois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5.00».000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. S. F Jednota ima nad 35.000 ilanov In članic v odraslem In mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH imrŠTEV 18»
SKUPNIH POni-OR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD T
Če se li<tfeS zavarovati pri dobri, poftteni In solventnl podi»oriil organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, kj-r se lahko zavaruje« za smrtntne. razne poškodbe. oi«eraclje, proti bolezni ln onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Plane ln članice od 10. . do <». leta: otroke pa takoj jki rojstvu In do 16. leta. ZavnrujeS se lahko od $250 do $5000 i>oRnrtnlne.
V	Mladinskem oddelku K. S. K .T. se otroel lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB'\ Mesečni pris|>e\ek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, ilasi zavarovalnina z vsakim dnem narasla. V slučaju smrti otroka se izplača $5<M ali $1,000 posmrtnim*. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo "JO let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNTSKA PODPORA:
Zavaruje« se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesmen* primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrSt zavarovanja.
Člani In članice nad 00 let stari lahko urejmelo prloadajočo Jliu rezervo izplačano v gotovini, (
Nad 70 let qtarl člani ln članice so prosti vseb nadalJnlb aša:i-mentov.
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K,. Jed^ote'*, ki lana-ja enkrat na teden v slovenskem la angicSkcm jeziku ln katerega dobiva vsak član ln Članica.
Vsak Slovencc in Slovenka fit moral(a) biti zavarovan (a) t>rl K. S. K. Jednotl kot pravi materi vdov ln sirot. fie nisi Ban sil Članica te najstarejše slovenske podporne' oreauiaad^e, jtotrudi se ln pristopi takoj.	'	".
V	rsaki slovenski naselbini ▼ ždruŽehlh 4rj(avab bi moralo biti drugtvo, spadajoč« h K.^S. K.	—^——
k tej katoi..._
le bsčti) Wb v gthr____
-yrwfflm tii traifaniB HIHI^ ot uminfH
- Kjerkoli Be nimate druBtVa, n»I ot*anlzaciJl, ustanovne ga; t-v m dfelb.rfeta. th'K nadaljna no.
^	351 N. CHICAGO STREET. JOLIET. ILLINOIS
ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri Želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.
OPIS ZASTAVNE SKUPINE
Zastava: 5 čevljev dolga in 3 čevlje široka : izdelana iz najboljšega blagn (cotton buting) In obrobljena ter ročno vezena, barve najlMtlj trj>ežne; vse zvezde so Kivane na obeh straneh.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg. in sestoji iz dveh delov. — Ročaj ln vrv.
Naročite pri: | SLOVEMC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York
\ PO POSEBNI CENI ZA ■I NAROČNIKE TEGA LISTA
I	$2.50
(Vsi pošiljal n i stroški plačani.) ||
Sovjeti tudi v bodore nadaljevali 7. imperialistično politiko.
Sicer je Molotov v svojem govoru poudaril, da inrsli Sovjetija v sedanji evropski vojni ostati nevtralna. Toda isto so sovjetski diploiibati zatrjevali t m I i pred /^se<fho Poljske in pred napadom na Finsko. A ko Molotov zdaj ]h>-novno zagotavlja nevtralnost, ga k temu lKtj .sili diktat dejanskega položnja, (kakor Ijn-Jxizen »lo miru. Sovjetska vojska se na Finskem nainree ni prever izkazala, sovjetske že-Ifznk-e in c**<te so v ktrašnem stan.pi in sam.i se pritožujejo na«il neredom in pomanjkljivostjo svoje vojne industrije. Zaradi tega si Sovjetija kakšne velike vojne na jugu, kjer hi 'šlo do njene poglavitne vojaške in industrijske surovine, gotovo ne želi, kakor >\ tudi Xe.mrija že v letu 1939 ni želela vojne s Francijo in Anglijo, anrfpak s Polj=ko. Taico zdaj Sovjeti razglašajo nevtralnost, do tistega -easa kajpada, ko l>i svojo armado bolje izurili, dvignili svojo industrijo in spravili v red svoj promet. Zato od strani Sovjetov zaenkrat ni pri bikova ti kake pobude za novo vojno na njenih mejah. Medved potrebuje nekaj easa mira, da prebavi plen in da si i zli že rane, ki jiJi je dobil na Finskem. .
(Vso to prav skrbno upoštevajo tudi v Londonu in Parizu, kjer jih je sama previdnost pri obravnavanju Sovjetov. Tudi od zavezniške strani ni pričakovati vojne pobude proti iSovjetoni. Ali naj si na-kopljejo novega sovražnika, ko še 7. Nemčijo niso opravili? Vsaka sovražna akcija proti Sov jot »m bi umljivo do vedla do takojšnjega tesnejšega sodelovanja Xemeije in SJovjeti-ie, če ne kar do vojaške vzajemnosti. Prizadevanje zaveznikov ne gre za tem. da bi dobili Sovjete v zavezništvo, ker so ž njimi že napravili hude skusil je. Toda hoteli bi Sovjeti jo oddaljiti od Nemčije in ji ponujajo trgovinsko pogodbo, po kateri ibi Sovjetija mogla Angležem in Francozom vse, kar želi, prav tako ali še za »boljšo ceno prodajati, kakor sedaj prodaja Nemcem, katere moč in porast, tako pravijo Sovjetom na zahodu, more hiti Sovjetom mnogo bolj nevarna, kakor pa r-ta An-gliia in Francija.
JTudi je malo verjetno, da bi zavezniki — iz istesja u v a zevanja. da ne ustvarijo skupne nenhško-sovjetske fronte — hoteli kie na Balkanu od]) ret i novo fronto in novo boji<šče. Miroljulbnemoi teženju baikan->ikih narodov -bi to tudi najbolje ustrezalo. .
f^eveda pa so to pie<l vsem naše želje in naša počakova-
s .......
Peter Zgaga
POOLED V BODOČNOST
Ko to pišem, še nisem dohil zgodnjih listov, toda ko >em sinoči radio odprl, sem ujel naslednje besede:
"... Nemčija Slovenijo in Hrvatsko, Italija pa Dalmacijo ... -
Ne vem, kdo je govoril in ne vem, če je bila to samo govor-nikova domneva ali če jc navajal kakšno evropsko poročilo. Priznam le, da me te besede niso prav nič preseneti-
Čudno se mi le zdi, čemu Hitler tako dolgo odlaša. Kaj ti nobenega dvoma ni, da so naši kraji v njegovem programu.
Spočetka se je poslužil pre-tveze, predno je hla-tnil po tuji zemlji in po tujem imetju.
Naprimer v slučaju Avstrije, fVhoslovaŠke in Poljske.
Kakšna je bila taka pretveza? Povsem preprosta. V zgo
nja. Kakšen ob>eg bo zavzela še sedanja vojna, ki je komaj v početku, pa nihče ne ve. Poostritev blokade, ki jo zavez niki napovedujejo, more že prav v kratkem dovesti do novih nepričakovanih komplikacij. ki bi mogle zajeti ne le male države, ampak tudi velesile, ki sedaj stoje še oh strani. Pomladansko sonce kar ne more razpršiti megle negotovosti, v katero je zavita Evropa.
"Slovenec"—Ljubljana.
25,000 ŽENSK V ANGLEŠKI ARMADI.
V letalski armadi je zdaj že 25.000 ženskih prostovoljcev v t4khaki,T uniformah. Njibova zaposlitev je v glavnem trojna: opravljajo posle stenogra-finj. strojepisk, kuhajo ali krmarijo avtomobile. Šofer biv-se<ru angleškega vojnega ministra 1 lore Belislie je bila ženska prostovoljka.
Ob 2.").000 žen'-k je OihH) zaposlenih po kuhinjah, 1800 jih šofira, 11..100 je stenografinj in strojepisk. (>600 jih pa streže pri obedih. Računajo, da ho v prihodnjih mesecih naraslo število ženskih prostovoljcev v angleški armadi na ."><) tisoč. Sprejemajo samo Angležinje o. 1 IS <h> 4.'». leta. Vseeno ]v.\ je, ali so samske, ali poročene. ACnoge (Hiročene ženske katerih možje -o na fronti in ki jim ni treba doma skripti za gospodinjstvo, si* zelo rade vpisu je joni«Nl med ženske prostovoljce. Ženske prostovoljke imajo pri ]>otova-njih raizne olajšave, dopuste pa dobivajo takrat, kakor njihovi možje, tako da jih lahko preži ve skupno.
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGftAtSKE nreCB. — Plate a cenik. J. MARSTCH, INC. MS to. 42 Street New Ink
LEPA PRILOŽNOST
Naprodaj je majhen HOTEL. Dobro vstanovljeno; lepa priložnost za pravega moža. ob zelo prometni cesti; Koute G blizu Warm, Pa. Dobro opremljena gostilniška soba, obedni-ea, kuhinja in spalne sobe. — Prostor za avtomobile. —
Vprašanja naslovite na: — "Hotel", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York.
4x
PESMARICA "Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
dnjih jutranjih urah so pobrali z dunajske ceste okrvavljenega nacija. Mogoče ga je 'vrglo vino, mogoče je srboriteža Usekal patriotičen Dunajčan za uho. Pretveza je bila tukaj: — Dunajčan je strežejo naci-jem po^življenju!
(Posledicah Povsem preprosta: Nad Dunajem -o se i>oja vila nemška letala, proti glavnemu mestu avstrijske republike je začelo prodirati na o-klopnih avtomobilih stotisoč. nacijev. Tanki, artilerija. V nekaj tirali je bil napravljen "red". To -e pravi: Naeiji so zastnllj javna po>Iopja, Scliu sclmigga so internirali in osrečili deželo s " protektorjemf\ ki po Hitlerjevem receptu in navodilih zatira -domače prebivalstvo.
Slično je bilo na Cehodova-škem in na Poljskem. Par nacijev je bilo po Hitlerjevem naročilu iz zasede ustreljenih. Kdo jih je ustrelil.' Kdo drugi nego ('ehi in Poljaki! Posledica: zavzetje ('clioslovaške in Poljske. Zavzetje ( eske in Slovaške brez prcliVanja krvi. zavzetje Poljske z bombami in I topovi.
j Podobno bo v naših krajih, i če jih je sklenil Hitler poba sati v svojo torbo. Vročekrvni slevvnski študentje bodo v ,doi no rodnem navdušenju pr< j tepli kakšnega privandram-ira nemškega petelina. 'emško j časopisje bo objavilo par z žolčem pijanih člankov o barbarskih vindišarskih psih. ().! Celovca ni daleč do Ljubljane, iz Orača pelje pot skoro po ravnem v Maribor in Ptuj. Jugoslovanska armada je lahko Še tako slavna in junaška, toda pomisliti je treba, da je Netne«'v nad sedemdeset, Jugoslovanov pa komaj dvanajst milijonov. In Neimli so složni, dočim so Jugoslovani v bistvu še vedno Slovenci, Srbi in Hrvatje.
Ali se morejo od koga mula ti pomoči *
Od slojih balkanskih zaveznikov: Romunske, Bolgarske. Turčije ?
Ja, pa kaj še? Balkanski zavezniki so v natančno istem položaju kakor Jugoslavija. Da bi h- skupno zoperstavili skupnemu sovražniku.' Dvomljivo, «koro neverjetno.
Med skandinavskimi deželami: Dansko, Norveško, Švedsko in Finsko je bila dosti večja povezanost kot je bila kda j med Balkanci.
Ko so Rusi napadli Finsko, ali so se Norveška, Danska in Svečka kaj zganile' Ali so šle na pomoč svoji zaveznici
Tn ko je začela teči Norvežanom voda v grlo, so njihovi rodni bratje Svedje stali kri ženirok, potrpežljivo čakajoč, kdaj bo tudi nje zadela ista usoda.
Zanašati se na pomoč Anglije in Francije! Ja, pa še kaj!
Saj se je Anglija komaj zdanila. ko so vdrli Nemci na Norveško. odkoder jim je v sedanjih okoliščinah najbližja pot do angleške obali-
Namesto, da bi vrj^la vso svojo silo proti sovražniku, jc poslala v boj komaj poldrugi tisoč vojakov, katerim -e je, takoj j»o izkrcanju začelo muditi domov.
Ravnokar sem dobil jutranje liste in priznati moram, dn sem se motil, ko sem v uvodu pisal, da preti našim krajem od Nemcev nevarnost ter da Nemci iščejo pretveze za napad.
Ne Nemci, pač pa Italijani. Naposled je vseeno: hudič ali njegova stara mati. '
LAS NARODA" - New York
f* tLL^i J. _ L " i IT ii i -■■ j
Wednesday, May 8, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
OSKRBA V VOJNI OSLEPELIH
Zaradi boljše opreme v sedanji vojni ne bo toliko slučajev oslepelosti kot jih je bilo v prejšnji. — Poročilo Narodnega zavoda za slepce.
LONDON, Ont. — Major A. i razpolago in M. Dillon, predsednik kanad- špeeijaliste, ki skcga Narodnega zavoda za slepe in jim s slepee, je podal zanimivo i>o- vid. Za popolnoma slepe reve
imamo najboljše ki sktfbe za deloma za slepe in jim skušajo izboljšati
ročilo, iz katerega je razvidno, že imamo knjige, tiskane po tla bo v sedanji vojni dosti |Braillovi metodi, raznovrstne manj slučajev pogine ali del- stroje, ki pomagajo slepcem ne Osle|>elo>ti kot jih je bilo v'vršiti najrazličnejša dela in svetovni vojni. S pomočjo plin- J sploh »vse druge pripomočke ske maske in jeklene čelade si j za olajšanje krute usode tel. bo marsikdo zaščitil vid, ki bi I nesrečnikov. Slepci telovadi-
si ga sicer ne mogel. '	raznc i-re in l'rir°-
Ijajo vsakovrstne zabave. Za-— 'Zavod je bil ustanovljen i vod se vzdržuje z vladno pod-leta 1918,—je rekel Dillon. Na'poro.
MINIMALNA PLAČA ZA UČITELJE
Marsikateri učitelj je doslej zaslužil komaj po štiristo dolarjev na leto, v bodoče mu bo pa sedemsto dolarjev zajamčenih.
VOLITVE BODO ODPRAVLJENE
MONTREAL. — Po Kanadi potuje in predava lord Marlev, podpredsednik angleške zbornice lordov.
V nekem svojem tukajšnjem prea1 vanju je rekel: — Ko se bo sedanja vojna zares začela, bo Anglija uveljavila strožjo obliko vlade. Nova vlada bo v gotovem pogledu diktatorska. Vsa Anglija bo pod edinstvenim poveljstvom in odpravljeni bodo marsikateri današnji nedostatki. Profitirstvo bo za vedno izginilo. Volitev ne bo več, ker bodo brezpotrebne. Nova vlada bo zastopala vso Anglijo in vse njene kolonije.
REOOINGAO iSask. — Učitelji v Saskatchewan!! so'veseli, kajti provincijalna vlada j»» zajamčila vsakemu učitelju najmanj sedem-to dolarjev plače na leto.
V zvezi s tem so bile izdali': odredbe za uveljavljene večjih šolskih okrajev v provinci, s čimer bo dosežena večja uspešnost, dočim so bodo admiiii-stracijski stroški zmanjšali.
Provinca bo raz<leljena v večje šolske okraje. Vsak o-kraj bo imel pet trusteejev, ki jih bodo izvolili delegati lokalnih šolskih okrajev.
Ta sistem >e je v provinci Alberti zelo dobro obnesel.
Med raznimi postavami, ki so bile lani uveljavljene, je najvažnejša davčna postava, veljavna za farmerske okraje.
Nova postava ho stopila v Farmer ne -me prodati žita veljavo <lne 1. julija lJ>4n. V če nima za to posebnega ilovo-
IGRALEC V KANAD-SKI ARMADI
N E\V WESTMI NISTE]?, B. C., — J. A. Lee iz Holly-wooda, Ca I., je vstopil »v kanadsko armado in je bil pride-Ijen oddelku strojnih strelcev. Pri filmu je igral vlogo ameriškega vojaka iz državljanske vojne in ko je bil šestnajst let star, <«• je kot prostovoljec boril v Flandriji. Tisti, ki so videli "Gone with the Wind'', se bodo mogoče spomnili ranjenega vojaka, ležečega ua trgu v Atlanti. On je .J. A. Lee.
Rojen je bil v New Yorku leta IDOL Po sklenitvi miru je odpotoval v Hollywood, kjer je dobil tlelo statistika. Ko je
prejšnjih letih i^ospo«lar-ke stiske j<* marsikateri učitelj zaslužil komaj [m> štiristo dolarjev na leto. S to sramotno nizko plačo ni mogel niti živeti niti umreti. Vbodoče mu bo zajmčenih na leto sedem sto dolarjev.
Ijenja. Dovoljenja pa dobi edi-jJ,K'"cca septembra izbruhnila nole v slučaju, da ima vse dar I x <>',.lil;U'e s posredovanjem ke plačane, oziroma če da za-
dostno jamščino, da jih bo pta eni.
Na ta način bo mogoče dobiti tudi potreben denar vzdrževanje učiteljev in šol.
angleškega konzula v Los Angeles vstopil 'v kanadsko armado. .
STROŠKI ZA RELIEF SO MANJŠI
Razmere v industrijah so se izza izbruha vojne znatno izboljšale. — Na reliefne postaje prihaja čedalje manj ljudi prosti dela.
K IRK LAND LAKE, Ont.: so reliefni stroški večji kot so sebe, ki so, odkar se je pričela V prvih dveh mesecih teko- bili lani, dočim so se zmanjša-1 vojna, s sabotažo skušale ško-
li v občinah Sault Ste. Maric, ;dovati industriji, da pa je bi-Ford Williams, Windsor, Tini- la škoda Je majhna. V neki to-
Sabot?ža v kanadskih industrijah
TORONTO, <JueM maja. —. Gasilski načelnik W. ,). Seott je na zborovanju industrijalcev v Torontu rekel, da so sabtažniki Ontario že na delu. Scot t je rekel, da so bile v zvezi s tem aretirane tri o
čega leta so se reliefni stroški \ provinci Ontario znižali za j>et indvajset odstot kov.
Tozadevno i>oročilo je podal Eric Cross, minister za občinske uprave. Prvič v zadnjih desetih letih je opažati vsel>o-vsod izboljšanja, vendar, pravi minister, vse še ni tako, kot bi moralo biti in kanadski narod čaka še velika naloga, pre-dno se bo povzpel na stališče, kot ga je zavzemal pred splošno depresijo.
Edinole v občini Cornwall
ZNAMENITA IZNAJDBA KANADSKEGA UČENJAKA
Vprihodnje bo mogoče s posebnim X-ray aparatom ugotoviti, kaj je v notranjosti zemlje. — Poskusi so se dobro obnesli.
V zemlji je skritega še dosti naravnega bogastva, rud, dragih kamnov, olja itd., toda ugotoviti te zaklade je jako težko.
Dokler ni bila geologija (nauk o sestavu zemlje) še razvita, je bilo vse odvisno le od slučaja. Zlatoiskalci so hodili kar na slepo srečo od kraja do kraja. Kdor je ime 1 srečo, je kaj našel, če je imel smolo, pa ni mogel pomagati.
Geologija je precej natančno ugotovila, v kakšnih zemeljskih skladih se nahaja ta ali ona rudnina, kjer se je nadati premoga, zlata, srebra, bakra ali kakšne druge kovine, toda treba je bilo mučnega iskanja in še vedno precej sreče, pre-dno so iskalci dospeli do cilja.
Neštetokrat so brezuspešno vrtali za petrolej, četudi so bili skoro prepričani, da morajo biti tukaj ali tam bogata ležišča pod površino.
Ako se bo iznajdba Kanadčana dr. Lachlana Gilchrista obnesla, pa vsega tega ne bo treba.
Dr. Gilchrist je profesor fizike na univerzi v Toronto. Iznašel je aparat, s čigar pomočjo je mogoče videti globoko 'v notranjost zemlje. To so nekakšni X-žarki, kakršnih se poslužujejo zdravniki pri preiskavi človeškega telesa. Nedavno je dr. Gilchrist predaval v ameriškem mestu Pitts-
burgh u pred člani Pennsylvania Gas and Fuel Association.
— Zemlja je ogromen magnet, — je izvajal dr. Gilchrist. — Ležišče železa v zemlji je magnetično. Moj magnonieter natančno zaznamuje navzočnost železa. S pomočjo X-žar-kov se bo dalo dognati, če je ležišče dovolj veliko, da se bo izplačalo kopati.
Dr. Gilchrist se je norčeval iz onih, ki iščejo dragocene kovine s pomočjo takozvanega "divining rod-a" (leskove palice, bajanice).
Iskati s tem pripomočkom kovino, — je rekel dr. Gilchrist, — je ravno takti kot če bi <vam kdo iz kart prerokoval, kje i ji kako boste za bogateli.
RAZGLEDNIK
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
goče, toda dolgo ne bodo mogli, ker se je tudi moka zelo podražila.
Moka se je od izbruh;) vojne podražila za 1 cent pri hlebcu kruha, ravno tako pa se je tudi podražila sol in sladkor.
Vojni trgovski urad sicer skuša obdržati cene sladkorja, toda -e je pri vsem tem podražil za .")() centov pri 100 funtih.
pošiljatve
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00
Lir 100 •• 200 - " 300 " 500 " 1000
KT5K SE CRNB SRDA J HITRO MRNJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVKStJ. S.JEMO ro CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO «1.—>
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) SI* W. 18th ST., NEW YORK
MILIJON DOLARJEV ZA HITLERJA
Prejšnji teden je ugleden nevvvorški dnevnik "Times" objavil pismo Samuela Hardena Churcha, predsednika Car-negiejevega Instituta, da je skupina Amerikancev sklenila plačati milijon dolarjev ti-tim osebam, oziroma skupini oseb, ki privedejo pred mednarodno sodišče Lige narodov nemškega državnega kanclerja Adolfa Hitlerja, živega in nepoškodovanega.
Church poudarja v pismu, da je namen te ponudbe preprečiti tnadaljno prelivanje !:rvi in razširjenje 'vojne.
Hitler naj bi >e pred svetovnim so« 1 iščem zagovarjal za stran >vojih zločinov, ki jih je zakrivil [»roti miru in človeškemu dostojanstvu.
Ponudba je veljavna samo za mesec maj.
Na prvi pogled bo marsikdo smatral to pismo v ''Tiiiiesu' za prismojenost, toda ime moža, ki ga je pi.-ai, jamči, da je ponudba povsem resno mišljena. Predsednik Carnegie In-tituta ne bo svojega imena kar tjavendan posojal skupini prikurjencev. Prav gotovo se je prepričal, da ljudje, v čijih imenu govori, lahko izj>olilijo svojo obljubo. #
Poročevalcu je Church povedal, da se on in njegovi prijatelji prav dobro zavedajo težav tehnične izvedbe takega podjetja. Na tlrugi strani [»a ni nobenega dvoma, da je treba smatrati Hitlerja kot osebno ogovornega za sedanjo vojno in da bi bilo vojnih grozot konec, če bi bil Hitler pripeljan pred mednarodno sodišče in obsojen. Neverjetno je, da bi Švicar-ka vlada dovolila, da bi tako me« I na rodno sodišče zborovalo v njenih luejah.
Hitler j«* seveda dobro zavarovan in zastražen. Celo ljudje ki bi bili za izvedbo takega poskusa pripravljeni žrtvovati žhijenje, bi ne imeli nahkega opravka in bi le težko <!o-peli v njegovi bližino. Takega dela bi bili zmožni kvečjemu agenti nemške tajne policije (Gestapo), ki bi se polakomnili denarja in se izneverili svojemu gospodarju. Na Cehoslova-škem, v Avstriji in na Poljskem se je pokazalo, <la so ti ljudje mojstri v odvajanju in transportiranju svojih žrtev.
V	Angliji in v Franciji sta zaenkrat najmočnejša Chamberlain in Reynnud, toda niti Chamberlain niti Reynaud ni--ta osebno pahnila v vojno svojih narodov, anipak sta bila od naroda izvoljena ter predstavljata politično voljo večine.
KdoMma Oliamberlaimi in Keynamlu kaj očitati, mora očitati tudi strankam, ki so ju izvolile in jo podpirajo.
V	Nemčiji je pa povsem drugače. Hitler je najprej nemški narod zasužnjil in ga podredil svoji volji in se lahko reče, da je za sedanjo vojno sani odgovoren. To vojno je v duhu zasnoval že takrat, ko je bil zaprt na grn.lu Landsherg in pisal svojo knjigo "Mein Kampf". S svojimi izvajanji in nabori se je že takrat označil za povzročitelja bodoče svetovne vojne.
mins in llalesbury.
— Na reliefne postaje prihaja čedalje manj ljudi prosit dela, — je dejal Cross. Razmere v industrijah so se izboljšale, ker je seveda predvsem pripisati sedanji 'vojni. Vse kaže, da bo v doglednem času privatna industrija absorbirala vse nezaposlene in take, ki delajo na vladne stroške pri javnih projektih.
varni >o med kolesje strojev nametali žeblje. Bili so tudi slučaji, «la so skušali poškodovati velike parnike, ki vozijo v Evropo*
KRUH SE BO PODRAŽIL
TORONTO, Ont., 8. maja. — V bližnji bodočnosti se bo kruli v Kanadi precej podražil. Peki sicer skušajo obdržati sedanje cene, dokler bo nio-
n
MAURETANUA" V VOJNI SLUŽBI
Pred kratkim je bilo poročano,«la je angleški parnik Maureta^ia zapustil New York in da je na. poti v Avstralijo. Pravijo, da bo prevažal avstralske letalce v Kanado.
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V 3TAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — ^ Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
v	4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaksj sem v Mekko romal. — Pri &amarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, a slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Kc^ča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Fovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani
VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nd divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.5*)
WINNETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat'na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in ApačL — Na nevarnih potih. — Wimietovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetov* smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
"GLAS NAROD A" — New York
Wednesday, May 8, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
SEMENA
B. O.:
BOGATA GOSPODIČNA
Mati se je obrnila na bolniški postelji in dejala:
*'Peter, t$i .se odločil? Da, ali ne!"
Poba I i n ji' rezal star zaboj. Zakričala je s hripavim glasom :
MPrinesi mi nuilcgn scill.,,,
Stopil je k zibeli. Novorojenček, zavit v cunje, je ležal v njo j in jokal.
44Vidiš, da jo Pačen! Pohiti."
Peter je hrkal:
*'Bojim ko. Tako zelo se bojim. Pojdi z menoj!"
"Dobro veš. da ne morem hoditi, fliuilalo!"
Vjdelo ko je, da se je odločil. Sklonil se jo in zavezal pre-perele čevlje.
"Pojdom," j«- dejal. 44Se Kirtem vrniti, ko l»om imel deset dinarjev?"
"Počakaj, da jih boš imel dvajset. Potrebujem jih najmanj dvajset. Pojdi pred poŠto in govori ljudem: Mati je bolna."
T5i 1 je že na stopnicah, pa se je vrnil. Vprašal je mater:
'4Tn če 'ho prod pošto nevarno!"
'"Pojdi drugam, na varen kraj."
"Kam ?"
že videl,*' mu je odgovorila..
44 Boji m so," je za jecljal Peter..
W>h. paglavec! Imeti me hočeš za norca! Saj vem, da t>i <e >«•! raje igrat!"
Otrok ni odgovoril. Vzdih-nil je, in izirinil po mračnih stopnicah. Ne. ne lioji se nevarnosti. Strah ga je osornih obrazov mimo idočili, ko jim moli roko. in prosi. Dobro se sponlinja lx»sed debelo na-šniinkane damo. "Oh, fante! To jo taka komedija . . ."
Včasih jo opustil žalo>tni ]M»el. S tovariši *»e je še igral. Igra pa <so je nenavadno nehala s tefiožeiiL. .
Domislil so jo lMved, s katerimi bo prosil vbogajme.
*4 Mat i jo bolna, oče pa zaprt zaradi tatvine."
!Pa kaj, če mu kdo poreče: 4 4 Za kaj oče ni mobiliziran?"
<4Je prestar!" bo odgovoril. Govoriti je hotel resnico. So-Feda mu je nekoč rekla, da je resnica zapisana v očeh. Laž, da so takoj zapazi. Ljudje so hodili to jutri hitro in se niso ustavljali. (V je »stopil za njimi, so se spustili skoro v tek. Nenadoma je zagledal ljubko mlado dekle, oblečeno v svetlo ob'eko. .
*4Gospodična, prosim . . ."
Ustavila se je in ga prijazno pogledala. S težavo je izbruhnil : i
144Mati je bolna, oče pa zaprt zaradi tatvine."
Umaknila se je za korak. Nekaj časa je molče stala in gledala malo postavo. Nato je tiho zacepetala:
44Revčcik!"	i
Odprla je torbico. M Nimam denarja. Pojdi z menoj!"
CSledil ji je, štorkijajoč v svojih prevelikih čevljih. Nikoli še ni občfutil tolike sreče. Zaupno je kramljal in pripovedoval mlademu dekletu bedno življenje svojega očeta in matere. Govoril je o brezposelnosti. o najrazličnejši boleznih, o pijanosti in o rojstvu svojeira malega bratca. ,
4<(1e hoče človek živeti," je dejal., "mora lairati. To mi pa ne niraja. Raje bi šel kam delat."
Od ča-a do časa jo je pogledal z žalostnim pogledom, ho-teč brati njene m Mi. Videl ni druireira kakor lepe, svet o-rjave oči. Nenadoma je vzkliknila :
'"Tn je hiša! Počakaj me, moj otrok!"
iStopila je v krasno vežo.
Sklonil *o je, da hi videl, kam je odšla. Na pragu je zagledal hišnico, ki se je pogovarjala kš staro daimo. .
*"Ste videli siroto," je rekla. 44NKseni ji še nič povedala. Mi je tako težko. Kje si bo najela drugo stanovanje? Oče ji je zapustil t-a me dolgove. Prepričana senu da ni |x>dedo-vala nič ali skoro nič?"
144Torej ji boste odpovedali stanovanje ?"
''Tako ne more iti naprej." je odgovorila dobra žena. Peter ni razumel, da se pogovarjata o mladi *rospodični. Ko je ta prišla, >e ji je lepo zahvalil: "Ah, hvala lepa!"
Dala mu je dvajset dinarjev. Vzel jih je z veselim vzk' iikom.
Domov irrede si jo seznl čevlje, da bi hitreje hodil.
44Imel tseni srečo." je doma zmagoslavno povedal materi.
Ta se je dvignila v postelji, pogledala novec in vprašala:
*4Kje si -a dobil?"
Našopiril se je in ponosno odirovori 1: :
44 Dala mi ira jo bogata, zelo 1 K»«rata iro>po< 1 ična.11
IZ JUGOSLAVIJE
Hmo io leto še sprejeli, toda za easa vojne jih več ne bo mogoče dobiti. Naročite takoj izmed sledeče zbirke:
SALATA, listnata zgodna S A LAT A, glavnata krhka zgodna SALATA, znana ljubljanska ledeuka .SALATA, rujava poletna glavnata SALATA, rumena poletna glavnata SALATA, prava visoka Mštrucarea" KORENJE, srednjedolgo namizno PETRŠILJ, gladki s korenom PESA, rudeča okrogla namizna REDKVICA, zgodna rudeča fina RADIČ za solato, širokolistnat ENDIVJA, rumena zgodna široka ENDIVJA, zelena pozna široka ENDIVJA, zelena kravžljana ENDIVJA rumena kravžljana GRAH, užiten v stročju, fin visok FIŽOL, breznitni, nizek zelen FIŽOL, breznitni, visok zelen FIŽOL, breznitni, nizek rumen FIŽOL, brez niti, visok rumen Kl'MARE. fina domača vrsta .MOTOVILEČ, (repineelj) ZELJE. ljubljansko veliko kasno MAJERON, navadni dišeči CENA TEH SEMEN JE 12« PAKET
lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate semena, katera želite in ga nam vrnete z Money Ordrom in naročilo bomo točno poslali. Ako ne najdete v seznamu, kar želite, pišite po cenik.
Iz Jugoslavije
Velika nesreča.
A' bližini Zagreba pri va>i Goljak-I»izok se jc zgodila velika nesreča. Tovorni vlak je naletel na progi na kmečki voz. Na njem je bilo deset o-rel>, večinoma žensk. Pri udarcu je lokomotiva konja po|x>l-noma razsokala, ubila eno ženo. eni odrezala noge ter ranila štiri žene, ki so jih takoj prepeljali v bolnišnico.
Prijeta razbojniška tolpa v Aieksincu.
(Policiji v Aieksincu se je posrečilo prijeti razbojniško tolpo, ki je na zelo drzen način izvršila (številna razbojništva v okolici planine Jastrepca. Pred dnevi je skupina neznanih ljudi napadla hišo kmeta Zivojina Stevanoviča v Radev-cu blizu Aleksinea. Ob tej priliki so ubili Živojina, njegovo 70 letno mater pa hudo ranili. Policija je zvedela, da je napad izvršila razbojniška tolpa, od nekega dečka. Deeefc jih je srečal na cesti, ko so se peljali z avtomobilom. Predstavili so se mu za inžinirje. Avtomobilisti so dečka peljali z avtomobilom za zahvalo pa
jim je deček preskrbe! sir in krilil za večerjo. Polioija je prijela vso tolpo šestih o-eb. katerim je načeoval Milolav S ivič.. V začetku je ta tajil, pozneje pa priznal svoja razbojništva.
12 letni šolar zabodel svojega tovariša.
V Derveni so šli otroci |h> končanem pouku iz ljudske šole domov. Med potjo sta se skregala 12-letni učenec 4 razreda in 8-lctni učenec 2. razreda. Starejši učenec se je tako razjezil, da je potegnil nož iz žepa. in zabodel svojega tovariša naravnost v srce in ga na mestu usmrtil. Žalostni dojro-dek je izzval veliko razburjenje.
Skladišče orožja pri ciganih vlomilcih.
Hli-zu Djakova je orožni št vo odkrilo nevarno vlomilsko tolpo, ki jo tvorijo sami cigani iz Podgorača. Ti cigani čo bili oblastem že dolgo časa sumljivi. ker so in(ed njimi pravi ban-diti, ki iS o svojca« bili zaupniki slavonskega razbojnika Jove ('arage. Orožništvo je nepričakovano opravilo preiskavo
RABITE svetovno slavni ljubljanski
BAHOVEC "PLANINKA"
zdravilni čaj za želodec, ledvice, urejevanje in utrjevanje krvi. CENA: 1 škatlja $1.00; 3 šk. $2.90.
STEVE M0H0RK0 CO.
704 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS.
po ciganskih kočah. Orožniki so bili presenečeni, -ko so našli skritega raznega orožja v 1 vrednosti 30.000 din. Med drugim so našli več bomlb. dve vojaški pUški, več navadnih pušk, samokresov in dragega orožja. Med najdenimi predmeti jc tudi K5 kmotskih bran, (i plugov. 411 kokoši, in nad KM) kur masti in slanine. Kolovodja ciiranov je bil Luka Grebe-nar. Ko so ga orožniki aretirali, je prišla njegova žena in se začela prepirati s štirimi o-rožniki. Mod svojim govoričenjem je držala roke v žepu, kar se je želelo orožnikom, sumljivo. Vprašali so jo, kaj ima v žepu. Odgovorila je, da ima steklenico z mlekom za bolne-ga otroka. Orožniki so preiskali .ciganko in našli pri njej bombo, pri kateri je .bila žica že zažgana. Le prisotnosti o-rožnikov so jo treba zahvaliti, da ni prišlo do eksplozije. Pri nadal jnem pregledu so pri ciganki našli še eno bomlbo. Tz tega oklepajo, da je nameravala r/. bonfbami nnpasti orožnike.
Vso cigansko vlomilsko tolpo so aretirali in izročili sodišču.
Aretacija v Zagrebu v zvezi s ponarejanjem dolarjev v Beogradu,
IZagrobško policijsko ravnateljstvo je prejelo od uprave meMa Beograda prošnjo, naj aretira nekatere opobe, ki so v zvozi z falzifikatorji dolarskih čekov, ki so bili nedavno v
VABI L O na ZA B A V O
DRUŠTVO $TEV. 581 SNPJ. v ST. MARYS, PA.
priredi
_V **OBOTO ZVEČER,
11. MAJA na NORTH MICHAEL STR.
Igral bo Franks Trio, ki vsako soboto ob 11.30 nastopa na radio postaji WHJB v Greens-burgu, Pa. VSTOPNINA 35c. Vse rojake od blizu in daleč uljudno vabi — Odbor
Beogradu razkrinkani in zaprti. Na podlagi tega je zagrebška policija aretirala Solomo-na Efea-zarja, Milana Polinarja iz Vogrin Mosta, dalje Antona Kojiča, dr. Branka Oršagiča in Ivana Koželja. Vsi ti so bili že prej vmešani v razne afere s trgovanjem inozemskih valut, zato njihova aretacija ni nikogar iznenadila. Aretiran-ce so odpeljali v Beograd in jih izročili upravi mesta Beograda.
Dvojčka se rodila v goreči hiši.
V bosanski vasi Darevu je kumetu Petru CJajeviču začela goreti hiša. Medtem ko je hiša gorela, je Petrova žena v njej rodila dva zdrava fantička. OaMlci so naenkrat začuli iz sobe otroško vekanje pa so takoj planiti v sobo. kjer so vrata ž<1 gorela. Porodnico so našli nezavestno, oba otroka pa nepoškodovana. Vse tri so takoj odpravili v bolnišnico in je upati, d»a bo trojica ostala živa in zdrava.
naroČite slovensko - ameri-
KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih driavah lahko pošljete znamke po t oz. po 3 cente.
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik
(136 tsrani.) Kersnik je pisal f Ju rčičevem duhu. Svoj slo«* je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove Dokončane romane. "Cv k lameli" > ena njegovih najboljših poviti.
......................$1.00
KOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je sejrol v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere.
On«...........................
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati kraj-e črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 4 * (i run L" Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (5+8 strani) Pisatelj jo pobegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt Cena......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (-MH strani.) Kno najboljših dol znanega ameriškega proletarske-ea pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike-Cena......................$1.00
ZVESTI *ES REŠIL
PETČLANSKO DRUŽINO.
fV belgijskem •lmvdeeu Tour-mi, >e je pred kratkim pripetil dogodek, v katerem je odigral jumiško vl'ogo domači pes. Nekega hišnega lastnika je sredi noči zbudilo lajanje njegovega psa , ki je prenočeval na hodniku pred sobo. Možakar je s postelje zaklical psu, naj miruje in hotel spati naprej. Toda pes ni prenehal z lajanjem, čeprav je drugače rad ubogal takšna povelja, in je začel -celo praskati po sobnih vratih. Ker je ni odnehal, je šel* gospodar ven, da bi psa pomiril. Toda ko je odprl vrata sobe, so mu vdarili v obraz gosti oblaki dima. Na svojo grozo je opazil, da v hiši gori, in da je že vise s topnišče v plamenih. Ker družina ni mogla več po stopnicah na prosto, je odprl okno in pričel klicati na pomoč. Pravočasno so prispeli gasilci, ki so družino, gospodarja, ženo in tri otroke s pomočjo lestev rešili iz goreče hiše. Iz ognja so rešili tudi psa, retšitefja družine, toda zvesta žival je nekaj minut /po rešitvi podlegla zastrupljenju s p linom. .
Be rgen, na izapadni norveški obali je s svojimi 100.000 prebivalci za Oslom najpomembnejše norveško mesto. Leži v notranjosti Byfjorda ob izvrstno naravnem pristanišču. Vhod gre med majhnimi otočki, ki ležijo v velikem številu pred kopni 110. To mesto ima, največ padavin v Evropi. Let-j no izmerijo povprečno 2200 ( nml padavin. Neki rek pravi: "V Ber<renu prihajajo otroci v oljnatih plaščih na svet." Kdor ei hoče mesto ogledati, dežnega plaNČa tedaj ne sme pozabiti. Ogledati si ga pa je vredno.
(Mesto so v začetku 11. stoletja izgradili v kraljevsko trdnjavo in dobilo je velik go-ppodanski pomen, ko so v začetku 13. stoletja lianzeatski trgovci osnovali tu svoje poslovalnice. Leta 1343 se je o-sno\lal "lianzeatski kontor", velikopotezna trgovinska organizacija, ki je nad 200 let obvladovala vso trgovino ob zapadli i norveški obali. Še Janes je mesto za norveško trgovino najpomembnejše.
Lep pogled je nanj z gore Flotena, ki obvlada pokrajino in prispaš na vrh z vzpenjačo. Pogled ti gre daleč preko mesta, ki leži na sedmih gričih, daleč do fjordov. Ob starem pristanišču je videti ostanke starega Ber^ena. ki je 1. 1910 postal žrtev ogromnega požara, saj je bila večina njegovih hiš iz lesa. Tfu je videti stare hiše pomorščakov z visokimi ostrokotnimi strehami. leseno žerjave in starinsko kolje.
Velika lesena skladišča se stiskajo skupaj med tesnimi ulicami in čudiš se, da je ta mestni del ognju sploh ušel. Poslovno četrt so po velikem požaru zgradili na novo v modernem slogu in je še sedaj središče trgovine s polenovko, ki jo izvažajo zlasti v dežele južne Evropo in Južne Amerike. V bližini mesta preseneča obiskovalca stara cerkev Fan-toft. ki je vsa iz lesa. Niti koščka železa niso porabili za njo, celo "žeblje" so uporabili lesene. Ta zgradba z mnoiri-mi umetniškimi reztbarijami je navzlic vsenm prebila hude čase in viharje ter bo po vsej priliki tudi te, ki so se v teh dneh zgrnili nad starim mestom in Norveiško.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih tasih je v*ikenm titatelju dnevnih vettti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ca še danes!
Velikost 9H z 14 H intev 48 velikih strani; 31! barvanih zemljevidov tujih držav in 0 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodiluih držav ;
45 svetovnih slik [>oi>olnoma o-značenih;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV l'OLJXKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEH OS L (> VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah |h> & _oz. po '1 centa.
ose
b n o s t :
HA M M O N DO V ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasota in ko ga izpolni k' in r*»šljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatue zemljevide z novimi mejami vojskujo ^ih se držav, kakor bodo prenu-njenp po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
GLAS NARODA "
216 WEST IXth STREET NEW YORK. N. Y.
SMRT V BRIVNICI.
Nedavno se je primeril v pokrajinskem belgijskem mo;tn Boden/bnrgu naslednji tragi en i sin e a j: t
'Tamojšnjega brivea je zadela kap .ravno ko je bril nekega
meščana. Ko -e je brivec zrušil, je z britvijo zamahnil in prerenal svojemu klientn žilo odvodnico na vratni. Urez je bil tako nesreeen, da je ln-srer nik izkrvavel, preden je prišla zdravniška pomoč.
'.Zanimiva je pri tem podrobnost, da je mož. ki je |»o-ta! žrtev nesreče, prišel zadnji v brivnioo in bi moral čakati, da pride na vrsto. Ker pa >e mu je mudilo na vlak. J«* poprosil ostale, da ga pu>tili prod seboj. Lc 7. veliko muko se mm je posrečilo pregovoriti čakajoče. S tem si je nesrečnik naravnost izprosil svojo smrt.
ADVERTISE IN
•'GLAS NARODA'
Slovenic Publishing Company
STRAHOTE VOJNE
ČASU PRIM KRNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York!
DARILNE POSILJATVE
v Jugoslavijo
100 200 300 400 500 1000 2000
Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar.
---$
2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 $10.25 $20— $39.—
Ker zaradi položaja v Evropi (»arniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več ča>a. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo jk> CABLE ORDER, za kar je treba i»osebej plačati
SLOVENIC PUBLISHING CO.
t: t r O T N 1 d K 1 ODDBLBK t It 216 West 18th 8treet, New York