PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU &T. NO. 2026. Dk. «. IMV, it tka »Nl mthcm »t CkfcM«. tU. tfca Act «f Cminm ot lUnk ». U71 CHICAGO 23. ILL.. 24. JULIJA (July 24). 184«. w„kly 2S01 8. u,adtlt Ave • I« LETO—VOL. XXXXI. ODBOR CIO preti, da bo nastal nov val stavk, še hujši, kakor je bil lanski in pa to pomlad, ako se draginje ne lajeii. Iu posledica bodo slični prizori, kakor je ita gornji sliki. Sov. unija in Zed. države v tekmi za vpliv v Aziji Kitajski komunisti se pritožujejo, da pomagamo Čiang Kaišeku. — MacArthur odkrito nasproten sovjetski politiki na Japonskem Dasi je državni tajnik Byrnes nedavno v govoru po radiu pravil o nesoglasjih med našo deželo in Sovjetsko unijo glede evropskih vprašanj, so v resnici v Aziji še veliko večje. Kitajska neprestano v vojni Zed. države so se v minuli vojni odločile spremeniti Pacifik v "ameriško jezero" in spraviti Kitajsko in Japonsko pod svojo sfero vpliva. Na Kitajskem smo v času vojne z Japonsko potrošili ogromne vsote. Sploh je vsa Čiang Kai-šekova armada živela zgolj na ameriške stroške in bila popolnoma odvisna od pošiljatev iz Zed. držav. V Nanking in v druga kitajska mesta je naša vlada pošiljala svoje najboljše diplomate in predsednik Roosevelt in za njim Truman pa še posebej svoje osebne zaupnike. Njihova naloga je bila pripraviti koumintang (vladajoča stranka nacionalistične Čiang Kaišekove vlade) in kitajske komuniste v sporazum in v skupno delo za industrializiranje Kitajske in za moderniziranje njenega kmetijstva. Toda dosedaj še ni bilo uspehov v prizadevanjih ameriških diplomatov, dasi je tu pa tam izgledalo, da so pobotanja dosežena in da bodo obveljala. Toda dokler ne bo volje za odložitev orožja med spornimi strujami, bo Kitajska ostala v . civilni vojni. Boj s komunisti Kritiki so predsedniku nacionalistične vlade Čiang Kaišeka med vojno dostikrat očitali, da se njegova armada z Japonci ni hotela boriti, da bo tako čimboljše pripravljena za eventualen "obračun" s kitajskimi komunisti. To trditev so podprli tudi mnogi ameriški Časnikarji, diplomati in častniki, ki so bili na Kitajskem. Sicer sedanji spopadi med komunisti in nacionalisti niso prvi. Vrše se že mnogo let in izgleda, da se sedaj obe strani pripravljati na vojno, ki bo večja in hujša kot še katerakoli dosedaj v tej prostrani deželi. Komunisti na Kitajskem kon-trolirajo obsežen del na severu, ki ima več prebivalcev kakor pa n. pr. Japonska. Imajo svojo dobro izvežbano, toda zelo slabo opremljeno armado. V minuli vojni so ugrabili velike količine orožja Japoncem,, oziroma so ga jim prepustile ruske rdeče čete v Mandžuriji. Ampak komunistična kitajska armada nima ne letal, ne modernih tankov in topov, dočim so Zed dr- žave Čiang Kaišekovo armado z vsem tem dobro opremile. In vežbajo jo ameriški častniki. Protest proti umešavanju Komunistično vodstvo na Kitajskem se je že dostikrat javno , pritožilo, da se Zed. države u-mešavajo v kitajski konflikt in koruptnemu Čiang Kaišekovem koumintangu odprto pomagajo. Iz komunističnega glavnega stana so prišle v minulih mesecih pritožbe, da ne samo da zalagamo nacionaliste z letali in orožjem, ampak da naši letalci; izvršujejo tudi bombne napade na kitajske komunistične čete In pa da naše ladje prevažajo Čiang Kaišekovo moštvo na strategične kraje v Mandžuriji. ^ V VVashingtonu zanikavajo. da je sploh kaj resnice v pritožbah komunistov, toda v Moskvi sumijo, da jo je veliko. Nevtralnosti ne bo Pravda in Izvestja v Moskvi izražajo bojazen, da je naš namen ojačati Čiang Kaišekovo armado in jo poslati v boj proti komunistom. Nacionalistična armada ima našo obleko (uniforme) in našo municijo, ne da ji bi bilo treba kaj plačati. Komunisti nimajo od zunaj nobene pomoči, toliko več pa drži kitajska masa z njimi. Vzrok je, ker so komunisti v svojem predelu izvedli socialne reforme in razdelili mala posestva med kmete. Koumintang pa je agrarnim reformam nasproten. (Konec na 5. strani.) Alcide De Gasperi opozarja zaveznike na obljube Italiji Ko je bil Mussolini "strmoglavljen" in se je Bado-glijeva vlada, ki ga je nasledila, proglasila za našo "sobojevnico", smo v Proletarcu poudarili, da se je ta sprememba Italije kupčijsko izvršila. In pa da se bo o tem nekoč izvedelo, kakor se je o tajnih pogodbah z Italijo v prvi svetovni vojni. Rekli smo, da tedanji nevv-yorŠki nadškof, sedaj kardinal Spellman, ni vršil svojih potovanj v Rim brez kakega smotra, in da pokojni predsednik Roosevelt ni poslal svojega zaupnika k papežu brez kakih posebnih namenov. Kajti namen je bil potegniti Italijo iz osišča, ji o teti dinastijo ter jo pritegniti v območje "združenih na -rodov". Kaj so Italiji takrat Rooseveltovi zaupniki, sporazumno s Churchillom obljubili, seveda ni bilo pojasnjeno, ker bili smo v vojni in tajna diplomacija je bil v nji še bolj tajna kakor pa takrat, ko je Wilson predlagal, naj se jo odpravi. V Proletarcu smo one dni trdili, da sta nadškof Spellman in poslanik Taylor v Rooseveltovem imenu Italiji med drugim bržkone obljubila, da Primorje s Trstom ostane Italiji, če se izneveri Hitlerju. To našo domnevo je dne 18. julija potrdil predsednik italijanske vlade Alcide de Gasperi, ki je odklonil sporazum velike četvorice za internacionalizacijo Trsta in zahteva, da se ga na mirovni konferenci, ki se prične dne 29. julija v Parizu, prekliče. Dejal je, da je Italiia žrtvovala v prvi svetovni vojni za "osvoboditev" Trsta in Primorske 600,000 življenj, in če ga ji bodo zavezniki sedaj odvzeli, on dvomi, da bo nova italijanska republika mogla tolikšen udarec prenesti. S tem je namignil, da se Italija kaj lahko spet spremeni v fašistično državo. Kar je v njegovi izjavi posebno važno, je to:"ltalija je razočarana nad ameriškimi obljubami, ki so jo pripravile, da se je podala v borbo na zavezniški stra-Ko so Američani prišli (invadirali) v Italijo, so m nam rekli, da ako jim bomo pomagali in se borili (proti Nemcem) na njihni strani, bo to na mirovni konferenci zapomnjeno in upoštevano... A namesto tega so nam odrekli Trst, ki je italijansko mesto." Vendar pa bi Alcide de Gasperi lahko upošteval, da je storil glede Trsta in slovenskega Primorja naš državni tajnik Byrnes vse v svoji moči, da bi Julijska krajina s Trstom vred ostala pod Italijo. Kot smo v tem listu vedno tolmačili, sta bila pri Rooseveltovemu nasledniku Trumanu večkrat nadškof Spellman in Roose-veltov zasebni poslanik pri papežu, Myron Taylor, in mu nedvomno z bivšim državnim tajnikom Hullom vred pojasnila, kakšne so bile obljube ameriške vlade Italiji v času, ko so se vršila prizadevanja, da se jo iztrga iz osišč, Le zato se je Byrnes toliko prizadeval, da bi Trst s Primorsko ostal pod Italijo. De Gasperi ugotavlja, da če se odločbe velike četvorice glede bodočnosti Trsta na mirovni konferenci ne preklie, bo Italija to smatrala za žalitev in za kršitev obljub, ki so ji bile dane. Spor glede Trsta bo torej nadaljevan, kajti tudi Jugoslavija ni zadovoljna z odlokom vnanjih ministrov. "Trst je naš," je rekla množica na manifestaciji v Beogradu in prav tako v Ljubljani in v Zagrebu. A zdi se, da bo "rešitev" tega vprašanja, kakor si jo je velika četvorica zamislila koncem svojih dolgotrajnih prerekanj, obveljala tudi na mirovni konferenci. Val zločinov težak problem za oblasti in za človeštvo J. Kdgar Iloover, ki je načelnik zvezne detektivske službe (FBI), pravi, da je v tej deželi približno že šest milijonov profesionalnih kriminalcev in da se dogodi kak zločin vsakih 20 sekund. Lani so zločini narasli nad 12 odstotkov in še slabše bi v tem letu. Val zločinov zvraeajo sociologi večinoma na vojne posledice. Velika večina umorov, izvršenih lani in letos, se pripisuje vojnim veteranom in pa pokvarjeni mludeži v starosti od 12. do 20. leta. Najbolj v ospredju so posilstva in ropi, umori pa na tretjem mestu. V Chicagu je na zatožni klopi visokošolski študent. 17-lefni VVilliam Heirens. ki je obtožen mnogih ulomov ter treh umorov. Baje je "hriljanten" fant, toda v preiskavah se je dognalo, da je bil zločinskega nagona že v rani mladosti. Ko je bil prvič zaloten, mu je bilo 13 let. S pomočjo katoliškega spovednika in vpliva svojih staršev je bil poslan v privatno katoliško po-boljševalnico in na policiji so iz listin brisali vse zatožbe proti njemu. Tako je ostal čist, kar se dokumentov tiče. Sedaj ga dolže, in tudi sam je menda priznal, da je pred nekaj meseci umoril v Chicagu malo deklico, Suzanne Degnan. Odnesel jo je, kot izvežban vlomilec, ponoči s postelje, ko je spala, jo vlekel v klet bližnje hiše, jo razrezal ter kose njenega trupla zmetal v odprtine od-J vodnega kanala, od njenih staršev pa je zahteval visoko odkupnino. i Obenem je glasom Čikaških listov priznal, da je umoril dve odraščeni dekleti, ko sta spali. To je le en slučaj, kajti slični zločini se dogajajo širom dežele. Omenjeni Kdgar Hoover smatra, da se bo val zločinitev do jeseni in v prihodnjem letu še bolj povečal. Priporoča posebno cerkvam, da naj ga pomagajo zajeziti, toda slučaj "Billa" lleirensa dokazuje, da Če si pri cerkvi "dobro zapisan", te rajše ščiti kot pa da te bi izročila oblastim. Druga neprilika so koruptna sodišča. Nekje v naši soseščini so zalotili fanta, ki je izvršil precej vlomov. Družina, ki ga je zalotila, ie bila brez vpliva. Njegov oče pa ga ima in fant je odšel s sodišča oproščen vsake krivde. Tudi ameriški filmi niso kaj prida sredstvo za zajezevanje zločinov. Mali dečki se potepajo po ulicah z "umetnimi" revolverji v torbah in se igrajo detektive in roparje. Za vežbanje v tem poslu jim služijo razbojniške filmske slike, in v kino redno zahajajo. Zed. države veljajo za civilizirano deželo. Ampak kar se zločinov tiče, imajo zelo zelo slab rekord. Izguba, ki jo bo v C/O težko nadomestiti Nobenega dvoma ni, da je bil Sidney Hollman v CIO najmočnejša osebnost in če ne bl bil Zid. in vrh tega priseljenec (rojen je bil na Litvinskem), hi bil on na Murrayjevem mestu. Umrl je nagloma, star blizu 60 let. Uveljavil se Ue z zgraditvijo unije ACWA, ki je nastala v sporu levega krila prejšnje krojaške unije s kliko AFL. Slednja je skušala levičarske delegate s svoje konvencije izključiti, kar se ji je sicer posrečilo, ♦oda je ob enem izključila samo sebe. Kajti voditelj "levičarjev", pokojni Sidney Hillman, je ustanovil neodvisno krojaško unijo, ki jc zrasla v mogočno organizacijo z okrog 400,000 člani. Pred prvo svetovno voj-no je bila zelo naklonjena socialistični stranki in z njo tudi so- delovala. V vojni histeriji začasa vsled svoje nepristranosti in VVilsonove administracije pa so strogega izvajanja pravil z obo-bili socialisti silovito preganja- jimi dobro izhajal. ni in unije, ki so bile prej znane kot pripadnice . socialističnega gibanja, so se mu odmaknile sebi v protekcijo. Vendar pa Sidne.v Hillman s tem ni prenehal z delom za samostojno delavsko politično ak-cijo. Umik iz socialističnega giba-nja je po prvi svetovni vojni izvršil tudi zato, ker so dobili komunisti med delavci oblačilne industrije veliko pristašev, pa je hotel svoji uniji prihraniti borbo med njimi in socialisti, kar se mu je v veliki meri posrečilo. Komunist on ni bil. Pravila unije, ki ji je načeljeval, j V Ncw Yorku je bil vodilna ski konvenciji podpredsedniško mesto Henry VVallace namesto Trumana. pa ga je pokojni Roosevelt pustil na cedilu. A ostal osebnost delavske stranke (N. mu je (Rooseveltu) zvest in de- Y. Labor Party), v kateri imajo s-*daj glavni vpliv komunisti, toda so se ravnali po njegovih navodilih. Vsled tega so ga nasprotniki zmerjali za "sopotnika", posebno še, ker je njegovi politiki nasprotna struja pod vodstvom Davida Dtibinskija, ustanovila konkurenčno stranko (Liberal Party), Pokojni Hillman je postal v ameriški javnosti splošno znan z ustanovitvijo politične akcije unij CIO. V zadnjih predsedniških volitvah jih je mobiliziral za ponovno izvolitev Roosevel- loval v kampanji za njegovo izvolitev veliko bolj energično kakor pa odbor demokratske stranke. V uniji ACW so Hillmanu, ki je bil v ameriškem delavskem gibanju udeležen 36 let, ie dobili naslednika. Ampak ne še v politični akciji CIO. On je bil med spornimi strujami v CIO posredovalec, kakršnega bo Murrayju sedaj težko najti. Bil je vešč politik, z najglohokejim smislom za razumevanje socialnih problemov delavskih množic, In bil je do konca svojih komunistom zahranjujejo aktiv- ta in za boj proti reakcionarnim dni v borbi za delavstvo, za na-nosti ali "vrtanja od znotraj", kongresnikom. Zelo se je priza- predek in za poštenost v politi-toda drugače pa je Hillman deval, da bi dobil na demokrat- ki, v državi in v unijah. Zbira in presoja urednik Filipini so od 4. julija dalje neodvisna republika. Namreč tako pravi ustava. Toda gospodarsko so podložni kapitalizmu Zcd. držav. Komaj dober teden po proglasu neodvisnosti so se dobila kaj "prihrankov" bivše savojske dinastije. Pridobitev za državno blagajno pa je vsaj to, da ji ne bo za vzdrževanje Emanuela, Umberta ter drugih sorodnikov bivše vladarske hi- dogodtll veliki izgredi kmečkih še treba več izdajati na milijone detavcev7~ki zahtevajo z boljša-]7Ir vsako leto.~~ nje življenskih razmer. Nova vlada pa drži z lastniki posestev in je upornike razgnala. Ker se niso hoteli takoj "mirno podati, je bilo precej ubitih. Svoboda Filipinskih otokov je torej eno, kajti filipinsko delavstvo ljudstvo je še nima. Toda z borbo zanjo nadaljuje. "Amerikanski Srbobran" v Pittsburghu je izšel po Mihajlo-vičevi eksekuciji v žalni obliki. V nji je prisegel, da se bo borba "za osvoboditev Srbije" nadaljevala še z večjo vnemo tam in v inozemstvu In bo res še veliko intrigiranja, predno bodo razjarjeni duhovi spoznali, da federativna jugoslovanska republika ni začasna tvorba. Chicago Tribune, ki je Rusiji zelo sovražen list, je objavila karikaturo, ki predstavlja, kako je Stalin sam sebe obsodil v smrt, ker je "kolaboriral" s Hitlerjem. Smisel slike je, da ker se je vsled kolaboratorstva i Hitlerjem Mihajloviča obsodilo v smrt, čemu naj bi bila za Stalina razlika! Mar ni tudi on "paktiral" s Hitlerjem? Ta očitek bo ponavljan, dokler ne bo sovjetska vlada enkrat točno pojasnila vzroke za sklenitev tistega pakta. Ampak kaj pa mo-nakovski pakt, ki sta ga s Hitlerjem sklenila angleška in francoska vlada? Tisto pa je bilo zares "kolaboriranje"! Poljska je homogena država, dočim Jugoslavia ni. Toda ima težje notranje probleme kot pa Jugoslavija. Vrše se progoni nad Tržaško vprašanje stane pod okupacijo že precej življenj. Tudi en ameriški vojak je bil ubit in eden ranjen. Čimprej bo mi- , . , . . . i rovna konferenca v Parizu spre- Zidi, boj med političnimi struja- • , . „ ,, T. ,J .. ^ . * jela mirovno pogodbo za Italijo mi, poboji, napadi na ruske vo- r J jake, in vrh vsega intrigirajo v vlade, oziroma njihni agenti in rešila vprašanje Trsta v ln- ......... . . , teresu onih, katerim po vseh izčrpani, bedni deželi se tuje , , ... r ade oziroma n ihni \ *erti t -r Pravica" sPac*a. toliko prej pre-a j n agu. i «.r ne^a secianje nevzdržno stanje. "zamejni" Poljaki. Proces za stabiliziranje Poljske bo dolg in težak, a vlada trdi, da bo izveden tako kakor je v njenem načrtu. In pa da ima vzlic vsemu večino ljudstva na, svoji strani. 'Stavka konzumentov draginji bi morda bila uspešna, ako bi ljudje mogli živeti brez hrane in obleke. Tako pa se gospodinje lahko upirajo višanju cen le nekaj časa, dočim pre-kupci lahko čakajo. Italijanska vlada je v stiskah za finance, p« bi rnda izvedela, kje držita Emanuelo in Umberto svoje dragulje in cekine. Dognala je. da imata glavno "zalogo" v Ix>ndonu. Emanuelo se boji, da jo bo Anglija morda izročila italijanski vladi, zato je vprašal egipčanskega kralja Fa-rouka za dovoljenje prenesti jo v Kairo. Težko, da bo Italija Kduard Daladier je bil predsednik francoske vlade v času sklepanja monakovskega pakta in razkosanja Čehoslovaške. Pri nedavnih volitvah je bil izvoljen v konstituanto. V svojem proti zagovoru je Daladier trdil, da je druge svetovne vojne Rusija kriva, ker ni leta 1939 rajše sklenila zveze z Anglijo in Francijo, namesto da je sklenila pakt s Hitlerjem. In pa da gre zasluga za zmago nad njim Angliji in Zed. državam. Če torej pride Daladier v še kdaj do moči. Rusiji gotovo ne bo naklonjen. Poljska vlada se trudi progo-ne proti Zidom ustaviti, oziroma jih iztrebiti. Devet krivcev, ki so jih povzročili v Kielcah, je bilo obsojenih v smrt. Devet Poljakov za nad 50 židovskih življenj. AKTIVNOSTI ZA PROLETARCA BILE V MINULIH DNEH ZELO DOBRE Prejinji teden je prišel v naš urad naročnik Math Petek. Je že precej čez osemdeset let, vid mu je opešal in je dejal, da ne more več brati. A je hotel obnoviti naročnino za celo leto in prispevati $2 v tiskovni sklad. Rekli smo mu, da če lista ne bo čital, naj si ga več ne naroči in pa da naj si da petak nazaj v žep za druge svoje potrebe. V agitaciji seveda rajše delujemo za pridobitev dohodkov v korist lista, kot pa da jih bi odklanjali, toda ta slučaj je bil izjema. Toda Math Petek je vztrajal, da list bo plačal in da ostalo gre v tiskovni sklad in zgodilo se je po njegovi želji. V prejšnjem tednu je Proletarec dobil enajst novih naročnikov, kar je zelo dober rekord. Sedem novih naročnin je poslal Anton Zornik, ki je bil na agitaciji v Ohiu. Obnovitvene in nove naročnine pa so poslali minuli teden Jos. Koršič iz Detroita, Marko Tekavc iz Canonsburga, John Krebel iz Clevelanda, Frank Volkar iz Maple Heightsa, O., Edvvard Tomsich iz Walsen-burga in več drugih, ki bodo omenjeni v regularnem izkazu. Dobili smo tudi nekaj naročil za pošiljanje Proletarca v stari kraj, in pa za Ameriški družinski koledar, ki se našim rojakom v starem kraju — tistim — ki so ga že imeli priliko čitati, jako dopade. V ta namen ga imamo še par sto izvodov v zalogi. Priporočamo vsem, da ga svojcem naroče čim prej. Stane $1.65. Pošljite vsoto in točen naslov, drugo izvršimo mi. Ako jim želite poslati tudi lanski koledar, ga imamo še na razpolago. Stane $1.50. Naša agitacija torej nikoli ne počiva, niti v "počitniških" tednih ne. To pričajo pisma, naročila in razne druge pošiljatve, ter prispevki v tiskovni sklad. 1 PROlETAJtfci proletarec UST ZA INTERilSE DRAVSKEGA LJUDSTVA. larfaj« IZHAJA VSAKO SREDO. Jnfwl»»i—ka Oalafilu TukoiM Družba. Ckic«|*i IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE KAJtOČNlNA * Zedinjenih drtavan sa celo leto $3.00; sa pol leta 91.76; za četrt leu $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oflaai morajo biti t naSem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. P li O L E TA K E C Puolished everj Wednesday by the Jujoslav Workmen's Publishing Co., In«. Establiahed 190$. Editor.. .............Frank Zaitz SUBSCRIPT10N RATES: Jnited States: One Year $3.00; Siz Montha $1.76; Threa Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P K O L E TA K E C 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 28*4 Obravnava v Topčiderju, njen konec in njen pomen za Jugoslavijo Ko je bil Draža Mihajlovič ujet in uradno obtožen za vojnega zločinca in za izdajalca Jugoslavije, je vlada v Beogradu svetu častno izjavila, da bo dobil pošteno obravnavo, enako drugi obtoženci, ki so bili na zatožni klopi ob istem času. Konstantin Fotič, ki je bil ob tej priliki tudi obtožen vele-izdaje in obsojen na 20 let ječe (ne bo mu treba vanjo, ker je na varnem v VVashingtonu), si je na vse kriplje prizadeval, da se bi v to zadevo umešala naša vlada. Ker s tem ni veliko dosegel, je zadnji moment še posebej apeliral na predsednika Trumana. naj na smrt obsojenemu Mihajloviču reši življenje. Državni tajnik Bvrnes se je sicer za Mihajloviča zavzel, a čim je u videl, da njegov vpliv v Beograd ne seže, in da njegovi klici ne bodo upoštevapi, se je zadovoljil le z navideznim protestom proti justici, ki ne dovoljuje, da bi šli tja pričati v prilog Mihajloviča tisti ameriški letalci, katere je rešil. Beograd je sugestijo odklonil, ker bi bilo vsako tako pričanje brez pomena. Saj vsakdo ve. da je Mihajlovič res otel nekaj ameriških letalcev, ki so se morali po nesreči spustiti na tla v okupirani Jugoslaviji, toda Tito jih je še več. Draža ni bil obtožen radi tega, da ne bi bil reševal zavezniških letalcev, ampak zato, ker mu je bila borba proti osvobodilni ironti in partizanom več kot pa boj proti okupatorjem. Obtoži-telji so proti njemu nagromadili dokazov, da je pomagal Nemcem in Italijanom, in da je bil v stikih s srbskim kvizlingom Milanom Nedičem in z njegovimi pomočniki, ki so služili nacizmu. To seveda ni bilo vse. Kajti Draža se je dobro branil in ob zaključku obravnave govoril kakih pet ur. Izvajal je, da se je ravnal po navodilih zamejne vlade v Londonu, da so mu angleški in ameriški častniki svetovali — kako in kaj, in njihove nasvete je razlagal tako, da naj hrani življenja svojih srbskih četnikov, kajti sovražnika bomo že mi (Američani in Angleži) porazili, on pa naj se rajše pobriga, da likvidira "komuniste" i partizane). Ameriški vojaki pač niso prišli umirati na evropska bojišča komunizmu v korist. K'> jc končno Tito le prevlad«*!, Angleži in Američani pustili Mihajloviča na cedilu in nato je morala storiti isto tudi Petrova zamejna vlada. Toda Mihajlovič ni odnehal. In ne za-mejna čaršijska klika v Londonu in Ameriki. Slo se ji je za veliko Srbijo, za obvarovanje dinastije, svojega reda ter imovine ter privilegijev, ki jih je pustila tam na svojem pobegu. Upala je do zadnjega, da bo izvojevala intervencijo, a bilo je vse zaman. Titova Jugoslavija ima Rusijo na svoji strani, čaršija javno nikogar. Sedanja angleška vlada je od vsega začetka izjavljala, Ha se za Mihajloviča ne bo potegovala, in pa da je zadovoljna z zagotovilom iz Beograda, da bo obravnava proti njemu pravična in javna. Naš državni tajnik Byrnes je od kraja sicer skušal intervenirati, a je kmalu uvidel, da so se v Beogradu odločili tožbo izvesti po svoje in je odnehal. Eksekucije dne 16. julija v Beogradu morda ne pomenijo iz trebljenja četniškega delovanja, ki bo lahko samo še podtalno a pomenijo pa smrtno obsodbo nad onimi, ki so delovali in sa njali o Veliki Srbiji. Hoteli so, da naj bi po tej vojni nastala jačja in nad podložnimi skupinami še bolj diktatorska kakor je bila velesrbska klika po prvi svetovni vojni. Jugoslovanska federativna republika je triumfirala. Ideja velesrbstva je izgubila bitko in v smrt so jo na obravnavi v Bco gradu obsodili ljudje, ki so Srbi po rodu. SKUPINA NEVEST AMERIŠKIH VOjAKOV IZ FRANCIJE. —Prišle so *em ene nedavna, mnoge če pred tedni. Izmed njih je precej dobilo domotožjr in njihni možje jih tudi niso toliko ljubili kot dokler •o biU še vojaki ameriške armade v Franciji. Tako se je dogajalo z "vojnimi nevestami tudi po prejšnji vojni. KATKA ZUPANČIČ: JOiKO OVEN: RAZGOVORI Ze zopet je potekel teden. Cas Kovanje privatne lastnine in zares boži. Se nekaj masecev, kapitala, kateri je nam bog. in pa bo zopet zima. In prav je, I ne komunizma. Kadi tega ni ne da sem se nato spomnil, kajti v ameriški in ne v angleški zoni čas je odposlati mojim neča- nobenega deljenja zemlje med kom zimsko obleko, ki jo bodo male ljudi — kajti s tem bi bil komaj dobili do zime. Pošta je kršen naš največji evangelij — namreč- današnje čase zelo po- svetost privatne lastnine, jasna. Vzame dva do tri me- prj |laJi ece predno je paket dostav- Ctne ^ij^^h potrebščin !,en se stalno dvigajo. V kongresu Novic je v izobilju. Ce bi ho- in ^atu še niso napravili ni-eli govoriti samo o radio govo- Č€SSir izdatnega. Nekateri kri-"u državnega tajnika Byrnesa. fcj kličejo "svobodni bi lahko že s tem napolnili Amerikanci", vpijejo po radiu, ta članek Pazno sem poslušal kako je jepo bjU prost in svo-ijegov zelo zanimiv govor. V boden. sedaj ko je mrtva OPA. ivojem prvem delu je obširno Delavci, mali ljudje in njih tč-razpravljal o tržaškem vpraša- n€ kateri tvorijo večino v tej nju. Omenil je Molotove argu- deželi ^ pa drugega mnenja mente glede Jugoslavije tar Po vseh državah Amerike se or-glede slovenskega zaledja Tr- ganizirajo stavke odjemalcev, o ita. Priznal je to, kar že ve ves ^lerih pravijo isti 'stoprocent-svet, da je v Trstu več Italija- niki" ^ radiUf da so zavedeni nov kot pa Slovencev — in pri- ^ komunistov. Torej istotako znal je tudi, da je zaledje Trsta kot poroča naše buržvazno časo-slovensko. Omenil je Molotov pisje Q demonstraciji petdeset argument, da je trst po svoji tisod. komunistov v Belgradu legi del tega zaledja, ter da brez ^^ posestvom Anglije in zaledja celine (ki jo tvori Jugo- Amerike giede nepravičnega ______________ slavija in centralna Evropa) ^^ tržaškega vprašanja v iz drugih dežel Trst ne more živetL Ali kot Je Parizu. Vsak. kateri je danes priznal, so Amerika, Anglija in proti odlokom naših demokrat- ___ Francija, ali še posebno Ameri- skih voditeljev, je komunist. ka in Anglija (vzroka ni potre-' .. , . o-^i««.™.. ne poti, vodeče do cilja, ki si ga ba omenjati, bile absolutno na V zadn,em Praletarcu ■«" IVERI je postavilo za svobodo, resnico sprotne, da bi Trst in njegovo in pravico boreče se človeštvo, zaledje spadala, pa naj bo že In v tej vrsti je bilo tudi naše j pod kakršnokoli formo, Jugosla-slovensko ljudstvo, kolikor ga viji. Molotov se je končno moje bilo strnjenega v Osvobodil- j ral podati in pristati v francoski no fronto. Na srečo je bila ta j predlog internacionalizacije, fronta tako močna, da se je ču- Vse to je bilo izvršeno, kot je diti. če pomislimo, koliko vpliv- Bymes omenil proti koncu svo-nih zavajalcev je bilo treba pre- jCga govora, v imenu justice in Boomerang ... itiska ^slavljajo na novo jugo-w slovansko vlado in hkrati seve- Kakor veste, je boomerang da tudi na Slovenski ameriški na neki poseben način izdelano narodni svet, drugega, kot bu- ukrivljeno krepelce, ki ima to merančna krepelca? Ako bi bili, .„ • , u , ..P I svojstvo. da se odbije in prileti modrejši kot so. bi previdno!mag ^vajalcev je bilo tudi pravice. Kaj pa Južna Tirolska? nazaj v roke ali pa v glavo ti- mnlfeli hvaUini H« nih/.* tukaJ Niso blIi to *Prva Toda Druga polovica njegovega go- ker so verjeli le v krivuljo, dr- VOra je bila posvečena Nemči- dobro vemo skozi Rim' so se o^eP*1* ji- Izgledalo je iz njegovega go- neosnovanim "a*e praVe poti in z*čeli svo" vora- da Je bila »P*1 Rusija ti- nazaj v roke ali pa v glavo ti- molčali, hvaležni, da nihče ne stemu, ki ga je vrgel. Primitiv-Jdreza vanje. Vedeti bi morali, nim avstralskim rodovom služi i da tudi mi prav za orožje. kako se s takim V prenesenem pomenu se napadanjem krešejo le sami se-boomerang tudi večkrat rabi. be po obrazu. Kaj so n. pr. napadi, ki jih za- SANS se je od vsega početka grizenci okoli klerofašističnega I pa do danes držal svoje začrta- panijam dokazano, kako je ta ali ona ogoljufala vlado za deset, ali dvajset in več milijonov dolarjev, pa se je omenjalo le med ' suhoparnimi novicami". Številke, ki jih sedaj ponuja kongresnikom in senatorjem je spletkariti, kakor jim je bilo | sta črna ovca. katere se ni dalo menda narekovano. oprati. Čudno! Francija že cele SANS da je "stori! vse. kar je mesece blokira vsako rešitev v njegovi moči. da je pognal tri | konsolidacije južne in centralne slovenske mejnike: Trst, Gorico Nemčije z vprašanjem Porenja, in Celovec za vedno v nenasitno ali tega naš Byrnes ni omenil, žrelo slovanskih sovražnikov..." Ali Rusijo, katera je največ po-Odkod prihaja ta tulež? Iz ta- pustila na tej konferenci, je pa bora rimovcev. ki s tem javno obdolžil vsega^hudega. Ko je omenil o škandalih glede vojnih naročil, kateri so danes pred senatno preiskavo. Cikaski "Sun" je objavil velik ekspoze še večjih škandaloznih afer v naši trgovski mornarici, ki so se dogodile za časa vojne. Tukaj je bila na razpolago vsota $21,-000.000.000 (enoindvajset bilijonov dolarjev), katere je imel na roki odbor za vojno trgovsko mornarico. Iz te vsote so privatni interesi izčrpali ogromne zneske. kateri gredo v stotine milijonov. Sest privatnih ladjinih podjetij je v štirih letih dvignilo svoj čisti profit z že odštetimi davki od $5.000,000 na leto na $44,000.000 na leto, ter njih j investiran kapital od $31.000,-000 na $127.000.000. Ali to še ni vse. Njih stare barke so bile zavarovane za velikanske vsote. Na primer, 690 starih bark v vrednosti $37.900.000, je bilo , tn brez sramu pljujejo le sami na primer Molotov v razpravi v pozornost omenjeni Ust. pričajo med drugim: Iiase Kajti s tem da označuje_ glede Avstrije omenil, da pre- .. V *asu vojne od sovražne akcije potopljenih 570 jo poleg nemške Avstrije tudi dno je Rusija pripravljena go- ^arovanih za vsoto $477 300,- večjih ameriških tovornih ladij. Z njimi vred je šlo na morsko J Italijo, Italijo, čije srce je Rim voriti o splošnem miru. se mo- UU"' lorej Je blla ta*a la<*ja dno 5,579 naših pomorščakov. V istih mesecih pa je bilo v časo-|(!l — za "nenasitno žrelo slo- ra rešiti vprašanje štiristotisoč Po^P^ena. kar se je velikokrat pisju, ki ga kontrolira kak ducat magnatov' vpitja, kot da pomor- vanskih sovražnikov", obsojajo šeaki ameriške trgovske mornarice le lenarijo, zapravljajo živ- svoje početje in vse svoje priza- ljenja naših vojakov in glavni cilj-jim je velika mezda nc da jim d*vanje. bi bilo treba delati zanjo. i Morda pa iz "nenasitnega žre- Naših 570 večjih tovornih ladij je predstavljalo v času poto- 1®" izključujejo Vatikan in se pitve vrednost okrog $100,000,000, dobili pa so lastniki zanje od tolažijo, da so le vatikanovci. zvezne vlade v obliki zavarovalnin in odškodnin takoj okrog nikakor Pa ne rimovci. Toda na S267.000.000. Torej že tu nad 100 odstotkov več.kakor pa so bile srca, T ak° jim SFCe V Vati* vredne kanski službi ni že davno posta- ou ~ t i j i x't i x ai j t... lo le navadna pumpa — si mo-Ob enem jim je vlada jamčila plačati vse druge morebitne1 stroške, ki bi nastali s potopitvami. belogardistov in kvizlingov, ka- zgodilo. je lastnik ali družba teri so v angleški in ameriški Prejela celotno zavarovalnino zoni in veliko število tel, celo!"1 f?"""^0 odskodm pod orožjem, so argumentirali ^Ue omenJa. da je proti. Byrnes je priznal, ali dejal je. da v imenu demokratične justice je prav, da se je tem ljudem dalo zavetje, češ, kakšna pa bi bila naša ameriška de- 758 ladij, vse nad dvajset let stare, vredne $37,000,000, zaslužilo za svoje lastnike $199,-700,000. To se reče, da če bi bila vlada rekvizirala te ladje, bi bilo davkoplačevalcem prihra- rajo priznati, da je "sveti oče* Obljube, da ne bo "novih" milijonarjev na stroške vojne, se niso izpolnile Poseben senatni odsek še*preiskuje papirnato municijsko carstvo, ki je dobilo od vojnega in mornaričnega oddelka za okrog AO milijonov dolarjev municijskih naročil ne da bi tiste tirme v začetku imele kaj industrije ali imovine. Prizadeti so kajpada ne samo "papirnati" industrialci marveč tudi kongres-niki in tudi vojni tajnik je bil z izpovedovanjem prič dostikrat pritaknjen zraven. Med tem so nekateri veliki listi — namreč poštenju naklonjeni listi, začeli razgaljati že dolgo znani škandal "patriotov ki so si med vojno podesetorili bogastva na račun pomorskega prometa, ki so ga vršili za zvezno vlado. Eden glavnih časopisov, ki jih je razgalil, je Marshall Fieldov dnevnik "Chicago Sun". Pri Proletarcu nismo nikdar verjeli obljubam pokojnega Roosevelta, da se "v tej vojni", namreč v oni, ki je lani minula, "škandali vojnega profitarstva ne bodo ponovili." To je Roosevelt izjavil na vprašanje, če bodo prijatelji onih, ki oddajajo vladna naročila, spet lahko obogateli, kakor so v prvi svetovni vojni, ko so "novi milijonarji rasli kakor gobe po dežju", dočim so sinovi delavcev in farmarjev padali po bojiščih. V ekonomiji, ki je zidana na stremljenjih za profiti — neglede s kakšnimi sredstvi se jih pridobi — ne more niti še tako pošten predsednik preprečiti goljufij in jih tudi pokojni Roosevelt ni mogel. Zapravili smo v vojne namene stotine milijard, toda med vojno so kapitalistični propagandisti vpili le kako da delavci bogate na stroške vojne, a začetne škandale, v katerih je bilo kona- mokracija — če bi delali dru- . .. gače! Sem radoveden, če bi se' n™a $162./00.000. Ali bog- prvič! drugič, in tretjič Italijan I to storilo obratno, ako bi mesto "^aj to bi bilo zavzetje pri- To seveda ni vse. Kajti povprečno so lastniki dobili za pre- in nato __ internacionalen domobrancev bili ti ljudje — Nalne lastnine važanje tovora v vsaki izmed potopljenih ladij od zvezne vlade Morajo si priznati, da je papež komunisti? Naše gibanje več kot pa je bila ladja vredna. * v tej vojni — milo rečeno — Medtem ko se je govorilo v Organizirano delavstvo je iz- Milijoni profita so se jim na ta način kar usipali v blagajne igral jako dvomljivo vlogo. Po Parizu o miru. smo tukaj rož- gubilo s smrtjo Sidney Hill- i vlada "si ni mogla pomagati", češ, prevažanje tovora v voj- Mussolinijevi milosti je postal ljali z atomsko sabljo. In proti- mana močno osebnost. O tem Toda nih zonah je nevarno podvzetje in zato imajo kompanije pravico i vladar, oziroma monarh vati- ruska propaganda se nadaljuje kanske državice. Mar se je papež uprl, pa vrgel to svoje častno darilo Mussiliniju v nos, ko se je ta povezal s Hitlerjem? Ali jc mar to storil kasneje, ko so Mussolinijeve katoliške tolpe ubijale katoliške Slovence, ne na italijanskih, marveč na slovenskih tleh? tirjati veliko večjo tarifo kakor pa v mirnih časih. Ta argument bi bil upravičen, ako ne bi bil tako enostranski. Saj niso parobrodne družbe riskirale niti centa! Vse izgube, vse zavarovalnine, vse jim je jamčila zvezna vlada. Vrh tega pa jim je plačevala tolikšne odškodnine in tolikšno tarifo za prevažanje, kot da parobrodne družbe res kaj riskirajo. A riskirali so v resnici le mornarji. Lastniki so se in se še kopljejo v profitih in v novo nagrabi jenih milijonih, dočim so morali mornarji pogi- niti v valovih. % Nič tcga! Lv sominlja jc ta_ Vlada bi te ladje lahko sama operirali*, kajti bile so večino- kolo na spi0šno pisknil v svo- ma prvotno njena last, ali pa jih jc dala med minulo vojno zgra- ,cm (jsservatore Romanu _sli diti na svoje stroške ter jih nato dala v obratovanje privatnim kakor se že tisto vatikansko gla-družbam. silo imenuje — da je natresel Griffing Bancroft navaja o tem nekaj primer. Omenja ladjo nekoliko peska v oči čudečih se 4,Excello", ki jo je dala zvezna vlada zgraditi med prvo svetovno katolikov po svetu, vojno in je stala blizu dva milijona dolarjev. Po vojni jo jc pro- Njegovo srce je zmerom le kr-dala neki parobrodni družbi za malenkostno vsoto $58.000. Do te vavelo za uboge žrtve in nje-vojne jo je družba operirala za normalen trgovski promet, ko «ove roke so se proseče dvigale pa je nastala vojna, jo je družba uposlila za prevažanje vladnega k nebu ... To je nekaj poma-vojnega tovora, za kar je vlada plačala $357.637, ali šestkrat «ak> slovenskim materam, ki so toliko kot pa je dobila za to ladjo v času, ko jo je prodala. vzgajale svoje otroke v katoli- Dne 13. novembra 1942 je bila potopljena in vlada je družbi . iz blagajne svoje zavarovalnice plačala nadaljnih $600.000 ali na c' ° so 1 va s o , pa šestkrat toliko kakor je dobila zanjo. To je samo ena primera, ki dokazuje, kako "private enterprise" funkcionira in kako je ves vladni sistem pritegnjen v žrelo profitarjev. Ampak vzlic dokazanim goljufijam se nikomur nič ne zgodi. Vzrok jc "protekcija". Možje, ki naročila oddajajo, ali pa ki vplivajo, komu naj se jih odda, običajno niso pozabljeni. Prejemajo "božična" in druga priložnostna darila, a plačala jih je seveda vlada, ker so bila vsa vključena med "obratne stroške". Včasi se primeri zgolj iz nevoŠčljivosti, da te vrste škandali fploh pridejo na dan, a hudega se nikomur nič ne zgodi, razen da imajo prizadeti stroške z advokati. Tako je in bo tudi sedaj, pa četudi se bi justični departmertt še tako bahal, da krivci pri- so zdaj videle, kako so v znamenju svete vere po nedolžnem padali in umirali... In so videle. kako so krščeni divjaki poži-gali njihove domove, pošiljali družine v koncentracijska taborišča .. Zakaj? Zato. ker se je krščanskim Lahom, kakor popa-ganjenim hitlerjevcem zahotelo njihove zemlje. Ako bi papež bil to, kar bi 83 od božjicga namestnika na zemlji po vsej pravici smelo pričakovati, bi Mussoiinija. tega ban-dita vseh banditov. vsaj — iz- mocnejse kot kdaj prej. Bivši poslanik Bili Bulliet je zopet v javnosti s svojo novo knjigo, v kateri kliče na križarsko vojno proti Rusiji. V našem meščanskem časopisju se je pred nekaj tedni oglasil bivši revolucionar ter pozneje trockist Max Eastman. V treh dolgih člankih jc ta nekdanji komunist in izdajatelj revije "Liberator" orisal za svetovno nevarnost — večjo kot je pa bil nacizem — sovjetsko Rusijo. Silno nevarnost, če dobijo Rusi v roke skrivnost atoma. kot da je to še kakšna skrivnost! Omenil in opisal je nekakšen Stalinov "Mein Kampf". Ter kajpada na svoj način poklical Ameriko v križarsko vojno. Težko dobiš v roke časopis ali pa revijo, da je brez napada na našo bivšo zaveznico. Človek se nehote vpraša, kje je ta vzrok? Odgovor je v Evropi in v Aziji. Silni socialni preobrat ljudstev v Evropi, kateri se je šele pričel, je prestrašil ne samo katoliško cerkev, katera je bila in je še glavna opora gospodujočih razredov, ki so vladali Evropi skozi stoletja, ampak še močneje te lastnike same. In kakor v Ariji, smo tudi v Evropi še posebno od kar je umrl predsednik Roosevelt — na strani teh ljudi. Mi hočemo Evropo tako kot je bila, ali če že ne po- (Konec na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo ? dejo pod ključ. Ječe namreč niso bile zanje zgrajene, ampak le obd, ako bi mu drugače ne mo- polnoma tako. saj prilično poza male tatove. Ali kot pravi pregovor, "male obešajo, velike Rt.| do živega. Tega pa ni storil, dobno S tem je rečeno, da ho-izpuščajo ! i (Konec na 3. strani.) čemo prosto trgovino v nji, spo Kako to, da slovenski kleri-kalci v Ameriki ie niti dosedaj mso ta popadli, da bi Italija dobila nazaj Trst z vsem Primer-jem vred. ako ne bi bila Sovjetska unija na strani Jugoslavije, to m, nikakor ne gre v glav«! Ah so morda tako hudobni, da so slepi «a resnico? Ali pa udinjam Rimu, kakor so mu bili "dan. ter mu slutili škof R«*. man ,n njegov« klerikalna ma-*ma V^loveniji? Sreča za Slo-vemjn, da je klerikalizma v nji INA SLOKANOVA: Ančka in njena zgodba Ančkino zgodbo je napisalo življenje, zato je preprosta, vsakdanja, kakršna je bila An- sebe, da sta se z Ivanom vse češče srečala. Tudi ob delavnikih, ko je Ančka vsak večer vo- čka, ko je prišla v mesto od ne- dila gospejnega psička na spre kod, morda od prekmurske ravni, ali gorenjskih hribov, lahko znoj na od slabosti komaj držala na nogah, zadrla nad njo: "Torej »te se spečali, tako, tako, saj sem si mislila. Ampak glejte da spravite svoje stvari. I v štirinajstih dneh, ste razumeli. Pankrtov ne bomo redili pri nas, ne." Tedaj je šele spoznala Ančka pa tudi iz kakšne zapuščene dolenjske vasice ali pa iz samotne bajte kje pod Krimom. Pa saj to je vseeno, saj vsepovsod živijo takšne Ančke. Ančka je prinesla v mesto svojih osemnajst let, dvoje krepkih rok in v srcu malo skritega preprostega dekliškega upanja v lepše dni. Nekje sredi mesta se je vdi-njala za služkinjo. Njena gospodinja je bila mlada in lepa Psička je imela s svileno dlako, ki mu jo je morala Ančka vsak dan mazati z dišečim oljem in moža, velikega in zavaljenega, ki je pa bil večinoma na potovanju. Tudi prijatelja je imela ta gospa, mladega, lepega in elegantnega, ki je prihajal, kadar je bil njen mož na potovanju. Temu gospodu je Ančka samo vrata odpirala, drugega pa ni smela vedeti o njem. Tako ji je zabičala gospa in ona je že vedela, kako in kaj. Ančkino kraljestvo je bilo v kuhinji, ob majhnem igračka-stem plinskem štedilniku. In Ančka je bila čisto zadovoljna. Včasih je zapela pesem o domu, rožmarinu in rdečih nageljnih ali pa tisto o fantu, ki je šel v svet in pozabil na svojo drago. Njen glas je bil zvočen in poln. takšen, da je bila kar sama ponosna nanj. Toda gospodinji tc ni bilo všeč in se je zadrla na njo nekoč: "Ani. le kaj se toliko derete, saj vendar niste na kmetih. Tega jaz ne trpim, zapomnite si. enkrat za vselej!" In Ančka si je zapomnila, kot vse, kar ji je zapovedala gospa Potem ni več pela doma, le ob nedeljskih popoldnevih včasih ko je šla s prijateljicami v okoliški gozd, se je razpela iz polnih pljuč. V avgustu, ko so po vrtovih že zacvetele georgine in l^rizan-teme. se je pa neko nedeljsko popoldne seznanila z Ivanom. Prijatcljicc so ga seznanile z njo in Ančki je bilo nerodno, da sama ni vedela, zakaj, ker ji je vselej, kadar je govorila z njim, vroč val krvi planil v obraz. Ivan je bil zal fant. svileno srajco je imel in sploh se je nosil zelo gosposko. Bil je zidar, Z Ančko je bil zelo grijazen. Če so šli po sprehodu v gostilno, je največ plesal z njo. Potem se je tudi Ančka začela oblačiti bolj gosposko. Gospa ji je' podarila svileno bluzo in bel klobuk in odslej Ančka ni šla nobeno nedeljsko popldne na sprehod brez tega belega klobuka. Pa je naneslo kar samo od hod Ivan ji je pripovedoval o Rako } njo Zyečer se je razo_ svojem delu. O visoki lepi vili,|dela ,van je bi, resen in ki jo gradijo nekje v predmestju. Ančka se je čudila, občudovala in se iskreno veselila z njim. Tako so kar mimogrede od-cvele krizanteme in georgine in za njimi še astre. Drevje se je popolnoma oprostilo svojega zlatega, šelestečega plašča ter iztegovalo gole veje v žalostno poznojesensko nebo.. Tedaj je Ivan odpotoval domov na zeleno Štajersko. Zvečer, preden se je odpeljal, sta se dobila z Ančko. Kar tako nepričakovano sta se srečala in Ivan je tako mimogrede omenil Ančki, da zamišljen. Molče je skomignil z rameni. Tako je pač, pomagati se ne da Ce bi bila Ančka bogata gospa, bi se peljala k specialistu. In vse bi bilo v redu, tako pa, treba je počakati in sprejeti, kar pride. Tisto jesen Ivan ni odpotoval domov na štajersko. Z Ančko sta najela v predmestju pod-strešnico s štedilnikom. Ančka je bila postrežnica pri več dru žinah, čeprav je bil njen život že precej nabrekel. Ivan je hodil okoli za priložnostnim zaslužkom. pozimi in če je sila, je ■ treba pač prijeti za vse ■K MILIJONI TISTIH LJUDI, ki imajo hrane vsak dan v iio-bilju, ne vedo, kaj je užitek, kadar človek je. Deca na gornji vliki ve, ker domuje v bednih krajih v Evropi. odpotuje domov. Pomladi da s.», pot(?m An.ka dobj,a sina in vrne. Tedaj je Ančko nekaj cu- ^^ ^ sp prismejal dno stisnilo pri srcu. kaj sama ^ ^ okm) y ^streinico. n. prav vedela in razumela, uo- , Tudj Ivan ga bil vesel, saj je vorila sta o vsečem kot druge dni, toda zdaj je njemu, zdaj njej zastala beseda, tiha in žalostna sta zastrmela drug v drugega. V ozki slepi ulici sta se ponovila Stisk rok je bil dolg in vroč in potem Ančka sama ni vedela, kdaj in kako se je prav va prav zgodilo, da sta imel njegove oči. Tudi drugega otroka sta se razveselila, bila je deklica, in imela je prav takšne pšenično zlate lase kot Ančka. Toda. ko je pri jokal na svet tretji otrok, sta se prestrašila, saj je bila podstrešnica tako zelo tesna in življenje tako skopo GORNJE JE DECA Z OTOKA NA PACIFIKU, ki je bila privedena na zapadno obal, kjer je dobila potrebno oskrbo. J , . reze kruh ubogim ljudem, naenkrat ... .j srečo Tocla J Je na P° cetrtl v°prvem stVasUie m'poljubu.^ otrok' Ančkl štiriindvajseti^ ne bayi f pr0hibicij0t ker bližnjih naselbinah, le star pee- let . . . Ivanu trideset. Ančka je smatra da je toliko "zaslužil", ker Slovenska naselbina v Cock- živi v bajti 35 let... Skušali so erillu je izginila in kmalu ji sle- ga spraviti ven zlepa in zgrda. di sosedna naselbina Jacksville. pa ne gre Obljubili so, da mu Vse mora izginiti kar je v na- kupijo drugje hišo in jo opre-potje premogovni družbi, ki po- mijo s pohištvom, toda rojak bira vrhnjo plast premoga. Po- Lice noče o tem nič slišati. Iz-kupili so farmarski in drugi svet gleda, da ga bodo končno ogra-in odpeljali hiše drugam, saj je dili s kupi prsti in kamenja, povsod pomanjkanje za stano- toda. pot do glavne ceste mu vanja. Rojaki \ Cockerillu so morajo pustiti odprto in to je, vsi prodali svoje domove za pri- kar kompanijo največ jezi in merno ceno, in se naselili po stane. A. Shular. Ijic se je izogibala Saj je bilo ljeno srce tako polno in boga-o. Sladka skrivnost je ležala v ijem. Na golih nedrih pa je skrivala Ivanova pisma. Tudi ma mu je pisala, lepo in iz srca: 'Predragi moj! Ce z hribčke in iolince Te pozdravljam in poljubljam, golobčku belemu izročam pisemce, da Ti ga pri-lese.. Pa je pomlad odela drevje v snih oblek. Saj se trudim in delam. pa ne morem in ne morem, saj vidite. Človek zasluži komaj za kruh. Mož pa vse, kar zasluži, sproti zapije. Sama ne vem, kako je to, da je kar naenkrat postal tak pijanec in takšen dober človek je včasih bil..." Tako potoži Ančka včasih, če se ji zdi kakšna gospa posebno >opje in so zadehtele na skritih dobra in usmiijena. Večinoma >risojnih bregovih vijolice, {van se je vrnil Vriskajoča sre-:a v Ančkinem srcu je bila tolikšna, da je včasih kljub go-»pejini prepovedi iz polnega gr-a zapela. Odslej sta vse nedeljske po-joldneve preživela skupaj Ivan n Ančka in njuna sreča. Ko so vnovič zacvetele krizanteme in georgine, je Ančka v začudenju obstrmela sama nad seboj. Le kaj ji je, kaj se godi z njo? Tako čudno je vse. Kot d« bi bila bolna. Jesti ne more in kar slabo ji je. Hotela je povedati Ivanu, pa se je bala. Sram jo je bilo pred njim, da bi vedel, da je bolna. Šele gospa ji je odprla oči, ko se je nekoč, ko se je vsa bleda in pa je tiho. Molče, v svoje gorje zagreznjena, vrši svoj posel . . . Iz Kansasa Zdaj, ko se bližajo jesenske volitve, je v Kansasu spet prišlo o • o o • o e • PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUS TVO NAROČITE SI DNEVNIK 99 Čehoslovaška in Amerika Napisal za ONA Arthur Gaeth Prijateljstvo in spoštovanje.' Na Češkem je zelo razširjeno na površje vprašanje prohibici- katero je Amerika dozdaj ve- prepričanje, da Amerika ne ve je. Razni zmerni elementi za- dno uživala na Cehoslovaškem, kaj hoče v Nemčiji, in sploh v htevajo, da se ga predloži volil- sta resno omajana radi dogod- Evropi, ter da si je še mnogo cem v odločitev, če se naj ta, 50 kov zadnjih mesecev — in to manj na jasnem, kako to dose- let stara naša sveta institucija, navzlic delovanju UNRRAe, po- či. Mnogo je zategadelj Cehov, še obdrži ali zavrže. Zadaj za sojilom, trgovini in vztrajnim ki so prepričani, da bi poveza- tem gibanjem so največ vetera- naporom našega izvrstnega am- nost z Veliko Britanijo pomeni- ni zadnje vojne; fantje so po basadorja. la zanje le to. da se bodo tra- svetu marsikaj videli in okusili, I Zakaj je začela Čehoslovaška gične napake, ki so v preteklo- pa se jim zdaj zdi otročje, da bi gledati na vzhod? Jasno je, da sti privedle do Monakovega, še jim kdo ukazoval, kaj smejo je bilo že leta 1942 in 1943 pre- enkrat ponovile, piti in kaj ne smejo, in kaj da cej zagrešenega v pogledu z na- "Nezaupanje napram Ameri- je dobro zanje in kaj ne. Kot da šim nastopom napram dr. Bene- kancem ojačujejo še nekateri bi s šibo podrezal sršene, so se šu, ko je prosil za dovoljenje nedavni incidenti. Večkrat je že oglasile iz vseh kotov razne ver- priti v Zed. države. Preveč smo prišlo do obmejnih spopadov ske protestantske sekte in dru- ga omalovaževali, ker si nismo med ameriškimi in čehoslova- gi hinavski suhači, "ki volijo bili na jasnem, kako visoko ga škimi četami. O takih dogodkih suho in pijejo mokro", kot se spoštuje njegov narod. Sovjet- obširno pišejo levičarski češki norčujejo iz njih pametni lju- ska unija je bila v tem pogle- listi, dočim jih ameriški krogi dje. Boj se je zanesel v obe du bolj razsodna. Ko se je Be- zataje. Vsi se še spominjamo glavni stranki, v demokratsko neš podal v Moskvo, je Cehoslo- kajšnja javnost izvedela do zadnje pičice." Toda vzrokov je še več — prizadevali smo si izkoristiti svoja posojila v svrho pobijanja socializacije, dalje nismo znali prepričati Čehov, da imamo v Nemčiji resne namene. Tudi to je pomagalo spremeniti nazira-nje Čehov: IZ ZAPADNE SLOVENSKE METROPOLE (Op.—Ta dopis je bil poslan v objavo že pred par tedni, a je vsled raznih vzrokov zakasnil.) Pueblo. Colo. — Meseca junija je pueblski pevski zbor priredil v mestni dvorani (Memo-rial Hali) koncert, v katerem je nastopilo kakih 80 pevcev. Sami domači talenti, vsi dobro iz-vežbani. Vstopnina ni bila previsoka. Nudili so nam par ur duševnega užitka. Kako silno vplivajoče je kulturno delo na ljudi, vedo le neumorni delavci, ki se trudijo na tem polju. Prizadevajo si. da jim vzbude smisel za lepoto kul-ture in da človeštvo doume resnično stran življenja. Smelo rečemo, z vodjem tega zbora vred, da v vsakem kraju se presoja, "v koliko je v njemu kulturnega dela in življenja. Kadar bo glasba — kultura — med ljudmi mantov poseduje diamantna to-bolj sprejemljiva in razumljiva. | varna v bližini Tel Aviva. Dne ne bo več vojsk in klanja po 126. junija jo je napadlo 40 2i-svetu." | dov, članov protiangleške tero- Kako velika resnica je v teh ristične organizacije, in vzeli s besedah. sabo diamantov v vrednosti Ampak kako se je počutil vo- $140,000. dja tega zbora. Mr. Conway, ki je sam izboren baritonist. ob tako majhni udeležbi! Tudi jaz sem bil razočaran nad tolikšno brezbrižnostjo pueblske anglosaške profita lačne meščanske tiskovni sklad! "buržvazije". In baš taki ljudje j z===_==_=^_^ bi radi zapovedovali vsem na svetu. Njim je le za duševno prazno, udobnostno življenje iz dneva v dan. Ni čudno, če nima domačinska Amerika na kulturnem polju ničesar pokazati. ki se kar cede od ljubezni do bližnjega. * In ljubljanskega Rožmana je pohvalil, da je ravnal pravilno, ko je z Rupnikom in drugimi izdaj icami vred prodal svoje slo-vanstvo za skledo nemške ali rimske leče. S tem je papež odobril bratomorno vojno, ki jo je Rozmanovo izdajstvo podnetilo med Slovenci. Kakor najbrž nekaterim tam, tako je bil Rožman i tukajšnjim klerofašistom silno občutljiva Ahilova peta. Nekaj časa so hodili okrog te nevšečne zadeve, kakor maček okrog vrele kaše; nazadnje so se je pa kar privadili. Kosmati vesti ena dlaka vec- ali manj! In utegne se še zgoditi, da dobi ta, Rožman imenovani pobeljeni grob še kdaj sem medse, da jim ustmeno pove, kako papež objokuje Slovence, ki so izgubili svoje tri mjenike ... O, da. prav gotovo se papež vse na tihem joče, joče za — "provincio Lubiano ...** Diamanti v Tel Avivu Tel Aviv v Palestini, ki je popolnoma židovsko mesto, šteje veliko beguncev. Mnogi so prinesli s sabo precej vrednosti, posebno v zlatu in diamantih. Toda še večja vrednost dia- Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK in republikansko, med "suhe' in "mokre" kandidate. Socialistična stranka spet le- vaška zaupala svojo varnost So vjetski uniji. Češki narod je že skoro po- P It OS VET A Naročnina xa Združene driave (Isvsemšl Chicaga) In Kanado $6.00 I NE ČAKAJTE na leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 sa četrt leta; sa Chicago in Clcero ! 7 da prejmete drugi oli tos postavi kandidate v razne polnoma pozabil na to, da je državne urade v Kansasu, ki se Rdeča armada zasedla deželo in v teku okupacije zagrešila nekaj napak. Temeljno vprašanje, okrog katerega se tukaj suče vse, je zadeva varnosti — in v tem pogledu zaupajo Čehoslo-vaki mnogo več sovjetski armadi, kot varuhu primernih mirovnih pogojev za Nemčijo kot nam Amerikancem, katerih armada se z Nemci brati in je domale-ga že izgubila vsako trohico antagonizma napram tem bivšim sovražnikom. Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. $7,50 ta celo leto; $3.75 ta pol leta; sa inozemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS tretji opomin o poteČeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. Cravvford 2212 OFFICE HOURS. 1:30 to 4 P M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 0:30 io 11:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rei. 2210 So. Rid|eway Ave. Tel. Cravvford 8440 If na an«wer — Call Aufftln 5700 neslavnega incidenta iz meseca februarja, ko je četa ameriških vojakov v uniformi in spremljana od nekega ameriškega časnikarja udarila na čehoslovaško narodno ozemlje in pod vodstvom bivšega gestapovca izkopala skrite nemške dokumente in jih odvedla v ameriško zono. Ameriški ambasador se je moral opravičevati radi te avanture, ki nam ni prinesla nobenih novih informacij. Čehoslovaško časopisje pa je takrat pisalo o ameriški invaziji in poudarjalo, da so nacisti pred vojno postopali na čisto sličen način. Koncem meseca aprila je bila dolga vrsta incidentov, katere so povzročili ameriški vojaki, ki so prevzeli posle carinarjev. Zadnji mesec 16. junija smo imeli v slovenski naselbini v dvorani nad zadružno trgovino priliko videti slike iz Slovenije in ostale Jugoslavije. One so le priča tega, kar smo že brali, kako je bilo ljudstvo na dan osvobojenja navdušeno in nepopisno veselo. Ljubljana! Morje množic pozdravlja dan svobode! Vidmar, Kidrič, Zupančič govore ljudstvu. Slovenski narod, upamo, da si raztrgal verige tisočletne klečeplazne dobe. Nič več ne boš hlapčeval ne Rimu, ne Berlinu in ne domači izdajalski purga-riji, ki se je redila na tvojih nova knjižica, s poljudnimi navodfll kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedin« države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici j« umo 50 c«at«V • poštnino vred. Naročila sprejema: M Knjigarna Proletarca 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. ♦♦MMMMIMMHtMMH; Ibaretimcic & son i POGREBNI ZAVOD Tal 20-SCl 424 Broad Streat JOHNSTOWN, PA. ♦ Miisaoitiiilti ♦♦MIMM4>MMMMHMMMIMIIMMHX4>HMfMM ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO.! T«|. MOHAWK 4707 ; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ♦MIMMIMMIMMMMMM>M»»MMMMI>miMM» Železarske Jesenice so doprinesle težke žrtve zo narodno svobodo Slovenije Jccnicc so zasedlo v petek gli skriti zadovoljstva nad ne-dne 11. aprila 1. 1941 italijan- srečo poštenih in značajnih Iju-ske i.i nemške čete. Za vojaški- di. mi oddelki se je icmalu nato na- Po izpraznitvi taborišča v St. stanil v Kovačevi hiši — ki sto- Vidu. se je kmalu pojavil odpor ji nasproti pisarne K. I. D. Gc- malega a tako hudo tlačenega stapo, ki je takoj pričel s svojim in ponižanega naroda. Tu in strahotnim delom. tam je padel kak izdajalec, ki Vse aretacije so se vršile po je spravil v nesrečo svojega navodilih domačih Nemcev in bližnjega, ali pa je kazal gesta-nemČurjcv, ki so tvorili komaj povcem pota v gozdove, kjer so en odstotek jeseniškega prebi- se zadrževali partizani, vaistva. Nemci so živeli v ju-; Za vsakega padlega izdajalca goslovanski dobi na Jesenicah je bilo v začetku ustreljenih po kot bogovi. Imeli so najboljša 5, kasneje pa po 10, 20, 50 in službena mesta, prejemali naj- več talcev. Justifikacije teh ne-višje plače in stanovali v naj- srečnikov so se vršile na Javor-lepših vilah. Vozili so se takore- niku, v Gorjah, Lescah, Ljub-koč v zlatih kočijah. Ko bi s* nem, Lancovem, Otočah — naj-meni tako dobro godilo, kot, večkrat pa v romantični soteski njim, bi bil najsrečnejši človek Dragi pri Begunjah." Usmrtitve na svetu. j so se vršile iz dneva v dan in Toda na eno so ti ovaduhi in zavzemale vedno večji obseg, tuji gestapovci pozabili in to je: Višek so dosegle konec julija da je bila naša mladina na teh 1. 19*42, ko je bilo v enem sa- tleh rojena, da je uživala našo domačo, družabno in šolsko narodno vzgojo in da je ljubila to mem dnevu ustreljenih na raznih krajih na Gorenjskem 133 talcev. Dne 27. 7. je bilo na Be- prelepo slovensko zemljo in da j lem polju ob glavni cesti od se je nanjo prižtla, kot otrok na Hrušice proti Dovjem ustrelje-materine grudi. Pozabili so tu- nih 46 nedolžnih ljudi s Hru-di. da se je naš delavec in kmetice, Jesenic, Javornika in Ko-močno zakorenipil v to lepoj roške Bele. zemljo in da jo je bil priprav- Množične ustrelitve naših naj-ljen braniti do zadnjega diha. boljših ljudi so se vrstile po Go-Dne 18. aprila 1941 so bili renjskem brez konca in kraja, aretirani prvi sokolski, kulturni I Na lepakih opečno rdeče barve j in gospodarski delavci ter bili i smo čitali tudi imena več bra-1 takoj s kamjoni prepeljani v ce- tov, očeta in več sinov, ki so lovske zapore. To se je potem bili vsa hkrati ustreljeni. Ne-po navijalo vsak dan. Ječe so se srečne žene. matere in sestre so polnile z najvidnejšimi osebno- padale v nezavest, ko so čitale | strni gospodarskega in kultur- imena svojih najdražjih. Po be-nega življenja. Matere, žene in lih gorenjskih cestah so drveli | sestre so trepetale v strahu za visoko naloženi kamioni s trupli svoje sinove, može in brate. Po pravkar ustreljenih talcev. Vo-cestah so neprestano vozili ve- zili so Jlh kakor zaklano živi- j liki blindirani avtobusi z napisi no Po cestah se je poznala rde-"Fur besondere Aktien". V te ca sled še tople človeške krvi, j voze so natlačili naše ljudi, ka- ki se je odtekala od mrtvih si-kor konjač pse. nov našega krvavečega naroda, i Ker so celovški zapori postali Med vsako skupino ustreljenih pretesni za tako velike -potre- Jf blI° P? nc,kaJ zrtev 12 J«*\ni:! be" so začeli gestapovci vlačiti *ke«a delavskega revirja. Padal uboge žrtve v Begunje. Na Je- Je cvet nasc*a delovnega ljud-senicah je vladal strah in obup. Najhuje je bilo 1. maja 1941. NA JAPONSKEM sta dve ameriški atomski bombi napravili veliko škode in uničile par »to ti>m življenj, toda Japonci sedaj vedo, da se jim takega orožja V mirni dobi ni bati. Drugače je s potresom. Ta pride, bodisi v vojnem kot v mirnem času. Jn potresi so na Japonskem storili te neizmerno škode. Gornje je slika, ko je nedavno vulkan Sagprajima sacel zopet bljuvati in eden poslednjih ljudi, ki je bil v bližini, je na begu, da ga ne doteče vulkanov pepel ter lava. 1 stva. Toda tega še ni bilo dovolj. Tisti dan" sta bila aretirana od- -Elita naše mladine je morala v vetnika dr Aleš Stanovnik in nemško vojsko, da bi se borila dr. Ivan Stempihar in cele vr-|Pr°ti zaveznikom in lastnim ste drugih intelektualcev. Po, bratom. Pred mobilizacijo mla-belih gorenjskih cestah so dr- j deničev, so bili povsod naleplje-veli polni avtobusi in ko je teh ni veliki lepaki, na katerih se je zmanjkalo so začeli voziti tudi grozilo s smrtno kaznijo tudi skrbno pokriti kamioni nesre- starišem in svojcem, če bi se čne žrtve v klavnico v Begunje njih sinovi ali bratje ne odzvali in kasneje v St. Vid. pozivu nemških oblasti. To divjanje oblastnikov in Z obljubo, da se v treh mese-gcstapovcev nad našim pošte rih sigurno vrnejo domov, so nim ljudstvom je izbilo sodu Nemci vpoklicali tudi mlajše dno. Mladi in krepki ljudje sojetnike v nemško delovno slu-začeli izginjati iz revirja. Ne- *bo. Toda iz te službe se ni vr-šteto ljudi se je zateklo v var- nil nihče, vsi mladeniči so bili stvo gozdov in planin, kjer se je prevedeni v nemško operativno začela oblikovati Osvobodilna vojsko. Dočim so vsi Nemci in fronta slovenskega naroda. V nemčurji lepo ostali doma v njej so bili prvi borci osvobodil- najboljših službah, bi se morali nega gibanja, ki je pozneje za- vsi slovanski mladeniči in mo-jelo najširše plasti našega na- *Je boriti na strani okupatorja roda | proti bratskim slovanskim na- j Dne 1. julija 1. 1941 se je pri- rodom, čelo preseljevanje jeseniških Dobro rejeni nemški orožni-družin v internacijsko taborišče ki, policaji in gestapovci so že v Št. Vid in od tam pa naprej ob štirih zjutraj trkali na okna v Srbijo, Italijo, na Hrvatsko in v Nemčijo. Z Jesenic je bilo v 54 avtobu- in vrata domov vojaških obveznikov, jih nasilno odtrgavali od svojcev in vlekli na zamre- sih prepeljanih v St. Vid nad' žena zborna mesta, od koder so j 500 ljudi. V revirju je zavladal jih v masah pošiljali v nemške | strah in obup. Ljudje so jokali,1 garnizije. Toda le malo se jih je I da bi se smilili kamnu na cesti.: udeležilo borbe proti zavezni-Bili so pa tudi taki, ki niso mo- *kom. Kdor je le mogel se je re- T NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN anglesk0-sl0vensk0 berilo Cena $2.00 Avtor obrh knjig je DR. F. J. K KRN NAROČILA SPREJEMA JIJ 1 J* 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL šil iz strasnih klešč nemškega vojaškega stroja in ušel v gozdove, kjer se je v vrstah O. F. boril do zadnjega diha. zavedajoč, da ga čaka sigurna smrt ako pride živ v roke nemškim krvnikom. ' V tistih dneh je nešteto naših sinov v svojih najtežjih živ-ljenskih urah iskalo zavetje v naročju naše matere zemlje, da bi si rešili vsaj golo življenje, čeprav so se zavedali, da se bodo radi tega nemški oblastniki maščevali nad njihovimi svojci. Nešteto mater, očetov, žena in otrok je moralo z doma v pre« gnanstvo v daljni svet, a so vse prenesli v zavesti, da žrtve morajo biti in da te žrtve vodijo k svobodi. Naša moška mladina je bila v revirju že močno zdecimira-na. Na tisoče domačinov je bilo v minulih letih pregnanih iz rodnega kraja. V kraj pa so prihajali -debeli in oholi Nemci z zelenimi klobuki, kozjimi bradicami, kratkimi hlačami in belimi nogavicami. Jesenice so izgledale kot popolnoma nemško mesto kot n. pr. Oberlun-gau, Radstatt ali Bruck ob Muri. Toda pod to tenko nemško plastjo je klilo zlato srce naših žena in mater, katere so storile vse, kar so mogle za O. F. in za našo narodno svobodo Koliko je železarski revir trpel pod krutim okupatorjem naj povedo naslednje poluradne i številke: V nemško vojsko in nemško' delovno službo je bilo pristno vpoklicanih 416 oseb. ■ Aretiranih in večinoma v kon- j centracijska taborišča odvedenih 682 oseb. Izseljenih 249 oseb.. Pobeglih in izginulih, ki so večinoma odšli k partizanom 1459 oseb. Od O. F. mobiliziranih do 1. maj« 1945 1172 oseb Od O. F. mobiliziranih med 1. in 10, majem 1830 oseb. Skupaj 5808 oseb. Jeseniški železarski revir je v veliki domovinski vojni doprinesel izredno velike žrtve. V prejšnji jugoslovanski vojski je padlo v borbah % Nemci 5 voja-kov Xekom_ os vobod i 1 n i h borb je bilo ustreljenih Iftl talcev, 123 borcev je padlo v borbah z Nemci in Italijani. 32 oseb je umrlo v koncentracijskih taboriščih in v pregnanstvu 62 domačinov, jc bilo ubitih pri letalskih napadih doma in v Nemčiji, 22 domačinov je bilo ubitih vsled eksplozij min in peklenskih strojev. 33 mladeničev je padlo v nemški vojski, 58 domačinov pa jc padlo po Nemcih nahujskanih bratomornih bojih. Skupno število smrtnih žrtev, ki so bile v mirni dobi zaposlene na Jesenicah in na Ja-vorniku znaša 516 oseb. Pri tem ni upoštevanih okoli 200 tujcev, ki so bili ubiti pri velikem an-glo-ameriškem letalskem napadu na Jesenice dne 1. marca 1945. 2al pa gornje številke še niso dokončne. Od neštetih domačinov že dolgo ni nobenega glasu. Zaskrbljeni svojci še vedno upajo, da se bo šc pojavil ali vsaj pisal sin, mož ali brat. Usoda številnih borcev še ni znana in verjetno še dolgo ali nikoli ne 1m>. Ce pomislimo, >da jc v prvi svetovni vojni padlo ali umrlo sih ljudi je utrpel jeseniški in-na vseh bojiščih in v zaledju 68 dustrijski kot v tej vojni, domačinov, potem šele vidimo M. Sušnik. — kako strašne izgube najbolj-: Jesenice, 22. januarja 1946. UMIRALI SO ZA DEMOKRACIJO -NAJ 2IVI DEMOKRACIJA! (Iz revije "Naia žena", ki izhaja v Ljubljani) Nekateri v Julijski krajini Statistike so ugotovile, da je pravijo, da fašisti nad nedolž- primorsko ljudstvo dalo v boju nimi prebivalci Julijske kraji- za osvobojenje okoli 46,000 svo-ne niso počenjali takih strahot, jih sinov in hčera. Vendar pa kakor poroča časopisje. Cc bi bi- j se danes najdejo ljudje, in to lo to mogoče verjeti, bi takim celo ugledni predstavniki zavez-govoricam prebivajstvo Julij- niške oblasti, ki teh njihovih ske krajine morda verjelo. To- žrtev ne spoštujejo. Korak za da tega verjeti ni mogoče, ker korakom, drobec za drobcem je tisto ljudstvo, ki je na svojih jim trgajo iz rok krvavo prfbor-lastnih plečih občutilo strašni jene pravice do svobode in ljud-fašistični bič, še živo. Tega tudi ske demokracije, do materin-zato ni mogoče verjeti, ker na- skega jezika. "Najprej so nam rod Julijske krajine iz dneva v jemali le drobce od naših težko dan odkriva nove žrtve, vse na-; priborjenih demokratičnih pra-ka/ene in strahotno zmrcvarje-1 vic. Sedaj so nam začeli jemati ker hočejo pravice in demokracijo, množice demonstrirajo, ker ne ilajq, da bi jim fašisti jemali ljudsko oblast, ki jo je ljudstvo samo izvolilo. Protestna pisma dobesedno dežujejo dan za dnem na Zavezniško vojaško upravo, v katerih razočarano ljudstvo sprašuje: "Kje je demokracija? Ali smo se vrnili nazaj v stare čase, ko je bila naša slovenska beseda vržena iz lavnega življenja?" Ko prebira človek vsa ta nešteta pisma, z vso jasnostjo občuti, kako je fašizem v njihovi pokrajini šc neizprosno živ in močan. Izpreme-nil je samo svoje načine boja proti ljudstvu. V letih vojne se je boril proti ljudstvu na strašen, krvav način. Narod je moril in pobijal, če ni šlo drugače kar s cementnimi bati in s koli za pobijanje živine, danes ga zatira na bolj "kulturen" način, toda zagrizeno in vztrajno, korak za korakom. V boju za ohranitev priborjenih pravic je primorsko ljudstvo neizprosno. Boj za ohranitev priborjenih pravic je v Julijski krajini dokončno izbrisal vse razlike med italijanskim in slovenskim narodom v Julijski krajini. Ko je ZVU (zavezniška vojaška uprava) prepovedala izdajanje "Primorskega dnevnika", torej lista, ki je pisan v slo- venskem jeziku, st) italijanske množice proti temu prav ta^o demonstrirale, kakor slovenske. Tako je na primer ob tej priliki delegacija italijanskih anti-fašistk I. tržaškega sektorja poslana na ZVU takole pismo: "Po tolikih letih neprestanega trpljenja in zatiranja so upali slovenski prebivalci Trsta, katerim je bilo celo prepovedano govoriti v svojem lastnem jeziku, da so dokončno dosegli ono svobodo, za katero so se trdno borili ob boku zmagovitih zavezniških sil proti fašinnu, ki jim je kratil vso svobodo. Sedaj so upali, da bodo lahko sami gospodarji svoje usode, da se bodo lahko učili, govorili, pisali in čitali v svojem lastnem jeziku. Zdi se, da zavezniki tega niso hoteli, ker so ukinili njihov časopis Primorski dnevnik. To. je ljudstvu povzročilo globoko bol in razočaranje, ker so prav pri njih, od katerih so pričakovali razumevanje in pomoč pri obnovi, naleteli na nerazumevanje in neprijateljstvo ter istočasno ugotovili, da uživajo pomoč tisti, ki so do včeraj na vse načine skušali * ovirati borbo zaveznikov proti nacifašistom." Italijanske antifašistke iz Sv. Ane pri Trstu pa v zaključku svojega pisma, ki so ga tudi po-(Konec na 5. strani.) llELl1 WANTE» T Y P I S T with or vvithout ediphone expcrience, vvilling to learn; vvill take June Graduate. — 5 day vvcok. — Attractive salary. — Good permanent position vvith future security in old established firm Applv Mr. FALCONER CHASE BAG C O. 309 VVEST JACKSON BLVD. IIARRISON 5740 NURSES! Graduate Nurscs for Nursery. Hrs: 7:00 A M. to 3:00 P. M. 11:00 P. M to 7:00 A. M. Good Salary • ALSO SURGICAL NURSES Apply SUPT. OF NURSES 5700 North Ashland Avenue LON. 4242 ne žrtve fašističnega nasilja. Ti sami so najstrahotnejši in najglasnejši pričevalci proti takim in podobnim vestem. Tako so delavci pri Sv. Soboti blizu Trsta nedavno našli cementne vreče, napolnjene s človeškimi kostmi in s pepelom sežganih oseb. Poleg zemskih ostankov žrtev so delavci iz ri-žarne v Sv. Soboti našli v cementnih vrečah razen človeških kosti in pepela tud kladivo, s kakršnim ubijamo živino. V malem trgu Ilirska Bistrica pa so pred kratkim časom izkopali sedemnajst žrtev, ki jih je dal pomoriti po vsem bistriškem okraju poznani Errik Eberhalt, znan tudi pod imenom "Očalin". Prebivalci okraja lllirska Bistrica sc dobro spominjajo poznih večernih ur v preteklih letih, ko jih je že iz spanja tolikokrat zbudilo pretresljivo vzdihovanje in vpitje iz bližnjih zaporov. In vse to vznemirljivo klicanje se jc noč za nočjo končalo nenavadno hitro in odrezano. Danes je prebivalcem okraja jasno, zakaj se je vzdihovanje zaključilo vedno tako iznenada. Poleg razpacHih trupel so namreč našli tudi močan cementni bat, nasajen na ročaju iz trdega lesa. že najosnovnejše življenske pogoje. Najprej so pustili, da so sc najrazličnejši fašisti, ki so v letih bojev izvajali nad nami najbolj grozne zločine, hodili svobodni med nami, potem so jih začeli že celo ščititi. Na koncu koncev so vsi ti zavzeli pomembna mesta in danes so isti fašisti, ki so nas preganjali, naši oblastniki. Najprej so se omalovažujoče obnašali do naših ljudskih, do naših narodno osvobodilnih odborov, na koncu koncev so nam jih prepovedali. Najprej so z nezaupanjem gledali na naše časopisje, sedaj so nam naš edini, v slovenskem jeziku pisani časopih, naš priljubljeni Primorski dnevnik, prepovedali," nam piše tovarišica Marija iz Primorja. Primorsko ljudstvo, tako slovenske kakor italijanske narodnosti, ne more in ne more razumeti, kako je vendar mogoče, da se stari fašistični časi v Julijski krajini tako neizprosno vračajo. Ker sta oba naroda Julijske krajine prekaljena iz let bojev za svobodo in demokracijo, zato tudi danes ne kloneta, marveč sc borita. Nepregledne množice po najrazličnejših krajih Julijske krajine stavkajo, EXPERIENCED COUPLE OR SINGLE HOUSEVVORKER VVould also consider 2 sisters or friends as cook and 2nd maid. Con-genial family of 4 adults. 2 avvav most of vcar. Pleasant Barrington home. Transportation to Chicago furnished No laundry vvork. Good salary. Lovely private quarters provided. Reference required. Permanent position and excellent opportunity Call DUNDEE 806-R-4; collect MEAT MARKET and BUILDING Present Owner in same loca-tion for ?wenty years, novv vvishes to retire A three story, attic & basement. Brick building. 3 fives and 2 four room flats. First floor fur-nace heat vvith stoker. 2 car brick garage. Vicinity Cermak Road and California. Priče $32,000 JOHN J. KUCERA 3925 WEST 26th STREET LAWNDALE 1300 VVOMEN & GIRLS With or vvithout expericnce, for light Coil Assembly vvork. 40 hour vveek. Vacation vvith pay ENSIGN COIL CO. 2516 South Pulaski Road POLISHER and BUFFERS Experienced ali around men in job shop Also sand buffer on silver plated vvare; stead.v and reliable men. VVrite, stat ing experience, age and salar>\ CINCINNATI PLATING & REPAIR COMPANY 116 W. Central Parkway CINCINNATI 10, OHIO \VE NEED PUNCH PRESS OPERATOR cnpablc of srtting ovvn dies f>2 hour vveek TRIPP MFG. CO. 564 VV. Adams St. Central 0350 --—I \.\no-vensko-ameriška kuharica1* v ProletarčeVO knjigarno. Cena $5.00. Naročile si jo še danes. PISMO SLOVENSKIH PISATELJEV AMERIŠKIM SLOVENCEM Oton Zupančič in drugi slovenski književniki tolmačijo borbo naroda, ki se je osvobodil in si gradi na ruševinah novo stavbo Ze meseca maja so slovenski zovalka jetika! In na tihem smo pisatelji naslovili rojakom v se zopet s toplo hvaležnostjo Ameriki pismo, ki pa je vsled spomnili vas, rojaki v Ameriki! slabih poštnih zvez zakasnelo in Na sploh pa je naš naraščaj tako smo prejeli njihovo spo- čvrst in čil in živahno tekmuje menico šele minuli teden. v udarništvu, pomaga pri izpe- Poslanica je bila priabčena v ljevanju cest, pri graditvi mo- nekaterih starokrajskih listih, slov, vse naše železnice, ki so tako da j 2 znana čitateljem tam bile ob osvoboditvi razdrte in bolj kakor pa. našim, ki je šc pretrgane, so stekle, most za niso imeli prilik s brati. mostom se izroča prometu, ob- Podpisali so jo starosta slo- tok blaga in vseh potrebščin za venskih književnikov Ot an Zu- j mooivo, ako ie ne udobno živ- pančič in drugi, katerin imena Ijenje, bo prej ko prej neovira- vidite na koncu njihovega pi- no krožil. In to je mnogo, zakaj sma. Vsi so znani, zaslužni mo- lansko leto je ponekod grozila žje. Pišejo od srca ljudem, o ka- lakota, čeprav je bilo živeža, terih več slišijo kot pa vedo — cer ni bilo dovolj prevozil, a vendar vedo eno — jn to je Skrbno pripravljene razstave da so ameriški Slovenci — pričajo o usjihih Osvobo- VZ1JC RAZDRTEMU DOMU imajo utriui aa gornji sliki vendar nekaj veselja. Vojna jim je povarnčila veliko gorja, a |h> vojni s3 dobili pomoč. Dal jim jo jc A»tr;i*ki Rdeči luru. &flka jc is Slovaške. gre bih fašistične zastave in ni j D ATfftVflDI Kitajsko in še bulj med vojno to nikogar rautilo, naj ga tudi ( Ivft/iljU V UI\1 a tedaj. sedaj ne moti, če se mi postav- (Konec z dru<*c strani.) To pa povzroča krešenje int3- ljarao z izrazi tiste hv*fc *nosti, | goveku bi se lahko veliko pi- fesov med našo deželo in Rusi- ki jo v svojih srcih občutimo do saj0 Njegovo delo je najbolj jo- To razmerje bi lahko spre- Jiuših borcev.' , poznano v krojaški uniji "Aini'1- nenila le Kitajska, ako bi do- Toda kljub tem i, da ljudstvo1*"™^ Clothing VVork*«", ki sila vlado, ki bi bila neodvisna Julijske krajine izguolja svoje N ** dane. najvzornejša delav- »d tujih vplivov in imela> med ■ ska organizacija. Poslednja leta j ljudstvom toliko opore, da bi je zavzemal Hillman tudi zelo . ^Hko odbijala tuja umešavanja. veliko mesto v splošnem politič- Ed?n i?med vzrokov za tekne m delu unij CIO. Mu bo pač 1 no med USSR in Zed. državami vsakem koraku. Med ljudskimi jtcžko naiU namestnika, množicami mest in vasi, med de- V našem Delavskem oc.itru j lavnimi, kmečkimi in vsemi Lawndale Ave. sem se v pe-i drugimi sloji raste pravi smisel Uk 10. julija seznanil z našim . . za ljudsko demokracijo. Najbolj Tonetom z daljnega zapada. Po, ^ kopirajo-več ali manj preprosta kmeUca in iena ii. pitanju se ze dolga poziiava - | ^jeUki ustom s socializira-predmestja. bodisi da je itali- j ili osebno sem imel prvič prili- ! U*™ pnrodrnh virov, ianske ali rlovensk? narodnosti,! stisniti roko z njim. Tone jc danes v Julijski krajini razume, * rcsr.ici markantna os?bn. J< kaj ce pravi imeti ljudsko ob- 1 Jober v govoru, dober v agita pravice, izgublja pribt/Jrjeno demokracijo, kljub temu ljudska demokracija prav v Julijski krajini zmaguje vsepovsod, na / Aziji je tudi razlik i V ideologiji in gospodarskem fistemu. ^cd. države podpirajo kapitali-em vsepovsod. Kitajski komu- ogromna večina izmed njih ci;i in igra izborno na koncerti-no. Tonetu in njegovi ž:ni že lim veselo pot nazaj v Califor- dilne fronte, ki je iz gozdov or- bih in so in bodo na strani no- ganizirala našo državo; kažejo ve, prerojene, federativne Jugo- razvoj in razmah naše partizan- slavije: ske vojske, ki je iz nič narasla Pismo se glasi: v moderno opremljeno udarno Ljubljana, 18. maja 1946. j aimacio, da je v presenetljivem Dragi rojaki v Ameriki' naskoku kakor v eni sapi osvo- Kri ni voda - v teh usodnih ^^ vso Na teh last in kaj se pravi izgubiti jo. , In prav to dejstvo, da so množice ljudstva obeli narodnosti v ----.----- ---------------- ---------^ - Julijski krajini izpregtedale. j in kadar se odpočijeU, pa Na lastne oči bi se bili preve-|smo, da sc bodo z vsem srcem tako zelo izpregledale, da jih ni *opct ponovno romanje na na* rili, kako lažnjive govorice tro- zavzeli ra nas in naše očitne mogoče nič več opehariti, prav vzhod. Vesela družba, kateia j? pravice na Trst, kakor so bili to je najmočnejše orožje, ki go- ob tej priliki zbrana v na-že ves čas te velike vojne na vori in se bojuje proti vsem fa- sem domu. priča, da je "Big I naši strani. šistom in njihovim prijateljem, ;Tony zelo priljubljen med nami. sijo v svet nasprotniki današnje Jugoslavije, češ, da vlada v nji slep nagon, da se širi nezadovoljstvo in odpor, ki da jo Sonce in sence se nepres^no brzda edino strahovlada njih, menjavajo med nami. In glej razstavah so razgrnjeni dokumenti o l>rezčutnosti in brezduš-nosti okupatorjev, v njihovem časih je stari pregovor nanovo potrjen. Kri je začutila kri, misel je preletela morje in gore,, ... . . . brat je pozdravil brata K ^ | ^usmiljenem gospodarjenju je prispela vaša pomoč našim nauml: ° Paskih načrtih. ljudem, ki jih je pahnila vojna ka*° b' ,?tfeb,h n?* narod. In katastrofa v silo in stisko. To za^,sal1 sleherno sled za njlm; vašo skrb za nas. ki se je tako 0 klavrnem ovaduštvu in brez-lepo izkazala v dejanju, vam vtstnem lzd»Jstvu' ® p^ganja-štejemo Um bolj v čast. ker do- T m J«*ah, pozivih ,n pomo-bro vemo. da si po veliki večini nl?' «rozoU koncentracijskih služite kruh s trdim delom na ® v .P^0" polju. po obratih, tovarnah ali bah' "benem P" P"*"*? 1,st'n« po jamah in ste si sleherni dar. ° sve,'em Junastvu' "^človeških ki ste ga namenili nam. od ust °«romn,,h f1^- ° pritrgali. Sporočamo vam. srč- svctnlstvu ,ln krepkodušnem no zahvalo v imenu vseh trpi- mucen,sJtvLu. fantov ,n deklet v nov. vdov in sirot brez strehe in cvetocl dobl' 0 v"rajnosti in ne- ognjišča, brez obleke in obutve. 0ma->n0Sl' ,neznamh ,ln tlh,h' ki so bili vaše dobrote deležni. preProstlh 11Judi z močnim, srci. Ne, vojna nam ni prizanašala I ° Pre«™nJ" smrU, o nevzdrž-Vendame bi hoteli vsiljivo raz- ^m zakonu nase armade. Na- k opice na snov, ki bo se dolgo presenečala, pretresala in na- Pišemo vam majsko pismo, j rdufev£*: Ud* zgodovinarjev, saj prav maj je naš mesec, me- da.*» razl&kava1' 'n .,ure' ste mladega naroda, mlade dr- Jal' oesmkov'n pr.povedn.koy, slikarjev in kiparjev, da bi jo ki imajo vajeti in bič v rokah. Sami vemo, da ni še vse kakor bi moralo biti; a vprašamo vas: kje pa je. kakor bi moralo biti? Samo v deveti deželi,»v Indiji Koromandiji. Kdo bi tajil napake, ki se delajo? A te nas samo vzpodbujajo, da jih skušamo po najboljših močeh od- te, na naše pismo je zopjt sinil žarek: Molotov je sprožil v Parizu kratko in jasno besedo, nekje visoko so se na steza j odprle line, lepo in čedalje lepše j;? gledati v bodočnost sveta. V Ljubljani, sredi maja 1£46 ki poskušajo v Julijski krajini ponovno privesti na oblast fašiste in z njimi fašizem in njeg> ve metode in strahote. V vsem tem boju pa sveti zatiranim bo-rečim se prebivalcem Julijske krajine veliko upanje, močna in trdna, prijateljska republika Jugoslavija z velikim Titom, ki Sov/, unija in Zed. države v tekmi za vpliv v Aziji Ta razlika nas razdvaja tudi ia Japonskem. Sovjetski delegati so predlagali dvajset točk •a uvedbo socialnih reform, ki liso nič bolj radikalne kakor je bil od kraja Rooseveltov "nevv ieal", toda general MacArthur jih je odbil, češ, da so "komuni-;tična propaganda". Ako se bi mogla Washington in Moskva kako usoglasiti in si zaupati, bi ta napetost polagoma pojenjala. A kot so okolšči-ne sedaj, je bolj verjetno, da se bo nesoglasje med njima večalo in govorica o neizogibnem spo-oadu med njima bo postajala še glasnejša. PIKNIK V KORIST PROLETARCA DOBRO USPEL V soboto večer dne 20. julija je klub št. 1 JSZ priredil na kazovati ran naše zemlje:_ majsko pismo vam pišemo. (Nadaljevanje s 1. strani.) Zed. državam bi bilo zelo neljubo, če bi nekega dne vsa Ki- V imenu slovenskih pisateljev: je pred nedavnim zapisal: tajska postala komunistična in Oton Zupančič, 1. r , Franc Fio- I "Delavno italijansko ljudstvo zato si prizadevajo ohraniti Ci- , _ žgar, 1. r., Jus Kozak, 1. r., Pre- mest in vasi ima v sosedni novi ang Kaišeka v sedlu. Ampak re- . praviti. In za trdno smo si v sve* žihov V#raiK, 1. r.. Miško Kra-I Federativni ljudski republiki žim. ki mu načeljuje, je nepo- Keglovem vrtu v Willow sti. da bo nase ljudstvo s svojo njec j r Jugoslaviji svojega iskrenega pularen Demokracije na Kitaj-1 Springsu piknik v korist Pro- zilavostjo našlo pot do pravilne --------- prijatelja, ki želi živeti z itali- skem ne prakticirajo, čeprav Starca, ki je dobro uspel. rešitve vseh nalog, ki mu jih Umirali SO ZO demokracijo— janskim ljudstvom v najboljših sedaj veliko govore o nji Ko- * večerom je bilo na vrtu postavlja doba Tudi naše j naj živi demokracija! odnošajih. munisti jo tudi poudarjajo in I le par posetnikov, a zvečer pa pake so znamenje našega živ- (Konec na 4. strani.) Naša želja je končno, naj spo- dokazujejo ljudstvu, da edino, I se je nabralo mnogo ljudi in ure i^MieTJ^ sla!* ™ ZVU P^i« ^i inajonaši zavezniki, da ni kd- če oblast oni dobe. bodo izvede- so potekale vnajboljsemraz- Tešu nT^ JtŽ ' I ^^ in velikih žrtvah za svo- va Jugoslavija, da do danes ni »e reforme, ki jih tako nujno polozenju. Igral je Udovicev or- vemu ni kaj očitati. Res, verje- ^t^a^ tudi me, itali- prišlo do zboljšanja odnošajev potrebuje. pester v splosno zadovoljstvo mite nam. čudno bi se vam zde- . . , , ,. .. 'JJ 7 „ „ , , . v . plesalcev, lo. toda morali bi pritrditi, da Jonske zene da se dovoli našim z Italijo. Prav tako pa želimo. Ker Zed. države kažejo na-1 Piesace „ je pri nas več reda več dela in ^v^"1 Slovencem izdajanje : da nasi zavezniki priznajo nase klonjenost Ciang Kaiseku. je p|KN|K "PREŠERNA" * r- . i Prunorskega dnevnika -------"— — - -------- J~ — i----- \ žave, mlade svobode. Ali ni pomembno čudno? Dnevi okrog prvega maja so pri nas sami več veselja do življenja nego v kateri koli sosedni državi. To nam je zagotovilo že dosti tujcev in domačinov, ki so se raz- ... . .. . gledali po svetu in p<» naši zem-' SVOJ,h r __prej je bila od merodajnih za- J . vezniških oblasti ukinjena nji- Najvecje čudo pa je nov slo- hova ijudska obiast. potem so venski človek, pokončen, ki se iačeli zapirati posebno med Slo- zaveda svojega dostojanstva in Vtnci najboljše ljudi in najbolj upravičene zahteve, naše žrtve naravno, da se kitajski komu- chicago._To nedeljo 28. ju- Prebivalstvo Julijske krajine, povzročeno nam škodo, težkoče sti obračajo za podporo k So- b() nfl Heglovem vrtu pik- pri tem seveda najbolj trpe Slo- in trpljenje naših narodov tudi vjetski uniji, ki pa je bila dose- nik ndin ako in poleta, toliko vedrine, da mi- nc pustijo ljudi niti pri ^grebu ka k nam tudi drugorodce, ker v mini K() prebivalci nalo- ili krsto z zemskimi ostanki na avtomobil, ga jim je med kričanjem in protestnim vzklika-(njem množice hotela policija Majsko pismo vam pišemo, in odpeljati. Tedaj so vojaki m vso naše pismo bi bilo lahko vedro naglico zavozili z avtomobilom in veselo do konca, toda prav v množico in se z njim zaleteli 1 med pisanjem je padla temna v zbrane žene. jim strgali vence vzeti vlogo pokroviteljice nad ta način jačal na vsaki seji. i tTT '' r f ' r f vidijo in verjamejo, da nam svoboda in demokratičnost niso prazne besede, temveč živa vsebina naše duševnosti. za našo mladino za vratna zale- sede v dobi trpljenja in žalosti II Nova "KUHARICA ZA AMERIŠKE SLOVENKE —- "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJftEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila — V njej Je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take nafte Jedilne posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo in se Jim ne bo teiko navidlti pripraviti "apeciaii-tete", ki so Jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA 'KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5 Vi inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poštnino NAROČILA SPRKJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. senca na našo domovino in nanj. Pravda za Trst — ne bomo vam razlagali njenega pomena in jih povozili. Razjarjeni narod je navalil na avtomobil, vzel krsto in jo na slovesen na- za nas, pa tudi za svet in mir v čin odnesel po trgu, se z njo bodočnosti, ker vam je vse to ustavil pred kapelo in se na dobro znano — pravdo za Trst ganljiv način poslovil od svojih bi hoteli zasukati nekateri na ših vojnih zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast. Zemljepisje, narod- nepozabnih mr(tvih junakov. Taki prizori se po vsej Julijski krajini ponavljajo zelo pogosto. Ob nasilju, ki ga morajo prebivalci trpeti tudi ob poko-pavanju svojih mrtvih, se ljud- nostna pripadnost, trgovinske stvu še posebej dviga borbena zveze, gospodarski položaj, ljud- zavest. Narod spoštuje mrtve ska volja — vse na ves glas pri ča za nas. 8000 naših fantov — pa tudi dekleta med njimi! ki so dali mlade glave samo za to lepo in drago mfcsto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, naj ne pozabimo njih in njihovih grobov. Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s člove-čanskimi pravicami, ne bo dokončno dognana. Trst v Jugoslaviji—cvetoče mesto svobode, borce in borke, zato nobeni predpisi ne morejo ljudskih množic odvrniti od tega, da bi junakov in junakinj ne pokopavalo na slovesen način. Ko so v Kobaridu pred nedavnim pokopali največjega borca za svobodo iz teh krajev, tovariša Andreja Manfreda. so ga ljudje pokopali tako slovesno, da so vsi dejali, da v Kobaridu po pesniku Simonu Gregorčiču ni bil vzor in zgled v malem, kako še nihče tako slovesno pokopan, naj bi bil svet urejen v veli- Tedaj je ZVU za nekaj časa po-kem; Trst, odrezan od svojega kopa van je izkopanih borcev naravnega zaledja — gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe Toda pravda še teče, mi stojimo čvrsto na bra prepovedalo, pozneje pa je zopet dovolila, toda s pripombo, da se morajo vršiti pokopava-nja brez vseh slovesnosti in tudi brez zastav. Toda ko so lju< niku in z nami vse naše prebu- dje nekaj tednov za tem v zem- jeno ljudstvo; prosimo vas, lji našli padlega partizana dragi rojaki, podprite nes v tem so ga pokopali prav tako slove- vročem in lepem boju z vsemi sno kot vse dotlej najdeno pa-svojimi silami Med nami so pi- die borce in tudi njemu so vi- satelji slovenskega pokolenja. brale zastave v zadnje slovo ki jih poslušata obe polovici sve- Kobaridčani so govorili: ta kadar »pregovore. Prepričani "Ce so fašistom vihrale ob po- PU IS A Yugotlav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P E R A T I V i COMMON WEAITH ) no. 2026. PubU.heJ W««kly mt 2301 Se. L« w d dal« At«. Chicago, lil., July 24, 1946. VOL XXXX1. UNION GIVES AN ACCOUNTING Those interested in the development of trade unions as social in-stitution« may vvell study the 12th annual financial report of the International Ladies Garment VVorkers. This great organization, with 325,-000 members in the United States and Canada, regularly gives the tigures on its receipts and expenditures to its members and to the public. There is complete recognition by the leaders that this union »s a public institulion vvith public responsibilites. The ILGVVU has been so successful in discharging its primary function that it has often secured wage advances for its members vvith-out strikes or any interruption of produetion. Having established relations with the employer« which make possible peaceful and construct-• ive bargaining, the attention of officers and members can be given to the developmentof social service fratures of their program. In connection with John L. Lewis's demand for a vvelfare fund. there vvas vvidespread discussion of the problems connected with the management of such funds. It vvould be vvell if editors aH over the country could be informed of the success of the ILGVVU in this field It members. employers and public have faith in the union officilas, the problems vanish. funds are collected, honestly and wisely dispersed_ and the members get continuous benefits. During the year the local and national bodies of the ILGWU received for the Death Benefit fund about $300,000 and the same rmount for the Sick Benefit fund. and for the Health and Vacation fund more than $13.000.000. The expenditure for education and recreation vvas $200,000. The receipts and expenditures for aH these purposes are regularly inereasing The 1945 fund for health and vacation inereased 62 4 percent over that for 1944. If the affairs of ali American unions were run as honestly, effi-ciently and opnely as those of the ILGWU, vve could confidently expect a rapid advance on the road to better labor relations. — The Nevv Leader. THE MARCH OF LABOR The Atom Bomb The greatest shovv on earth is over. Or is it? After months of fan fare and trumpets, public relations efforts and public expenditures j running into hundreds of millions, the fourth atom bomb in history vvas dropped over Bikini atoli. It vvill be months before the results of the test are aH in. years before they are ali released by the Navy. It is, therefore, out of a sense of obligation to our public that vve present novv our ovvn findings based on radio reports from a yacht moored to a Long Island pier at vvhich we vvere buying fresh lobsters. First, the test itself has probably done considerable damage to intemational good vvill by emphasizing that the atom bomb is part of our aetive vvar equipment and an integral part of our future military strategy The Russians may vvell view vvith some suspicion those vvho talk about the immediate destruetion of our bomb supply. Second. and follovving im-mediately on the first, the government-subsidized prooaganda placed behind this giant Fourth of July explosion contrasts sadly vvith that behind the vvhole effort, domestic and intemational, to bring the development of atomic energy under control for the purpose of elimi-nating atomic vveapons and releasing atomic energy for peacetime uses Third, the test demonstrates the imperial arrogance induced by posses-sion of this vveapon vvhen the American Navy could block off some fcundreds of thousands of square miles cf the Pacific ind vvam that any uninvited foreign ship or plane entering the area vvould be blovvn out of existence. Finally, the meager results of the test allovved to filter out many lull popular fears as to the potenciy of man's latest plaything. Apparently the 200,000 fairly innocent Japanes vvho died at Hiroshima and Nagasaki vvill have died in vain.—The Nation. /jn /VloftE TKAN 40%» Cf THL AMERjCAN PEoPLE CANT AFFCHD Tb PAY RlNTS OVSR i 35 A MONTH OR PAYMO«E.7HAN$4000 FOR A NE/V HOME. THE STORY OF HIGH FINANCE \ jJJapanese unionism, after. ^)ECADESOF SUPPRESStON, HAS JUMPE0 IN MEM6ERSHIP TO 887,000 - IN I30O UAJIONS. We Helped Them But,.. In the past the farmers have always come to Organized Labor for help in passing legislation vital to their vvelfare. They have never been refused. Labor organizations and Union members of law making bodies, always have fought and voted for the best interests of agriculture. That is the record! In view of these facts, you might expect the farmers to be kindly tovvard Organized Labor. That assumption, hovvever, vvould be far. far from the truth. • • • Coal miners have won a recent vvage victory. As a result, the priče of coal may go up 25 cents a ton. Railroad vvorkers also rcived an inerease in their dispute. The same day that the coal dispute vvas ended, the public vvas informed that butter vvould advance 11 cents a pound, cheese vvould go up six cents and an additional cent vvould soon be added to the priče of fluid milk This news came from Washington. The inescapable fact is that these priče advances vvere forced by and fore the benefit of the farmers, vvho have been on strike against both the public and the government for several months. It may very vveel be that the farmers vvere justified in striking; perhaps they should recive higher prices. That is not the point. The fact is that the farmers. like the coal miners and rail vvorkers, used their economic strength to obtain more money for their labor. The inerease farmers vvon vvill have a greater and more painful impact upon the public than the gains of either the miners or railroad men.—The Progressive Miner. tOrt-MADE. HA-R3 ARE SOLD ac*SFibcc*sr. VVHERE VE R^OU 8UY. BE SORE. YtXKfVEWHAT /tASTHlS LABEL« 1944 SAW A RECORD OF 962 STOIKE McrpCiS ON FiLE WI1H U.S. COMClLIATiON SERViCE. i^ese norees ejkpire IN %LTni*EsmS oft VVALKCVrS IN 30DAVS. IT'S A LIE! By MARTY SOLOVV Lie-of-the-vveek honors belong to columnist Frank Kent, political Bourbon (100% proof—against progress), vvho vvrote that the eountry has turned" on labor and labor leaders. Scribbler Kent evidently felt no further than his ovvn pulse, the Fortune magazine poli for June, 1946 shovvs that public support of labor svvelled from 25 7% in January to 37.1% in June. During the same period, support of business dropped from 44 7% to 36 6%. PASSING OF HILMANN The death of Hillman may mark a tuming point in American labor history. He vvas the outstanding representative of those vvho hold that thc practical way to achicvc progress is to find out how far you can go and stili get along vvith the capitalist. From novv on, may it be hoped, the practical way to achieve progress is to figure out hovv you can get along vvithout the capitalist. As a young man in the clothing industry he had ideas—the sort of ideas that make o^ier workers join the I. W. W. He took some of the L. W. W.'s phrases. and some points of its industrial strueture, and led a revolt from the AFL after the leftvvingers vvere denied seats at the 1914 convention of the United Garment VVorkers. The result vvas the Amalgamated Clothing Workers and a career that ap-plied to America vvhat in the same era vvas considered progressive unionism in Europe. According to aH conventional standards such a career is a success. It is the sort of progressivism and success that •ince the davvn of the Amalgamated has ylelded two vvorld vvars, tvvo j depressions, and left as the starting point for some further progress a vvorld unable to feed itself yet prepared for a third vvorld vvar. For progress, don't try more of the same.—Industrial Worker. "FIRST ROUND" Our problem is novv to inerease purchasing povver so that thc people can consume vvhat the vvar proved they are capable of pro-ducing. In no other way can full employment be assured and our free economy preserved Labor's maintain it.—Railway Clerk. AFL s George Meany, in an emotionally charged piece called "VVe Back America," in the July issue of the American Federationist, ac-cuses the VVorld Federation of Trade Unions of being a 'Soviet" . . . Controlled Organization." Mr. Meany's seore on this is no runs, no hits—aH errors. For h«< information vve cite the follovving facts: Executive committee votes in VVFTU are apportioned as follovvs: USSR 3, U. S. and Canada 3, Great Britain 2, France 2, Latin America and VVest Indies 2, Near Middle East 1, China 1, India and Ceylon 1. Scandinavia 1, Australasia 1, VVestern Europe 1, Southern Europe 1, Central Europe 1, South-eastern Europe 1, Africa 1. The "so-called" VVFTU has a vvorld-vvide membership of 35 nations. Every major labor movement in the VVorld vvith the exccption of the AFL is a member. It is a fact that the AFL is outsiae of the VVFTU by its ovvn decision. Membership is open to it any time it vvishes to affiliate. VVarner-Svvasep Maehine Tools in a June advertisement in Nevvs-vveek attacks unions for having" ... control over the lives of others by the arbitrary cxercise of power baeked by threat of violence. That isnt free collective bargaining—it is dietatorship ... brovvn shirt arrogance " It s a lie because the reports of the American Civil Liberties Union and the LaFollette Senate Committee investigations turned up the fact that violence was nearly always precipatated by management. Only recently Senator Murray of Montana in a tvvo-hour speech before the Senate shovved by documentary evidence from government kources that violence in labor disputes had been broughLfbout by management resisting the grovvth of unions. He cited Homc^fad, Lud-lovv. Gastonia. Marion, N. C., and the Republic Steel massacrT in Chicago as evidence. Nevvsvveek has no room for the Senators report. The men vvho vvere financiers slipped in $10 each and bought a fine covv that gaVe ten gallons of milk every da.v. The milk vvas divided at night and each man received one gallon as his share. « Soon the neighbors far and near heard about the vvonderful covv and said to one another: "Think of getting a vvhole gallon of rich nevv milk every day! VVhat a vvonderful return on a $10 investment I wish 1 had a share in that covv!" VVhen this talk came to the ears >f the ten good men and čute. they held a meeting and one of them addrettsed the gathering: Our shares in the covv," he said, "cost us $10 each. and if vve are wise und businesslikc vve can seli other shares in her at the same priče." So they vvent to a pripter and obtained one thousand sheets of paper hearing the legend: "One Share in the Covv " Then they sold five hundred of these shares at $10 •ach, vvhich brought $5,000. and divided the other five hundred shares among themselves as a re-vvard for being smart and vvide-uvvake. . Fach man of the ten novv had lifty-one shares, vvhereas in the beginning each had only one. But one of the ten began to wor-ry "Look here." he said. "Every fellovv vvho bought a share in this covv vvill expect a gallon of milk tonight. and the covv gives only ten gallons. VVhen the milk is divided into one thousand and .ten parts thcse nevv shareholders won't get a spoonful. Shares vvill drop to nothing We'd better unload vvhile vve can." So the ten men vvent out on the street to find investors, and each of them sold the fifty shares that had been awarded to him. and thus obtained a second $5.000 to divide among them. But novv night vvas dravving high and the same serupulous man began to worry again. "There vvill be a rovv at milk-ing time," he said. "VVe can prevent it," said another. "Hasten abroad and persu-ade each of shareholders to sign a proxy. vvhich is a joker author-izing you to čast as you think best the vote to vvhich his share en-titles him. Then come back here vvith the proxies and vve'11 do some voting." Coiring on to tvvilight the men sat at thc covv-house, and in their hands vvere one thousand signed proxies to represent the absent shareholders. And the ten vvere entitled to vote in their ovvn right. SIDNET HILLMAN A FIGHTER TO THE END Sidney Hillman has fallen in battle. Up to his last breath, he had been fighting the good fight for a large and more secure life for masses of men and vvomen everyvvhere. He died as he had lived, fighting. For 36 years Sidney Hillman has been a stanaard-Dearer tor American and vvorld progressive forces. He fought and helped destroy the iniguitous sweatshop in his youth, he fought reaction in season and out, and made the largest single contribution to the political avvakening of labor in this country. In vvar and peace, Sidney Hillman »erved his country, his people and hI« union. No task vvas too great, none too small for this man vvho burned his life away for the vvelfare and happiness of others. He loved America. Kidne.v Hillman vvas a tenaclous, but modest vvarrior for the common good. His like, on the American scene, vvill not be seen soon again. Though his talents and his genius led him to prominence in the national and intemational field, Sidney Hillman always remained close to his beloved Amalgamated Clothing VVorkers of America and its 350.000 members. He never lost the common touch. He vvas vvelcomed with vvarmth and affection of every corner of the Amalgamated. VVe wre proud of him. Sidney Hillman vvas the Amalgamated and the Amalgamated vvas Sidney Hillman In this hour of our geat grief, it is impossible to give a proper estimate of vvhat Sidney Hillman meant to us, to the Amalgamated family, to labor generally and progressive forces everywhere. History vvill accord him his proper plače. Sidney Hillman vvill never be forgotten. lils name vvill luextrlcably be linked vvith the abolition of tlie svveat-shop in ihe clothing industrr, the establishment of impartial machin-er.v for the settlement of labor disputes, labor housing, labor banking. holidays and vacations vvith pay for industrial vvorkers and Introduc-tion of a eomprehensive svstem of life, health. accldent, hotfpitalization. matrrnity and old-age retirement insurance on a nationvvide scale in an American industry. His vvar vvork, also, vvill never be forgotten. From the late President Roosevelt dovvn to the lovvliest Army procurement officer have come testimonials as to Mr. Hillman's contribution to our vvar and victory efforts. His mobilization of labor for vvar vvas as magnificient an effort as his peace-time achievements. The story of Hillman's life is the story of 350,000 men and vvomen, members of the Amalgamated Clothing VVorkers of America. It is the rise from the industrial jungle into the light of collective bargaining and securitiy for men and vvomen vvho toil. VVe moum our loss.—CIO Nevvs. It Was About Time One effeet of the Vatican's Political excursions has been to spur the Protestant churches into united aetion vvithout precedent in this country. A deep and grovving sense of outrage has mounted among our citenzry over the campaign sponsored by the Knights of Columbus and other Catholic groups in favor of the fascist Franco. The blatant inter-ference of the Pope in the recent European elections has roused Americans. vvho don't like to be told by any church hovv to vote and vvho cherish that basic tenet of democracy—separation of church and state. The. fact that the leaders of seven great Protestant denominations representing more than thirty million members vvaited on President Truman to demand the recall of Myron C. Taylor fom Rome should Sive pause to those Catholics here and abroad vvho debase the name • Chiistian" by applying it to the most reactionary of political faiths. VVhen Dr. Samuel McCrea Cavert. general secretar.v of the Federal Churches of Christ in America, deseribed the present diplomatic relations betvveen VVashington and the Vatican State as "unauthorized" and "unconstitutional" and demanded that they be permanently severed. he spoke for more than the delegation. He spoke for the vast majority of free Americans.—The Nation. K Miscellany- Goodbye, llya Gregorevich Ilya Ehrenburg has left our country for his ovvn His some-vvhat rhetorical and disingenuous letter of farevvell, though it repre-sents fairly enough the "rcalism" we have learned to accpet as the official attitude of the U. S. S. R , hnrdly does justice to Ehrenburg himself — a more engaging and impressive figure than one vvould guess from the mixture of specific objeetions and general affection that constitutes his message to us. strike for higher vvages is the first Hi" itinerary — suggested, no round ln the postvvar struggle to j doubt, by Senator Bilbo, and lov-achieve full employment ana J ingly itemized by Samuel Grafton, vvhose communiques of Ehren-burg's Raid must have remlnded readers of a little boy tagging breathlessiy along behind his big brother—tpecialized in places like Dogpatch, Skunk Hollovv, and Van Buren, Arkansas. There the surprised Ehrenburg savv bad things and, by questioning the older In-habitantt, heard of vvorse — the Scopes trial, for instance: and he returned to Nevv York able to re-fute any objeetion to an unfortun* ate feature of the Soviet Union by a quick counter-objection to some ODE TO A MINER A miner's life is bleak and grim; He sel dom sees the sun. Danger lurks in every path Until his day is done. His only light, a little lamp Hanging by his side, And though his vvork is very hard He takes it in his stride. He labors hard from davvn *ti 11 eve; It really is no lark. He vvades through vvater, mud and I »nalogou* evil in the United State« ročk In tunnels damp and dark. So as you sit beside your fire VVhatever be your goal, Just think a little kindly of The man vvho mineš your coal. By Catherine Colombo, But though he finds the United States an adolescent country full of contradictions. he recognizes that vve and the Russians are "tvvo great and noble peoples." vvho are kept apart only by the "curtain of fog" vvhich has been dravvn by slanderers, rabblerouser«, fascists. Johnston Clty, 111. and correspondents vvho have come to Moscovv, Russia. vvithout the clean hands and pure heart vvhich Ehrenburg brought to his trip to Moscovv, Alabama. Hovv pleasant it vvould be if one could leave one's head at the near-est checkroom, and accept the vievvs of this talented but transparent propagandist! It is not edit-orials about Russia in the Chicago Tribune or Nevv York Daily Nevvs vvhich disquiet Americans, but the actions of the Soviet Union itself; and it vvill take deeds from Sta-lin.not vvords from Ehrenburg, to change their feelings. In the last year fevv foreign correspondents except those of the Daily VVorker have been able to say anything about Russian policy that could please Russians or reasure Americans; if Horace Greelcy vvere alive stili, and could summon from the grave his regular European corres-pondent, Kari Marx. to vvrite a se-ries of article« on Russia. It is a safe bet that vvithin a fevv months there vvould be one more slanderer and rabble-rouser vvhose articles Ilya Gregorevich Ehrenburg vvould be deploring.—The Nation. The 14th anniversary of the semi-Fascist dietatorship of Dr. for each stili held his original Antonio Salazar vvas celebrated bv share 1 the publication of a VVhite Book "Novv," said the one vvho did extolhng his foreign poUcy< . por jst of the talking. "vve must or- fllOQ, mQin(llinnH n<,..tr3ii>v EVEN PIESI A little shoe-shine boy came into the office of the Nevv Castle County Industrial Union Council in VVilmington, Delavvare, and ap-proached the chairman, Gilbert Levvis. "Is the OPA off?" he asked "Yes," said Levvi«. "I knevv It!" said the boy. "They're selling 5c pies for 8c novv." most ganize. This Company needs a managing-direetor, a secretary and eight direetors. That gives each of us a job. And since there are ten of us and the covv gives ten gallons, it is moved and seconded that each of us receive a salarv of one gallon of milk per day. AH in favor say Aye\" The motion vvas carried vvithout one dissenting vote. And then they milked the covv — Don Capillano. The I^abor Leader. RESOLVE By ELLA VVIIFELFR WILCOX Have you missed in your aim? VVell, the mark is stili shining. Did you faint in the race? VVell, take breath for the next. Did the clouds drive you back? But see yondcr their lining VVcre you tempted and fell? I^t it serve for a text. As each year hurires by let it join that procession Of skeleton shapes that march dovvn to the Past, VVhile you take your plače in the line of •Progrcssion, VVith your eyes on the heavens, your face to the blast. I teli you the future can hold no tcrrors For nay sad soul vvhile the stars revolve, If he vvill stand firm on the grave of his errors. And instead of regretting, resolve, resolve. It is never too late to begin re-building. Though ali Into ruins your life seems hurled, For see hovv the light of the Nevv Year is gilding The wan, vvorn face of the bruside old vvorld. VVhen tired vvith vain rotatlons of the day, sleep vvinds u« up for the succoeding davvn.—Young. tugal maintained her neutrality to serve the interests of her old ally, England, and the United States," it vvas said, sin verguenza. * * • e Poland is not the only country in vvhich the electoral campaign vvas accompanied by violence and terror; in Turkey the dominant People's Party is hiring gangsters to ensure its victory over the Democratic Party (both titles are misnomers). Since its start in 1923 the Turkish Republic has been authoritarian, though social re-forms have been carried out. rt Colonial Secretary George 11. Hali told the House of Commons that "lt is our policy to develop the colonies and aH their resources in such a way as to enable their peoples speedily and substan-tially to improve their economic and social conditions and, as soon as it may be pracitcable, to attain responsible selfgovernment. To Socialists the idea of one people do-minating or exploiting another is always repugnant." The Labor Government has a long hard road to travel to reach this goal, but some progress can be reported ln Ceylon, Malava, Malta and some Afričan colonies as vvell as in India and Egypt. The U. S. Army is looking for a range to test rocket-bombs vvhich vvill be fired at targets 2.000 miles away.