Naravoznanstvo v Ijudski šoli. IV. Lasovitost. — IVatezljivost. Ako utaknemo zelo ozko ali drobno cevko v vodo, tedaj vidimo, da stoji v njej voda više, kakor pa v posodi. Ako bi pa naredili ta poskus s cevkami razne širjave, prepričali bi se, da stoji voda v cevki tem više, kolikor ožja je cevka. Od kod tedaj ta prikaz? — V širocih cevkah stoji voda enakomerno visoko, kakor v posodi; zakaj pa voda v zelo ozkih cevkah tako na kviško gre? — Je znabiti kaka sila, ktera vodo v ozkih cevkah na kvišku sili? — Da bi od zdolej na vzgor ktera sila vodo v cevko silila, si ne moremo misliti; je pa neka druga sila, ktera vodo v cevki na kvišku dviguje. Od kje bi neki prišla ta sila? — Iz vsega, kar smo se učili do danes, misliti si moremo, da to dela sprijemnost na stenah ali straneh cevke. Res je neka sila, ktera v tem primerljeju pod spremenjenimi okoliščinami neko posebno privlačno silo učinja. Privlačni prostor ali stran ni ravna, ampak enakomerno okroglasta in zaperta; ona obdaja vodo na okroglo okoli in okoli. Vsled tega se zamorejo od posameznib ploskvenih delkov izvirajoče privlačne sile vodi tako rekoč od vsih strani približati, ter tako napraviti neko skupno silo, ktera zamore vodo v posodi čez mero prizdigniti. (To si zamoremo misliti ravno tako, kakor slučaj, kadar se vse moči ali sile, t. j. roke v krog postavijo, ter se v ta namen združijo, s združeno močjo kako telo na kviško vzdigniti.) Zapomnite tedaj: Zelo tanke in ozke cevi, zovemo lasovite cevke, in sila, s ktero se kapljine v njih kvišku dvigajo, imenuje se lasovitost. Ravno tako, kakor pri takih cevkah, vidimo tudi, da luknjičava telesa z veliko silo upijajo tekočine, ter jih v sebi obderže, kajti luknjice v njih niso nič drugega, kakor brezštevilna množina nepravilno nakopičenih lasovitih cevk. Kaj menite, zakaj se kava v koščeku sladkorja in tinta v pivnem papirju na kvišku dviguje, da se košček tekočino le dotakne ? — Zakaj se olje v stenju vzdiga na kvišku? — Zakaj je zidovje iz luknjičavega kamenja in postavljeno na močvirnem kraju vedno mokrotno ? — Zakaj so stene v marsikterih poslopjih, kterih temeljno zidovje je v mokrotni zemlji, vedno mokrotne? — Zakaj se vzdiga tinta po preklanem peresu? — Zakaj vlivamo vodo na spodne posode, ne pa na cvetlice, kedar cvetlice v posodah na oknili zalivamo? — Zakaj rastline ob kraju voda lepši rasto, kakor pa daleč od tod? — Zakaj si zamoremo z ruto znoj ali pot z obraza obrisati? — Zakaj vpijajo barvo oblačila za barvanje pripravljena ? — Zakaj se vzdiguje živo srebro v zakrivljenej cevi na kviško? — Kako je to, da odpravi mokra zemlja oljnate madeže iz lesenih tal, ako se namaže na nje? (Zato, ker zemlja namesto solzeče vode rajše ložeje olje iz lesa v svoje prostorčeke vzame.) — Oljnati madeži, dado se tudi iz tlii odpraviti, ako se na dotičnem mestu špirit sožge, in se madež potem z milom spere. — Pri tej priliki zamore tudi učitelj omeniti načina čiščenja sladkorja v kerhetih grudah (Melis-Zucker); precejanja tekočin skozi luknjičava, terda telesa, n. pr. pivni papir i. t. d. Dalje vsesanja zdravil in druzih snovi skozi posodice v živalsko telo; dihanja rastlin, t. j. da one v se privzamejo snovi iz svoje bližine; koristi klejiti papir i. dr. — Ako položimo papir na mokroten prostor, postane čez nekaj časa preohlapen ali luknjast, ker v se s pomočjo lasovitosti jemlje mokroto, in privzemši vodene delke med delke papirja, se papir nategne. Pa tudi v drugih telesih je sila lasovitosti tako velika, da se povečajo, kadar privzamejo v se mokroto. Poskušajte razložiti naslednje prikazi: 1. Vrata in okna se pri mokrotnem in deževnem vremenu napno. 2. Papir na risavno desko napet, postane preolilapen, kakor hitro se malo pomoči. 3. Ako zabijemo sulio zagozdo v spoklino kake skale, toraj ona skalo razžene, ako zagojzdo zraočimo. 4. Vervi, na kterih sušimo obleko, postanejo krajši, ter se bolj napno, ako obesimo na nje mokro perilo. (S tem, ker privzamejo v se mokroto, raztegnejo in razširijo se na široko ali debelo, a na dolgosti pa se vsled tega skrajšajo). 5. Plahto se dado napeti v mokrem zraku ali v dežju. 6. Strune na muzikalnili inštrumentih dostikrat počijo, ako naenkrat vlažno in mokrotno vreme nastopi. (Strune postanejo vsled v se vzete tekočine debelejši, a na dolgosti se skrajšajo, sila, delavna na to stran, more pa postati tako močna, da premaga zveznost struninih delkov na kakem kraiu strune). 7. Sukno in druga volnena roba uskoči, ako se zmoči. 8. Bolj močne tkanine, posebno sukno valjajo, t. j. jih tolčejo, ko k temu nektera čistila privzamejo, da se tkanina od maščob in madeža očisti, da postane redkeje, močneje, ter da se niti tako rekoč skupaj vzamo, in se potem vidi, kakor bi bilo vse vlito. Valja pa se, da se privzame k temu voda, gnjila scavnica, milo in valjavski il. Valjavska zemlja upija s pomočjo svoje vpijoče moči maščobe iz sukna; milo je kakor ločilo za maščobo in gnjila scavnica napravi v tkanini skrito maščobo za tekoče milo, ktero pospešuje čistost. Vendar se nektere kapljine ne sprijeraajo ne s terdnimi telesi, ne s drugirai kapljinami. Ako utaknemo n. pr. stekleno palčico v vodo ali olje, toraj obvisi v obeh slučajih nekaj na njej; ne pa tako, ako jo utaknemo v živo srebro. Tega se tudi prepričamo, ako znotranje stene cevi prej, kakor je v vodo potaknemo, namažemo s ktero koli maščobo. V tem slučaju je tekočina v cevi toliko niže, kolikor ožji je cev. Vzrok temu je iskati v tem, ker je sila zveznosti delkov tekočine nasproti slabši sprijemnosti cevinih sten ali strani. Kadar privlačnost tekočinnih delkov med saboj privlačnost cevi zelo preseže, takrat stoji tekočina v lasoviti cevki više, nego zunaj nje. Naloge. Ktere zovetno lasovite cevke? — Kaj je sila nlasovitost" ? — S ktero drugo silo se lasovitost žlahti? — Pri Jcterih telesih vidimo priJcazni sile lasovitosti? — Kakšen vspeh donaša sila lasovitost pri nekterih telesih glede njih velikosti? ¦— Kaj je razumeti pod besedo ^recejati" ali »prekapljati" ? — V čim obstoji valjanjc volnenih stvari? — Kakšen korist donaša valjavski il pri vcdjanji? — Kakošni voda? — Kaj se s šivem srebrom sgodi, ako utahnema vanj lasovito cevko? — Kdaj se uzdiguje tekočina v lasovitih cevkah čes poveršje, ktero je zunaj cevke? — Kdaj obstoji tekočina niže v cevki, kdkor je zunaj nje? — Kaj bi bilo temu vzrok. (Dalej prih.)