Štev. 15.
O Ljubljani, v ponedeljek, dne ZO. januarja 1908.
Leto xxxui.
Velja po polti:
za tel« leto naprej K 26'— „ 13--» 6-50 „ 2-20
za pol leta
i po
za četrt leta „ za en mesec „
V upravniStvu:
za celo leto naprej K	22-40
za pol leta „ „	11-20
»	560
»	1-90
i po za četrt leta za en mesec
Za poillj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . . za vet ko trikrat.
13 h 11,
® i
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tez
_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vrabjo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188.
Rozsietf.
Na kratko markiramo, kar se je te dni po svetu dogodilo važnega.
V pruskem deželnem zboru so proti glasovom katoliškega centra, Poljakov in svobodomiselne frakcije sprejeli raz-lastivni zakon. Nekako generalni govornik proti predlogi je bil član centra, grof Paasciie, ki je sijajno govoril, seveda brez vspelia. Povdarjal je, da je Prusija zidana na temelju krščanskega svetovnega naziranja in na načelu, da je zasebna last sveta in nedotekljiva. Ako se razlastivna postava sprejme, se za vselej izpodmakno trdna tla deželi Friderika'Velikega. Razlastivna postava določa, da se sme nasilno razlaščevanje vršiti po vsem Poznanjskem in zahodnem Pruskem in ne samo v dveh okrajih, kakor se je prvotno nameravalo; razlastiti pa se ne sme več kot 70.000 hektarjev vsega skupaj. Posebnega pomena slednje nima, ker bo vlada, kadar se ji bo zdelo, predlagala nadalnje razlaščevanje. - Poljska debata v državnem zboru je bila zato zanimiva, ker sc je izkazalo, da je večina poslancev proti razlastivni postavi.
Belgija se še vedno peča s Kongo-vprašanjem. Kongo-kolonija je ena izmed najbogatejših v Afriki. Leta 1885. se je kralj Leopold II. dal proglasiti za suverena »neodvisne kongijske države«, tako da je nekako zasebna last krone. Stvar jc umljiva, ker je Kongo nekaka kolonija Leopolda samega. Kralj pa hoče sedaj kolonijo izročiti državi, pa je stavil nesprejemljive pogoje. Ker jih (parlament nikakor noče sprejeti, je Leopold imenoval novega ministra Schollaerta. To pa mu ni dosti pomagalo, ker novi minister tudi stoji na stališču, da mora kralj začeti se glede Konga pogajati s parlamentom. Do odločitve bo prišlo v kratkem.
Belgijski katoličani so sklenili, da bodo to pomlad sklicali katoliški 3hod v Me-chelnu. Dozdaj jih niso imeli. Nasprotoval je prireditvi poslanec Woeste, češ, da bi skupno zborovanje katoliških konservativcev in demokratov razbilo politično edinost stranke. Sedanji ministrski predsednik Schollaert je bil za shod in izvolili so ga za predsednika pripravljalnemu odboru. Zdaj so pa shod morali na nedo-
ločen čas odgoditi, ker Schollaert ne more več voditi priprav.
Maroško vprašanje se zanimivo zapleta. Glavno mesto maroško, Fez, se je na iniciativo mahomedanskega duliovni-štva — ulemov — odpovedalo pravemu sultanu Abdul Azizu in se pridružilo Mu-ley Hafidu, ki je zdaj vladar severnega in južnega Maroka. Aziza so odstavili, ker jc bil čisto od Francozov odvisen. Od Mu-ley Hafida zahtevajo ulemi sveto vojsko. Francoska vlada zagotavlja, da se noče v ta spor vmešavati, vendar pa je sumljivo, da je general d' Amade, naslednik Dru-dov, prekoračil Kazbo Medjuno, svoj delokrog, in zasedel Scttat v bližini glavnega tabora Muley Hafidovega. Angleško časopisje, zlasti »Morning Post« svari Francosko, naj ne podpira Abdul Aziza nasproti Muley Hafidu, ker zna -to privesti do hudih zapletkov. Tudi znani Le-roy-BeauIieu odsvetuje vladi v »Revue des Deux Mondes« vmešavati se v vladarski spor v Maroku.
Italija se je v Afriki zopet enkrat pošteno urezala. Nameravala je mirnim potom prisvojiti si Lugh, mesto na meji med Abesinijo in italijansko Somali - kolonijo. Abesinski rodovi so pa pregnali italijanske vojake-domačine iz Lugha. Brez dvoma jc napad aranžiral Mcnelik, ki je Italiji hotel s kolom namigniti, da naj opusti svoje stare osvajalne misli. — Vkljub bojevitemu pisarjenju italijanskih listov ne bo prišlo do očitega spora med Menelikom in Italijo, ker imajo slednji v Afriki britke izkušnje, sicer pa vojske tudi Angleška in Francoska nikakor ne bi dopustile. — V Italiji sami se pripravlja kulturni boj. V rimskem občinskem svetu, ki je zdaj pod županovanjem juda-frama-sona Nathana »svobodomiseln«, je občinski svetovalec Canti stavil predlog, da naj se pozove vlado in parlament, naj odpravita iz šol verski poduk. 65 svetovalcev je glasovalo za predlog, 3 proti, 5 sc jih je glasovanju odtegnilo.
Francoska vlada pripravlja za cerkev najhujši in zadnji udarec: vsaki duhovniški osebi se bo prepovedalo poučevanje. To meri na zasebne zavode. Skovala se bo postava, ki bo odrekla zmožnost poučevanja duhovnikom, ker so duhovniki.
Najnoučlie.
Profesor Masaryk o političnem položaju.
Praga, 20. januarja. Profesor Ma-saryk je govoril v praškem »Merkurju« o političnem položaju. Izvaja: Češko ljudstvo se nahaja zdaj v veliki krizi. Razcepljeno je v stranke in strančice. Mlado-češka stranka razpada. Ko sem zapustil mladočeško stranko, sem objavil brošuro, ki napoveduje, da razpade stranka. Glavno besedo so imeli v stranki konservativni staročeški elementi. Očitajo mi mladočehi, da sem zasledoval prej pozitivno politiko, ki jo zdaj pobijam. Razločujeta sc pa pozitivna politika in politika dela. Mladočehi delajo zdaj vladno politiko. Čehi morajo sovladati in odločevati, a postopati morajo tako, da ne bodo vsak trenutek brez moči. Umestna je zahteva ministra Praška, da mora biti zadostno število poslancev tudi pri najvišjih oblastih. Brez zadostnega števila čeških uradnikov ni mogoča primerna uprava na Češkem. Češki poslanci morajo vedno podpirati češko uradništvo. Nc samo pri osrednjih dunajskih oblastih, tudi pri praški in brnski deželni vladi morajo biti primerno zastopani češki uradniki. Zavzemam se vedno za pravično češko-nemško spravo, ker le tako je mogoč miren na-toden razvoj. Zagotoviti se mora pri spravi popolno enakopravnost obeli narodov. Želim končno, da se ustanovi nova meščanska demokratična stranka proti konservativcem in klerikalcem. Razven dc-lavcev naj bi se vsi svobodomiselni elementi zbrali v tej novi stranki. Napredna češka stranka se udeleži deželnozborskih volitev v več okrajih.
Trgovinska dunajska visoka šola.
Praga, 20. januarja. »Narodni Li-sty« poročajo: »Trgovska visoka šola se otvori slovesno dne 2. februarja na Dunaju. Otvoritve se udeležita trgovinski minister dr. Ficdler in minister Gessmann. V enoletnem tečaju bodo poučevali na navedeni šoli poleg strokovnih predmetov tudi knjigovodsko kalkulacijo in obrtno postavodajo. Posebni docent predava enkrat tedensko v češčini obrtno postavodajo.
Češke deželnozborske volitve.
Praga, 20. januarja. »Pravo Lidu« objavlja del soc. demokr. kandidatur za
češke deželnozborske volitve. V praškem predmestju Holeševic kandidirajo urednico soc. demokraškega ženskega lista Karolino Mach.
Demisija hrvaškega ministra Josipoviča.
»Obzor« poroča, da odstopi hrvaški minister Josipovič. Hrvaški minister postane nadžupan ogrske stoike pl. Vu-četič.
»Ne pomirite se!«
Minister Prašek in nekateri inladoče-ški poslanci so se izrekli za spravo z Nemci pod gotovimi pogoji. Temu nasproti prinašajo »Narodni Listy« oster članek »Nc pomirite sc!« v katerem pravi, da se nobena narodna sprava ne sme skleniti, češ, da jc to bil stari greh čeških politikov stare šole, da so se podajali v mirovna pogajanja, pri katerih je češka narodnost trpela.
V Nymburku je pa govoril ravnokar zopet minister Prašek jako zmerno in pomirljivo. Sploh se je minister Prašek umiril zadnji čas. Obsojal je politiko fraz in bombasta, rekel, da se naj nikar ne pričakujejo čudeži od češke delegacije, posebno je pa obsojal radikalce, ki zdaj agi-tirajo proti češkima ministroma, dasi so jih prej sami silili v vladno večino. Zahteval jc pa primerno zastopstvo Čehov v vseh uradih kot pogoj za spravo.
Poveljnik avstrijske mornarice.
D u n a j, 20. jan. Mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli se jc povrnil na Dunaj.
Razpust hrvaške narodne stranke.
Zagreb. 20. januarja. Narodna stranka, na katero je Rakodcza.v toliko upal, se je razpustila in se ne udeleži deželnozborskih volitev. Stranka zgine trajno s političnega pozorišča, ker nima stranka nikake bodočnosti vsled Raucho-vega imenovanja za bana in črnkovi-čevega za podbana. Staro nasprotstvo med dr. Tomasičem in Crnkovičem je onemogočilo, da se pridruži stranka Rauchu.
Potočnjakova odkritja o srbskih načrtih.
Zagreb, 20. januarja. Veliko pozornost vzbujajo potočnjakova odkritja o stališču Srbov v hrvaško-srbski koaliciji. Potočnjak je prestopil iz koalicije k Starčevičcvi stranki. Objavlja, da jc izstopil iz koalicije, ker delajo Srbi na to.
LISTEK.
Dllamantl kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard. posl. .1. M.
(Dalje.)
Solnce je ravno zahajalo v svojem rdečem žaru in Sir Henry in jaz sva opazovala krasen prizor, ko smo naenkrat za-čuli glas nekega slona in zagledali njegovo velikansko postavo z vzdignjenim rilcem in repom proti rdeči solnčni obli. V naslednji sekundi smo opazili, kako Good in Khiva na vso moč tečeta proti nam, ranjeni slon pa za njima. Za trenutek nismo smeli streljati četudi bi bilo v toliki daljavi brez pomena iz strahu, da ne bi zadeli Gooda ali Khivo in v naslednjem trenutku sc je zgodilo nekaj strašnega Good jc padel kot žrtva svoje strasti za gosposko obleko. Ako bi bil odložil svoje hlače in gamaše, kakor mi in se podal na lov v flanelasti srajci iu s parom veldtschoous na nogah, bi bilo vse dobro, toda sedaj so ga njegove hlače ovirale na tem obupnem diru. in kmalu potem, kakih šestdeset korakov od nas, se je ob svojih od trave uglajenih čevljih spodrsnil in padel na obraz skoro ravno pred slonom.
Zakričali smo, kajti vedeli smo, da jc izgubljen, in stekli proti njemu, kolikor so nas mogle noge nositi. V treh sekundah je bilo vse končano, vendar ne tako, kakor smo mislili: zuluški dečko Khiva jc videl pasti svojega gospoda in pogumni fante se je obrnil in zamahnil s svojim asegajeni naravnost proti slonovi glavi. Zadel ga je v rilec.
Z bolestnim krikom jc žival pograbila ubogega Zula, ga vrgla ob tla, položila svojo orjaško nogo na njegovo telo okoli sredine, ovila svoj rilec okoli gorenjega dela života ter ga pretrgala na dvoje.
Planili smo naprej v blazni grozi in venomer streljali in kmalu se je slon zgrudil poleg ostankov ubogega Zula.
Kar se tiče Gooda, jc vstal in vil svoje roke nad pogumnim človekom, ki je dal svoje življenje zanj in jaz sam, četudi že star človek, sem čutil, kako me jc kar dušilo. Umbopa jc stal poleg iu ogledoval orjaškega slona in raztrgane ostanke ubogega Khive.
»Oh, da,« jc rekel nato, »umrl jc, toda umrl je kot mož.«
V. Poglavje.
Pot v puščavo.
Usmrtili smo devet slonov iu potrebovali dva dni. da smo izrezali zobove iu
jiti prinesli do tabora, kjer smo jih v bližini zakopali v pesku pod velikim drevesom, ki ga je bilo videti več milj daleč na okolo. Slonova kost je bila čudovito lepa. Nikdar nisem videl boljše in vsak zob je tehtal štirideset do petdeset funtov. Zobje velikega samca pa, ki je umoril ubogega Khivo, so bili kakih stoinsedemdeset funtov težki, kolikor smo zamogli preceniti.
Kar sc tiče Khive, smo pokopali njegove ostanke v jami mravljinčarja, obenem /. njegovim asegajeni, da mu služi v obrambo na njegovi poti v boljši svet. Tretjega dne smo se napotili dalje v nadi, da se nekega dne vrnemo iu izkopljemo zakopano slonovo kost, ter smo v določenem času, po dolgi in trudapolni poti in mnogoterih dogodkih, katerih ne moreni obširneje popisovati, dospeli v Sitanda's Kraal. blizu reke Lukanga, pravi začetek našega potovanja. Prav dobro se spominjam našega prihoda v ta kraj. Na desni jc ležalo raztreseno selo domačinov /. nekoliko ka-menitnimi kraali za živino, iu doli ob vodi nekoliko obdelane zemlje, kjer so ti divjaki zasadili svojo borno zalogo žita, na drugi strani pa prostrane planjave valovitega »veldt«, pokritega v. visoko travo, kjer so sc pasle črede manjše divjačine. Na levi pa jc bila velika puščava. Ta kraj se je zdel, da jc skrajni konec rodovitne dežele in težko bi bilo reči. kateri naravni vzroki so povzročili tako veliko izpre-
niembo v značaju zemlje. Vendar tako je bilo. Ravno pod našim taboriščem je tekla majhna reka in na njeni drugi strani se jc vzdigovala kamenita strmina, po kateri sem videl pred dvajsetimi leti ubogega Silvestra, ko se je plazil nazaj po svojem poskusu priti do Salomonovih rudokopov, iu onstran tega brega se je začenjala brez-vodna puščava, pokrita z neko vrsto karoo grmičevja. Bilo jc že zvečer, ko smo naredili tabor in velika ognjena soln-čna obla se je pogrezala v puščavo in pošiljala svoje svitle žarke raznobarvenc svetlobe preko cele prostrane ravnine. Pustil sem Gooda, da nadzoruje uredbo našega tabora iu vzel seboj Sir Henryja ter se podal z njim na vrh strmine na oni strani ter gledal v puščavo. Zrak je bil zelo čist in daleč daleč sem mogel sem in tja razločevati rahle modre orise velikega Suliman Berga.
Tamkaj, sem rekel, »tamkaj je okop Salomonovih rudokopov. toda Bog ve, ali bomo kedaj lezli nanj.«
Moj brat mora biti tam, in ako je, moram na kak način priti do njega,« je rekel Sir Henrv r. glasom mirnega zaupanja, ki ie odlikovalo tega moža.
»Upam,« sem odgovoril in se obrnil, da sc povrnem v tabor, ko sem opazil, da nisva bila sama. Za nami je stal in ravno tako resnega obraza zrl proti daljnim goram veliki Zulu Umbopa.
da se polasti Srbija Bosne in Hercegovine.
Ogrski socialni demokratje groze s splošno stavko.
»Ncpszava« grozi, da prirede socialni demokrati splošno stavko, ako izvede vlada volivno preosnovo tako, da zmanjša vpliv delavcev na upravo in da dobe po volivni preosnovi Mažari in Nemci premoč nad narodnostmi.
Nova Rauchova stranka.
Z a g r e b, 20. jan. Hrvaški ban baron Rauch hoče organizirati svojo novo »Unionistično stranko«. A že zdaj se javljajo težkoče. Srbi stoje v ostri opoziciji proti Rauchu. Trdi se, da so aranžirali demonstracije ob Rauchovem dohodu v Zagreb. Na Srbe ne more računati, kakor tudi ne na Tomašičevc ožje pristaše. Rauch upa, da pridobi druge pristaše bivše narodne stranke in posamezne politike, koalicije novi stranki. Pri prihodnjih volitvah v hrvaški sabor Rauch še ne dobi večine. Razpustiti nameravajo dvakrat in tudi trikrat sabor toliko časa, da dobi Rauchova stranka v njem večino. Sodijo, da čakajo Hrvaško burni časi.
Podmaršal Tomicič o inštrukcijskem popotovanju delegatov.
Zagreb, 20. jan. Podmaršal Tomicič, član ogrske delegacije, piše v ^Hrvatski« o popotovanju delegatov: Delegati v bodoče lahko slede pri razpravi o mornariškem proračunu tehniškim podrobnostim. Dobili smo vsi najboljše vtise. Mene starega vojaka je osobito razveselil dober duh častniškega zbora, stroga disciplina moštva in zvestoba vladarju. Mornarici dovoljene vsote sicer ne zadostujejo, a vpoiabljajo jih jako spretno. Vojne ladje so dokazale, da je obrežje dobro zavarovano. Ljubljenki delegacij, mornarici, v bodoče ne smemo kazati zgolj običajne ljubeznjivosti, marveč tudi večjo skrb. Mornarica ne tekmuje z brodovji morskih velevlastij, a dobiti mora sredstva za obrambo. Poveljnik mornarice grof M011-tecuccoli je vitežki in ljubeznjiv mož na svojem mestu.
Sveta vojska proti Evropcem v Maroku.
P a r i z, 20. jan. Ministri Clemenceau, Pichon, Caiilaux, Thomson, Picguart in poslanec Regnault so se posvetovali o položaju v Maroku. Regnault je poročal obširno o nameravani organizaciji policije v maroških pristaniških mestih in o finančnih pogojih policijske organizacije. Odločitev še ni padla.
Pariz, 20. jan. »Agence Havas« poroča iz Feza z 12. t. ni. Danes so dognali, da jc v mestu 75.000 za boj sposobnih mož, ki so jih razdelili v razna mestna dela. Ben Dana je poizkušal nahujskati množico proti Magzenovim pristašem.
Pariz, 20. jan. V Fezu so v petek prvič molili v Muley Hafidovem imenu. Molijo, da nai zadobi moč, da požene kristjane.
Pariz, 20. jan. Mesti Sfru in Zar-hum so prisilili, da sta proglasili Muley Hafida za sultana.
Pariz, 20. jan. Francoski zastopnik v Tangru, grof de Saint-Auiaire, brzojav-lja: Na prebivalstvo je izvrstno vplivalo v mošejah prečitano Abdul Azisovo pismo, da spravi gibanje v Fezu na pravo pot. Abdul Azis naznanja, da odrine proti Fezu, da kaznuje povzročitelje vstaje.
Inozemske pošte v Fezu poslujejo prej ko slej redno.
London, 20. jan. Reuterjeva brzojavna posredovalnica poroča, da angleški poslanik v Tangru ni še poročal ničesar o proglasitvi svete vojske proti Evropcem v Maroku. Kolikor je uradno znano, ni tujcev v notranjem Maroku in so misijonarji pravočasno došli v obrežna mesta.
Mirne volitve na Portugalskem.
L i z b o n a, 20. jan. »Correio da Noite« graja list »Diario Popular«, ker razširja poročila o neugodnem stanju zakiad-nega urada. Volivni boj se vrši popolnoma mirno.
i. i z b o n a, 20. jan. Poročila o vladnih odredbah glede na vzdržavanje miru, o finančnem in političnem položaju razširja opozicija v volivne namene. »Diario Illustrado« naglaša, da ne namerava nihče kršiti red.
Kriza v nemški mornarici.
K a s s e 1, 20. jan. Ob pričetku občnega zbora »Mornariškega društva« prečita knez Salm Horstmann izjavo, da odstopijo vsi člani predsedstva, ker to zahteva društvena korist.
Kanada omeji obrežno trgovino na angleške ladje.
O 11 a v a, 20. jan. V Kanadi bo dovoljena od januarja 1009. nadalje obrežna kupčija zgolj angleškim ladjam. Dozdaj je bila prosta obrežna trgovina nemškim, italijanskim, švedskim, norveškim, nizozemskim in danskim ladjam.
Smyrnski ropar Mehmed Čakidši.
Carigrad, 20. jan. Sultanov prvi dvorjan Hadši Ali paša se pogaja že dva meseca z zloglasnim roparskim načelnikom Mehmed Cakidšijem, ki že več let terorizira smyrnski vilajet. Udal se je, da ga pomiloste, da plačajo njemu mesečno 1000, nekaterim njegovim tovarišem pa 500 piastrov. Čakidši kupi posestvo na gori Bašparnak, kjer se naseli sam in z rodbinami svojih tovarišev. Noben orožnik in Albanec ne sme stopiti na to posestvo. Čakidši je bil že trikrat pomilo-ščen. a zdaj upajo, da se trajno poboljša.
Sultana nočejo ubogati.
Cekir paša, Muray paša in mufti nočejo sodelovati pri preiskavi. Ki jo vodi sultanov poročnik Talat paša proti kurdskemu načelniku Ibrahim paši zaradi zadnjih nemirov v diarbekirškem vilajetu. Na sultanovo irado, da naj pride Ibrahim paša v Alep, jc ta odgovoril, da mu tega ne pripusti njegovo zdravstveno stanje in je šel s svojimi Kurdi v neko trdnjavo med Mardinom in Mossulom.
Transport orožja za bagdadški armadni zbor.
Carigrad, 20. jan. Napovedani transport za Vi. bagdadški armadni zbor je došcl v Alep. Orožje se dovaža po suhem. V transportu je .36 Kruppovih poljskih in gorskih topov, 19.000 Mauserjevih pušk in 2000 zabojev streliva.
Vollono gibanje.
Zulu je izpregovoril, ko je videl, da sem ga opazil, vendar se je obrnil do Sir Henryja, ki se mu je zelo priljubil.
»Ali je to ona dežela, v katero si namenjen, Inkubu?« (domača beseda, ki pomeni, mislim, slona, in ime, ki so ga Kafri nadeli Sir Henryju). je rekel in pokazal s svojim širokim asegajem proti gorovju.
Vprašal sem ga osorno, kaj vendar misli, ko nagovarja svojega gospodarja na tako prijateljski način. Cisto prav je, ako imajo domačini svoja imena za človeka, vendar ni dostojno, da bi ga klicali s svojimi poganskimi imeni. Mož pa se mi je malo nasmejal, kar me je zelo vjeziio.
»Kako veš. da nisem jaz enak Inko-siju, kateremu služim?« je rekel. »On je iz kraljeve hiše, brez dvoma; vsakdo more videti na njegovi velikosti in njegovih očeh: in morebiti sem jaz tudi. Vsaj tako velik mož sem, navsezadnje. Oovori zame, o Makumazahu, in povej moje besede Inkoos Inkubu, mojemu gospodarju, kajti rad bi govoril z njim in s teboj.«
Bil sem jezen na tega človeka, kajti nisem vajen, da bi Kafri tako govorili z menoj, vendar naredil je name nek poseben vtis in vrhu tega sem bil radoveden, kaj je imel povedati. Radi tega sem prestavil njegove besede in obenem pristavil svoje mnenje, da je nesramen in drzen človek in da je njegovo bahanje pretirano.
»Da. Umbopa,« je rekel Sir Henry, tja sem namenjen.'	(Dalje prih.)
njene notice se vidi, da liberalce grozno skrbe naše kandidature. Za pametne ljudi povemo, da se niti izvrševalni odbor goriške S. L. S. niti shod zaupnikov nista še posvetovala o kandidatih. Za katere se bo izrekla ljudska volja, tiste bo stranka postavila. Liberalni dopisnik v Gorici je torej za enkrat »faliv«, kakor se mu godi običajno vsako noč, ko v sladkih mislih tava po temnih stopnjicah domov. Saj sc razumemo, prijatelj? Torej ne uganjai drugič neumnosti!
Deželnozborska volitev na Spodnjem Štajerskem.
Danes smo dobili naslednja poročila: Shodi na Ponikvi, v Šmarju pri Jelšah in v St. Petru na Medvedjem selu so se včeraj zelo lepo vršili in so bili izredno dobro obiskani. Shodi so se vršili z velikim uspehom za kandidata Terglava. Na teh shodih sta govorila tudi državni poslanec dr. Korošec in kmet Vrečko. »Kmečka zveza« dobiva vedno več pristašev. Danes sc kandidat »Kmečke zveze«, Terglav, predstavlja v Galiciji pri Celju in na Dobrni. Vse že z napetostjo pričakuje izida volitve.
DRŽAVNOZBORSKI ODSEKI.
Ta teden zborujejo proračunski, socialno-politični in narodno-gospodarski odsek. V drugi polovici februarja zborujejo še ostali odseki. Zbornico skličejo sredi marca. Pečala se bo pred vsem o rešitvi vprašanja o vojaških novincih.
Dnevne novice.
Kandidat za novomeški okrai.
Občni zbor »Katoliškega političnega društva« za novomeški okraj je na predlog Podbojev in Zurčev soglasno sklenil priporočiti za deželni zbor kandidaturo Dular jevo.
Plantan kandidat.
17. Novega mesta se nam poroča: V soboto zvečer se ie vršil v mestni dvorani volivni shod sklican od občine. Podpisana sta bila Sladovič in Karol Rozman. Volivcev je bilo okolu 60. Z vsemi proti 7 glasovom ie bil proklamiran za kandidata v mestni skupini Plantan. Govoril je na shodu Rozman, pa tudi prof. Reisner se je oglasil in narekoval, da mora biti izvoljen mož izrecno naprednega mišljenja in ne kak »Rimljan«. Reisner ga je tako polomil, da so se vsi brez izjeme nani jezili.
V Skocijanu pri Turjaku
se je vršil včeraj izborno obiskan volivni shod S. L. S. Prostorna sobana g. Peterima je bila natlačeno polna, a poleg tega je bilo še v veži in okoli hiše vse polno volivcev. Shod je sklical državni poslanec dr. Šusteršič, ki je podal v poldrugournem govoru poročilo o delovanju S. L. S. v državnem in deželnem zboru ter obrisa naloge bodočega deželnega zbora. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z velikin navdušenjem. Sledila je debata, koje so se vdeležili vrli somišljeniki S. I.. S., župan g. Andolšek, g. Smuč, g. župnik Jereb in drugi. — Shod se je končal v splošno za dovoljnost vseh navzočih.
»Narod« in njegov goriški dopisnik sta že postavila kandidate goriški S. L. S. To ic jako liubeznjivo, posebno če pomislimo, da so goriški iiT kranjski liberalci sami v groz rtih škripcih za kandidate, ki bi sc ne bali iti v ogenj !x> piškavi liberalni kostanj. Iz orne
+ Zopet hud udarec za Beneško Slovenijo! V zadnjih 24 urah sta umrla dva domača duhovnika, č. g. Jakob Tropina, jivši ažlinski kapelan, in pa č. g. Frančišek Skavnik, župnik pri Sv. Lenartu. Prvi je bil rojen leta 1820. in je služboval kot taplan v raznih slovenskih krajih, tudi v Reziji, naposled v domači vasi Ažli pri sv. Petru. Jako cenjen in spoštovan du-lovnik, delaven, moder, teoretično in praktično pravi filozof, šel je v lepi starosti na oni svet uživat plačilo skromnega, krepostnega in vsestranski vzornega živ-jenja. — Vič. g. Skavnik jc bil rojen šele eta 1858. Po mučni in zapleteni bolezni pada prerano in nepričakovano v grob. Za njim globoko žaluje cela šentlenarska župnija, katero je neutrudljivo in vestno oskrboval kot župnik dvajset let, priljub-jen ljudstvu in duhovnikom, s katerimi je vedno ljubeznjivo in očetovsko ravnal. — • V prav kratkem času je slovenska Benečija izgubila tri duhovnike vsega spoštovanja vredne. Izguba je tem občutnejša, ker so bili vsi trije zavedni in trdni Slovenci.
+ Častnim občanom občine Št. Vid nad Ljubljano sta bila pri občinski seji dne 12. t. m. soglasno izvoljena gospoda vodja in svetnik Fran Povše in rektor zavoda sv. Stanislava dr. Frančišek Ušeničnik.
+ V Radovljici so ustanovili včeraj v on-dotnem izobraževalnem društvu telovadni odsek. O pomenu telovadbe in nauku odsekov je predaval br. I. Podlesnik. Načelnik Z. T. O. br. V. Jeločnik pa je navduševal v lepem svojem govoru zbrane mladeniče do vztrajnosti, ljubezni in dela. V odsek se je vpisalo takoj 15 mladeničev. Najeta ie tudi že dvorana za telovadnico. To je štirinajsti odsek Zveze telovadnih odsekov.
' Od deželnega odbora so bili v seji 18. t. m. kot njegovi zastopniki imenovani: V okrainocestni odbor brdski: Franc Majdič ml., posestnik na Viru, in Franc Šimenc, župan v Dolu; v okrajno-cestni odbor postojnski: Matija Ambro-žič, posestnik v Novi Sušici, in Janez Jež, posestnik v Strmci; v okrajnocestni odbor ribniški: Jožef Merhar, trgovec v Dolenji vasi, in Fortunat Kozina, župan v Sušji.
+ Premembe pri južni železnici. Postajenačelnik v Divači g. Ivan Gnezda pride kakor višji revident v Ljubljano, postajenačelnik v Sežani, g. Ivan Arhar, pride za načelnika v Divačo; za Sežano pa je imenovan g. Bernard Perko, dosedaj pristav v Hrastniku. Dosedanji postajenačelnik v Nabrežini g. Krainz gre v Avio na Tirolsko. Na njegovo mesto pride zopet Italijan, neki Culot.
+ Slovensko katol. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 21. jan. t. 1., v lokalu Trotter zum Magistrat, svoj III. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Ci-tanje zapisnika. 2. Citanje zapisnika »Zarje* 3. Poročilo odbora. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
: Iz Bučke. Dne 19. t. m. jc priredilo ljudstvo na Bučki shod, ki je bil jako dobro obiskan. Ljudstvo samo jc obsodilo liberalno večino v občinskem odboru tet ji izreklo popolno nezaupanje. Na napa de na našega gosp. župnika Ig. Kutnarja v »SI. Narodu« jc ljudstvo odgovorilo s tem, da mu jc izreklo odkrito zaupanje in zahvalo za dolgoleten trud v občini Istotako se je izrekla zahvala gospodu nadučitelju Ivanu Štruklju za njegovo vneto delo v šoli in izven šole. Dalje ie ljudstvo zahtevalo, da sc pošlje na c. kr.
okrajno glavarstvo prošnja,, da isto ukaže tukajšnjemu županstvu, da se razpiše o nove občinske volitve, katere bt liberalci prav radi zavlekli. Tri leta so rogovilili iberalci pri nas, a ljudstvo jih spoznava po njih delih in jih zato tudi obsoja. Drugim kopljete jamo, pa boste sami vrženi vanjo! To si zapomnite!
+ »Puljska konferenca« na Dunaju se ie začela 18. t; m. Ministrski predsednik baron Beck izjavi, da so sedanje razmere v Pulju nevzdržljive ter da so potrebne naredbe, ki se bodo ozirale na razmerje med vojno mornarico, mestno upravo in vlado. Vlada mora v svojem glavnem vojnem pristanišču imeti gotove garancije. Ako bi se tozadevni faktorji ne zjedinili, bi bila vlada prisiljena za Pulj predložiti izjemne zakone. Ministrski predsednik obljubi konečno, da bo ministrstvo za notranje zadeve izdelalo zakone v prospeh napredka mesta Pulja. Dovolile sc bodo podpore za prepotrebno kanalizacijo in druge občekoristne naprave. Konference se bodo nadljevale, ko bodo zakonski načrti glede na Pulj izdelani.
—	Na influenci je obolel minister Gess-mann.
—	Prememba posesti. Znano »Kralji-čevo« hišo z vsem pripadajočim zemljiščem v Št. Vidu nad Ljubljano sta kupila ondotni kapelan Valentin Zabret in njegov svak Ivan Podlesnik, knjigovodja in posestnik v Ljubljani.
—	Novomeška godba. Iz Novega mesta se poroča: Po prizadevanju vrlega poveljnika novomeške garde, g. Košička, in kapelnika g. Hofnerja, ie dobila godba več novih godbenih inštrumentov, kakor dve violini, eno violo ter kontrabas. Godci se pod spretnim vodstvom g. kapelnika pridno vadijo in bodo pri veselici novomeškega veteranskega društva, ki se vrši I. februarja t. 1. že godli. Novomešča-nom torej ne bode treba iz drugih krajev naročati dražje godbe, iampak se bodo raje posluževali domače.
—	Občinske volitve za Mošnje, Leše, Jubno in begunjsko Dvorsko vas so se 15., 16. in 17. prav srečno na Brezijah izvršile. Izvolilo se je 24 delavnih mož.
—	Na otrpnienju tilnika jc obolel v Spodnji Šiški neki 19 let stari deček.
—	Dr. Slane je že dalj časa nevarno bolan. Le močni svoji naravi se bode imel zahvaliti, ako bode okreval. Dijaška kuhinja bi ž njim zgubila velikega dobrotnika; ni čudno, da je bojazen zanj med dijaki, kateri dobivajo irano v diaški kuhinji.
—	Štrajk kočijažev v Pulju je končan.
—	97. pešpolk na Notranjskem. Cuje se, da namerava vojaška oblast porazdeliti 97. pešpolk, ki je nastanjen v Trstu, po bataljonih po Krasu, in sicer pridejo v poštev Sežana. Razdrto, Postojna, kjer bi bilo tudi nadome-stilno poveljstvo.
—	Surov očim. Iz Domžal s.e poroča: Jožefa Šaina so aretirali, ker je otroka, kateri mu je bil v oskrbo izročen, gro-zovito^ mučil. Otroka so poslali v bolnišnico. Šain je pristojen v faro Knežak na Notranjskem.
—	Ostrelil je v Trstu svojo ljubimko Ivano Glockncr iz Prage neki Venturini, potem pa še nase streljal in se smrtnonevarno ranil. Vzrok: mati dekletova je branila hčeri omožiti sc z ljubimcem.
—	O izdelovavcih ponarejenega denarja v Trstu sc poroča, da se je izdelovavnica nahajala v stanovanju Marija in Jožefine Pe-nighetti v ulici Salice št. 21. Izdelovale so se krone z navadno kovavnico in na ognjišču. Kot sokrivca so zaprli nekega Guerzonija in Dona. Zdi se, da so tički iz blaženega kraljestva doma.
—	Sestro ustrelil. Dne 14. t. :n. se je 13-letni pekov sin Dragotin Kaurič v Karlovcu igral z nabasanim samokresom. Naenkrat se je začul strel, ki je zadel njegovo poldrugo leto staro sestrico, ki jc takoj izdihnila.
—	Kapelnik goriške vojaške godbe zblaz-. nel. Iz Gorice poročajo: Kapelnik vojaške godbe gospod Benczur je v petek proti večeru nenadoma zblaznel. Hodil je po raznih prodajalnah, v katerih je naročil za 80 kron parfumov in za 50 kron čopičev na račun vojaške godbe. Potem je šel na telefonski urad, kjer jc delil cigare in hotel biti zvezan z Zagrebom. Ko so mu povedali, da to ni mogoče, postal je hud ter je rekel, da .gre v Trst k neki gospodični, ki je pri telefonu; ona da mu bo že dovolila telefonirati v Zagreb. Pravil jc, da se bo oženil in da vidi svojo nevesto le enkrat na leto1. Hvalil se je tudi s svojim bogastvom; da ima en milijon denarja in da pozna sredstva, s katerimi se dobi denarja, kolikor se hoče. Reveža so spravili na opazovalnico in ga potem v spremstvu dveh stotnikov odpeljali na Dunaj. Kapelnik Benczur je izvrsten godbenik. Bil je svoj čas nadporočnik, a je le iz ljubezni do godbe postal kapelnik.
—	Za župana v Radovljici je zopet izvoljen g. dr. Janko Vilfan.
—	Cerkvenega tatu, zloglasnega Franceta Wolfa, ki jc okradel nabiralnik v ribniški župnijski cerkvi, je orožnik Zajdela v Podstenah aretiral.
—	Umrl je v Travniku v Bosni nenadoma novoimenovani ravnatelj tobačne tovarne v Sarajevu Vladimir Wallaschck.
—	Imenovan je za inšpektorja ženske kaznilnice v Begunjah adjunkt moške kaznilnice v Gradiški g. Viljem Franke.
—	Na sina z revolverjem streljat. V Renčali so aretirali Antona Krpana, ker je streljal z revolverjem za svojim sinom Josipom. V družini jc že več časa prepir med Krpanom
! in njegovo ženo.
—	Morilčeva llubimka izdala morilca iz maščevalnosti. V Kozani je bil pred 12 leti ples pri katerem je bil B. Prinčič z nožem zaboden in umorjen. Takrat je bilo več oseb obdolženih tega umora, pa so bile vse oproščene. Danes jc pa orožništvo pripeljalo v goriške zapore Karola Prinčiča, katerega je izdala njegova bivša ljubica, da je on imel takrat nož v rokah in da se je tudi pohvalil, da je dal Prinčiču — en «štih». — Prinčičeva ljubica, katera je ž njim živela več časa v kon-kubinatu na Koroškem— je to iz jeze povedala, ker jo je Prinčič zapustil in noče več z njo skupaj živeti.
—	Čuden slučaj se je dogodil na Brjah. Dne 10. t. m., minuli petek, je umrl vzgledni kmet Miha Birsa. Hotel je iti v klet, da bi iz-pil en kozarec vina. Pred vrati ie padel na tla. prišlo mu je slabo. Spravili so ga v posteljo, nakar je kmalu potem umrl. Pogreb je bil v nedeljo zvečer. K pogrebu je prišla tudi sestra pokojnega, Franca Bizjak, po domače Apkovka, iz Rihemberka. Po pogrebu je bila ostala pri svojih sorodnikih v tisti hiši, v kateri je brat umrl in je tam tudi prenočila. Drugi dan je tudi še tam ostala pri svoji žlah-ti. Šla je po nekem opravku ven na hodnik. Pri tem se je baje naslonila na ograjo in je padla z njo vred na tla in je v torek, 14. t. m. umrla.
—	Bratomor. Poroča se nam, da so na Gorjanskem v gostilni pri »Slovencu« v ponedeljek zvečer popivali trije bratje. Ko so ob 11. zvečer zapuščali krčmo, so se sprli in stepli. Dva brata sta se navalila na tretjega in eden ga je z nožem tako sunil v levo stran, da je revež umrl. Ubitega brata so pokopali v sredo; ubijalca pa sta se sama javila sodniji v Komnu.
—	Nesreča pri obdelavanju vinograda. Dne 16. t. m. je rigolal Janez Kos, posestnik iz Velikega Kala občina Mirna-peč na Dolenjskem s svojo ženo in sestro ter Francetom Grabnar iz Malega Kala in Francetom Krive iz Doba v svojem vinogradu v Hmelčiču. Kar naenkrat se utrga zemlja in podsuje lastnika vinograda Janeza Kosa ter delavca Franc Grabnarja. Drugi so se še pravočasno rešili. Seveda so začeli rešenci takoj ponesrečenca odkopavati ter Franceta Grabnarja dobili še živega, toda nevarno poškodovanega izpod zasutja. Posestnika vinograda Janeza Kosa so pa dobili lc še kot mrliča. Hude notranje poškodbe, dobljene pod pritiskom zemlje, so mu zadale smrt.
š Lutrovci v Celju so svoj stari tempelj prepustili prvovarju Th. Gotzu; ta ga je sedaj natlačil z ledom. Lepo spoštovanje, toda kakršna vera, tako ravnanje.
LjuHUansKe noolce.
Štajerske novice.
š Predavanje v Mariboru. Včeraj je v Mariboru v »Slov. kršč. soc. zvezi« predaval g. dr. Stegenšek o slikanju človeškega obraza. Zanimivo predavanje je bilo jako dobro obiskano.
š Trgovina »Merkur« P. Majdič v Celju, se ne bode vsled požara za nekaj časa zaprla, kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, temveč ne vstrpi vsled tega slučaja nikakega zadržka v izvrševanju naročil, kajti vse poškodovano in pogorelo blago se je nemudno iz glavnega skladišča, katero se nahaja pri mlinu, spopolnilo in se vrši postrežba kakor izvršitev naročil nepretrgano točno kakor poprej.
š Savinjska dolina. G. Roblek je pred volitvijo slovesno zatrjeval, da jc kandidat neodvisnih kmetov in da se ne bo nikdar vklanjal Narodni stranki. Sedaj pa v državnem zboru glasuje proti kmečkim koristim, doma pa caplja za generalom Narodne stranke dr. Kukovcem!
š Bridka izguba ie zadela obmejne Slovence. Od Sv. Ilja v Slov. goricah se nam piše: Dne 15. januarja zvečer je umrl tukajšnji mesar, gostilničar, ter največji posestnik in davkoplačevalec, steber tukajšnjega slovenstva gospod Fr. Celcer. Bil jc mož-poštenjak, mož odločno slovenski in krščansko misleč. Nasprotniki so ga po svojih umazanih časnikih mnogokrat napadali. Pogreb jc bil v soboto 18. t. m. Vrlega moža je spremljalo na mirodvor velikansko število ljudstva, gotovo čez 2000, s štirimi gospodi du hovniki. Spavaj mirno v zemlji domači!
š Umrl je župnik na Bizeljskem, č. g. Pavlic. Pogreb bo jutri, v torek, ob 10. uri dopoldne.
š Umrla je na Vranskem gospa Franja baronica Wittenbacli, stara 53 let.
š Trgovec fingiral vlom. Dne 8. t. m. je naznanil trgovec Franc Ploj iz Poljane, okraj Ptuj. orožniški postaji v Juršincih, da je bilo v noči od 7. na 8. t. m. v njegovo proda-ialnico vlomljeno ter blaga pokradenega v vrednosti 5000 K. Orožniki so dognali, da so vrata v trgovino v resnici precej poškodovana in da je Ploju tudi mnogo blaga ukradenega, kar je seveda potrjevalo vlom. Po nadaljnem poizvedovanju in natančnem opazovanju poškodovanih vrat so orožniki dognali, da je Ploj vlom le fingiral in je blago.e ki je manjkalo, sam odnesel. Ploj jc bil namreč zavarovan proti vlomu za 4000 K ter je skušal na ta način priti do zavarovalnine. Fingiran vlom se mu je zelo dobro posrečil, zlasti še, ker je Ploj lahko dokazal svojo odsotnost v označeni noči. Le neumornemu delovanju orožnikov se ima dotičnai zavarovalnica zahvaliti, da se je posrečilo Ploju njegov čin dokazati. Seveda so ga zaprii.
Ij Javno predavanje. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. kateheta Janka Mlakarja, ki bo jutri, v torek, točno ob pol 8. zvečer v »Slov. kršč. soc. zvezi«.
lj V vnanji uršulinski ljudski in meščanski šoli bo v sredo, 22. t. m., roditeljski večer. Na dnevnem redu jc poleg razgovora o vzgoji tudi predavaine kateheta g. Peter Janca: Najslajša in najtežja materina dolžnost. — Matere šolo obiskujočih deklic se uljudno vabijo, da se udeleže imenovanega roditeljskega večera. Pričetek je ob 6. uri.
lj Imenovanje. C. kr. finančno ministrstvo je imenovalo oficijala Danijela Štamcarja, tukajšnje finančne prokurature, za pisarniškega pristava pomožnih uradov z značajem ravnatelja.
Ij Na oklicih so: Franc Lapornik, rudarski inženir, in Magdalena Paravan, zasebnica. — Friderik Birk, strojnik, in Antonija Uča-kar, šivilja. Pavel Rebolj, delovodja, in Antonija Znidaršič, ekspeditorica. — Franc Ce-peljnik, in Frančiška Kolar, kuharica. — Fr. Votruba, c. kr. nazovni polkovni hornist, in Marija Jetmar, posestnikova hči. — Miha Šter, kovač, in Marija Borštnik, zemljaka hči.
Ij »Klerikalna« »Obrambena zveza« In potegnjeni »Narod«. V sobotni številki prinesel je »Slov. Narod« vest, v kateri na dolgo in široko svojim vernim bravcem pripoveduje, kako grozno da poka v klerikalni »Obrtno obrambeni zvezi«. Seveda se zaletava v obrtnika Kregarja, češ, da je imel obrtnike na vrvici, da jih je izrabljal v svoje strankarske namene, da so mu sledili čez dm in strn itd. Nadalje pripoveduje »Narod«, da je preteklo sredo imel odbor »Obrtne obrambene zveze« sejo in na tej seji je prišlo do ostrih konfliktov med Kregarjem in posameznimi obrtniki, ki so Kregarju očitali, da je za dela pri zgradbi svoje hiše rabil skoraj same tuje pred vsem nemške podjetnike, domačim obrtnikom pa ni dal skoraj ničesar zaslužiti, a še to kar jim je dal zaslužiti, jim baje še do danes ni plačal. Pri tem jc zopet »Slov. Narod« pokazal, kako zanesljive poročevalce ima in kako lahko se ga — potegne. Vse, kar je v navedeni »Narodovi« notici, je izmišljeno. »Obrtno obrambena zveza« še letošnje leto do danes ni imela niti ene seje in navedeni konflikt med Kregarjem in posamnimi obrtniki se tudi ni vršil. Kar glede očitanja, da Kregar še ni plačal svoje hiše, bodi povedano, da bo že Kregar plačal vse do vinarja, ko bode njegova hiša popolnoma izgotovliena in ko dobi Kregar v roko sklepne račune. Gospodje okrog »Naroda« naj bi raje nekoliko pred svojim pragom pomedli in nekatere svoje poročevalce opozorili, da plačajo razne dolgove natakaricam po nekaterih gostilnah. Takih izmišljenih sličnih notic pa pričakujemo pred-pustom od »Naroda« še več. Upamo, da ni bil zadnjikrat — potegnjen.
Ij Dve učiteljski službi sta razpisani na II. državni gimnaziji v Ljubljani.
Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem. Na izrednem občnem zboru dne 18. t. m. sc ie izvršila volitev novega odbora; izvoljeni so bili gg.: priinarij dr. Gregorič predsednikom, prof. dr. pl. Valcnta podpredsednikom, dr. Derganc tajnikom, dr. Krajec blagajnikom, dr. Rus knjižničarjem, nadalje odborniki gg. dr. Tičar, dr. Zajec, dr. Lapajnc.
lj Društvo avstrijskih železniških uradnikov jc imelo včeraj v hotelu »Pri južnem kolodvoru« svoj občni zbor. Centralno društvo sta zastopala gg. Bastendorf in Nikoltis. Društvo je v preteklem letu odločno delovalo za zboljšanje plač. Tukajšnja podružnica je imela v preteklem letu 18 sej. Število članov je 17.3. Dohodki podružnice so znašali 2228 K 20 h. V podružnični odbor so bili izvoljeni: za predsednika adjunkt g. Borštner, za prvega podpredsednika nadrevident g. Koblar, za drugega podpredsednika nadrevident g. Malovrh, dalje revident g. Petek in adjunkti Kneisl, Majdič, Keršmanc, Manfrcda, Počka in Potočnik ter asistenta gg. Mandelc iu Šiška. Za računska revizorja sta bila izvoljena gg. nadrevident Teykal in adi iiukt Perne.
ij Na maskarado »Ljubljane« so se prijavila že odposlanstva iz Kranja, Vrhnike, ribniške doline, Domžal. Udeleže se maskarade tudi telovadni odseki, ki sestavijo originalno skupino. Udeležbo je prijavil žc tudi »prvi hrvaški dalmatinski varietc«, ki sc bo s svojimi predstavami utaboril v »Unionovi« kleti.
lj Plesni venček trgovskega društva »Merkur«, ki se je vršil v soboto, dne 18. tega mes., je dobro uspel. Udeležba je bila povolj-na. Med navzočimi smo opazili ljubljanskega župana g. Hribarja, predsednika odvetniške zbornice dr. Majarona s g. soprogama in gospoda V. Petričiča. Srednji trgovci in trgovski sotrudniki so bili dobro zastopani. Opazili pa srno, da je več večjih trgovcev, kakor ponavadi od vseh trgovskih prireditev tudi od te izostalo. To dejstvo se je zelo kritiko-valo. Prvo četvorko je plesalo 50 in drugo (>8 parov. Gospod deželni predsednik je svojo iu odsotnost uradnikov deželne vlade vsled smrti vojvode Toskanskega pismeno oprostil. Svojo odsotnost je opravičil tudi zbornični predsednik gospod Lenarčič vsled rodbinskega žalovanja.
li Konjeniki v Ljubljani. Fskadron dra-gonskega polka št. 5, ki pride maja meseca v Ljubljano, bo nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Dva kadra gorske artiljerije,
ki se sedaj nahajata ondi, bodeta prestavljena na Koroško.
Ij Prepovedano sankanje. Mestni n»agi-strat je prepovedal sankanje na onih krajih, kjer bi bilo sankanje javni varnosti nevarno. Razume se, da te prepovedi ni izdal ljubljanski, ampak dunajski magistrat.
lj Goriški mestni očetje v boju proti ljubljanskemu občinskemu svetniku Megllču. — Pred prazniki so začeli dobro poučeni posa-mičniki šepetati, da je stara trgovska hiša A. Pavletig v likvidaticiji. Poleg trgovine je bilo združeno tu zastopstvo Majdičevega mlina v Kranju in špedicija. Oglasil se je za nakup ljubljanski občinski svetnik, g. Karol Meglic iz Ljubljane, lastnik znane trgovske tvrdke Lavrenčič & Domicelj. Gosp. Meglič je prišel in sklenil pogodbo 5. t. m., toda veljavna bi postala šele 12. t. m. opoldne, ako jo odobre vsi interesentje. Zbor upnikov je to pogodbo že odobril 10. t. m.; njih zastopnik je naznanil, da je kupčija sklenjena. (Upniki bi dobili |X) tej kupčiji okroglo 70.000 K več nego so imeli v proračunu). 11. t. m. pa sta začela dr. Venier iu Giorgo Bombig tekati po mestu, slikala sta mestnim očetom in drugim prvakom nevarnost, ki preti »italijanstvu« Gorice,
—	in zvečer po 9. uri sta zbobnala v Pavleti-čevo hišo kakih 25 prvakov, med njimi skoro polnoštevilno vsi mestni očetje. Ob pol 3. po polnoči je bila sklenjena kravja kupčija v tem smislu, da prevzame trgovino konsorcij pod vodstvom Bombiča, hišo pa navalijo na hrbet
—	goriškemu mestu. Za vse vkup so dali 15 tisoč kron več nego Meglič. Za soboto je bila napovedana seja mestnega zastopa z edino točko dnevnega reda — nakup Pavletičeve hiše. — Dan poprej je bil od slovenske strani na deželni odbor podan opopran in zasoljen protest, kako mestni zastop kupuje v kratkem času že osmo hišo iz strahu pred Slovenci.
—	Ta protest jc že deloval na razburkane živce toliko, da .ie bila sobotna seja nakrat odložena. Med tem pa si jc konsorcij že v laseh. Majdič je že oddal zastopstvo svojega mlina Slovencu. Vsi boljši trgovci in obrtniki, ki so se posluževali špedicije Pavletičeve, so pooblastila že odpoklicali ter jih dali večinoma Bozziniju, ki je pa tudi član konsorcija. — V slovenskem protestu je tudi povedano, da od slovenskih odjemnikov ne ostane niti eden; tudi na druge načine so to že izvedeli. Lahov pa itak ni! — Ob tej perspektivi za bodočnost so naredili konsortisti kisle obraze. »»Diavolo cossa, gaveino conipra aria — per 200.000 corone?! Diavolo porti il Venier e Bombig e tutti quanti!« Tako so ščebetali zadnje dni po vsem mestu. Bozzini upa, da še pridobi, ako izgine Pavletičeva trgovina, pa boji se bojkota pri Sv. Luciji. Orzan se tudi boji bojkota pri Sv. Luciji in v Gorici. Mož je sicer postal bogat od Slovencev, ali tudi otrok ima veliko Ako se mu zaprejo slovenski žepi. bodo vsi vkup šc pretekali debele solze po lepih starih časih. — Bombig se je tudi zbal bojkota; jezi se pa na Bozzinija, ki je pobral najboljšo klijentelo. Dr. Venier hodi razburjeno in kla verno po mestu, navdušuje in tolaži konsorti-ste, ali slišati mora marsikak: maledetto, ma-ledetto! Skratka: celo tragikomedijo o pustu! Slovenci pa se smejemo. Ako bodo hoteli laški kaporijoni pokupiti in preplačati vse tisto, kar bomo kupovali Slovenci, tedai bodo kmalu vsi vkup na bobnu. Fiat! Kmalu bodo imeli priliko, odkupiti nekaj Slovencem izpred nosa za - nad milijon kron!
lj Aretovan je bil v soboto potnik Ivan Zadnik, rodom iz Trsta, ker je po-neveril svojemu gospodarju g. Degliengiju 300 K denarja. Oddali so ga sodišču.
lj Tatvine. Mizarskemu mojstru An tonu Koleši je v soboto ponoči dosedaj še neznan tat ukradel v gostilni na Sv. Ja koba trgu št. 8 24 kron vreden havelok. — Krovskemu mojstru g. Kornu je bilo v petek ponoči ukradene z dvorišča v Slomškovih ulicah 70 kg cinaste pločevine, katero je tat prodal neki kupovalki starega železa. — Natakarju Francu Turšiču je včeraj zjutraj neki dolgoprstnež ukradel iz nezaklenjene spalne sobe iz zaklenje ne košare za 5 kron perila. Osumljenec je znan.
lj Izpred sodišča. Dne 15. t. m. je stal pred tukajšnjim deželnim sodiščem, sedaj brezpo selili bivši zavarovalni agent Leopold Griin-feld, zaradi zakonolomstva in žaljenja svoje žene. Okrajno sodišče ga je pred par tedni obsodilo radi navedenega delikta na tedne strogega zapora, s tremi posti in enim trdim ležiščem; njegovo znanko Elo Zupančič, brezposelno natakarico iz Dolskega, pa na en teden strogega zapora z dvema postoma in enim trdim ležiščem. Deželna sodnija je pritožbo zavrnila in potrdila prvo razsodbo.
Ij Izgubljena verižica. Včeraj zvečer jc bila na poti od BIei\veis.ove ceste št. 1. mimo muzeja do gledišča izgubljena dol ga srebrna verižica z vdelanimi granati, obeskom - zamorčkom in očali. Pošteni najditelj naj odda verižico na magistratu, kicr dobi najdenino.
li Semeni. Dne 15. t. m. je bilo na tedenski sejni prignanih 53 volov. 62 krav in telet, skupaj 115 glav. Kupčija ie bila dobra. — Cene goveji živini so bile 58 li do 64 h. kg. ži7 v a vaga.
li Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg št. 27. telefon št. 99. Od 10. do 10. januarja je dela iskalo 9 moških in 48 ženskih uslužbencev. Delo jc bilo ponudeno 5 moškim in 56 ženskim usluž bencem. V 40 slučajih sc je delo sprejelo. Od I. do 16. januarja ie došlo 166 delojemalcev in 138 delodajalcev. V 97 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj: I ključavničar, 2 Žagarja. 4 trgovski sluge, 6 konjskih hlapcev.
vajenci: za ključavničarje in pekarijo. Ženske: 1 prod. mešane stroke, 1 točajna blagaj-ničarka, 3 natakarice, 2 gostilničarski kuharici, 6 gostilničarskih deklic, 4 sobarice, 4 kuharice, 11 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 1 vajenka za trgovino. Službe iščejo moški: Več pisarniških slug in delavcev. — Ženske: Več prodajalk raznih strok, I bla-gajničarka, 2 trafikantinji, 1 šivilja, več rač. natakaric, 2 kuharici k orožnikom. — Oddati je stanovanja z 1, 2 in 3 sobami ter več me-blovanih mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
lj Delovanje mestne policije v letu 1907. Lansko leto je mestna policija aretovala 1340 oseb in sicer zaradi razgrajanja 203, zaradi postopanja 166, zaradi tatvine 162, brez sredstev 137, zaradi beračenja 188, zaradi prepovedanega povratka v mesto 78, zaradi tepeža 73, zaradi goljufije 41, zaradi pregreška § 45 vojaškega zakona 23, vsled poziva drugih oblasti in v policijskih listih zasledovanih 23, zaradi vlomov 13, vlačugaric 12, zaradi težke telesne poškodbe 10, zaradi poneverbe 9, zaradi nevarne grožnje 9, ciganov 8, zaradi posilstva in oskrumbe 7, zaradi napada 7, zaradi ubega 6, zaradi izvabljanja izseljencev 5, zaradi avnega nasilstva 5, zaradi požiga 3, zaradi javnega pohujšanja 2, zaradi izpečavanja ponarejenega denarja 1, zaradi bogokletstva 1 osebo. Izmed teh je bilo oddano deželnemu sodišču 174, okrajnemu 253, proti drugim se je pa postopalo po obstoječih zakonih pri policijskem uradu. V blaznico je oddala policija 8 oseb. Vsled nesreč je bilo celo leto 39 težkih in 56 lahkih poškodb; 3 so se ustrelili, 4 obesili, 3 so se ubili, 4 utonili. Poskušenih samo-umorov je bilo 6, dva mrtveca, najbrže zadeta od kapi, pa sta bila najdena. Javnih nasilstev je bilo pet, težkih telesnih poškoab pri tepežih 8, požig 1, dva pa sta bila pri tepežih ubita. Ulomov je bilo celo leto 18, hudodelstev tatvine 89, prestopkov tatvine pa 167. Krivci so se aretovali oziroma poizvedeli pri 9 vlomih, 65 hudodelstvih in 106 prestopkih tatvine, Skupna škoda ukradenih reči je znašala 26.187 kron 79 vinarjev. Fotografovanih in daktilo-skopovanih ie bilo 100 oseb. Skozi tukajšnjo odgonsko postajo in iz Ljubljane odgnanih je bilo 1444 oseb. Policijski urad obstoji iz policijskega svetnika, kot uradnega načelnika, policijskega komisarja, policijskega konceptne-ga praktikanta, policijskega kancelista, ki vodi osrednjo razvidnico, policijskega zdravnika, treh detektivov in dveh pomožnih uradnikov. Nadalje je policijskemu uradu podrejen objavili in anagrafični urad, kateremu načeluje pristav, podrejena sta mu pa oficijal, praktikant in trije pomožni uradniki. Tudi odgonski urad, katerega vodi pomožni uradnik, je podrejen policijskemu uradu. Mestna policijska straža obstoji iz dveh oddelkovodij in 48 stražnikov, odnosno nadstražnikov, ki se v službi menjavajo vsakih 24 ur. Nadzorovalnc službe cpravlja proti taksirani plači, glavne službe prost oddelek. Policijska straža je razdeljena po osrednji stražnici in petih filijalkah, ki so: v Trnovem, na Radeckega, na Karlovski in na Poljanski cesti ter na južnem kolodvoru. Vse filijalke so zvezane z osrednjo stražnico tele-fonično, ta pa s pošto in rešilno postajo.
lj Izgubljene in najdene reči. Gospa Alojzija Hammerschmidtova jc izgubila zeleno denarnico, v kateri je imela nad 20 K denarja. — Neka dama je izgubila zlato zapestnico v podobi verižice, vredno 160 K. — Ga. Adela Wolf-Seletzkijeva je izgubila rjav muf. Hlapec Alojzij Smole je našel zavitek blaga. — Komi-sionar Jožef Leskovec je našel manjšo svoto denarja. — Ravnatelj gosp. Alojzij Trkač je našel denarnico z večjo svoto denarja. Učenka trgovskega tečaja Klotilda Grobnerjeva je izgubila srebrno zapestnico.
Razne stuarl.
Sv. oče popolnoma ozdravel.
R i m, 20. jan. Sv. oče papež Pij X. je zopet popolnoma ozdravel. Pohabljenčeva prošnja cesarju Viljemu.
B e r o 1 i n , 20. januarja. Pohabljeni 131ctni sin neke vdove v Remscheidu je skrivaj prosil nemškega cesarja Viljema za gosli. Dečkovo mater so obvestile oblasti, da pošilja cesar Viljem njenemu sinu gosli in 22 mark ter da se bo učil njen sin gosli na cesarjeve stroške.
Smrtna nezgoda pri sankanju.
B e r o 1 i n , 20. januarja. Na cesti v sontienberški okolici se je ubil učitelj Otto pri sankanju na prostoru, kjer je prepovedala policija sankati. Smrtno nevarno sta poškodovani njegova žena in neka učiteljica.
Nečak roparski morilec.
B e r o 1 i n , 20. januarja. 701etno sta-rinarico Miihlbock so našli mrtvo v njeni prodajalnici, ki je v kleti. Bila je ubita, morilci so ji vropali 1000 mark. Sumijo, da jo ie umoril njen nečak, ki jc daroval svoji teti dva psa. Ko so udrli policisti v klet. je nastopil proti njim pes. Pomiril ga je šele nečak. Policija išče še nekega drugega mladega moža, o katerem sodijo, da je sokriv umora.
MiJIjonsko poneverjenje. — 270-letni zapor.
N c w Y o r k . 20. januarja. John R. Walsy, ki je igral svoj čas politično vlogo kot »ravnatelj« v Chicagu, se mora zagovarjati pred sodiščem zaradi pone-verjenja in ponarejanja v 54 slučajih. Walsy ni povzročil zgolj bankerot. mar-' več sta propadli tudi po njem vodeni
banki: »ChicaŠka narodna-« in »Chicaško-Home« banka. Zaslišani sodni izvedenec, ravnatelj »Equitable Trust Company« je izpovedal, da je poneveril Walsy približno 7 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da bi znašala kazen po postavi za vseh 54 slučajev 2701etni zapor.
Podsulo 40 rudarjev.
V Pittsburgu je nastal v rudniku požar. Zasutih je 40 rudarjev. Zasuti rudarji so najbrže zgoreli. Rešilni oddelek 20 rudarjev se ni vrnil iz jame.	____
Nečloveška mati obsojena na smrt.
Praško {porotno sodišče je obsodilo 22-letno Marijo Brevnov na smrt. Postopala je tako nečloveško s svojima dvema hčerkama, da je šestletna Beatrica umrla, sedemletna Vencelslava pa leži nevarno bolna v bolnišnici. Teola ju je z železom in s poleni po glavi. Rajna Beatrica je imela pri obdukciji 32 ran.
V peči sežgan.
Kmeta Francesca Lorilleja so lastna žena in dva sinova stlačili v peč, ostanke sežganega trupla so pa pometali v morje. Vdova je že priznala.
Morilec treh sester prijet.
Na Dunaju so prijeli 26-letnega delavca Janeza Kriscko. 16. t. m., o katerem sumijo, da je usmrtil ponoči od 1. do 2. decembra 1903. svoje tri sestre, Otilijo, Hen-rijeto in Avguštino.
Turškemu sultanu se je porodila princesa, kateri so dali ime Samich. (Sultan je zdaj star 66 let in iina že trinajst sinov. Zadnji se je porodil leta 1905.)
10.000 irankov v bombi. Nedavno je umrl v Parizu znani anarhist Haudaylt, ki ie zapustil med drugim tudi eno bombo. Ko so jo z največjo opreznostjo odprli, našli so v nji mesto raznesilnih snovi 10.000 frankov.
Nezgoda na strelišču. V bližini Berolina so imeli topničarji streljanje z ostrimi kroglami. Pri tem je šel en strel visoko nad ciljem ter padel na neko hišo. K sreči tedaj ni bilo nobenega človeka notri. Granata ie hišo skoraj popolnoma razrušila.
Veliko poneverjenje. V New Yorku so zaprli podravnatelja, blagajnika in 10 uradnikov neke banke, ker so poneverili 740.000 dolarjev'.
Kavama za ženitev. V New Yorku je kavarna »Cupido«, katere posestnik specielno postreza onim gostom, ki imajo namen, da se poroče v njegovih prostorih. On tudi nima nič proti temu, da ženitve željne mlade deklice in gospodje obiskujejo njegove prostore, da si ogledajo poročene pare. Kakor se jc izkazalo, mu to podjetje prav dobro nese. Komaj par dni odprto, se je v njegovih prostorih poročilo že 18 parov.
Mati zažgala hišo svojega sina. V bližini Karlovca, v vasi Kamensko, je zažgala Doroteja Kladušič poslopje svojega sina, ker je ni hotel sprejeti pod svojo streho. Bila je namreč na sejmu v Karlovcu s svojim možem, a sta se ondi nekaj sporekla. Mož se je odpeljal domov, a ona se je napotila k svojemu oženjenemu sinu v Kamensko. Sinu in snahi ni bilo to po godu ter sta ji prigovarjala, da naj gre domov za očetom. Ker se je ustavljala tei zahtevi, ji pokaže sin vrata, rekoč, da nima zanjo prenočišča. Seveda je to 60lctni starki težko delo, da jo lastni sin tira izpod strehe v takem mrazu in zraven še v noč. Ona ni dolgo premišljevala. Vrnila se .ie ter zažgala poslopje. Nesrečna starka je priznala svoj čin. Oddali so .io okrajnemu sodišču v Karlovcu.
Volkovi v Rusiji. Vsled hude in stroge zime prihajajo sestradani volkovi iz gozdov ter mnogokrat odneso kmetiču izpred oči to ali ono žival. Zlasti predrzni so ponoči. Ravno sedaj prihajajo poročila, da se ie zbralo po tisoče teh živali, ki napadajo vasi; mnogo potnikov je že postalo žrtev volkov. Toda še vse hujše gospodarijo volkovi v ruski Aziji. V Turkestanu n. pr. se ima vsaka karavana bojevati s temi bestijami. Še dandanes postane 4000 do 5000 ljudi v Sibiriji vsako leto žrtev požrešnih volkov.
Muzikaino čutilo pri miših. Nedavno so dognali, da imajo tudi miši sluh za lepo glasbo. Pri nekem zimskem koncertu v Berolinu so igrali Becthonov adagio. Naenkrat se ie pojavila miš, ki je pazljivo poslušala lepo glasbo. Ko so prenehali, se je naenkrat skrila v svojem skrivališču. Orkester je nato še enkrat ponovil adagio in ie miš zopet prišla na
dan da posluša. Iz tega se izvaja, da imajo tudi miši smisel za lepo glasbo, seveda ne pri vseh instrumentih. Ko so namreč igrali z brači, ji ta godba ni ugajala ter se je skrila. Zapazili so, da ji najbolj ugaja glasba čela.
500 slučajev cestnega ropa. V Chika-gu v Ameriki se množe zločini, ker prihaja tja vedno več ljudi, ki so vsled zadnje finančne krize brez dela. V zadnjih treh dnevih jc 500 slučajev cestnega ropa v sredini mesta. Dve osebi sta prišle ob življenje, mnogo je bilo težko ranjenih. Nikdo se ne upa ponoči brez orožja na cesto. Meščanstvo samo namerava varnostno stražo pomnožiti, ker sama ni kos zločincem.
Zopet prišli na sled goljufiji budimpe-štanskega zdravnika. V Budimpešti je ustanovil pred nekaj časom zdravnik dr. Josip VVettenstein zavod za bolne na pljučih ter trdil. da je izumil serum zoper to bolezen. Sedaj so ga naznanili državnemu pravdništvu radi goljufije.
Za kratek čas. Zdravnik: »Tu vam predstavim najstarejšega moža v našem mestu, star je 80 let in po poklicu je dimnikar. — Novo došli gospod: »Ni čuda, prekajeno meso se vedno najdalje ohrani.«
Telefonske in \amlmm poročllr.
VOLIVNA REFORMA ZA ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 20. jan. V torek se vrši pri ministrskem predsedniku Becku posvetovanje italijanskih in hrvaških poslancev glede na volivno reformo za istrski deželni zbor.
BECK OBOLEL.
Dunaj, 20. jan. Ministrski predsednik je obolel na influenci in leži.
ZVEZA MLADENISKIH ORGANIZACIJ.
Dunaj, 20. jan. Ustanovni shod zveze katoliških mladeniških organizacij je krasno vspel. Govorili so Ketneter, Volnv, dr. Orel.
H0TZENDORFF OZDRAVEL.
Dunaj, 20. jan. Šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorff, ki je pred enim tednom obolel na pljučnici, je ozdravel.
V ISTRI SE SVITA.
Trst, 20. jan. Volitve v občini dekan-ski končane s sijajno zmago ljudske stranke. Dosedanjega župana, pristaša »Edinosti«, Šiškoviča, so vrgli, kakor tudi njegove pristaše, iz občinskega odbora.
ŠTRAJK V TRSTU.
Trst, 20. jan. Tu stavkajo delavke v tiskarnah, kojih lastniki so v »Društvu tiskarniških principalov«.
VELIKANSKI ANARHISTIČNI NAPAD NA AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE PREPREČEN.
Rio de Jaueiro, 20. jan. Tukajšnja policija je odkrila velikansko anarhistično zaroto proti ameriškemu vojnemu bro-dovju (16 bojnih ladij), ki iz liampton Roada plove proti Sari Franciscu pod poveljstvom generala Esvansa. Zarotniki so nameravali v janeiriški luki vtihotapiti se na ladje ter jih z bombami razstreliti v zrak. Med zarotniki je tudi mnogo inozemskih anarhistov. Sedež zarote je bil v Petropolu. Policija je ukrenila vse potrebno, da se onemogoči vsak morebitni na-daljni anarhistični poizkus,
KRVAVO KLANJE V DRAGOSU.
Carigrad, 20. jan. Po uradnem obvestilu je vprizorila krvavo klanje v Dragosu neka bolgarska četa, ki je ubila 25 oseb. Turška vlada je sporočila, da je odstavljen vojaški poveljnik, ker ni vjel čete.
TURŠKO-PERZIJSKI SPOR.
Carigrad, 20. januarja. Perzijska vlada se je pritožila, ker so turški Kurdi napadli princa Fermana in da hujskajo turški častniki Kurde na upor.
POŽAR V JAMI.
Charleroi, 20. januarja. V belgijskem rudniku Couchant de Flenu so se vneli plini. Ubitih je 6, ranjenih pa 25 delavcev.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Pariz, 20. januarja. Vsled megle sta trčila v Vytry- sur Seine dva električna tramvajska vlaka. Ranjenih je 40 oseb.
VELIKANSKI POŽAR.
Santiago de Chile, 20. januarja. V Temecu je uničil grozen požar 30 hišnih kvadratov. Tri osebe so zgorele, več je ranjenih. Škoda znaša več milijonov.
NEMŠKO MORNARIŠKO DRUŠTVO.
Kassel, 20. jan. Na občnem zboru mornariškega društva ni pustil predsednik govoriti o najvišjih in visokih osebah. Shod je izjavil zahvalo in zaupanje predsedstvu.
DAROVI.
Za šolo v Rož u so podarili diiaki X. 7 K 36 h.
ŽITNE CENE Budimpešta 20. januarja.
Pšenica za april.......12 78
Pšenica za oktober......10 64
Rž za april.........11-10
Koruza za maj........7 08
Oves za april........8 30
Efektiv: neizpremenjeno.
Vsemogočni Bog je odpoklical v boljšo večnost naše iskreno ljubljeno dete
JOSIPA
v 5. letu po kratki, hudi bolezni v nedeljo dne 19. januaija zjutraj ob pol 9. uri.
To tužno vest naznanjava s tem vsem svojim ljubim sorodnikom in prijateljem.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek 21. jan. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Oorupove ulice št. 3. na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, 19. januarja 1908.
Josip Pehani, ravnatelj .Vzajemne zavarovalnice" in Hedvika Pehani roj. Gogala.
Občni zbor
društva dobrodelnih gospej dijakom v pomoč se vrši dne 29. jannarijaob 4. nri popoldne v posvetovalnici deln. dražbe Union".
Spored: Letno poročilo. Volitev od-170 l-l	bora. Slučajnosti.
Pristen, iztočen
ajdov med
prodaja
Alojzij Filipič,
čebelar v Pristavi, p. Ljutomer,
kg. po I K 20 v. s pločnate posodo. Med je najboljše kakovosti ter popolnoma zrel. Izmetan je po ajdovi paši (10. okt.), zato se ne skisa. Jamčim za točno in pošteno postrežbo.	173 1—1
Z električnim obra- • tom urejena tvornica •
G. Skrbič •
143 Zagreb43-1 • llioa 6tev. 40 t
priporoča	^
svoje slovite solidne in cene 2a-	a
luzije, lesene, tkane in platnene	S
rolete, železne in lesene za-	W
tvornioe za izložbe in proda-	w
jalne ter prosi, naj se tej solidni	0
tvornici izvoli nakloniti največje za-	£
upanje. Ceniki in proračuni zastonj.	A
Naznanilo.
172 2-1
Vsled razpusta rudniške godbe v Idriji je 47 različnih manj ali več rabljenih
trobil in drugih inštrumentov ter večje število
muzikalij na prodaj.
Kdor bi želel kupiti vse te inštrumente oziroma muzikalije skupaj, ogleda si jih lahko do 15. februvarja 1.1. med uradnimi urami v gradu v Idriji, proti prejšnji zglasitvi pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu, katero sprejema tudi eventuelne ponudbe.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji.
Razpis.
V Idriji je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih laOO K in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek c00 K iz obč. blagajnice v Idriji znesek 800 in za dobo 5 let iz državnih sredstev znesek 400 K.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter ondi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili v starosti, znanju slevenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposob-ljenosti do
5. februarja 1908. I.
podpisanemu deželnemu odboru.
Lj ubij na 15. januarja 1S08.
DEŽELNI ODBOR KRANJSKI.
b!9
^tirataita i?«»U» • ■MjalnlMHil. Orabta 35, Mala liram, M.atulic. 17, UMI«., Bul, Mk« Lipa, Celil lunini, Hcmrakl fimlmf, »Ml'.*, flori JIM. PlMim, MUn I. Ubere«.
M p n j a J ji « e * a a OannjB:
I. VollHlIt 1», II. Tab.rilraua 4, III. UBfarieue 77 («*EHl RtnnvtKi), ID. Ll tneuil >7, IV Wl»il«nr Hnaptilraii« II, T RcbBnbr.aner.troitt M a, TI OimpeWor<errti. M, Vil. Marlahlleratreiu T«, VIII Larchtolrldarilraita in, IX Alarnlratit 32 K. rac.rllemtram JO HVIII	11
XIX DUbilnrei Haaotiir n vt m.„f<»»»>». ii.
aumjalnidn« delnlUka družba « 1611 >67

iT
E R € II R
u
«i>uw«»j, i woni3!en* to
»viul * 90 AOft ono taur *t!.kl&<1 K 8 ftOO 000
ft*jkulaninajai
nakup in prodaja n
VMh trst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, arafik, devii, valut ia denarja
««r Kamenjava in eskomptirartje
«»«t*vmir In nhUiraeil »rnfk tli kuponov.
Podružnica i w Spljetu, s
Deiini&ka glavni«*« < i i K l.OOO.OOO. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 O
sprejema vloge na vloine knjižice in na liro-račun proti ""*" |2 |oobrestim. lfloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
SdS2* O |0.
Rentni davek od vlog na knjižioe plača banka sama.
Podružnica a v Celovcu, i
i Rezervni fond i ti i i K 200.000. n i K
AVSTRO OGRSKA.
Ceško-nemška sprava odgodena.
Odpovedali so za 19. t. m. napovedano posvetovanje vseli čeških poslancev o spravnih pogajanjih, ker ni jasen političen položaj. Kakor se poroča, ministrski predsednik Beek ni glede na spravna pogajanja nikogar povabil. Hoče počakati, kako da izpadejo češke deželnozborske volitve. Beck noče ponoviti napake, ki io je napravil svoj čas Taafe, ko se jc pogodil s staročehi, a mladočehi po deželnozborskih volitvah niso hoteli pritrditi dogovorom s staročehi. Vlada pa je naročila tudi sekčneinu načelniku Hacratlu, ki je izdelal svojčas načrt o volivni preosnovi, da naj izdela načrt o porazdelitvi okrožij na Češkem. Pelo sc jc šele pričelo in dokler ne bo končano, ni misliti, da se prične vlada pogajati s prizadetimi strankami o češko-nemški spravi, kar se pa nc zgodi najbrže pred jesenskim državnozborskim zasedanjem.
Češki minister krajan odstopi?
Nemški parlamentarci niso zadovoljni z izjavami češkega ministra krajana Prašeka, češ, da je na shodih pridjal starim češkim še nove zahteve. Nameravajo zato protestirati proti Prašekovim izvajanjem v proračunskem odseku. Sodijo, da Prašek odstopi.
Skupen nastop čeških nemških strank pri čeških deželnozborskih volitvah.
V Pragi so zborovali zaupniki nemških svobodomiselnih strank o enotnem nastopu nemških svobodomiselnih strank pri čeških deželnozborskih volitvah. Sporazumeli so sc glede na kandidature malone v vseh volivnili okrajih. Sodijo, da bodo imeli v bodočem češkem deželnem zboru naprednjaki, agrarci in radikalci 19, nemška ljudska stranka 10 in Schonererijanci dva deželna poslanca. Rektor nemškega praškega vseučilišča se nc pridruži nobeni stranki.
Nižjeavstrijski deželni zbor proti kartelom.
Weiskirchner in drugi krščanski socialci so interpelirali v nižjeavstrijskem deželnem zboru vlado, če kmalu vloži predlog o karte-lili osobito glede na znižanje železnih carin. Za lastni deželni premogokop v Wiesfleck-Thomasbergtt se določi 35.000 kron.
Ogrske pridobitve na vojaškem polju.
Minister Andrassy je izjavil, da se pogajata ogrska vlada in vojni minister o vojaških zadevah. Vojaško vprašanje sc reši ugodno, ker dobe Mažari narodne kompen-zije, ako dovolijo, kar zahteva vojna uprava. Poslovnik sc poostri, da se onemogoči ob-strukcija.
Vojaško vprašanje v ogrsko-lirvatskem drž. zboru. — Presenečenje.
Disident Moinar jc grajal v zbornični seji dne 18. jan. neodvisno stranko, ki je zašla na pot, ki vodi navzdol. Zahteva popolno samostojniost ogrske armade. Splošno je vse presenečeno, ker so dovolili, da se sme zgraditi električna železnica Požun-Dunaj, kateri je svojčas Košutova stranka odločno nasprotovala.
RAZLASTlVNi ZAKON SPREJET V PRUSKI ZBORNICI.
B e r o 1 i n, 18. jan. Pruska zbornica je danes dopoldne z veliko večino vspre-jela protipoljski razlastivni zakon v tretjem branju. Proti so glasovali pristaši svobodomiselne stranke, cenxrum in Poljaki.	.
Katoliški centrum, ki je v generalni debati postavil generalnega govornika proti (grofa Piasche), .ie izkušal predlogo vsaj odgoditi. Predlagal je namreč, naj se o zakonu glasuje šele po 21 dneh, ker vsebuje izpremeinbo ustave. Grof Spee in Mar.\ ista pri utemeljevanju tega predloga povdarjala, da je vsa razlastivna akcija protiustavna in da podira svetost in nedotakljivost zasebne lasti. Centrum jo slovesno odklanja. V imenu Poljakov je Szimiann slovesno protestiral proti temu nečuvenemu nasilju. Dejal ie, da Po-ljaki vsprejttio od vlade boj za materinsko zemijo in da zaupajo v previdnost božjo. Miillcr od svobodomiselne stranke poudarja, da se s tem zakonom krši načelo pravičnosti. Konsersativci in nacionalni liberalci predlogo zagovarjajo, češ, da jc interes države, proti kateri delajo Poljaki, višji od načela nedotakljivosti zasebne lasti.
DEMISIJA BOLGARSKEGA MINISTRSTVA.
Bolgarsko ministrstvo je demisijoniralo. Knez demisije ne sprejme.
MAROKO.
V današnjem ministrskem svetu je minister za zunanje zadev« Pichon poročal o svojem popotovanju na Španskem in o sprejemu pri kralju. Med Francosko in Španijo vlada glede na maroško vprašanje popolno soglasje. Muley Hatid glasom zadnjih poročil razvija živahno delovanje proti vsem tujcem iu s tujci sklenjenimi pogodbami. V pristaniščih jc sicer še vse mirno, Evropejci pa vzlie tem delajo velike varnostne priprave. — V Tetuanu. Larašu in Elksarju, kjer so guvernerji ostali zvesti sultanu Abdul Azizu, vlada mir. V Marakešu se oznanja sveta vojska, toda brez uspeha. — V Mediuni so zaprli tri povzročitelje casablanških nemirov.
TISKARNA POGORELA.
Montpiellier, 18. jan. Pogorela je tiskarna m uredništvo »Journal eelaira«. Ponesrečil ni nihče.
TURČIJA MOBILIZIRA.
Berolin, 18. jan. Iz Teherana poročajo: Glasom brzojavk, dospelih tukajšnjemu turškemu poslaništvu, je Turčija odredila mobilizacijo svoje armade ter pozvala reserve pod orožje.
RUSKI ANARHISTI VJETI V MONAKOVU,
PARIZU IN NA PREDARLSKEM.
Monakovski policiji se je posrečil izvrstni plen. Zaprla je eno Rusinjo in dva Rusa. o katerih se je dokazalo, da so bili udeleženi pri velikem ropu 26. junija 1907. v Tiflisu. Bil jc to znani napad na transport državnih denarjev na cesti, pri katerem je bilo 50 oseb težko ranjenih, dva policaja pa ubita. Roparji, ki so vrgli v spremljajoče kozake bombe, so odnesli 341.000 rubljev. Včeraj (19. t. m.) je policija v Monakovem prijela neko Rusinjo, ko jc menjavala denar v neki banki. Na podlagi nekega listka, ki ga je Rusinja hotela požreti, so dognali, da bosta v Monakov dospela dva Rusa, ki sta bila tudi pri tifliškem ropu udeležena. Policija jc čedno družbo kmalu spravila pod ključ.
V	Buchsu na Predarlskem so prijeli nekega ruskega dijaka, ki je imel s seboj precej orožja, s katerim ie nameraval odpotovati skozi Dunaj v Rusijo.
V	Parizu je policija zaprla Rusa Boris-suka in njegovo spremljevavko Fani, ko sta hotela odpotovati na Angleško. Udeležena sta bila pri tifliškem ropu.
ČEŠKA.
Za kandidata za češkega najvišjega deželnega maršala na mesto odstopivšega kneza Jurija Lobkovica se imenuje grof Adalbert Schonborn. — Med konservativnim in usta-vovernim veleposestvom se .ie glede na nove volitve in na stališče nasproti nameravani volivni reformi sklenil kompromis. — Grof Thun, bivši avstrijski ministrski predsednik, se jc te dni mudil v Berolinu ter bil sprejet v avdijenci od cesarja. Obisku oficielni krogi ne pripisujejo političnega pomena.
PARLAMENT.
Največje in najvažnejše vprašanje, ki se bo imela z njim baviti zbornica, je splošno starostno zavarovanje, toda predpriprave za ta zakon še niso tako dozorele, da bi mogla ta predloga biti parlamentu predložena že v pomladnem zasedanju. Predložila se bo šele jeseni. Za budgetno posvetovanje bo potreba več tednov. V prihodnjem zasedanju bodo prišli na vrsto: novela k državljanskemu zakoniku, reforma poslovnika in zakon o trgovinskih pomočnikih.
OGRSKI MINISTRSKI SVET.
Včeraj (19. t. m.) je zboroval ogrski ministrski svet. Bavil se ie z-nameravano revizijo poslovnika, proti kateri se dviguje odpor.
BAN RAUCH.
Dopisniku »Az Ujsaga« je baron Rauch dejal, da hoče osnovati ustavno stranko. --Rauch meni, da je njegov program napravil na Hrvaškem dober vtis. - »Obzor« hvali nekatere gospodarske točke iz Rauchovega programa. Starčevičanci bodo kandidirali v 68 okrajih. V koaliciji sc prepirajo za del-nički mandat, za katerega se poteguje Supilo, pa mu ga pristaši »stranka prava« ne privoščijo. »Hrvatska« označuje potegovanje Su-pila za ta mandat za demoralizujoče. — V Karlovcu se je vršila demonstracija proti no-voimenovanemu velikemu županu Vučetiču.
AVSTRIJA IN ITALIJA.
»La nave«.
Oficiozna »Tribuna« obsoja pisanje nekaterih avstrijskih listov ob priliki uprizoritve D'Annunzijeve drame: »La nave«. (V tej popolnoma neuspeli drami, kjer tvorijo edino privlačno točko za rimsko publiko gole nc-sramnice, poje d'Aiinunzio slavo Jadranskemu morju, ki je še »neodrešeno«. V zadnjem prizoru vzklikne glavni junak Marco Gratico: »Signor nostro, redimi 1'Adriatico«. (»Gosp, odreši Jadransko morje!«) - Kralj jc že dvakrat prisostvoval tej igri.) »Tribuna« meni, da sc pesnikom takih fraz ne sme zameriti. Nato opozarja »Tribuna« na govor avstrijskega mornariškega poveljnika, grofa Mon-tecuccoli nia Reki, ko je govoril o defenziv-nosti mornarice.
PORTARTURSKI PROCES.
V obravnavi proti generalu Steseljnu so zadnja zaslišanja prič pojasnile, kako je prišlo do predaje Port Arttirja. Polkovnik Chwostov, ki je bil svoje dni štabni poveljnik Port Arturja, je izrekel o predaji Port Arturja sledeče:
Ze 31. dec. 1904 je odposlal Stossel parlamentarca. Clnvostov je to takoj naznanil generalu Smirnovu, ki je sprejel vest zelo neverjetno. Clnvostov, ki je bii prepričan, da je predaja vprašanje par ur, je spravil svoje listine v red. Medtem se je vrnil odposlanec, ki je izjavil, da je dobil nalog od Steseljna, naj sporoči generalu Nogiju novoletna voščila. (!) Cliwo-stov seveda ni verjel tega. 1. januarja 1905 je dobil povelje, naj spremlja polkovnika Reissa k japonskemu pooblaščencu. V stanovanju generala Focka so se medtem posvetovali generali Šteselj, Fock in polkovnik Reiss. Pooblastil sc je Reiss, da stavi predlog, da lahko vsa posadka svobodno odide brez orožja. V vasi Šmiš-niu, v neki napol podrti koči, so prišli ruski pooblaščenci polkovnik Reiss, kapitan Ščensnovič, polkovnik Clnvostov, lov-
ski mojster Balašov, ter zastopnik Rdečega križa skupaj z generalom Iditi, ki je dal v angleškem jeziku pisane predajne pogoje ter zahteval odgovor v eni uri. JPo tolmaču se niso vse točke glasno prebrale; ker je bilo malo časa, je polkovnik Reiss prebral nekatere točke sam ter naznanil vsebino drugim. Ruski zastopniki so zahtevali prost odhod garnizije, kar so Japonci najprej sprejeli, a je potem general Nogi to odklonil. Pozneje seveda je postalo jasno, da bi morali Rusi bolj energično vztrajati pri svoji zahtevi. Sploh bi pogoji predaje za Rusko veliko ugodnejše izpadli, kot je major Jan moko pozneje izjavil v Daljnjem, ako bi Rusi več zahtevali.
Znonost In umeinost
*	Domača umetnost. Srečko Magolič ni le nadarjen, ampak tudi marljiv in plodovit slikar. Komaj zapusti izložbo ena slika, pa razstavi slikar že drugo. Zdaj jc v izložbenem oknu Hribarjeve knjigarne na ogled spet nova velika oljnata slika. To pot prizor iz nove Ljubljane: Franc Jožefov jubilejni most. Slika predstavlja več kot arhitekturno slikanje. Poglejmo. Horizont slike leži nizko, pod mosto-vim obokom, da se odpira pod velikim lokom pogled na Ljubljanico, na frančiškanski most in dalje. V ozadju se dviga stolp uršulinske cerkve. Kompozicija je torej res lepa in srečna. Dalje si je izbral slikar pozno večerno svetlobo. Solnce jc že zašlo, zadnji večerni žar se razliva po zahodnem nebu in zlati lahne oblake. Vrhovi zvonikov in kupole stolnice sv. Nikolaja se blešče v izginjajoči večerni zarji. Barvni kontrast med nebesom in pokrajino je prav dobro zadet. Na nebu so lepe rumene barve prelivajo med seboj in v večerno modrino ter odsevajo v vodi. arhitektura mosta in poslopij pa diha v krepkih senčnatih vijoličnih tonih. Tehnika slikarja je prijetna, tu in tam se javlja v toku modernih smeri. Želeti jc, da dobi krasna slika prav kmalu prijatelja, ki jo bo kupil.	1. D.
*	Anton Foerster je izdal v novejšem ča-sur nekaj novih sklad v lastni založbi. Op. 88 sta dva trospeva »Cigan« in »Saj ni čuda« za tri ženske ali moške glasove (tudi enoglasno) s klavirjem. Z dedikacijo teh dveh skladb je skladatelj iznenadil pevsko društvo »Ljubljano«. Ne da bi imeli posebne težkoče, bodeta skladbi napravili dober učinek, če se bodeta s primerno živahnostjo izvajali. Cena partituri je 70 h. glasovi po 20 h.
Op. 89 obsega tri moške zbore: 1. »Gori na planine«, 2. »Ne vdajmo se«, 3. »Večerni Ave«. Vsi trije zbori so pisani v slogu, ki ie lahko izvedljiv, harmonično in melodično pri-kupljiv. Posebno tnarkanten iu krepak je zbor »Ne vdajmo se«, dočim se »Večerni Ave« odlikuje po karakterizaciji besedila in zahteva finega prednašanja. Partitura stane 75 h, glasovi po 20 h.
Op. 95. »Pomlad« je jako ljubka skladba za sopran-solo in ženski triglasni zbor s klavirjem, prav hvaležna za izvajanje. Prepletena z motivi, ki jih je lahko zvabiti v ušesa, v ritmu, ki jc v to svrho zelo prikladen in opremljena s klavirskim stavkom, katerega ni težko obvladati, osvojila si bode gotovo ta skladba simpatije poslušalcev vselej, kadar se bo pela s potrebno gracijoznostio. Partitura stane 1 K, glasovi po 40 h.
Besedilo vsem tem navedenim skladbam je napisal g. Alojzij Merhar. Naj bi naša pevska društva pridno segala po teh novih zborih, ki so priča, da je 70 let pohitelo mimo muzikalnega genija Antona Foersterja brez sledu.
*	Oesterr. Agrarpolitik seit der Grund-entlastung von dr. Walter Schiff. 2. zvezka. (Erster Band: a) 1. Halbbaud, b) 2. Halb-band.) Tubingen 1898. Cena 8 K 40 v.
Ni mnogo knjig, o katerih se more reči, da so najboljše v svoji vrsti. Med te redke knjige spada Schiffova »Agrarna politika«. Tako življenjske važnosti je to vprašanje za narodno gospodarstvo v naši agrarni državi, za blagostanje in posredno tudi za kulturno povzdigo našega ljudstva, pa je tako malo, skoro nič obdelano. »Literature v tem vprašanju pravzaprav ni nobene«, omenja Schiff skoro pri vsakem poglavju svoje knjige. Zato pa jc tem potrebnejše to strokovnjaško delo, ki mu je malokatcro kos, tudi če sc oziramo na inozemsko literaturo. Poslanci, župani, voditelji izobraževalnih društev, gospodarskih društev, zadrug, »Kmečkih zvez«, prireditelji gospodarskih kurzov, duh., učitelji itd. vsi, ki hočejo proučiti kmečko vprašanje, agrarno politiko in podučiti ljudstvo, bodo brez te knjige težko izhajali, ako hočejo temeljito delati. Avstrija je agrarna država (559?» prebivalstva se bavi s kmetijo in gospodarstvom), kljub temu pa so sc agrarno politična vprašanja pri nas čisto zanemarjala. Politiki se radikalno vnemajo za agrarne preosnovc, izboljšanje. toda vse to nima prave podlage, ker kmečkega vprašanja in potreb nc poznajo in so napačno poučeni. Skoro nihče pa ne pozna postav in upravnih naredb, ki sc tičejo kmečkega vprašanja, še manj pa, kako so se obnesle in kakšen sad so rodile. Schiff jc v to svrho proučil vse razprave državnega zbora in 17 deželnih zborov od I. 1862 do 1896. To jc ogromno delo. Načrt Schiffove knjige je sledeči: A) Deželnokulturna politika. Najprej obravnava tu o ureditvi gozdnih in paš-niških služnosti, nato pa zelo obširno o tako-zvanih »agrarnih skupnostih«, to jc o tistih kmečkih posestvih, ki jih več oseb skupno nabiralno izrablja (obč. last, zadružna last. obč. gozdi, pašniki, skupne služnosti itd.). Velika vrednost te knjige obstoji v tem, da o vsakem
vprašanju obravnava po strogi metodi in jasno izvaja vse iz trdno postavljenih načel iti definicij. Nato pride na vrsto nielijoracija, za naše kmetijstvo gotovo največje važnosti. T« pisatelj obširno obravnava tozadevno posta-vodajo in upravo. Ta del obsega ves drugi zvezek Schiffove knjige. Markirajmo čisto na kratko vsebino nekaterih poglavij. Kaj je melioracija? Natančna razdelba varstvenih naprav proti povodnjim. Izsuševanje. Močenje. Rentabiliteta melioracij. Kaj so ovire izboljšanju? Spori, ki nastanejo pri melioracijah. Financiranje melioracij. Kako dobiti kapitai. Državne in deželne podpore. Skrbno obdelano ie gozdarstvo in lovski zakoni ter kmečko zadružništvo. — Knjigo priporočamo v pravem času, kajti vprašanje, ki o njem obravnava, je za nas zlasti zdaj postalo izmed vseh najaktualnejše. Mogočno gibanje kmečkih zvez kaže, da mora vsakemu našemu delu in naj-sibo bogvekako visoko, biti podlaga gmotna povzdiga ljudstva, pri nas, kjer je kmet v ogromni večini, potom dalekovidne in temeljite agrarne politike. Važnosti vprašanj, ki o njih obravnava dr. Schiffova Agrarna politika Avstrije«, se mora zavedati vsak zaveden Slovenec, izobraževalec ljudstva in mora zato seči po tej pri nas edini knjigi.
Rusticus.
Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
lj Stereoskop Rožun — naša Dolenjska. Pred tednom sem si bil ogledal prvo serijo I^ožunovih stereoskopnih slik z Gorenjske. Včeraj tne je poneslo na mič-no »Dolenjsko«. Kakor že marsikdo drug, tako sem tudi jaz imel o Dolenjskem nekake predsodke. »Pomanjkljivost divnih planin, v nebo kipečili velikanov, gorskih jezer itd« sem se vedno izgovarjal. In v svojo sramoto moram pripoznpti, da do danes še nisem prišel naprej čez Zatičino in Dobrepolje. Zal mi je, da sem imel tako napačno sodbo o Dolenjskem. Res ni tam planin, s katerimi se tako razkošno ponaša in košati naša Gorenjska. Toda tudi Dolenjska ima svoje občudovanja vredne naravne krasote, posebnosti svoje vrste in mnogo zanimivosti. — V tej seriji si lahko ogledaš slikovite dolenjske pokrajine, večino dolenjskih mest in trgov med Savo in Kulpo, mične opevane vinske gorice! Samo krasne, čiste lepo izbrane slike, ki so le v čast vestnemu in neutrud-ljivemu nabiralcu gospodu Rožunu! — Nehote se ti vzbttde spomini, ožive bajke in pravljice in resnični zgodovinski dogodki, katere tako živo pripovedujeta slavni Valvazor in Jurčič. Pomisliš na davno prošle hude čase, katere je morala prestati naša Dolenjska pred Turki, ki sc s svojo grabežljivo in pohotno roko, ? ognjem in mečem, požigali, plenili in odvedli seboj toliko naših hčera in sinov, k so pozneje kot strahoviti in neugnani Ja-ničarji morili in pobijali svoje lastne rojake, nevede, da so na svojej rodni zemlji. Ne manjka slovitih gradov, starin ii spomenikov, kar vse priča na one davni čase, nc pogrešamo znamenitih cerkva s svojo bogato, umetno in krasno notranjščino. Nekaj prav krasnega, kar se ji predvsem dobro posrečilo gospodu Ro žunu — dasi je bilo deloma zelo težko do biti takih slik — so motivi iz divje - romantičnega Savskega defileja, med Li tijo in Zidanim mostom, ki se edinole lah ko primerja in kaj živo spominja na Vr basov detile med Banjaluko in Jajcem \ Bosni in na Neretvin pred Mostaroin \ Hercegovini. Slike so tako čiste, da raz ločno lahko opazuješ stari v živo skali vsekan in nadelan pot nad zdaj deročo zdaj leno tekočo Savo, kjer so hodili naš stari slavni »čolnarji« — (opisujeta jih Val vazor iti Vrliovec) — in vlačili z volm težke ladje, katere so vodili od Zalog; do Siska. Takrat še ni bilo železnice (ceste med Savo in Zagorjem pa še seda ni!) Prav zanimiva je tudi ta serija ii vredna, da se jo ogleda! Razstavljena ji še do jutri, torka zvečer. Naj bi nilič« ne zamudil te prilike, ki se zanima za zna menito Dolenjsko. Posebno v prid bi bih učečej se šolski mladini. Na splošno želji občinstva bo potem nepreklicano sami za dva dni razstavljena še enkrat serija Hoja na triglav, karavanske in kamnišk planine.
Vardar Kalendar. Srbske sestre 1 Belgradu so izdale »Vardar Kalendar« z; srbsko propagando. V njem sc popisu jejo boji Srbov v Makedoniji z iiinogin slikami padlih vojvod. Pridejan je tuc! zemljevid, na katerem je Balkan razdelje v Srbske, Bolgarske in Grške zemlje. Me Srbske zemlje je prišteta tudi Hrvatsk in Kranjska. Prireditelj zemljevida j morda mislil, da Slovencev ni izven Kranj ske, sicer bi bil tudi Goriško, južno Ko toško in Štajersko prištel med Srbsk zemlje. Hrvatje ne bodo zadovoljni s tak razdelitvijo.
Dostojevski: »Zločin in kazen«, r man. prevel Vladimir Levstik. L zvezk cena 3K 50 vin. Založil Ig. Kieimayer <! Bamberg. Izideta še dva zvezka.
društvo »Hrvatska« u Beču. Ureduie Ljubo-mir Marakovič, stud. phil. — Sadržaj: ! i. Marakovič, stud. phil.: Sloboda. — Ljuba Ivič, phil.: Tudinke. — Pr. M., stud. med.: Srce. Važnost i životna djelatnost njegova (nastavak). — R. Krakan, gimn.: U j^sen. Fra-mazunstvo. — Lj. Marakovič, stud. phil.: Oj tiho srce ... I. hrv.-slov. svedački katol. sa-stanak u Zagrebu (nastavak). — B., stud. phil.: U iine slobodne znanosti. — Oavro Ko-stelnik, theol.: Sjenica. — Zvona zvone: La-budi piiev. — Zvonimir Šestilovački: Pod očinskim krovom. — Književnost: Seeburg: Marijino dijete. — Koledari za godinu 1908: Danica. — Koledar Presv. Srca Isusova i Marijina. — Jorgovan, koledar za mladež srednjih i pučkih škola. — Dopisi: Zagreb (2), Osi-jek (2), Spljet, Kotor, Felso Szt. Ivan. — Sva-Štice: Život i rad Pavla Stoosa. Odbor dakovačkog »Zbora«. — Najnovija novost.— Razglednice sv. Cirila i Metoda. Uljudnost i »uljudnost«. — Moderno shvačanje zatvora.
— Opet tajno pletivo.
iz slovanskega mte
Število saborskih volivcev na Hrvaškem in
Slavoniji, število vseh volivcev znaša 47.892, dva odstotka vsega prebivalstva. Najmanj volivcev ima komitat Lika-Krbava (1358), največ komitat Srijem (13.687). Za tem sledi komitat Zagreb z 8528, komitat Virovitica s 5872, komitat Belovar s 4242, komitat Požega s 4069, komitat Modruš-Rijeka s 3872 in komitat Varaždin z 2192 volivci. Izmed mest ima največ volivcev Zagreb (3506), njemu sledi Osek (1531), Zemun (620) in slednjič Varaždin (605).
sINovo strašilo. V Medjimurju začenja hrvaško ljudstvo čitati in narodno čutiti. Zbog tega ie velik strah v mažarskih listih, ki po-zivljejo policijo, da bi medjimurskim Hrvatom prepovedala čitati hrvaške knjige in časopise.
si Poljski bojkot nemškega blaga. Varšavska uradna »Handels- und Industrie-Zei-tung« poroča v svoji zadnji številki, da je poljski bo.ikot nemškega blaga postal iz zelo občuten za nemško industrijo in trgovino, do-čim se je začelo v mnogo večji meri uvažati gališko in rusko blago. Isti list tudi poroča, da so tja poslale svoje potnike že različne avstrijske, francoske in angleške tvrdke.
si Ceh — škof v Ameriki. Iz Clevelanda (Ohio.) se poroča, da za škofovega namestnika clevelandske škofije je bil imenovan msgr. Jožef M. Koudelka, dosedai župnik nemške župnije sv. Mihaela v Clevelandu. Novi škof je rodom Ceh. Porodil se ie v Klatovili na Češkem. Kot 14leten deček je prišel s svojimi stariši v Ameriko, kjer jc študiral in bil posvečen v duhovnika. V Clevelandu ie sezidal krasno cerkev sv. Mihaela, za katero je potrosil dva milijona kron in za šolo en milijon kron. Monsignor Koudelka je tudi spreten slikar; svojo cerkev ie sam slikal. Ra-zun tega je tudi literarno delaven; izdal ie češko-angleško slovnico, molitvenike in šolske knjige.
si Odlikovanje češkega umetnika v Rimu. Posebno odlikovanje je dobil te dni iz Rima znani češki virtuoz Lev Zelenka - Lerando. Tamošnja akademija za znanstvo, književnost in umetnost, takozvana tiberinska akademija, ga je imenovala na predlog predsednika, vse-učiliškega profesorja Verrinonija, in tajnika profesorja Cestoldija za svojega člana.
si Manjšo slovaško razstavo bode v marcu priredil praški trgovinski muzej. Razstava bode predstavljala vse, kar se ie dozdaj storilo na Slovaškem na gospodarskem, trgovinskem, literarnem in umetniškem polju.
si Bojkot časnikov. Iz Lvova časniki javljajo. da se je na shodu poljskih društev sklenilo bojkotirati nemške časnike iz pruske države. V smislu tega sklepa so se pozvali vsi kavarnarji, gostilničarji in drugi, da naj od 1. januarja nehajo naročevati vse publikacije iz Nemčije. — Ako bi sc enak sklep storil v vseh slovanskih deželah, marsikateri nemški list bi bil v nevarnosti in precej denarja bi ostalo v domovini za slovenske liste.
si Poljaki proti hakatizmu. Poljaki na Pruskem rabijo zoper predlog o razlastitvi poljskega premoženja odločno sredstvo. Iz-preminjajo namreč svoja posestva v družinska fidejkomisna posestva, da bi se ne mogla razlastiti. Tako grof Stanislav Poninski, ime-jitelj Vrzesna, je izpremenil svoje posestvo, ki ima 13.000 oralov, v družinski fidejkomis. Enako je storil na Poznanjskem grof Zoltov-ski, eden izmed najbolj bogatih in vplivnih poljskih magnatov. Proti njegovemu koraku so Prusi protestirali. Na ta način je bojda delovanje »naselbinske komisije« nemogoče. — Navišje upravno sodišče pa je odločilo v korist grofa Zoltovskega.
si Bolgarska kneginja Eleonora. Iz Sofije se poroča, da je sobranje na predlog ministrskega predsednika dovolilo kneginji Eleonori, novi soprogi kneza Ferdinanda, letno apanažo 50.000 irankov.
si 30ietiiica smrti ruskega pesnika Ne-krasova. Dne 9. januarja (27. decembra) jc minulo trideset let, odkar je umrl slavni ruski pesnik in pisatelj Nekrasov.
si Lakota na Ruskem. Ruski »Tovariše« poroča, da društvu, ki se je na Ruskem ustanovilo v pomoč stradaiočini vsled lakote, prihajajo zelo žalostne vesti. Društveni pobla-ščenec v ufimski guberniji, grof P. Tolstoj je brzojavil , da v belebejevskem okraju strada 102.000 oseb, ki nimajo ničesar jesti. Tolstoj je prosil društvo, da naj se mu pošlje 70.000 rubljev, a društvo mu je moglo poslati samo 30.000 rubljev. Iz borisoglebskega okraja se javlja, da tam ljudem gre slabše nego lani, ker uradi strogo izterjavajo davek, od kate-
rega so bili kmetje lani vsled lakote oproščeni. Iz nekaterih okraiev tulske in kalubske gubernije prihajaio naravnost grozna poročila; celo najbogatejši posestniki iedo samo razne surogate (želod, fižolove luščinc i. dr ). V obče sc lakota že zdaj kaže groznejša nego lani. Zemstva prosijo pomoči, a ruska birokracija dosedaj ni storila svoje dolžnosti.
si » Sojuz russkih ženščln«. Pod tem naslovom se je ustanovilo v Peterburgu novo žensko društvo. Namen društva je zjediniti vse rusko ženstvo na socialni in gospodarski podlagi. V programu novega društva ie usta-novljenje prosvetnih podjetij (šol, čitalnic) in dobrodelnih zavodov; društvo se bode tudi pečalo z izdajanjem časopisov, prirejalo bode predavanja, koncerte in oskrbovalo cerkev z raznimi potrebščinami. »Sojuz« bode razprostranil svoje delovanje po celi ruski državi. Člani društva morejo biti samo ruske ženske. Možje morejo biti samo podpi-ralni udje in imajo pri zborovanjih le posvetovalni glas. Na čelu društva stoji odbor iz 12 članov.
si Ječe na Ruskem. Uprava ruskih ječ javlja, da so vse ječe prenapolnjene. Število vseh jetnikov v preteklem letu je znašalo 140.000 oseb. Kakor »Tov.« poroča, nasveto-vala je uprava ječ ministrstvu, da naj se sezida štirinajstih novih ječ v nekaterih guber-nijalnih mestih. V tem številu so tudi štiri mesta v poljskem kraljestvu. Stroški za zidanje bi znašali šest milijonov rubljev.
si Iz ruske politike. Iz Peterburga se poroča: Dumi se bode predložil zakon o usta-novljenju samostojnega ministrstva pošt in brzojavov. Kot prihodnji minister pošt in br-zojavov se imenuje bivši minister za notranje zadeve Durnov. »Tovarišč« zatrjuje, da povodom interpelacije, ki jo je stavila desnica dume v zadevi dijaških izgredov v višjih učnih zavodih, ic učni minister Kaufman sklenil podati demisijo. — Kakor se čuje, se v prihodnjem semestru ne bodo na peterburško univerzo sprejeli dijaki iz drugih univerz radi nemirov, ki so se zgodili na nekaterih ruskih vseučiliščih.
si Prošnja iitevskega ženstva. Litevske žene so imele nedavno v Kovnu shod, na katerem so sklenile, po svojih poslancih prositi rusko dumo, da bi prepovedala prodajo vodke na Litvi, ker so prepričane, da vodka je vir vseh krivic, ki se godijo ženstvu in ker je najbolj važen vzrok kulturnega in gospodarskega propadanja litevske domovine.
si Stoletnica krojaškega društva v Sofiji. Sofijsko krojaško društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1807, je obhajalo dne 29., 30. in 31. decembra (pravoslavni koledar) svojo stoletnico. Slavnost je bila zelo sijajna.
si Shod bolgarskih izdajateljev časnikov. Izdajatelji bolgarskih listov so se pred kratkim organizirali v obrambo svojih gmotnih koristi ter 6. in 7. januarja (pravoslavni koledar) bodo imeli v Sofiji svoj prvi shod.
si Bolgarsko narodno sobranje — kakor z ogorčenjem poroča bolgarski »Den« — je odreklo daljšo pokojnino vdovi bivšega bolgarskega učnega ministra in odličnega pisatelja Veličkova, ki je pred kratkim umrl. Vdova bode sedaj morala prositi usmiljena bolgarska srca, da ne umrje s svojo hčerko od lakote.
si Zoper poljske »Sokole« na Nemškem.
železniško ravnateljstvo v Bidhošti na Poznanjskem je ukazalo, da nihče izmed poljskih delavcev ne sme biti član poljskih sokolskih društev, sicer mora takoj zapustiti službo pri železnici.
si Odlikovanje za mučenje šolskih otrok. Iz
Poznanja se poroča: Pravcati dež odlikovanj ie prišel na ljudske pruske učitelje za potla-čenjc stavke poljskih šolarjev. Tako v zahodni Prusiji je bilo h koncu leta odlikovanih 14 poljskih učiteljev, dva ravnatelja, pet uradnikov šolskega nadzorstva, 6 načelnikov občin in okrajev, eden landrat in eden nadgo-zdar. Na Poznanjskem je dobilo red rdečega orla oziroma red krone 4. vrste: 19 nadzornikov, 2 šolska svetovalca, 10 nadučiteljev in 53 ljudskih učiteljev.
si Pruski uradi zoper »drzimalite«. Po celem svetu je že znan poljski »Drzimala«, ki jc stanoval v vozu, ker mu je pruska vlada prepovedala zidati hišo na kupljenem posestvu. Kmeta Drzimalo so posnemali drugi poljski gospodarji, ki jih je zadela ista usoda, ter so stanovali v vozovih. Sedaj pa so si Prusi izmislili način, po katerem nameravajo preprečiti poljskim kmetom stanovati v vozovih. Ko je kmet Pavel Oackovski v Blond-zimu tudi stanoval v takem vozu, poslal mu je pruski občinski predstojnik pismo, v katerem mu prepoveduje pod globo 30 mark imeti v vozu peč. Oackovski je podal vzklic pri landratu, a če tudi landrat še ni rešil reku rza, občinski predstojnik je poslal po globo in ko »drzimalita« (tako se imenujejo tisti, ki stanujejo v vozovih), ni plačal, zarubil mu je voz ter zažugal, da ga po preteku enega tedna na dražbi ptpda.
si Rusinsko gledališče. Rusini nimajo dozdaj stalnega gledališča v Lvovu, četudi bi bilo obiskovalcev gledišča dovolj. Zavoljo tega se ie ustanovil pred nekim časom v Lvovu odbor za stavbo dostojnega narodnega gledišča. Odbor je priredil denarno zbirko in ie dozdaj nabral 199.136 K. kar podaja lep dokaz o požrtvovalnosti in vztrajnosti rusinskega ljudstva. -
si Rusinski »Narodny komitet« v Lvovu poživlja vse gališke Rusine. da naj se odločno udeležijo deželnih volitev. Volitve se bodo vršile sicer še po starem volivnem redu tako, da Rusini v Oaliciji imajo na 149 poslancev samo 13 svojih zastopnikov, toda od tega števila rusinskih poslancev jc odvisen nov volivni red za gališki deželni zbor in prihodnja usoda rusinskega ljudstva v Oaliciji.
Usodna priliko
za trgovce in obrtnike!
Ker ml preostaja Se več tisoč
reklamnih koledarjev
M leto 1908---
sem primornn prodajati Iste veliko pod tovarni&ko ceno j naj se torej Izvoli vsak, ki bi jih še potreboval, obrniti na mojo tvrdko, jaz mu bom napravil prav izredno nizko ceno.	75 7—b
Pričakujoč obilnih naročil se priporočam
FR. IGLIC,
trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo, Ljubljana. Mestni trg štev. II.
Proda se dobroidoča
brivn IO 21
na dobrem in prometnem mestu, posebno še radi odhoda v Ameriko, na Dolenjskem za 300 kron. — Naslov pove upravništvo tega lista.	162 2-1
Bolnica
za živino.
Ordinacija od 9-—11. doi>
—-Telefon štev. 44. =
136
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborila kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50 - 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
no predej.
Iz proste roke se proda
na zelo primernem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. — Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, 2 kletsj, I orala vrta. Več se izve pri Antonu Sliv-niku na Re6ioi št. 54. 2994 5 4
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje aa odda za februarski termin ali takoj v Ilirski ulici št. 22 na Škofijskem svetu. 147 2

proda
se malo podjetje kojega vodi lahko vsakdo, z dobro upeljanim predmetom.	112 5-6
Cela oprava z zalogo vred 12 do 15 000 K in se dovolijo ugodni plačilni pogoji. Dopisi na upravništvo »Slovenca" pod „Podjetje".
Franc Čelhar i/. N e mške vasi §1. 10, občina Št. Peter na Krasu, proda iz proste roke
HIŠO
gospodarsko poslopje in zemljišče cenjeno na 12.000 K. 126 3—3
Natančne pogoje se izve pri lastniku posestva v Nemški vasi št. 10.
Franc Čelhar, posestnik.
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C. J.Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega Izdelka, 1870 ustanovljeno 1870.
Proda se
Meyers Gr. Konversations-Ldkon
šesti (najnovejši) netiš.
Celotno delo obsega 20 vezanih zvezkov; dosedaj izdanih 17 zvezkov se pošlje takoj, ostali trije, ko izidejo.
Leksikon je popolnoma nerabljen in nov, cena mesto K 240>— samo K 170'— (150 K se plača takoj, 20 K kadar se dopošljejo zadnji trije zvezki.) Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	*	131 3-2
H®
Napoved osebne dohodnine
Ker je ta mesec napovedovati dohodke za odmero osebne dohodnine, se priporoča v porabo kot najprak-
—	tičnejša, znana brošurica: —
Krotko navodilo
-	o napovedi -osebno - davčne
-	- dohodnine - -
-	za duhovnike in beneficlate -
župnika Matija Kolar Cena 30 K
Dobiva se v
Katol« Bukvami
-- 5-6 v Ljubljani 40 —
m
m Zdravniško priporočeno m
duojnosladno pivo
varstveno znamko sv. Štefana.
Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkuSeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom.	102 8-2
Glavni zastopnik in glavna [airnmir DIPPni ! dvorni dobavitelj aloga za Kranjsko: s: « ICKdllidi riLtULl,. vLjubLa- i