fflcebooteuJ B novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13 (1711) Čedad, sreda, 30. marca 2011 naš časopii tudi na - ^ spletni strani S www.novimatajur.it Razsodba avstrijskega ustavnega sodišča Naj se postavijo dvojezični napisi Do 30. septembra letos morajo biti slovenske vasi na avstrijskem Koroškem Žitara vas, Dobrla vas, Go-selna vas, Libuče, Mokrije, Kazaze, Gluhi les, Sentpri-mož-Nagelče, Železna Kapla in Lovanke v okraju Velikovec ter Breg in Ločilo v okraju Beljak - podeželje dvojezično označene. Tako je razsodilo avstrijsko Ustavno sodišče v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Le-ta daje slovenski manjšini obširne pravice, ki pa so v dobri meri le na papirju. Največ ovir so bolj kot zvezne doslej postavljale deželne koroške vlade, ki so pri “slovenskem vprašanju” popuščale nemškemu nacionalizmu. Ustavni sodniki so tudi razveljavili uredbo o dvojezičnih napisih, ki jo je pred petimi leti sprejela tedanja avstrijska vladna koalicija kanclerja Schiissla. Sedanji socialdemokratski avstrijski kancler Werner Fayman pa je postavil tudi termin, v katerem mora biti vprašanje dvojezičnih napisov rešeno: do leta 2012. Njegov državni sekretar je v Celovcu začel pogovore tudi s predstavniki slovenske manjšine. Ob začetku pogovorov, prve dni februarja, so ti vladnim sogovornikom izročili usklajen predlog za izboljšanje kakovosti pouka slovenskega jezika v vrtcih in šolah, za zagotavljanje rabe slovenskega jezika na sodiščih, v javni upravi in v različnih ustanovah ter za ureditev financiranja manjšinskih medijev ter kulturnih, športnih in izobraževalnih dejavnosti. Odločitev ustavnega sodišča je deželni glavar Dòrf-ler ocenil prenagljeno v tej fazi pogajanj, vsekakor jo je vzel na znanje. Razsodba sedaj odpira novo upanje, da se bo problem rešil, saj je Avstrija vendarle pravna država, ki spoštuje svojo ustavo in odločitve ustavnih sodnikov, manjšina pa že nekaj desetletij pričakuje tudi slovenske napise pred svojimi vasmi. r Ristrutturazione della bilingue: fondi in ritardo, ferme le procedure Ci si mette anche la sfortuna: il decreto di assegnazione dei 550 mila euro che dal Ministero dell’Istruzione, attraverso la Regione, dovevano concorrere al finanziamento per la ristrutturazione dell’edificio scolastico di viale Azzida quale sede dell’Istituto comprensivo bilingue, conteneva il nome sbagliato della scuola. Già firmato, è tornato al mittente per la correzione. Ma l’inciampo, se vogliamo chiamarlo così, è solo parte del mancato arrivo di finanziamenti che blocca di fatto le procedure per l’indizione della gara d’appalto e l’avvio dei lavori, (m.o.) segue a pagina 3 Deželni odbornik Elio De Anna, slovenska konzulka Vlasta Valenčič Pelikan in deželni funkcionar Augusto Viola Manjšine in čezmejno sodelovanje Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo v okviru programa Interreg za časovno obdobje 2007-2013, vloga slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji pri uresničevanju čezmejnih projektov in možnost ustano- vitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje so bile glavne točke tiskovne konference, ki jo je v Vidnu sklical deželni odbornik za mednarodne in evropske zadeve Elio De Anna in na kateri je Slovenijo zastopala gene- ralna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. De Anna je podrobno orisal, kako deluje program čezmejnega sodelovanja Interreg med Italijo in Slovenijo. beri na strani 3 Migranti, tema di ieri e di oggi Venerdì a S. Pietro il convegno organizzato dalla quinta bilingue ì 2 Il convegno organizzato dagli alunni della classe quinta della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone è diventato ormai un appunta- mento fisso e per molti aspetti irrinunciabile. “Oggi non esistono più gli esami di quinta elementare, organiz- te però fatto il vostro esame e potete proseguire nel vostro percorso scolastico” ha detto Živa Gruden, dirigente scolastica delTIstituto Gli alunni della quinta bilingue comprensivo statale bilingue, all’inizio dell’appuntamento che si è tenuto venerdì 25 marzo nella sala consiliare di S. Pietro. Esame ampiamente superato, affrontando un tema non facile come quello dell’emigrazione. Lo hanno fatto, dopo l’intervento di saluto del sindaco Tiziano Manzini, raccontando prima, attraverso un video, le ‘migrazioni amorose’ che riguardavano o ancora riguardano le proprie famiglie, poi una ricerca sulle presenze di emigranti in Italia ed in Friuli-Venezia Giulia, (m.o.) segue a pagina 7 Z leve Augusto Crisetig, Antonio Qualizza, Giorgio Banchig, Bepo Qualizza an Adriano Gariup predstavili v petak, 25. marca, v lo puno ljudi. Gorenjem Tarbiju, kjer se je zbra- beri na strani 5 9.30 apertura e saluti Scuola nella propria lingua madre: situazione attuale e prospettive Tomaž Simčič, dilettore reggente dell’Ufficio per l’istruzione slovena, Viviana Gruden, diligente scolastico Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano, S. Pietro al Natisone, Antonio Pasquariello, dirigente scolastico Istituto omnicomprensivo I. Bachmann, Tarvisio conclusioni: Roberto Molinaro, assessore regionale all’istruzione Articolo 21: lo sviluppo e la collaborazione transfrontaliera in prospettiva EUROPEA Alessandro Oman, funzionario dela Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale, Stefano Predan, segretario dell’Associazione agricoltori - Kmečka zveza della Provincia di Udine 12.30 conclusioni: Elio De Anna, assessore regionale alla cultura, sport, relazioni internazionali e comunitarie e Boris Jesih, segretario di Stato del Ministero per gli sloveni d’ol-tteconfine e nel mondo Moderatore: Rudi Bartaloth SKGZ - SSO - Centro culturale Planika MALBORGHETTO - VALBRUNA _ PALAZZO VENEZIANO 2. 4. 2011 LEGGE 38/2001 RISULTATI E PROSPETTIVE NELLA PROVINCIA DI UDINE CONVEGNO “Luna an buskalce” Adriana Gariupa prvi roman v slovenskem dialektu An dan življenja an tardega diela miesca luja 1962 v vasi Preserje an na sanožeti nad Idarijo trinajstlietnega puoba. Spomini na mlada lieta an premišljevanja, takratna an do-našnja, na tiste lieta tle par nas, kar so ljudje živiel an dielal glih takuo ku njih predniki petdeset, stuo al pa vič liet nazaj, v Italiji pa so bla lieta ekonomskega boo-ma an naša mladina nie čakala druzega ko parložnost za uteč. Na Idarji je pa biu neviden a vesok an tard zid, ki je zrasu po uojski an je parnesu za sabo puno napetosti an strupa. Tuole an še puno druzega je v knjigi Luna an buskalce, ki jo je napisu Adriano Gariup - Meliu-njaku iz Preserja, jo je publikala zadruga Most iz Čedada an so jo Sreda, 30. marca 2011 Incontro tra i sindaci dei comuni delle Valli ed il commissario della comunità montana Gestione dei rifiuti nelle Valli: alla ricerca di soluzioni condivise Raccolta differenziata e rifiuti ingombranti al centro delle discussioni Fumata “grigia” dall'incontro di giovedì 24 marzo fra i sindaci dei sette comuni delle Valli del Natisone (più Prepotto) e Tiziano Tirelli, commissario della Comunità Montana, promosso per cercare soluzioni comuni e condivise alle problematiche inerenti alla gestione dei rifiuti su tutto il territorio in esame. Due le questioni di cui si è discusso: la promozione di una serie di iniziative per favorire la raccolta differenziata e la gestione dell'eco-piaz-zola per i rifiuti ingombranti, ora utilizzabile esclusiva-mente dai cittadini di San Pietro. Per quanto riguarda il primo punto, durante la riunione è stata evidenziata la sensibile diminuzione, in molti comuni, della percentuale di rifiuti raccolti nei cassonetti della differenziata, cui si aggiunge la cattiva abitudine di alcuni cittadini di fare un uso scorretto degli stessi: spesso infatti, è stato rilevato, nelle “campane” destinate a vetro o carta viene gettato di tutto. Per cercare di risolvere questo problema la Comunità Montana ha proposto da un lato di aumentare (quasi raddoppiandoli) il numero dei II sindaco di S. Pietro Manzini contenitori per la differenziata (assumendosi l'onere di finanziare interamente il progetto), dall'altro di promuovere una forte campagna di informazione e sensibilizzazione dei cittadini attraverso incontri, conferenze e distribuzione di materiale informativo (anche nelle scuole). Tutti i sindaci hanno aderito alle iniziative con l'eccezione di Tiziano Manzini di San Pietro al Natisone. Ci ha spiegato lo stesso Manzini, infatti, che a suo modo di vedere queste iniziative «non saranno sufficienti a garantire una percentuale di raccolta differenziata che risponda agli obiettivi posti dalla legge. Già questa settimana comunque - ha proseguito - inizie-remo una serie di incontri con la Comunità Montana e l'azienda Net per individuare soluzioni diverse che - precisa - una volta valutati costi ed opportunità potrebbero essere anche simili alla raccolta “porta a porta”». In questi stessi incontri verrà anche approfondito il problema della gestione della piazzola per i rifiuti ingombranti. Alla riunione del 24 marzo, infatti, anche se, come auspicato dal sindaco di San Pietro, i sindaci degli altri comuni si sono detti disponibili a partecipare ai costi di gestione, rimane da definire la questione della responsabilità penale in caso di abusi; «bisogna anche studiare - ha ribadito Manzini - un'organizzazione degli spazi della piazzola da destinare ai singoli comuni che garantisca la necessaria tracciabilità dei rifiuti». Drenchia è il comune più povero del Friuli Venezia Giulia Drenchia è il comune più povero del Friuli Venezia Giulia o almeno lo è stata nel 2009, anno a cui risalgono i dati Istat sul reddito prò capite analizzati dal quotidiano economico II Sole 24 Ore. Il reddito complessivo dei residenti di Drenchia dichiarato per il 2009 è stato di 1,2 milioni di euro equivalente ad una media di 15.031 euro prò capite. Il comune più ricco in base a questa classifica è risultato quello di Zgonik (Sgonico) nella provincia di Trieste con un reddito medio di 28.746 euro. Tra i centri di provincia la più ricca è Udine con un reddito medio di 26.755 euro per abitante, seguita da Pordenone, Trieste ed infine Gorizia. Nella classifica nazionale Udine è al 23. posto (in base ai dati del 2007 era al 19.), in calo anche gli altri centri di provincia della nostra regione. P/zS$ 0 ima Stojan Spetič Bojna letala zahodnega zavezništva nadaljujejo z napadi na Gadafijeve sile v Libiji, kjer pravzaprav divja državljanska vojna med voditelji, ki so še do nedavnega pripadali istemu režimu in se sedaj borijo za nadzor nad državo in njenimi energetskimi viri. Oborožene sile očitno pogojuje plemenska in ozemeljska pripadnost tako Tripolitaniji kot Cirenajki. In če upornikom, ki jih podpira Zahod, ne bo uspelo zlomiti Gadafijeve vojske in polkovnika zapoditi iz države v zlato izgnanstvo, bo pač neizbežno diplomatsko posredovanje z iskanjem oblastvenega in gospodarskega kompromisa, z Gadafijem ali brez njega. Nobenega dvoma ni, da bo v tem primeru Libija razdeljena na več dežel ali celo novih držav, saj bi njeno šibkost izko- ristilo znanih »sedem sestra«, svetovnih naftnih monopolov. Vse kaže, da se velesile pripravljajo tudi na ta scenarij. In ne samo ZDA, pač pa tudi Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija skupaj z Arabsko ligo in Afriško unijo. Na odločujočo vlogo v morebitnem diplomatskem posredovanju računa tudi Berlusconi, ki previdno molči in zasebno ne skriva skomin po sicer bizarnem beduinskem prijatelju, kateremu je še pred kratkim poljubljal roke. Vendar je nekaj takega malo verjetno. Italija je v mednarodni areni prešibka in nepomembna, da bi lahko odigrala kakršnokoli vlogo, razen tiste, ki ji jo je namenila narava: nepotopljive ameriške letalonosilke v Sredozemlju. Kar pa še najbolj skrbi italijanske oblasti, je priliv beguncev iz nemirnih severnoafriških držav. Gadafi je pre-bežnike prestrezal v puščavi in jih zapiral v svoje lagerje, da so izhirali, ali pa jih je pošiljal v puščavo in domov. Sedaj pa trumoma pristajajo na Lam-pedusi, kjer so razmere nevzdržne, tudi zato, ker je notranji minister Maro-ni opozarjal na nevarnost »biblijskega bega« iz Afrike, ni pa storil ničesar konkretnega, da bi mu bila Italija kos. D'Alema je predlagal, naj begunce namestijo v ameriško oporišče pri Co-misu, kjer je prostora za kakih 15-20 tisoč ljudi. Opuščenih baz in vojašnic je še in še, tudi na severu. V poštev pa bi lahko prišlo tudi taborišče Fraschette pri Alatriju, južno od Rima. Tu so bili pred vojno zaprti libijski uporniki, med vojno pa Slovenci. Po vojni so v iste barake strpali begunce iz Istre, pozneje pa potresence in še tuje priseljence. Končno so ga prevzeli skavti in v njem uredili poceni sobe za romarje iz revnejših vzhodnoevropskih držav, ki so prišli za jubilejno sveto leto v Rim. Če sedma svetovna gospodarska velesila ne bo sposobna namestiti nekaj tisoč beguncev, bo prava sramota in dokaz, da ni sposobna sodelovati pri reševanju problemov in odigrati pomembne vloge v Sredozemlju. Od 4. do 22. aprila mednarodni literarni festival Fabula 2011 Na številnih lokacijah po Ljubljani in drugod po Sloveniji bo med 4. in 22. aprilom potekal že sedmi festival Literature sveta - Fabula 2011. Festival Fabula je uvedel in bo tudi sklenil obdobje, ko se Ljubljana ponaša z Unescovim naslovom Svetovna prestolnica knjige. Po besedah načelnika oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL) Uroša Grilca je to festival, ki v ospredje postavlja bralca ter mu omogoča srečanje z avtorji na kar najbolj odkrit in odmeven način. Letošnjo Fabulo organizira Študentska založba. Osrednji sklop sedme izdaje festivala bodo literarni večeri v Klubu Cankarjevega doma. Na prvem, ki bo tudi odprl festival, bo o svojem delu spregovoril italijanski pisatelj Niccolò Ammaniti, ki je slovenskim bralcem poznan po romanu Ni me strah, je povedala koordinatorka projekta Janina Kos. Posebno pozornost bodo posvetili edinemu slovenskemu gostu festivala, večkrat nagrajenemu pisatelju in dramatiku Dragu Jančarju. V Kinodvoru bo Jančar spregovoril po projekciji filma, posnetega po njegovem romanu Zvenenje v glavi, ki ga je režiral Andrej Košak. Udeležil se bo tudi pogovora o recepciji njegovega dela v tujini, poleg tega mu bo posvečena razstava. Mednarodni gostje letošnjega festivala so še avstrijski pisatelj Christoph Ran-smayr, nizozemska avtorica Margriet De Moor, švedski pisatelj Per Olov Enquist in argentinski avtor Cesar Aira. Knjige gostujočih pisateljev bodo zbrane v zbirki Knjige za vsakogar (vsaka stane pet evrov). Letošnja festivalska novost je tudi knjiga, ki je v omenjeni zbirki sicer izšla lansko leto, delo Gašperja Trohe in Sebastijana Preglja Literarne poti Ljubljane; tokrat na sprehod po literarnih poteh slovenske prestolnice vabi obiskovalce mesta in njegove tujejezične prebivalce, saj je izšla v revidira- Miha Mazzini ni obliki in (v prevodu Gregorja Timothyja Čeha) v angleščini z naslovom Ljubljana Literary Trail. Viva Videnovič, prav tako koordinatorka festivala, je iz bogatega letošnjega programa posebej izpostavila še mednarodni simpozij o Edvardu Kocbeku, na katerem bodo o Kocbekovem delu poleg slovenskih poznavalcev spregovorili tudi tuji gostje. V sklopu Vstopimo v svet bodo dežele, iz katerih prihajajo gostje letošnjega festivala, predstavili z literaturo, glasbo in kulinariko ter delavnicami za najmlajše. V strokovnem fokusu bo islam. Posvečeni mu bosta dve okrogli mizi ter pogovor z akademikom Enesom Karičem ob izidu njegove knjige Pesmi divjih ptic. V sodelovanju s Kinodvorom bodo nadaljevali in nadgradili tudi projekt Kinofabula, v sklopu katerega bodo predvajali filme, ki so bili posneti ali so scenarije zanje napisali gostje letošnje Fabule. V središču programa, namenjenega otrokom in mladostnikom, pa bo knjiga Zgodba iz mesta Rič Rač Lojzeta Kovačiča. Eden od vrhuncev Fabule bo že tradicionalno razglasitev dobitnika Dnevnikove fabule, ki bo letos 14. aprila. V ožji izbor so uvrščeni Mihaela Hojnik za zbirko Maločudnice, Lado Kralj z delom Kosec koso brusi, Mirana Likar Bajželj s Sobotnimi zgodbami in Miha Mazzini s kratkozgodbarsko knjigo Duhovi, je tudi uradno razglasil predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin. kratke.si Sul Kanin si continuerà a sciare fino all’inizio di maggio Grazie alle ultime nevicate la coltre di neve sul Kanin supera i quattro metri e garantirà la possibilità di sciare fino a maggio quando dopo le festività le piste verranno chiuso. A1TATC Kanin, che gestisce il centro sciistico, sono molto soddisfatti dei risultati ottenuti quest’anno. Al contrario degli altri centri sloveni il Kanin ha registrato infatti un aumento di sciatori dell’8% (ma entro maggio si potrebbe arrivare anche al +10%). “L’europartigiano” sloveno Franc Rozman - Stane In occasione del 100. anniversario della nascita dell’eroe nazionale Franc Rozman - Stane la Banca di Slovenia ha coniato una moneta da due euro con stampata l’ef-fige del leggendario comandante partigiano, deceduto nel 1944, ed una stella a cinque punte. In circolazione ci saranno un mihone di copie. Contrari alla nuova moneta i giovani della NSi Mlada Slovenija e l’ex premier Janez Janša che avrebbero preferito una moneta dedicata alTindipendenza slovena. Pronta la proposta di legge sulla scuola primaria in Slovenia Al riguardo è stato aperto un dibattito pubblico per arrivare entro fine anno ad una legge condivisa. Tra le novità proposte il prolungamento dell’orario scolastico fino alle 14.00 (lo Stato garantirà il pranzo oltre la merenda), l’insegnamento di una lingua straniera dalla 2. classe (a scelta già dalla 1.), l’insegnamento opzionale di una seconda lingua straniera dalla 4. Previsti cambiamenti anche per quanto riguarda il sistema di valutazione degli alunni. Raggiunto l’accordo sulla tutela deN’Amazzonia europea La Slovenia, la Serbia, la Croazia, l’Austria e l’Ungheria, durante un incontro informale dei ministri dell’ambiente dell’UE a Gò-dòll in Ungheria, hanno firmato una dichiarazione per istituire una riserva naturale transfrontaliera nell’area dell’Amazzonia europea (chiamata così per la sua ricca biodiversità). Verrà protetta una fascia di 700 chilometri lungo i fiumi Donava, Drava e Mura. Sarà la riserva naturale sulle rive dei fiumi più grande in Europa. Celebrato il 500. anniversario del terremoto di Idrija Il 26 marzo 1511 Idrija ed i suoi dintorni sono stati scossi da un forte terremoto, uno dei più gravi in tutta la storia slovena. In occasione del 500. anniversario, ad Idrija si è tenuto un convegno scientifico sui terremoti ed è stata aperta, dal ministro sloveno per l’ambiente Roko Žarnič, la mostra Anno Domini 1511. Su tutto il territorio si è svolta inoltre un’esercitazione di salvataggio in caso di terremoto alla quale hanno partecipato circa 300 persone. - Aktualno---------- Per la scuola bilingue finanziamenti bloccati e procedure ferme novi matajur Sreda, 30. marca 2011 3 Na sedežu Dežele FJK v Vidnu o programih Interreg Italija - Slovenija Nov razpis za projekte “cross-border” pri strateških manjšine ključen dejavnik Pohvala projektu Jezik - Poziv Sloveniji, naj vstopi v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Elio De Anna in Vlasta Valenčič Pelikan med tiskovno konferenco v Vidnu dalla prima pagina Sulla fase di stallo il comitato dei genitori non ha lesi-nato qualche critica all’am-ministrazione comunale, durante un incontro che si è tenuto lunedì 28 marzo tra i rappresentanti delle due parti. Al momento il finanziamento certo è quello dei 300 mila euro della Comunità montana, l’assegnazione della Regione, come detto, necessita di correzione, mentre della parte più corposa, oltre un milione di euro finanziati dal Cipe (Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica) nulla si sa da quando il Comune ha inviato a Roma la delibera del consiglio comunale che approvava la convenzione. “L’amministrazione dice che non può partire con le procedure, ma si è informata davvero? E come mai i politici regionali e nazionali, che sono dello stesso schieramento della maggioranza consiliare, non si muovono? Capiamo la complessità della questione, ma l’impressione è che non ci sia abbastanza competenza per affrontarla” attaccano i rappresentanti del comitato dei genitori della bilingue. Ribatte il sindaco Tiziano Manzini: “Abbiamo firmato e inviato la convenzione al Cipe, nonostante le numerose richieste non capiamo perché sia tutto bloccato, ma certo I non dipende da noi. Lo stesso finanziamento della Comunità montana, l’unico per ora certo, è arrivato appena la scorsa settimana. Così in ogni caso non possiamo emettere il bando. Abbiamo chiesto ai genitori, invece, che si interessino perché attraverso il governo sloveno, si arrivi al ministero degli Esteri italiano.” Riguardo la possibilità di nomina di un commissario, Manzini la ritiene ancora possibile e di certo potrebbe abbreviare i tempi delle procedure, “ma andrebbe nominato prima delTarrivo dei finanziamenti, dopo non avrebbe più senso.” I genitori si preoccupano, oltre che delle lungaggini legate alla ristrutturazione dell’edificio di viale Azzida, del futuro immediato della scuola: le convenzioni con il convitto Diacono e con la Comunità montana per usufruire dei locali scadono a fine anno scolastico. E poi? Manzini risponde: “I tempi per tornare a viale Azzida saranno certamente lunghi, lavoriamo per prolungare le convenzioni, cercando eventualmente di reperire nuove aule.” Ed il passaggio delle medie della bilingue alle aule del Dante Alighieri? Per i genitori “la sensazione è che sia in alto mare”, per il sindaco il tema è di quelli che, al momento, è meglio rinviare, (m.o.) s prve strani Program je bil zaradi nasprotovanja italijanskih dežel Veneto in Emilija Romagna odločitvam ostalih institucionalnih partnerjev (za izvajanje sklepov je potrebno soglasje) dolgo časa zamrznjen, s sprejetjem enotnega pisnega postopka pa se je rešitev vendarle končno našla, s čimer so se izognili nevarnosti, da bi evropski sklad zaradi zamud v procesu odločanja dejansko zapadel. V sklopu programa za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo je na razpolago 136 milijonov evrov, od katerih je približno 6 do 7 namenjenih za tehnično podporo. Ostali pa so bili prvotno razdeljeni takole: 40 milijonov evrov za strateške projekte (v vrednosti do 3,5 milijona), 60 milijonov za standardne (do 1,5 milijona evrov), skoraj 6 milijonov za male projekte in 22 milijonov za tako imenovane projekte cross-border. Nadzorni odbor, ki ga od januarja vodi Dežela FJk, pa se je odločil za drugačno porazdelitev sredstev in s tem omogočil odmrznitev celotnega programa sodelovanj a. Finančni sklad za strateške projekte je zdaj za deset milijonov evrov višji, tako da bo sofinanciran po en dodaten projekt za vsako izmed treh prednostnih osi. Dodatna sredstva so zagotovili tako, da so štiri milijone odvzeli programu za obmejne projekte (cross-border), sklad za male projekte pa so začasno izničili. De Anna je še poudaril, da bo prednostna lestvica standardnih projektov sestavljena do konca leta, 6. aprila pa bo objavljen razpis za projekte cross-border, ki bo odprt do 25. maja, lestvica pa naj bi bila sestavljena v teku leta 2012. Poleg tega računajo, da bo pri izvajanju treh programov ostalo neporabljenih od 3 do 4,5 milijona evrov, da bodo lahko naslednje leto objavili še razpis za sofinanciranje malih projektov. Tako deželni odbornik Elio De Anna kot generalna konzulka Slovenije Valenčič Pelikanova sta poudarila ključno vlogo, ki jo imajo manjšine pri čezmejnem sodelovanju. V zvezi s tem velja omeniti, da je bilo pri strateških projektih kar 14 milijonov evrov od skupnih petdesetih dodeljenih šestim projektom, pri katerih so med izvajalci predstavniki slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske v Sloveniji. Med temi je najpomembnejši, kot je poudaril sam De Anna, projekt Je-zik/Lingua. Deželni odbornik je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o glavnih zborih, ki so bili posvečeni deželnim manj- šinskim jezikom in ki se jih je udeležilo veliko predstanikov manjšinskih organizacij, še zlasti slovenskih. De Anna je predlagal, da bi v bodoče priredili glavni zbor vseh evropskih manjšin, na katerem bi lahko kot primer dobre prakse predstavili prav čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, taka pobuda pa bi temu čezmejnemu območju zagotovila še večjo vidljivost. De Anna je ob koncu še dodal, da bodo 6. in 7. junija v Mariboru na posebnem foru- mu razpravljali tudi o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje, pri katerem bi lahko skupaj sodelovali Veneto, Koroška, Furlanija Julijska krajina, Slovenija in hrvaška Istra. Med prvimi tremi območji dogovor že obstaja, zanimanje je nakazala tudi Istra, Slovenija pa se mora glede tega vprašanja še izreči. De Anna je prepričan, da bi bilo s strateškega vidika sodelovanje Slovenije ključnega pomena tudi v luči morebitne bodoče Jadransko-Jonske ma-kroregije. (T.G.) Torre Natisone GAL, l’assemblea sarà pubblica Un’assemblea aperta “per una piena condivisione delle volontà e prospettive, nonché per raccogliere proposte e richieste particolarmente utili al prosieguo dell’attività”. È l’invito della Società Torre Natisone GAL per giovedì 7 aprile, alle 17, presso la sede della Comunità montana Torre Natisone Collio di Tarcento, via Frangipane 3. La società Torre Natisone GAL opera per lo sviluppo economico del territorio di competenza (Valli del Torre e Valli del Natisone con Tarcento e Cividale) sia con realizzazioni già fatte e finanziamenti già erogati, sia con quelli che si accinge a mettere a disposizione relativamente alla programmazione europea 2007/2013. La consapevolezza della forte attesa da parte dei potenziali beneficiari e da parte degli operatori economici dell’area è il motivo dell’invito del nuovo Consiglio di amministrazione ai soci, ad amministratori pubblici, enti, associazioni e cittadini. Maja Blagovič dobitnica priznanja Združenja dramskih Dramska igralka Maja Blagovič, članica igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, je dobitnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za leto 2010. Komisija, ki so jo sestavljali režiser Niko Goršič, dramska igralka Maja Boh in dramaturginja mag. Ana Kržišnik, je priznanje za dramske dosežke Blagovičevi dodelila za vlogo vitalne kmečke ženske Agate Matučeve v predstavi Oblo-mov. Kot je zapisano v obrazložitvi, Maja Blagovič že leta preseneča z razkošjem igralskega talenta. Lik Agate Matučeve, preproste ženske, ki s svojo neposrednostjo in delavnostjo očara Oblomova, spleta z velikim posluhom za občutja in stanja preprostega, skromnega človeka, ki kljub pomanjkanju in vsakovrstnim težavam ohranja zdrav in vi- umetnikov Slovenije talen odnos do sočloveka in do vsega pojavnega sveta. Njen lik Agate deluje kot davni spomin na nekaj, kar smo nekoč že imeli - bili pa, nekje “po poti” izgubili. Blago-vičeva ga plete z vso svojevrstno igralsko inteligenco in s pretanjenim občutkom za detajl, pravo mero in predvsem za nepotvor-jenost. Ustvarila je živ, resničen Uk, ki s svojo pojavnostjo in drugačnostjo pomeni antipod siceršnjemu oblomovskemu vzdušju predstave in kot tak prinaša drugačno dinamiko ter na ta način bogati dramaturgijo celotne uprizoritve. Maja Blagovič gledalca nezadržno potegne v svojo igro in še preden se ta dodobra zave, ji že prikima in se sproščeno smeji ob vseh njenih neposrednih odgovorih, hkrati pa z zanimanjem in simpatijo sledi njeni igralski energiji. brevi.it Proposta italiana per la soluzione della crisi libica Domenica 27 marzo la Nato ha assunto il comando delle operazioni in Libia. Mentre nel paese i ribelli riconquistano terreno, l’Italia, tramite il ministro Frat-tini, presenta un piano per la risoluzione della crisi. Due i punti essenziali del progetto: un cessate il fuoco immediato da accompagnare con l’apertura di un dialogo di riconciliazione nazionale fra il comando dei ribelli e i rappresentanti delle tribù. Per Ghed-dafi invece viene proposto l’esilio. Lampedusa: con l’emergenza crescono anche le polemiche Non si arresta l’esodo dei Tunisini verso le coste di Lampedusa. La situazione sull’isola è drammatica, la soluzione ancora lontana. Cresce invece la polemica politica: il governatore della Sicilia Lombardo chiede, polemica-mente, che vengano approntate tendopoli anche in Val Padana. Il ministro Maroni se la prende con il governo tunisino che non ha frenato il flusso migratorio e intima alle Regioni di accettare i profughi «o agiremo d’imperio». Otto anni dopo, Berlusconi di nuovo in tribunale A otto anni di distanza il Presidente Berlusconi è tornato in un’aula di tribunale. L’occasione è stata quella del processo “me-diatrade” in cui il premier è accusato di frode ed appropriazione indebita nell’ambito dell’acquisizione di diritti tv. Ad accoglierlo una piccola folla di oppositori e fans. Dopo la bocciatura del ‘legittimo impedimento’ è già ripreso il processo Mills e si attende per il 6 aprile la prima udienza del processo ‘Ruby’. Il giudice condanna i tagli alla scuola pubblica Il tribunale di La Spezia ha accolto il ricorso della famiglia di un ragazzo disabile che, a causa dei tagli della riforma Gelmini, non aveva più potuto usufruire dell’insegnante di sostegno. Il ministero sarà obbligato a ripristinare il servizio. La condanna, secondo l’avvocato di parte, trova la sua fonte nello stesso art. 3 della Costituzione secondo cui lo Stato deve rimuovere gli ostacoli che impediscono il pieno sviluppo della persona umana. Risparmi delle famiglie: in vent’anni calo del 60% Un’analisi di Confcommercio basata su dati Istat mette in luce il drastico calo avvenuto negli ultimi 20 anni della propensione al risparmio delle famiglie italiane. Nel 1990 ogni cento euro di reddito se ne risparmiavano 23, oggi se ne mettono da parte meno di dieci: un calo di oltre 60 punti percentuali. Secondo l’inchiesta due sono le cause principali: l’aumento dell’età media e la stagnazione dei redditi: prima fermi ora, dopo la crisi, in calo. Sreda, 30. marca 2011 A metà maggio alle elezioni comunali A Drenchia si ricandida Donati, a Torreano si propone Sabbadini Le liste e i candidati di opposizione invece ancora da definire Tarcisio Donati I prossimi 15 e 16 maggio verranno chiamati alle urne per il rinnovo delle rispettive amministrazioni comunali anche i cittadini di Drenchia e Torreano. Scelte opposte per i due sindaci uscenti, entrambi in carica per due mandati consecutivi: Tarcisio Donati di Drenchia ha deciso di ripresentarsi alle elezioni per la terza volta (l'ultima possibile secondo la normativa attuale), mentre Paolo Marseu di Torreano ha deciso di rinunciare a questa possibilità. “Ho scelto di ripresentarmi - spiega Donati - per dare continuità al progetto iniziato ormai dieci anni fa; per questo - aggiunge - anche la lista dei candidati consiglieri subirà solo qualche piccola modifica mentre il programma sarà la naturale prosecuzione di quanto abbiamo fatto sinora”. Marseu invece, motiva così la sua scelta di lasciare: “Credo che dieci anni da sindaco (più i due precedenti da consigliere provinciale) siano stati per me un periodo sufficientemente lungo come esperienza politica e ritengo che a questo punto sia giusto lasciare spazio ai giovani”. La lista civica “per Torreano” dunque candiderà l'attuale vicesindaco Roberto Sabbadini, come spiega lo stesso Marseu, anche in segno di continuità con quanto fatto dall'amministrazione uscente. “Il bilancio di questi dieci anni - dice infatti Marseu - secondo me è estrema-mente positivo. Torreano è una realtà piuttosto fortunata e nel periodo in cui ho ricoperto la carica di sindaco non c'è stato spopolamento (se non nelle frazioni di montagna) e c'è ancora piena occupazione, vista la buona salute del settore della lavorazione della pietra e delle imprese edili del territorio. Un punto di forza in prospettiva futura - conclude - è che in questi anni è cresciuto un gruppo di giovani che si impegnano, disinteressatamente, nella società civile in particolare nella pro-loco e nell'associazione degli alpini a riprova di una certa vivacità della comunità”. Il sindaco uscente poi non chiude definitivamente le Paolo Marseu porte alla politica anche se precisa: “Non ho mai pensato di fare il ‘politico di professione’ e per questo non sono assolutamente in cerca di una ‘poltrona’. Al momento poi non ci sono neanche campagne elettorali in vista, se poi dovesse ripresentarsi qualche occasione farò le mie valutazioni”. Ancora in fase di definizione, in entrambi i comuni, invece, liste e candidati dell'opposizione. A Drenchia si stanno svolgendo una serie di incontri per trovare un'intesa di ampio respiro intorno all'iniziativa politica di Mario Zufferli. E probabile che, entro la fine di questa settimana, venga reso noto il nome del candidato sindaco. Lavori in corso anche nel centro-sinistra di Torreano; come a Drenchia, però, si attende a giorni il nome dello sfidante di Sabbadini. (a.b.) ZELENI « LISTI Ace Mermolja Selektivni pristop v kulturi V Italiji je kar nekaj pozornosti vzbudilo rezanje sredstev kulturnim dejavnostim, s čimer je bil povezan tudi odstop ministra za kulturo Bondija. Ob hrupu pa bi bili dobrodošli predvsem predlogi in selektiven pristop. Kako se v Italiji debate razblinijo v nič (pa ne samo v Italiji), dokazujejo že zakoni in prakse o tisku. Govorim o lastnem krožniku. Obstaja zakon za tisk, ki vsebuje poseben člen za tako imenovani “šibki tisk”. Gre za časopise in druge medije, ki zaradi svoje specifike ne morejo računati na dovolj širok krog bralcev. Kategorije tovrstnega tiska so jasne. Med mediji, ki naj prejemajo posebno podporo, so cerkveni listi, strankarska glasila, manjšinski časopisi in novinarske zadruge. Če bi ostali pri prvih treh kategorijah, to je pri cerkvenem, strankarskem in manjšinskem tisku, bi bil seznam kratek, stroški za državo omejeni in podpore jasno usmerjene. Toda skozi vrata, okna in prijateljske špranje se je v omenjeni člen z leti pritihotapilo nekaj tisoč dnevnikov, tednikov, radijskih in televizijskih postaj, da so postala finančna sredstva nezadostna. Od zakona živi nekaj tisoč krajevnih novi- narjev, za zadrugami in dobitniki podpor pa se večkrat skrivajo klanski ali celo osebni potentati. V nevarnosti pa je zaradi tega prav tisti tisk, kateremu je bil zakon prvotno namenjen. Mediji in tisk so tudi kultura, na njenem področju pa bi lahko opazili podobne pojave. Bom zelo jasen: državno podporo zaslužijo tisti kulturni in umetniški subjekti, ki se ukvarjajo z nekomercialno ter kakovostno dejavnostjo, ki ustvarjajo šole, podpirajo talentirane avtorje in zagotavljajo kontinuiteto. Ne vem na primer, če je pravilno, da dobivajo veliko podporo gledališča, ki proizvajajo skoraj izključno klasike in glasbene komedije, to je moderne operete z imenom musical, ki se množijo na svetovni komercialni sceni. Nato pa opažamo, da ni pravih gledaliških šol, da imajo novi avtorji težave z uprizarjanjem svojih dram, da se razvijajo le prosluti režiserji in igralci. Ostali so v senci. Prav tako se mi zdi odvečna množica najrazličnejših festivalov (med njimi so seveda častne izjeme), ki so prej v ponos odbornikom za kulturo in županom kot pa dejanski prispevek h kulturni rasti. Občasne prireditve zahtevajo sredstva, so pa večkrat efimerne in dvomljive intelektualne vrednosti. Podpreti bi bilo treba najprej subjekte, ki dokazujejo stalnost delovanja in dosežejo v času določene rezultate. Podporo bi zaslužile založbe, galerije, glasbene skupine, ki niso kristalizirane v šablone. Če se omejim na književnost, odmevajo v medijih samo romani. Izginili so žanri, kot so poezija, novela, dramatika, esejistika v pravem pomenu besede. Kar ni roman ali žurnali-stična knjiga o aktualnih temah, živi v nišah. Italija pri tem pozablja, da dolguje kar pet nobelovih nagrad za literaturo trem pesnikom (Carducci, Quasimodo in Montale) in dvema dramskima umetnikoma (Pirandello in Dario Fo). Ti žanri so danes v zakotju. Do izvedbe svojih del skorajda ne morejo priti mladi komponisti klasične glasbe (obstajajo? kdo ve...) in umetniki, ki ponujajo manj konvencionalne storitve. Pri petdesetem letu si v Italiji še vedno mlad slikar. Ko torej razpravljamo o rezanju sredstev kulturi, je prav, da početje označimo kot vsestransko kratkovidno. V isti sapi pa bi morali jasno povedati, katera področja resnično zaslužijo državno podporo. V tisku, da se povrnem k začetni temi, kasira na primer izjemno visoke podpore glasilo Confindustrij e. Ne gre za manjšinsko glasilo in niti založnik ni kak reven pro-motor pesniških zbirk, a gre vseeno veliko več denarja na bogato gredico kot pa manjšinskemu tisku. La Regione intende ridurre il servizio da 24 a 12 ore con chiusura domenicale Sul Pronto soccorso di Cividale la scure di Kosic Prima visita all’ospedale di Cividale dell’assessore regionale alla sanità Vladimir Kosic, la scorsa settimana, con esiti tutt 'altro che confortanti per il Pronto soccorso ducale, tanto che il sindaco di Cividale ha prontamente indetto una riunione tra amministratori locali per cercare di frenare le intenzioni dell’esponente della giunta Tondo. Il Piano at-tuativo ospedaliero prospetterebbe al momento la riduzione del servizio da 24 a 12 ore (non ci sarà, dunque, la copertura notturna), con chiusura la domenica, circostanza che l’assessore regionale non ha affatto smentito. Un territorio che ha già dovuto pagare dazio in seguito all’approvazione della famosa legge 13 si troverebbe quindi veder tolto un servizio di basilare importanza per l'utenza del territorio, a cominciare dalla popolazione anziana. Alle rimostranze avanzate dal consigliere regionale Novelli (facente parte della maggioranza di centrodestra, la stessa parte politica di Kosic), l’assessore ha ricordato come la Regione abbia stanziato 6 milioni di euro per l’ospedale di Cividale, che però l’Azienda ospedaliera non ha ancora speso. Kosic ha garantito che con il nuovo Piano attuativo non verrebbero comunque a mancare la sicurezza di un pronto intervento, anzi verrebbe aumentata. Ma i sindaci non intendono rimanere in silenzio. SREBRNA KAPLJA GREMO V ISTRO (Reka, Opatija, Pazin, Rovinj) ponedeljek, 25. aprila 7.00 - Odhod iz Špetra (pred kamunam) 8.30 - Kava na avtocesti 9.30 - Reka, Opatija 12.30 - Kosilo 16.00 - Rovinj 18.00- Odhod 20.30 - Se varnemo v Špeter Cena (avtobus in kosilo): 45 evrov. Vpisovanje do petka, |^5^aprila^iiINAC^(0432 703119) ali pri članih odbora Zveza slovenskih kulturnih društev Pokrajinski svet včlanjenih društev V torek, 5. aprila, v prvem sklicanju ob 7.00, v drugem sklicanju pa ob 18.00 v Čedadu na sedežu KD Ivan Trinko, ul. IX Agosto, 8 Dnevni red: 1)Pregled delovanja 2)Spremembe statuta 3)Razprava in predlogi 4)Volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika 5)Razno DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO STY- SLOVENSKI PROGRAMI PETEK, 1.4.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Mala Cecilijanka 2010: OPZ Sovodnje 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SOBOTA, 2.4.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Vera brez prijateljev 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK UTRIP EVANGELIJA sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 NEDELJA, 3.4.2011 20.20 TV KOCKA: Vodinko 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 MIKSER sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 PONEDELJEK, 4.4.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 TOREK, 5.4.2011 J L 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Televikj čarovnija 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SREDA, 6.4.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Risanka “Bela’' 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 ČETRTEK, 7.4.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Kamorkoli naokoli 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 MIKSER sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 -Kultura------------------------------------- Dielo Adriana Gariupa so v petak 25. marca predstavili v Gorenjem Tarbiju Luna an buskalce je pričevanje o naši deželici an nje ljudeh Sreda, 30. marca 2011 s prve strani Bukva Luna an buskalce je Adriano Gariup sparvič napisu po italijansko. “Napiši jih po slovensko, v tistem jeziku, v katerem si ži-veu, guoriu an mislu v tistem cajtu,” mu je jau urednik zadruge Most Giorgio Banchig an takuo se je rodila dvojezična knjiga. “Naša dužnuost je ohranit naš jezik, ga guorit, pisat an kar se da, ga učit. Do-našnji dan ohranjamo vse, kar so nam pustili te stari, pozabljamo pa na jezik, ki je veliko premoženje nas vseh” je poudaru na petkovi predstavitvi Giorgio Banchig, ki je vodu večer. Za njim sta pozdravila predsednik zadruge Beppo Qualizza an sriedenjski podžupan Augusto Crisetig, ki je puno pohvalu dielo Adriana. “Je dokument, ki ostane nimar za nama,” “so bukva, ki na smiejo manjkat v obedni hiši,” je jau an tudi poviedu, kuo je bluo zanj komovent brat o stvareh, ki jih je an on živeu. An on je jau, de je treba daržat živ naš jezik. Kaj je Adriano napisu, smo tud poslušal. Po slo-viensko sta an koščič prebrala njega navuod Marko an Michele Qualizza od Beneškega gledališča, njega hči Cecilia je prebrala pa po italijansko. Kritično oceno je potle podau Antonio Qualizza -Toninac, parjateu an va-snjan Adriana, ki je opisu, kaj se v bukvah dogaja, njih veristično valenco, saj ponujajo natančen pogled na našo deželico an nje ljudi, na njih dielo na puoju an na naše navade. Poviedu je, da imajo bukva tudi pesniško vriednost, ki se kaže že v samem naslovu. Skor vse, kar je v knjigi, je avtobiografsko, je jau Qualizza, lepo je okarakte-riziran Adrianov oče, velik dielovac, ki je biu ostar do njega, an ku od samega sebe si je od sina v diele puno čaku, puno jih je provu, kar je biu paražonier Angležu, od njih pa se je tudi puno navadu. Donašnji dan bi biu ponosen na svojega sina, je jau Qualizza. An figura matere, dielovne, mu-čecje an ponižne žene je le-puo opisana. Toninac se je oživeu v tisti pripovedi an v njo vple-tu tudi svoje spomine, ku recimo tistega na šuolski izlet v idarsko dolino, kar so on an drugi otroc uekal pruoti takratni Jugoslaviji “Viva l'Italia, abbasso la Jugosla- via, abbasso Tito”. Kompleksnost tistega cajta pride na dan, kadar otroc srečajo jugoslovanske graničarje dol na Idarji an posebno z zgodbo srbskega inženirja klandestina, pa tudi s premišljevanj am avtorja o uoj-ski, parvi an drugi, o italijanskem nacionalizmu. Antonio Qualizza je še umestiu naše doline an našo kulturo v zgodovinsko realnost Furlanije, še pose-be pa se je zaustavu ob tragediji emigracije, ki je spraznila naše vasi, z odhodom ljudi pa se je začela zgubjat tudi naša tisočletna kultura. “So bili težki cajti,” je jau na koncu avtor Adriano Gariup, “ma tenčas smo imiel upanje, de puojde na buojš an takuo se je tud zgodilo. Današnji dan j’ vse drugač.” f B i J| rf^lìrcHl "1 I 1 I ' J Mali Marko an Cecilia bereta odlomke iz knjige, za njima avtor Parvi kratak roman v dialektu Luna an buskalce ni parvo dielo Adriana Gariupa. Za Beneško gledališče je napisu dvie komedije “Preklet komp-juter” an “An oča za mojo hči”, prerunu je tudi dielo nie-kega niemškega avtorja “Vi-čerjaza adnega”. Sada je parvi med številnimi beneškimi avtorji napisu kratek roman an za tuole zasluži vso pohvalo an čast. Dialogi v gledališkem tekstu, piesam, pravljica ali kratka pripoved v slovenskem dialektu so manj zahtevni, za roman pa so potriebni buj bogati an kompleksni jezikovni inštrumenti. Zatuo se zasto-pi, zaki je to parvo napisu po italijansko an šele potle po-sloveniu tekst. Rezultat je dober an spodbuden. Tisto, kar imamo sada v rokah, so pru za pru dvie pripovedi z različno vrednostjo. Dosti bolj živa, jezikovno sočna an poetična je zame slovenska pripoved, ki ima tudi literarno vrednost, čeglih seji nomalo pozna prehod od ad- nega jezika na drugega. V tistih spominih an izkušnjah, v drobnih detajlih (pest trave v ustih sanosieka za se branit pred osmi, recimo), pru v tistih besiedah se prepoznavamo vsi, ki smo živiel an die-lal v gruntu v naših dolinah. Filter italijanskega jezika je ku sienca, ki jo nardi oblak, kadar nomalo pokrije sonce. Za dobro pripoved je po-trieban tudi material, je po-triebna zgodba. An Adriano jih ima puno za poviedat, zna lepuo nastavt nje strukturo, an mu ne manjka humorja, zna pa tudi iti glaboko v dušo človieka. Ob svojem življenju, kar je muoru dielat ku te veliki v gruntu (an takuo vsi otroc tekrat), ob spominih 13-lietnega mladenča, ki se je odperju življenju an ljubezni, na tiste povojne lieta nam lepuo kaže, z današnjimi očmi, an problematiko konfina an klimo v naših krajih po uojski. Takrat so se povezave z ljudmi na drugem kraju Idarje pretargale an na rieki je zrasu vesok zid. An vse, kar je bluo tam, je bluo garduo an slavo, tle par nas pa vse lepuo an dobro. Tiste lieta se je še puno guorilo o vojski an v avtorju se je rodilo puno misli. “Padli za domovino” je napisano na spomenikih. “Je bla zaries velika tista domovina, od Rusije do Grčije, od Francije do Jugoslavije, od Albanije do Afrike...” je napisu Adriano. Imena tistih, ki so bili partizani an so se tulkli pruoti nacistom an fašistom ali pa so tar-piel v lagerjih nieso vklesal v marmor. V knjigi Luna an buskalce je avtor napravu tudi galerijo portretov, najbuj podrobno je opisu njega oči, so pa lepuo obdielani tudi mati, prijatelj Lino, klandestin srbski inže-nier... Adriano Gariup je s telim dielam pokazu, de zna pisat. Troštamo se, de bo še pisu. Sada, ki si je nabrau puno esperience, lahko začne pisat naglih po slovensko, (jn) V sredini Danila Zuljan Kumar, spodaj moški zbor Pod lipo Z Mlado lipo tudi v Brdih V Viteški dvorani gradu Dobrovo seje v soboto, 26. marca, najprej oglasila beneška in rezijanska pesem, ki jo je zapel moški pevski zbor Matajur iz Klenja pod vodstvom dirigenta Davida Klodiča, nato pa je bila vsa pozornost namenjena Slovencem videnske pokrajine in še posebej terskim Slovencem, njihovemu govoru in besedni ustvarjalnosti. Predstavili so namreč zbirko subiških pripovedi Brune Balloch Mlada lipa in še letošnji Trinkov koledar. Zelo dobro obiskan večer, ki sta ga priredili Občina Brda in domače planinsko društvo, je vodila domačinka Danila Zuljan Kumar, jezikoslovka in dialektologinja, ki se je v zadnjem obdobju strokovno veliko ukvarjala s terskim dialektom iz Subida, zanj je sestavila poenostavljeni fonetični zapis in s tem prispevala k izidu dragocene knjige, Mlade lipe. Gre namreč za zgodbe, “pravece domah narete”, ki predstavljajo jezikovno dediščino, ki je bila prej skorajda neznana. V subiškem dialektu so prepoznavni elementi praslovanskega izvora, ki so se v osrednjeslovenskih dialektih zgubili, je med drugim dejala Danila Zuljan Kumar. Večer seje nadaljeval s prijetnim pripovedovanjem Brune Balloch, medtem ko so se na steni vrtele ilustracije Luise Tomasetig, objavljene v knjigi. Urednica Lucia Trusgnach je spregovorila o začetkih sodelovanja z Bruno Balloch, s skrbjo, da se ohrani in prenese na mlade rodove dragoceno bogastvo. Jole Namor je potem predstavila bogato vsebino letošnjega Trinkovega koledarja in izpostavila pomen ohranjanja dialektov v videnski pokrajini, Marina Cernetig pa je prebrala svojo pesem “Utekli so bogovi”, ki jo je navdihnil Kravarščaku hram, arhitektonski biser občine Srednje, preden so ga porušili, da bi naredili parkirišče. Dobrodošlico kulturnim predstavnikom iz Benečije in številni publiki sta izrekla predsednik planinskega društva Bojan Bužinel in župan Franc Mužič, kije poudaril, daje Benečija najbližja soseda Brd in da obstaja želja, da bi več sodelovali in da bi medsebojni stiki postali živahnejši. ne Bojan fino a quando incontra un ragazzo indiano, Arjun, e nell’amore per lui crede di trovare l’àncora di salvezza, la possibilità di andarsene. Il viaggio, la speranza di un cambiamento, la vita (apparentemente) spensierata sull’isola di Zanzibar diventano realtà ma durano un lampo: Arjun se ne va, e con lui, nascoste nel suo zaino, le note scritte da Bojan, il cui futuro, ancora una volta, non trova risposte. L’intreccio delle storie di Bojan, Arjun, Tim, Janez e di un gruppetto di giovani accompagna il lettore (che spesso troverà, nel linguaggio e nella realtà raccontata, la sensazione di un pugno nello stomaco) in questa ‘Storia perduta’, poiché Mozetič racconta di aver ritrovato un manoscritto autobiografico, il diario di Bojan, in riva al mare nei pressi di una nota discoteca, di aver cercato il proprietario per mesi e di aver infine deciso di renderlo pubblico, sperando che l’autore si faccia vivo. Brane Mozetič (1958), autore di libri in prosa e di raccolte poetiche (in Italia erano in precedenza usciti i racconti di ‘Passion’ e le raccolte poetiche ‘Parole che bruciano -Besede, ki žgejo’ e ‘Farfalle’), è attivo, oltre che come promotore della letteratura slovena all’estero, nell’ambiente che lotta per i diritti degli omosessuali. A lui si deve tra l’altro la pubblicazione della prima antologia di storie d’amore omosessuali in Slovenia. Brane Mozetič L’hanno definito il primo romanzo ‘rave’ sloveno perché si svolge in gran parte nelle discoteche -Ambasada Gavioli di Izola, K4 e Propaganda di Lubiana - dove rimbomba la techno, dove scorre l’alcool e si provano senza timore e senza coscienza le peggiori sostanze chimiche del momento, dove si svolgono gli after party, il momento più interessante se visto dal punto di vista sessuale. Viaggi allucinogeni, realtà sfasate, incontri tra giovani prede della paranoia, nottate infinite, questo il mondo nel quale si muove il giova- li segnalibro Storia perduta di Brane Mozetič Beit edizioni, 15 euro (Zgubljena zgodba, Založba Aleph) 6 novi matajur Sreda, 30. marca 2011 Otroška stran - Poclrecca Mama od Angele, Lisa, prihaja iz Kitajske. En dan nas je paršla gledat in nam je poviedala puno stvari od tistega kraja. Nam je tud poviedla pravco o “Rdeči Kapici” po kitajsko in po slovensko! Mama Lisa je zapiela kupe z Angelo no liepo kitajsko piesam o pomladi... Glejta, ki dost liepih reči runamo mi v vartacu Za pust mi otroci dvojezičnega vartaca smo se lepuo obliekli an dieI gor maškere. Potle smo šli po vasi, smo se veselili, pieli an plesali... z vigilnam... Al sta vidli kake lepe maškere smo nardii? Ku tiste v Afriki! Je paršla pomlad, takuo smo šli po travnikih gledat, kaj rata okuole nas. Je bluo puno liepih rož, an vsa drevesa so bla puna popkov... - Kultura JOV[ ÙUJ3'"J] - 7 ±\ LIL L Lil Li Sreda, 30. marca 2011 # Due momenti del convegno dedicato al tema dell’emigrazione Migranti, tema di ieri e di oggi Il convegno organizzato dagli alunni della quinta bilingue Andrea Bernardis e, a destra, Renzo Mattelig vivono, non dimenticando la propria cultura e la propria lingua. Prologo, questo tema, alla presentazione del libro realizzato dagli alunni della quinta, con il sostegno di Slovenci po svetu, la collabo-razione del Comune di S. Pietro ed il contributo del Servizio corregionali all’estero della Regione, dal titolo ‘Dall’emigrazione alFintegrazione - percorrendo la storia del Dan emigranta’, (m.o.) V lepuo dokumentani knjigi sprehod skozi zgodovino Dneva emigranta Je zaries lepuo dokumentana, knjiga ‘Od emigracije do integracije - Sprehod skozi zgodovino’, ki so jo napravli učenci petega razreda dvojezične šuole. Skuoze manifestacijo, ki se vsako lieto dogaja 6. že-narja v Čedade, opisuje an dobar del zgodovine Benečije v prejšnjem stuolietju. Kaj je Dan emigranta za naše te mlade? Oni vedo, kuo so pred an po drugi svetovni vojni oblasti zahtevale, da se v Benečiji guo-ri samuo v italijanskem jeziku, an tuole je zelo prizadelo Slovence, ki so živiel v Italiji. Sevieda, ljudje so muorli iti drugam tudi zak v Benečiji je manjkalo dielo, an če manjka dielo, manjka an kruh. Ko so šli v tujino, nieso pa pozabil na suoje koranine, an kar so se vračali iz Belgije, Francije, Švice, Nemčije an takuo napri za božične praznike, so se srečevali kupe za si voščit an se pozdravit. Takuo je nastau Dan emigranta, ki od lieta 1964 do donas je postau ne samuo praznik emigrantu, pa tudi praznik vsieh Slovencu videnske pokrajine. Učenci petega razreda so med drugim obiskal naše uredništvo an tle par nas dobil novice an slike od manifestacije. Potle v šuoli so napravli za vsako lieto dvie strani knjige, kjer so napisali kdaj je bluo, kje, kduo je biu organizator, kduo je spregovorili an kaj so časopisi napisal gor mez prireditev. Učenci so potle intervjuval nekatere emigrante, ki so jih spoznal, o samem Dnevu emigranta pa so zaviedli še vič iz besied Marka Petriča, parvega predsednika Društva beneških izseljencu, Giacinta Iusse, ki je doma iz Petjaga pa živi v Gorici, Giorgia Banchiga za časopis Dom an odgovorne urednice Novega Matajurja Jole Namor. Na koncu sta še dvie pričevanji pa od učencu: kuo vidi adan od njih suojo prihodnost an kaj pomeni za adno družino se preselit s Harvaške v Benečijo, (m.o.) Objavljamo tekst, ki ga je Antonella Bukovaz napisala in prebrala med posvetom učencev 5. razreda. V slovenščino ga je prevedel Matjaž Pintar. Migranti, ko odidejo, zapustijo svoje življenje za vedno, migranti prehodijo svet, zbirajo se ob sotočjih, v zalivih, ob vznožju gor, skušajo zbežati pred svojo geografsko usodo, političnim preganjanjem, prizadevajo si oživeti svojo zgodovino... Na poti se migranti izgubijo in se iščejo, skušajo se prepoznati, saj j e poznani obraz kot neke vrste hiša, včasih pa se bojijo predolgih pogledov in dotikov, saj je to kot ljubezen, ki si je ne smejo privoščiti, se le nalahko dotaknejo in že silijo dalje, a se znova iščejo, saj je človek vedno človek... Migranti se družijo, se združijo zaradi podobne usode, so povezani zaradi skupne usode, ki j e prepuščena milosti in nemilosti človeške sence, skupaj so v mrzlih korakih čez gorske prelaze, nakopičeni na nezanesljivih čolnih, natrpani v kontajnerjih, skriti pod tovornjaki, v strahu in iztrebkih... Gledajo v nebo prestrašeni, kot tisti, ki ne pričakuje nič dobrega, niti od bogov in gledajo v nebo z upanjem tistega, ki mu je ostalo samo to... Migranti gledajo na našo stran, sem proti temu, kar pravimo zahod, v tem trenutku so milijoni oči obrnjeni proti nam, mi smo tukaj, v vsem tem bogastvu, oni odhajajo, odhajajo »naši« sreči naproti... dalla prima pagina “Lo straniero spesso viene visto con pregiudizio - hanno detto gli alunni della quinta - ma forse è dello straniero che è in noi che dobbiamo avere paura. Importante è parlare dello straniero ma ancora di più è parlare con lo straniero.” A raccontare, con parole ma ancor più con immagini, la presenza e la vita quotidiana degli stranieri a Udine, è stato Andrea Bernardis, autore di un reportage fotografico aH’interno di varie comunità straniere che vivono nella città. “Tre anni di lavoro - ha spiegato - per uno spaccato di quello che è oggi la nostra società in generale, non solo Udine. Ho intrapreso questo percorso con lo spirito del viaggio ma fatto senza muovermi da casa, attraverso persone che stanno modificando il tessuto urbano del territorio.” A Udine esistono oltre 40 comunità straniere, la macchina fotografica di Bernardis le ha riprese in momenti di convivenza ma anche di solitudine, immortalando anche - attraverso gli scatti ad alcune scritte razziste - la contrarietà allo straniero. Ma per Bernardis quelle presenze sono positive, “ci danno, e vale soprattutto per i giovani, una straordinaria opportunità di conoscenza.” Quindi Renzo Mattelig, direttore dell’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu, ha ricordato l’altro aspetto legato al nostro territorio ed all’emigrazione, come cioè molte persone originarie della Benecia vivano all’estero e come molte di loro hanno lasciato importanti tracce dove Sabato 2 aprile Ammaniti a Cividale Niccolò Ammaniti, uno dei più letti ed acclamati scrittori italiani, sarà protagonista sabato 2 aprile, alle 18, di un incontro pubblico che si terrà nella chiesa di Santa Maria dei Battuti. In una chiacchierata con Erica Bar-biani, Ammaniti parlerà dei suoi libri e della preparazione della versione di ‘Io e te’ per il film di Bertolucci. Ammaniti ha raggiunto la notorietà a livello nazionale nel 2001 con il romanzo ‘Io non ho paura’ trasposto due anni dopo nell'omonimo film di Gabriele Salvatores. Nel 2006 ha pubblicato ‘Come Dio comanda’, che ha ottenuto il premio Strega ed è stato portato sullo schermo nuovamente da Salvatores, nel 2009 ‘Che la festa cominci’ fino al recente ‘Io e te’. Od emigracije do integracije Dall'emigrazione all'integrazione sprehod skozi zgodovino Dneva emigranta percorrendo la storia del Dan emigranta Skupina parjatelju iz Posočja an Benečije je tiela v petak, 25. marca se spomnit na Zlatka Smrekarja, pesnika iz Livka, ki nas je zapustiu v začetku ženarja. Srečanje je bilo ob njegovem rojstnem dnevu an je potekalo v gostilni Pri zvončku v Kobaride. Po filmu, ki ga je Darko Rutar posneu v Idriji, ko je Zlatko zadnjič imeu pesniški nastop, so njegovi parjateiji prebrali nekatere njegove poezije, za glasbo sta poskarbela pa Sandro an Franco 8 novi matajur Sreda, 30. marca 2011 Doline/Duline - BAR*D0_LUS6V£RA Incontro tra Comune e responsabili del Parco Prealpi Giulie Riserva di Biosfera, l’interesse di Lusevera MAB è l’acronimo delle parole inglesi “Man and thè Bio-sphere”, l’uomo e la biosfera. Si tratta di un programma avviato dall’Unesco negli anni ’70 allo scopo di migliorare il rapporto tra uomo ed ambiente e ridurre la perdita di biodiversità attraverso programmi di ricerca e di sviluppo. Il programma ha portato al riconoscimento, da parte del-l’Unesco, delle Riserve di Biosfera, aree marine o terrestri che gli Stati membri s’impegnano a gestire dal punto di vista della conservazione delle risorse e dello sviluppo sostenibile, nel pieno coinvolgimento delle comunità locali. Nel corso di un incontro tenutosi giovedì 24 marzo a Njivica presso il municipio, il direttore del Parco naturale Prealpi Giulie Stefano Santi ed il responsabile dell’Ufficio Promozione del Parco Giulio Goi hanno prospettato ai componenti della giunta comunale l’idea di presentare domanda per aderire al programma facendovi rientrare l’intero territorio comunale. “Ciò - ha chiarito il direttore Stefano Santi - non comporterà alcun vincolo, restrizione, divieto o proibizione per nessuno. La partecipazione al programma darà semplice-mente maggiore visibilità all’intero territorio comunale”. Il direttore ha spiegato che in Italia esistono solo otto Riserve di Biosfera ed in tutto il mondo ve ne sono 553. “Il riconoscimento Unesco - ha sottolineato il direttore - permetterà ai Comuni del Parco di entrare in una rete internazionale e di fregiarsi di un’importante qualifica”. La Riserva di Biosfera è uno strumento di gestione integrata e adattata che mira a combinare conservazione e sviluppo sostenibile. Le sue funzioni principali sono quelle di contribuire alla conservazione del paesaggio, degli ecosistemi e delle specie nonché di promuovere lo sviluppo di un’economia forestale il direttore del Parco naturale Prealpi Giulie Stefano Santi boschiva ed uno sviluppo umano che sia socialmente e culturalmente sostenibile. Il programma MAB supporta inoltre progetti pilota a sostegno dell’educazione ambientale, della ricerca e del monitoraggio per concorrere al raggiungimento degli obiettivi zonali, regionali e nazionali di conservazione e sviluppo. “L’amministrazione comunale - ha commentato il sindaco di Bardo Guido Mar-chiol - è sicuramente interessata a partecipare all’ini-ziativa. I vicini Comuni sloveni del parco del Triglav già dal 2003 traggono beneficio dal network MAB. Il riconoscimento dell’Unesco è un’interessante opportunità per dare maggior prestigio al nostro territorio”. leu:-: . Barscica Michela Palermo BABJ50 LUS6V€fcA Kakuo so pametne naše čičice! Michela Palermo anu Vanessa Sturma so dvie hčeratice, ki nu žive tou Barde. Nu hodijo v sriednjo škuolo »Angelo Angeli« u Čento anu je žej poznamo kot muzičiste od Glasbene Matice. Pa niesmo viedali, ke nu pouno znajo še za matematiko! Michela Palermo e Vanessa Sturma sono due studentesse di Bardo che frequentano le scuole medie di Tarcento. Sabato 19 marzo hanno partecipato insieme ad altri coetanei della scuola alle semifinali dei Campionati Internazionali di Giochi Matematici che si sono svolte a Udine. Entrambe si sono classificate tra i primi studenti della provincia di Udine nella categoria Cl, dedicata ai ragazzi di prima e seconda media. Ciò significa che sono state ammesse a partecipare alla fase successiva ovvero al- la fase nazionale dei giochi che si svolgerà il 14 maggio presso l'Università »Bocconi« di Milano. Abbiamo incontrato la raggiante Miche-la poco prima della sua lezione di pianoforte: oltre ad essere una matematica, infatti, Michela è anche una brillante pianista della Glasbena Matica di Bardo. » La prova consisteva nella risoluzione di 8 problemi matematici - spiega Michela - in ordine crescente di difficoltà. Sono riuscita a risolvere anche l'ottavo! Io e Vanessa ci siamo classificate prima e seconda tra tutti i partecipanti della scuola media di Tarcento e tra le prime della Provincia. Quando ce l'hanno comunicato non potevamo crederci!«. Noi convalligiani, invece, ci crediamo eccome! La finale internazionale dei Campionati si terrà a Parigi a fine agosto 2011: Michela e Vanessa, conquistate anche Parigi! (ic) BARvDO LUSEVÉBvA Akcija za daržati odperto njivarško Puošto Dopo l’ennesima chiusura della Posta di Njivica avvenuta lunedì 21 marzo, il sindaco di Bardo ha promosso una raccolta di firme per manifestare il disagio della popolazione nei confronti dell’interruzione del servizio che spesso avviene quando Tunica dipendente non può prestare la sua opera per ferie, malattie o corsi di aggiornamento. Il sindaco invita i cittadini ad ap- porre la propria firma per chiedere che sia garantita la regolare apertura dell’Ufficio postale attraverso l’invio di un impiegato in sostituzione dell’unica addetta, quando questa non possa essere presente. “L’ufficio postale di Vedronza - afferma il sindaco - è punto di riferimento per tutte le frazioni del Comune di Lusevera ed è naturale punto di riferimento anche per gli abitanti di Uccea, in Comune di Resia. La chiusura dell’ufficio arreca notevoli disagi per i cittadini, soprattutto per quelli anziani che si devono recare fino a Tarcento per qualsiasi necessità. Ciò non è accettabile: è necessario garantire la presenza dei servizi essenziali a chi vive in montagna”. I moduli per la firma sono già disponibili presso il Municipio di Njivica e nei locali pubblici della Valle, (ic) Dan lipi festival za né zabit pravit pravice Itàn w Ibjani od 13 dnuw marèa dardu 26 dnuw marca jè bil dan li-pi anu wridni festival, tu ka so bili in-vidani jiidi, ka pravijo pravice. Litus to so wže 14 lit, ka se nareja isi festival, anu wsakè lètu jé rudi karjè njeh, ka hòdijo radè poslušat pravice. Našnji din to ni tej nur noga timpa, ko naše babe anu naše matare so nan ____________________________________________ pravile pravice: te silvana Paletti od lisice anu od uki- ca, od dujačese anu od Dardaja ano šče d rii ge. Našnji din so librinavi, so kartoni animati, so driige reči, ma pošlušat dnaga, ka pravi no pravico, to jè rudi na lipa rič. W petek, 25 dnuw marča, zvečara jè pravila pravice pa Silvana Paletti. Na jè pravila dvi lipi pravici po nes. K6Z1JA_8v£SIA delle proprie aree con uno specifico contributo di cinquemila euro. Nel corso della cerimonia di conferimento del diploma, tenutasi nel castello di Brdo in Slovenia, il presidente Chi-nese ha dichiarato che l’attestazione costituisce un traguardo significativo che conferisce lustro non solo al territorio interessato dal Parco ma all’intera regione, anche perché si affianca al riconoscimento di area protetta transfrontaliera conseguito nel 2009 assieme al Parco nazionale sloveno del Triglav. Si tratta inoltre di un’ulteriore conferma dell’elevatissima qualità ambientale di queste zone certificata da organismi internazionali. Il presidente ha inoltre ribadito l’auspicio che queste attestazioni possano anche tradursi in strategie di sviluppo territoriale sostenibile che trovino nel Parco l’elemento di coordinamento e propulsione. Un prestigioso riconoscimento per il Parco naturale delle Prealpi Giulie Nell’ambito dei lavori del- la XI Conferenza delle Alpi, il Parco naturale delle Prealpi Giulie è stato insignito del riconoscimento quale area pilota alpina per la connettività ecologica. Questa attestazione sottolinea il ruolo giocato dall’area protetta friulana quale corridoio ecologico per la tutela della natura ed il buon lavoro svolto dall’organo gestore nella sua conservazione e valorizzazione. Il riconoscimento è stato conferito ad otto aree pilota rappresentative dell’intero arco alpino coinvolgendo quasi esclusivamente parchi nazionali; fra questi il Pare Naziu-nal Svizzer e quelli del Gran Paradiso, del Gesàuse e di Berchtesgaden. Solo tre sono state le zone identificate sul versante italiano, di cui due nelle Alpi occidentali. La candidatura del Parco delle Prealpi Giube è stata sostenuta dal Ministero per l’Ambiente ed il Territorio ed approvata, dopo un’attenta analisi, dalla piattaforma connettività ecologica della Convenzione delle Alpi. Il Ministero delTambiente francese ha anche gratificato ognuna Dal 13 al 26 di marzo, a Lubiana, si è tenuta la 14a edizione del festival del racconto con una serie di importanti appuntamenti legati a questo tema. Tra questi, nella serata del 25 marzo, nella sala del Cankarjev dom, sempre a Lubiana, diversi novellatori e novellatrici hanno intrattenuto il folto ed attento pubblico con favole e racconti anche inediti. Tra questi è stata invitata anche Silvana Paletti che ha raccontato in resiano due favole. Al giorno d’oggi non si raccontano più le storie come un tempo. In passato erano le nonne che raccontavano ai nipoti le varie storie e favole. Al giorno d’oggi si leggono libri o si guardano i cartoni animati proposti dalla televisione. Vi sono quindi poche occasioni di sentire dal vivo un racconto. È questa, però, un’arte che ancora oggi riesce ad affascinare sia piccoli che grandi. Ed il festival di Lubiana è stata un’ottima occasione. Kronaka--------------------------------------- 4. aprila bosta minili dve leti, odkar smo se od njega poslovili Hvaležen spomin na Birtiča Z dragocenimi kulturnimi darovi Benečiji je v Sloveniji začel novo glasbeno pot Sreda, 30. marca 2011 4. aprila, ob drugi obletnici njegove smrti, se bomo spomnili glasbenika in očeta Beneških fantov, Antona Birtiča. Njemu v spomin je napisal član njegovega ansambla Ivan Erzetič, ki je najboljše poznal njegovo človeško in ustvarjalno pot. Minili sta dve leti, odkar smo se poslovili od našega glasbenega velikana Antona Birtiča. Vse, kar se o njem dobrega napiše, je še vedno premalo, da bi se mu oddolžili za njegove kulturne darove Slovencem v Benečiji. Kot tvorec beneške glasbe seje opiral na avtohtonost svojih predhodnikov. Tako je obdržal pristnost beneške glasbe. Kot pesnik je opremljal svoje melodije z besedili, ki so se navezovala na sam kraj. Tako v njih prikazuje težko življenje nekoč številnih beneških družin, mlade, ki zapuščajo svoj dom, v katerem ostajajo žena, otroci ali izvoljenka. Vse pesmi pa preveva ljubezen do svoje, čeprav revne, a spoštovanja vredne domače zemlje, kjer se je vsakomur odvijala nepozabna mladost. Beneške pesmi s takim besedilom lahko ustvarja le nekdo, kije to doživljal. To pa je bil Anton Birtič, kije imel nadvse grenko mladost, saj je preživel težke čase vojne, socialne težave in politična preganjanja. Birtič je sam večkrat poudarjal, da so beneške pesmi odraz beneške duše, zato je vsako vmešavanje nepovabljenih tujih avtorjev izkrivljanje avtohtonosti. Ker s takimi avtorji ni skepal kompromisov, so ga mlini na veter odnesli. Tako se še danes taki še živeči kitijo z njegovimi stvaritvami ter namerno “pozabljajo”, daje Birtič začetnik narodnozabavne glasbe na Slovenskem. Kljub temu, da naš Toni ni požel tega, kar je sejal, je neizpodbitno dejstvo to, da je Benečiji in vsej slovenski deželi “prižgal” novo glasbeno zvrst. Sledila mu je cela Slovenija. Tako so nasta- jali nešteti narodnozabavni ansambli, ki so širili to kulturo daleč po svetu in s tem prispevali k prepoznavnosti naše majhne dežele. Kot večina slavnih ljudi, ki so dobili svoje pravo mesto v družbi šele kasneje, tako bo tudi za Mečanca prišel čas, ko se mu bodo vse pogosteje klanjali. Ljubitelji njegove glasbe in njegove Benečije smo ponosni nanj. Kulturno, moralno in nacionalno smo bogatejši in močnejši ob poslušanju glasbene izpovedi beneškega človeka. Člani njegovega ansambla bodo poskrbeli, da bo njegova pesem še naprej živela in s tem ohranjala narodno zavest majhnemu, a pokončnemu slovenskemu rodu iz Benečije. Na njegov grob bomo prižgali svečko in položili venec. Ob polzečih solzah pa se nam bodo v naših srcih oglašale pesmi Moj slovenski dom, Zvezde žarijo, Beneška Slovenija, Moja Nediža, Pane insanguinato... Ivan Erzetič Mario Specogna (a sinistra) assieme a Paolo Osgnach e Lorenzo Vogrig alle premiazioni dell'ultimo incontro a Cividale L’ultimo Seduto a Mario Specogna Domenica 19 marzo si è spento all’ospedale di Udine Mario Specogna, uno dei promotori della gara internazionale di bocce tra Cividale e Tolmino, che da decenni si ripete tra amici bocciofoli a Cividale e nella vicina località slovena. Mario, nativo di Montefosca, era conosciuto da tutti sia nelle valli del Natisone, che nel cividalese e nella vicina Slovenia. Un grave lutto per tutto il mondo bocciofilo locale che ha perso un uomo che ha sempre creduto nell’amicizia e nei buoni rapporti tra le genti di confine. Gli incontri di bocce continuano a svolgersi in un clima di conoscenza e amicizia reciproca che coinvolge le due realtà sportive, e sono proseguiti anche nel periodo difficile dei grandi cambiamenti avvenuti nel 1991 nella ex Jugoslavia. Alla moglie Cesira, ai figli Marina e Maurizio ed a tutti i parenti vadano le più sentite condoglianze. Enaindvajseti marec je za marsikoga prav poseben dan, saj se nas je večina že zdavnaj naveličala zime, posebno take brez snega, ko sta bila več mesecev na sporedu le dež in megla. Misel, da celo koledar potrdi začetek toplejše sezone in manj depresivnih dni, je zato prav tolažilna, predvsem za tiste, ki komaj čakajo poletni čas in morje. Neuradno pa lahko pomlad zavohamo na skoraj vsakem koraku takoj, ko po ljubljanskih ulicah zasije le malo sonca in se temperatura dvigne nad povprečno “šal, kapa, rokavice in vroč čaj”. Mesto, ki je pozimi s svojimi lučkami, božičnimi stojnicami in snežnimi odejami kot iz pravljice, se po dvomesečnem počitku spet izkaže. Kot da bi se narava ravnala po starih praznikih, se tam nekje okoli gregorijeve-ga, ki ga praznujemo dvanajstega marca, začne počasi razkazovati z občasnimi osamljenimi cvetki in zelenimi listi. Ta praznik se je namreč po starem julijanskem BENEŠKE KRIŽANKE NA ZLOGE (Guidac) HORIZONTAL - Vodoravno I - Beneško... igra za Dan emigranta. 4 - Abeceda, alfabet gotik. 6 - Željezna nit, fileštrin. 7 - Je bluo na sred vasi, kjer je točilo uodo. 9 - Nose jajca ku kakuoš, pa plava rada po rieke. 10 - Kapne po riedko an je mičkena. II - Nieso zdravi. 12 - Komar, nona. 13 - Tribunal, toro. 14 - V tistim miestace živi papež. 16 - Varvat an troštat otroka, de na bo joku. 17 - Velik kamen, tanak an plankast. 18 - Klast gor uodo, de rata mokro, zalit. 20 - Tista božja je v nebesih. 21 - Ljubimka od Šansona, igralka Di Lazzaro. 22 - Pričajo na sodišču. 23 - Klast v uadjo. 24 - Stanje, kar je adan sam. 25 - V tistim miestace je muzej parve svetovne vojne. 26 - Prestor pod Kolovratom, kjer je umaru Di Giusto. VERTIKAL - Navpično 2 - Hlodena posoda za zdielat batudo. 3-Obrazjih imadvie. 4 - V Sloveniji je ta Nova. 5 - Josip Broz. 7 - Je majhana lonca sena... ki ima stožje. 8 - Gabinet, toilette. 9 - Kjer so na ogled slike al pa kipe. 10 - Telefonske govorilnice. 11 - Zjutra muora mati... otroke. 12 - Je dobar s polento po vičentinsko. 13 - Se nardi za dat sauor, če manjka su. 15-Štampat. 16 - Na briegu je deklica... granke suze. 18 - Rečitat rožar al Oče naš. 19 - Takuo je Marija, brezmadežno... 20 - Jo nucajo kimeti kupe z lopato. 21 - Ime zborovodja zbora Matajur. 22 - Blizu muorja, slovenski litoral. 23 - Nieso mladi. 24 - Beneška dvorana. patron glasbenikov in pevcev, saj je znan po tem, daje uredil cerkveno petje - gregorijanski koral, poleg tega pa zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in našitkov, učenjakov, učiteljev in študentov. In prav res, spomladi ljubljanski študentje še posebno zaživijo. Mogoče zaradi ljubezenskih hormonov, vroče temperature ali začetka živahne sezone zabav so meseci do prvih junijskih izpitov naj zanimivejši čas v akademskem letu. Mesto, ki poleti postane preveč leno zaradi neznosne toplote pa tudi, ker večina štude?itov odpotuje domov ali na počitnice, prav v teh mesecih pokaže svojo divjo naravo. Ni pa treba biti študent in tudi zabave niso obvezne zato, da uživaš v lepoti spomladanske Ljubljane: dovolj je, da si le za en dan vzameš čas, nikamor ne hitiš, opazuješ ljudi okoli sebe in vdihuješ umetnost in zgodovino, ki sta prisotni na skoraj vsakem koraku takih sprehodov skozi prestolnico. Teja Pahor Lepote spomladanske Ljubljane Pismo iz slovenske prestolnice najti prosto mesto na Cankarjevem ali Petkovško-vem nabrežju, kjer kavarne razporedijo svoje mizice ob reki in vabijo ljudi k temu slikovitemu kratkočasju. Prav tako pa se lahko potolaži, kdor ne mara pohajkovanja in sedenja ob pijači: za ljubitelje nakupovanja se v tem času pomlad prikrade tudi v izložbe trgovin, športniki pa se lahko, če le pridejo mimo ob pravem času, pridružijo skupinam mladih, ki na glavnem ljubljanskem trgu vadijo borilne veščine ob melodiji orientalskih glasbil. Pravijo da je sv. Gregorij koledarju praznovalo na prvi pomladni dan, enaindvajseti marec, dan zaljubljencev, ko se ptički ženijo; kasneje pa se je s prehodom z julijanskega na gregorijanski koledar premaknil na današnji dvanajsti. Pomladi pa vendar ne začutijo le ptički in zaljubljen- ci. Ulice, po katerih pozimi meščani hitijo, da pridejo čimprej na toplo, kar naenkrat oživijo. Nič več ni treba drveti v službo ali v trgovino, ampak se je prav prijetno sprehajati pod prvimi toplimi žarki. Ljubljansko pomlad je treba začutiti: začne se pri raziskovanju malih trgovinic v starem delu mesta ali pii sprehodu do tržnice, kjer si izbereš šopek tulipanov in košarico jagod. Nato je na vrsti izlet na grad z novo vzpenjačo ali bolj slikovitim vlakcem, najlepše pa je, če kreneš kar peš po ozkih poteh in stopniščih, kjer lahko občuduješ stare hiše in skrite vrtičke. Kosilo si velja privoščiti v eni izmed mnogih restavracij ob reki, v Abecedariumu ali kavarni Romeo na Starem trgu, kavo pa kar čez cesto, pri Juliji. Po kosilu in še vse do poznega popoldneva se lahko vsakdo pridruži najbolj razširjenemu ljubljanskem športu, “kofetkanju”. Vsak, če mu le čas omogoča, prav rad tekmuje v posedanju s prijateljem, partnerjem ali knjigo ob srkanju kave ali limonade in opazovanju mimoidočih. Tako je na sončne in tople popoldneve skoraj nemogoče Sreda, 30. marca 2011 Risultati Promozione Valnatisone - Pro Gorizia 2:1 Juniores Valnatisone - Tolmezzo 1:2 Allievi Manzanese - Tolmezzo Carnia 3:0 Ronchi - Moimacco 0:0 Aurora Buonacquisto - Valnatisone 0:3 Giovanissimi Moimacco - Azzanese 2:2 Valnatisone - San Gottardo 0:0 Amatori (F.i.g.c.) Reai Pulfero - Chiopris Viscone 2:0 Amatori (Friuli collinare) Sos Putiferio - Poi. Orgnano 4:1 Am. Campeglio - Pizzeria Le Valli 1:0 Reai Buja - Savognese 0:2 Montenars - Poi. Valnatisone 3:1 Calcio a 5 maschile Merenderos - Viarte rinv. Paradiso dei golosi - Santa Maria 2:0 Calcio a 5 femminile Audace - La compagnia dell’anello 0:16 Audace/B - Manzanese/B Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Lignano volley 0:3 Pallavolo femminile Aurora volley - Poi. San Leonardo 0:3 Amatori (F.i.g.c.) Trieste calcio - Reai Pulfero Prossimo turno Promozione Lumignacco - Valnatisone Juniores Pro Romans - Valnatisone Allievi Sacilese/B - Manzanese Moimacco - Virtus Corno Valnatisone - Pasianese Giovanissimi Ronchi - Moimacco Graph Tavagnacco/A - Valnatisone Esordienti Nuova Sandanielese - Audace Pulcini Audace/A - Manzanese/A Amatori (Friuli collinare) Sos Putiferio - Extrem (02/04) Pizzeria Le Valli - Coopca Tolmezzo (04/04) Poi. Valnatisone- Savognese (02/04) Calcio a 5 maschile Folgore - Merenderos (02/04) Artegna - Paradiso dei golosi (04/04) Calcio a 5 femminile La Perla caffè - Audace (05/04) Pallavolo femminile Poi. San Leonardo - Buia (06/04) Classifjche Promozione S. Daniele 56; Juventina 52: Ponziana 50; Capo-riacco 43; Vesna 39; Trieste calcio, Lumignacco, Pro Romans 35; Zaule Rabuiese 34; Union 91 33; Reanese 32; Union Martignacco 31 ; Valnatisone 29; Aquileia 24; Pro Gorizia 18;Villesse 15. Juniores Union 91 54; Manzanese 51; Tricesimo 47; Pro Cervignano, Tolmezzo Carnia 46; Pro Romans 41 ; Pro Fagagna 40; Union Martignacco 37; Ancona 35; Valnatisone 32; Gemo-nese 17; OI3 13; Buttrio 10; Sevegliano 9. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone 63; Manzanese 57; Donatello 47; Tolmezzo Carnia 42; Ponziana 37; S. Giovanni 35; Fontanafredda 34; Bearzi 31 ; Torre, San-giorgina 21; Serenissima 19; Nuova Sandanielese 16; Cormor 13; Majanese 10. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 67; Virtus Como 60; San Luigi 51 ; Brugnera 49; Poi. Codroipo 45; Sanvitese 41 ; Moimacco 30; Fìangers 27; Futuro Giovani 25; Ronchi 24; Pro Gorizia 23; Union 91 16; Muggia 10; S. Canzian 5. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone 52; Forum lulii 47; Centro Sedia 35; Pasianese 31 ; Esperia 97 28; S. Gottardo, Cussignacco 19; Graph Tavagnacco, Aurora Buonacquisto 14; Buttrio, Chiavris 11. Giovanissimi (Regionali - gir. B) Ancona 64; Pordenone 59; Virtus Corno 53; Fiume Veneto Bannia 45; Pro Gorizia 39; Poi. Codroipo, San Luigi 32; Ronchi 27; Futuro Giovani 25; Azzanese 22; Muggia 21; Moimacco 19; OI3 14; S. Canzian 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Esperia 97 58; Forum lulii 55; Fortissimi 42; Pasianese, Buttrio 41 ; Graph Tavagnacco/A 29; Reanese 19; Assosangiorgina 18; Chiavris, Valnatisone, S. Gottardo 17; Centro Sedia 15; Serenissima 5. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero 57; Mossa 54; Turriaco, Trieste calcio 35; Chiopris Viscone 33; Reai Domio 31 ; La Rosa 28; Leon Bianco/B, Sovodnje, Manzano 27; Monarci 20; Grado 16; San Sergio 12; Cervignano 8. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone A) Sos Putiferio* 26; Latteria Tricesimo 25; Am. Campeglio 24; Farla 23; Pizzeria Le Valli 18; Coopca Tolmezzo* 17; SS 463 Majano, Turkey pub, Extrem* 16; Anni 80* 14;Carpacco, Poi.Orgnano 8. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone B) Dinamo korda 30; Adorgnano 25; Savognese 22; Bar al gambero Amaro 19; Gunners, Blues, Montenars 18; Arcobaleno 17; Poli-sportiva Valnatisone, Ars. calcio 15; Reai Buja 10; Dream team Resiutta 7. Le classifiche Amatori F.c. aggiornate al turno precedente * Una partita in meno Tris all’Aurora Buonacquisto, la Valnatisone vince il titolo con due gare di anticipo Allievi, vittoria e titolo S<^ret% zo La squadra maschile di Prima divisione della Poli-sportiva S. Leonardo ha perso con la Lignano Volley 3:0 (25:16, 25:12, 25:15). La classifica: Gaia Volleybas 6; Lignano Volley, Pulitecnica Friulana 3; Polisportiva S. Leonardo, Pallavolo Arteniese 0. Dopo il turno di riposo nel girone D del Trofeo Friuli le ragazze dell’Under 16 della Polisportiva S. Leonardo, hanno vinto ad Udine contro l’Aurora volley per3:0 (25:20. 25:18, 25:239). Domenica 3 aprile alle 11 a Mer-so salirà la Pallavolo Buia. La classifica: Polisportiva S. Leonardo 18; Volley Corno 12; Pasian di Prato Volley 11; Aurora Volley Udine 6; Arteniese 4; Pallavolo Buia 0. AURORA BUONACQUISTO 0 VALNATISONE 3 Valnatisone: Alessandro Gosgnach (Mattia Pinatto), Esordio positivo in panchina di Fidel Covazzi al posto del dimissionario Lauro Vosca: in casa valligiana, nell’anticipo di sabato con la Pro Gorizia, sono arrivati tre punti preziosi. Il successo allontana la Pro Gorizia, penultima in classifica, sconfitta grazie alle reti di Michele Miano e Basso nel primo tempo. Domenica 3 aprile è in programma la trasferta di Lumignacco, con la Valnatisone alla ricerca di punti preziosi, per migliorare la propria posizione in classifica. Gli Juniores della Valnatisone, guidati da Bruno lussa, hanno ospitato la Tolmezzo Carnia perdendo di misura. Le parate del portiere ospite hanno negato alla squadra valligiana un meritato pareggio. Sotto di un gol, i nostri ragazzi hanno messo alle corde gli ospiti nella propria metà campo cercando in tutte le maniere il pari. Il momentaneo 1-1 era giunto grazie alla rete di Andrea Scaunich. Nel girone A degli Allievi regionali la Manzanese di mister Luca Michelutto, superando la Tolmezzo Carnia grazie alle reti di Marco Sit-taro, Visentini e Biagio Ca-pizzi, ha conquistato in anticipo la matematica seconda posizione in classifica, valida per disputare i play-off. Il Moimacco nel girone B Stefano Dissegna ( Alessandro Ramis), Giacomo Bacchetti, Martino Manzini, Alessandro Coren, Hubert Oleszczuk, Enrico Stulin ha pareggiato a reti inviolate a Ronchi dei Legionari. I Giovanissimi regionali del Moimacco hanno pareggiato con l’Azzanese grazie ai due gol realizzati da Ramon Qualizza e Simone Coren. I provinciali della Valnatisone sono stati fermati sul nulla di fatto nell’incontro casalingo con il San Gottardo. Nel campionato primaverile gli Esordienti dell’Audace si sono imposti sul campo della Azzurra dove hanno fatto centro Andrea Vogrig, (Francesco Bellocchio), Emanuele Flebus (Blerin Demiri), Lorenzo Luciano ( Giovanni Rudi), Marco Zufferli, Marco Crast (Martin Gorgiev). Gli Allievi della Valnatisone festeggiano il titolo al termine della gara con l'Aurora Buonacquisto Josip Mij ato vic e Michael Carlig. Ottima la prova della difesa valligiana gestita da Simone Carlig e dal portiere Stefano Tavaglione. I Pulcini della Valnatisone hanno riposato in attesa dell’incontro di sabato prossimo con il Moimacco. L’Audace/A ha pareggiato a S. Gottardo anche grazie alla prestazione di Leonardo Predan. L’Audace/B si è imposta sugli udinesi con Kevin Chiuch, Stjepan Mijatovič ed il debuttante Arjun Vuk. Sono iniziati a Gagliano di Allenatore Stefano Bovio. Remanzacco, 27 marzo -Alla capolista Valnatisone bastava un punticino per aggiudicarsi matematicamente, con due giornate di anticipo, la vittoria del girone B del campionato provinciale. I ragazzi guidati da Bovio non hanno voluto rischiare una brutta figura e, nonostante l’attenta tattica di contenimento disposta dal tecnico locale Galai, sono riusciti a fare centro due volte, rispettivamente con Lorenzo Luciano e Marco Zufferli, nel corso del primo tempo. Nella ripresa i ragazzi del capitano Alessandro Gosgnach hanno controllato agevolmente il gioco permettendo a mister Stefano Cividale gli incontri dei Piccoli Amici fase primaverile ai quali partecipa la Valnatisone che, accompagnata da Carlo Liberale e guidata da Bruno lussa, si è misurata con la Serenissima, l’Union ’91, la Torreanese, il Buttrio, e la Forum Jullii. Prossimo appuntamento domenica 3 aprile a Manzano dove i nostri ragazzini se la vedranno con Aurora Buonacquisto, Manzanese, 013, Buttrio, Torreanese ed Union ’91. Prosegue il cammino vincente del Reai Pulfero che, Bovio di dare spazio a tutti, ma la musica non è cambiata. Ad un quarto d’ora dal termine è arrivata la terza segnatura di Martin Gorgiev. Al triplice fischio dell’arbitro è iniziata la festa dei ra- grazie alla doppietta realizzata da Luca Lugnan, ha superato la Chiopris Viscone confermandosi prima forza nel girone B. Nel campionato amatoriale del Friuli Collinare di Prima categoria la capolista Sos Putiferio di Savogna ha regolato la pratica Orgnano con la tripletta di Luca Mot-tes (che ha trasformato due calci di rigore) e la rete di Daniele Saccavini. Ancora una sconfitta per la Pizzeria le Valli. Nel primo tempo i padroni di casa hanno avuto numerose occasioni da rete ma il portiere Ciocchiatti ha neutralizzato con bravura le conclusioni degli avversari. Al 30’ l’arbitro ha concesso un calcio di rigore che il Campeglio ha trasformato. Nella ripresa la gara è stata più equilibrata con la Pizzeria alla ricerca di un pareggio che non si è concretizzato. In Seconda categoria la Savognese ha superato in trasferta il Reai Buja andando in gol con Alessandro Lombai e Marco Trinco Ancora un passo falso della Polisportiva Valnatisone di Cividale, sconfitta a Montenars. Non è bastata la rete messa a segno da Francesco Debegnach. Paolo Caffi gazzi delle valli che proseguirà domenica 3 aprile a S. Pietro dove è in programma l’ultima gara casalinga, in attesa di conoscere le avversarie e le date per le gare di finale del campionato provinciale. (p.c.) Calcio a 5 Nel campionato Uisp di calcio a 5 Amatori il Paradiso dei golosi ha conquistato la finale play-off per il titolo superando nella gara di ritorno la Santa Maria. In finale, in data e località da destinarsi, incontrerà la Pau-lin/Tex Grill. In Coppa i Merenderos hanno visto rinviata la gara in programma con la Viarte. Classifica girone A: Folgore 6; La Viarte 5; Merenderos* 3; Morena, Diavoli volanti* 2. Girone C: Paradiso dei golosi*, Attimis, Zomeais 5; Simpri Kei da Moreale 3; Artegna* 0. Nel campionato di calcio a cinque femminile l'Audace è stata sconfitta nel recupero con le ragazze della Compagnia dell’Anello. La classifica aggiornata al turno precedente: Mg Feletto 34; New Team Mg Group**, La Compagnia dell'Anello* 28; La Perla Caffè Pordenone*, Gioielleria Salvador 27; Folgore**, Pocenia 18; Cordovado 17; Futsal Udinese* 16; Libertas Capriva* 10; Le Iene di Manzinello* 6; Audace* 4; Le ragazze del Ponte 3. SPORT PO SLOVENSKO ^ KARATÉ LETEČA BRCA KERI 6RCA La Valnatisone con il nuovo mister si rialza ; - ~_________________________________________________________________________________________________________________________________________ Sreda, 30. marca 2011 Pust smo ga uganjal tudi mi, an še kakuo! Sabina Cernoia an Silvia Spagnut učjo otroke od lieške fare (Kozca, Topoluove an Liesa) lotrino, verouk. Pa ne samuo. Učjo jih tudi stat kupe, spoštovat naše navade, živiet v vasi z vasnjani an ne stat nimar za-parti tu svoji hiši pred kompjuterjam al pa pred televižjonam ure an ure... Takuo, kar je paršu pust, so se vsi omaškeral an orga-nizal veliko fešto. Na fotografiji, ki je bla posneta v telovadnici na Liesah, so z njim Piero Chiabai, animator, Sabina an Silvia... jih na zapo-znata? Pride ree, de so se lepuo omaškeral an oni, ku otroc! \m m. Sono vent’anni che il Gruppo sportivo Azzida opera sul nostro territorio. Fra i suoi soci tanti sono delle Valli del Natisone, ma si contano anche diversi amici friulani. Nel suo programma, non solo attività sportive, ma anche ricreative. Fra queste di certo vanno annoverate le gite curate da Antonello. Quest’anno la meta rappresenta una novità nelle offerte turistiche: la Romania. Pensando alla Romania ci ven- Alla scoperta dei luoghi dove visse il conte Dracula gono in mente immagini di miseria, i bambini di strada abbandonati dai genitori, gli immigrati in cerca di fortuna anche qui da noi. Ma la Romania, che si affaccia anche sul mar Nero, è anche altro: è una terra ricca di foreste, montagne (catena dei Carpazi), fiumi (tra questi il più im- portante è il Danubio), laghi, castelli e chiese. Ed è la terra del conte Dracula! La gita che propone il Gruppo sportivo Azzida sarà una occasione per conoscere tutto questo da vicino. Si parte in pullman lunedì 4 lu- glio da Azzida, per farvi rientro domenica 10 luglio. Il primo giorno si attraverserà l’Ungheria e questa sarà l’occasione dove, per chi lo desiderasse, di fare un giretto in barca sul lago Balaton. Da qui si raggiungerà la città di Oradea in Romania da dove inizie-rà l’avventura in questo paese. Per ulteriori informazioni e per iscrizioni (il costo è di 800 euro) contattate il numero 339.7799442 (Antonello). SREDNJE Gniduca Zapustila nas je Maria Lazarjova Malo cajta od tega smo bli napisal, de kar Maria To-masetig - Žefacova po rodu an potle, ki se je bla poročila, Lazarjova neviesta iz Gniduce, je dopunla 83 liet, na 14. vošta lanskega lieta, še Škofjo je biu šu gledat v hišo nje hčere Adriane, v kraj Forno di Zoldo (Belluno), kamar Maria je šla živet potle, ki ji je biu na naglim umaru še mlad sin Remo. Maria je glih imiela cajt se videt na Novim Matajurju, ki ga je takuo zvestuo prebierala, saj kak tiedan potle je zapustila tel sviet. Z nje smartjo je v žalost pustila hči Adriano, zeta, na-vuode, pranavuode, sestre novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B an vso drugo žlahto. Počivala bo venčni mier v Gorenjim Tarbju, kjer je biu nje pogreb v saboto, 19. marca. PODBONESEC Čarnivarh - Kararija Zbuogam, Mario Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG DSPJ Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecctii 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Mario Specogna nas je za-pustu. Umaru je v videmskem špitale an je imeu 81 liet. Rodiu se je v Carnimvar-hu, kamar je pogostu zaha-ju, živeu pa je v Karariji, kjer kupe z njega ženo Cesi-ro an hčerjo Marino je dar-žu znano gostilno. Tam imajo žuh, kjer balinajo naši domači ljudje (ankrat vsaka vasje imiela suoj žuh, seda nie vič takuo), pa tudi par-jatelji iz Laškega an Slovenije. Mario je nimar imeu par sarcu parjateljstvo med ljudmi, brez gledat iz katerega kraja parhajajo. On je biu pomislu, že lieta an lieta nazaj, kar je bla šele Jugoslavija, na turnir balinanja med Italijani an Slovenci. Biu je bruman mož, ki je pomagu vsiem tistim, ki je mu. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, hči, sina Mauri-zia, navuoda Mattea, kunja-de an vso žlahto. Pustu je veliko praznino v njega družini, pa tudi miez tistih parja-telju, ki so zvestuo hodil v njega gostilno tudi za se z njim poguorit. Njega pogreb je biu v Karariji v torak, 22. marca. Tarčet Pogreb Zapustila nas je Luciana Miscoria, uduova Banchig. Učakala je 89 liet. V žalost je pustila sina, nevieste, navuode, kunjade. Nje pogreb je biu v Lan-darje v pandiejak 21. marca. TIPANA Prosnid Žalostna oblietnica 02.04.2006-02.04.2011 Sedem liet od tega nas je 'SÉ? zapustil Remo Cernetig -Metiz iz Prosnida. Živeu je z njega družino v kraju Rez-zato (Brescia). Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo žena, si-nuovi, navuodi, an vsi tisti, ki so ga imiel radi. “Ciao, ti ricordiamo sempre, tutti i giorni, ma in particolare oggi, nel quinto anniversario di quel triste periodo... sai dicono che con il tempo i ricordi tendono a sfumare ma i tuoi insegna-menti restano sempre vivi. Nulla di ciò che hai realizzato qui e’ andato perso ma vivrà sempre con tutti noi... Proteggi sempre la tua famiglia come hai fatto finora. Tua moglie, mamma e nonna Maria Leida, i tuoi figli Marco e Sabrina, genero e nuora Marco e Paola e nipoti. ŠPETER Petjag 31.03.2010-31.03.2011 Je adno lieto, odkar naš tata, nono an mož Sergio Mattelig nas je pustu same. Z ljubeznijo an žalostjo: Sara, Laura, Patrizia, Elena. A un anno dalla scomparsa del nostro papà, nonno e marito lo ricordiamo con amore e tristezza: Sara, Laura, Patrizia ed Elena. AFFITTO casa a Pur-gessimo di Cividale. Per informazioni telefonare al cellulare 339.7547461 AFFITTASI a Cividale appartamento tricame-re, cantina, garage. Tel. 0432.732151 AFFITTO/VENDO casa nelle Valli del Natisone. Tel. 0432 730412, lasciate nome e numero e sarete richiamati. A.P.S. ALBORELLA PRANZO A BASE DI PESCE 1° maggio - S. Stino di Livenza 9.45 - partenza da Cemur in pullman - Cividale, piazza Resistenza 10.10 - Cividale, nuova stazione pullman 10.30 - Remanzacco località Buonacquisto 19.00 - Rientro previsto a Cemur Info ed iscrizioni entro il 24 aprile (50 euro pranzo e pullman): ^^3^^3426^^ld^Martinig) oppure presso Bar Toni a Cemur M07 SPECOGNA DAVID Pl 1 1 ORE EDILE di Sturam Amedeo • Pulizia camini • Pulizia sottobosco (abbattimento piante, sfalcio aree verdi) Tinteggiature interne ed esterne Spatolati e decorazioni Ripristini ringhiere e cancelli O 339.1741488 ® 333.7980671 fL An arabski emiro seje biu zaljubu tu lepo hčerko od adnega turista iz Benečije. Vsak dan je gledu jo srečat, pa nje oča jo nie pustu nikdar same. Takuo je odloču, de bo prosu očeta roko njega lepe hčerke: - Če mi daste vašo hči za ženo, - je jau arabski bogataž, - vam šenkam zlata glih tarkaj, ki ona pezi! - Dajte mi manikul an miesac cajta, - je zaprosu oča. - Za jo prepričat (convincerla)? - Ne, za jo opitat! An poslanec (deputato) an njega žena sta se pogovarjala. Tematika od žene je bila samuo ljubezen, zatuo nje mož jo je pokregu an ji je jau: - Nie mogoče, de nie-maš drugega tu pamet ku ljubezen, samuo ljubezen, kajšankrat bi mogla spremenit argoment. - An gor mez ki bi teu, de bi guorila? - Gor mez politiko. - Dobro. Ka misleš ti, ki dostkrat more ljubit Berluškon, kadar gre v dvorano “bunga bunga”, Iger ga čakajo vse njega mlade an... premlade ljubimke?!? ★ ★ ★ An delegat od protialkoholne zveze je imeu konferenco v njega vasi. - Al vesta, kduo zasluži narvič sudu v teli vasi? Gostilničar! Al vesta, kduo ima te narbuj veliki avto v teli vasi? Gostilničar! Al vesta, kduo ima narlieušo vižonovo peličo v teh vasi? Žena od gostilničarja! Pomislita, de an kuart od vaše plače gre tu gajufo gostilničarja! Na koncu dva mlada sta ga pohvalila. - Sem veseu, de me takuo hvaleta, pride reč, de moje besiede so vas prepričale? Pride reč, de na takneta vič vina? - Ne, vas zahvalemo za dobro idejo: odpremo no gostilno! ★ ★ ★ Katica je pravla parja-teljci Minčici: - Moja nona jemlje tarkaj medežin, de vsaki-krat, ki pokašlja, ozdrav- je kajšnega. ★ ★ ★ - Sam muoru iti na adan pogreb, pa so ga že trikrat odložli! - je pravu Giovanin njega parjatel-ju Bepcju. - An zaki so ga že trikrat odložli? - je rado-viedno poprašu Bepic. - Zak ankrat seje usar-diu famoštar, drugi krat se je usardiu mežnar, an treci krat pa marlič! Sreda, 30. marca 2011 Marta Vukuova iz Seucà je povarvala šest navuodu: Giulio, Glorio ari Massima, Mattia, Pietra an Nicolò. Seda Buog ji je dau gnado, de povarje an bižnavuodo Giado, ki se je rodila na 11. ženarja lietos Parvo srečanje Giade z bižnono Marto Giulia je pru vesela bit mama, nje Giada lepuo rase, je zdrava, liepa an pridna. Kar seje rodila, Giulia nie vidla ure jo nest gor v Sevcè, zak je viedla, de za nje nono Marto bo velik Šenk povarvat nje bižnavuodo Giado. Takuo kar Giada je nomalo zrasla Giulia jo je pejala gor. Tisti dan je biu velik senjam v Vukuovi družini. Marti nie parielo ries, de varje čičico od nje navuode Giulie. Fotografija, ki jo videta tle, je bla nareta pru tisti dan. Giada, si šele minena, pa more bit, de si že zastopila, kuo te imajo vsi radi: mama, tata Flavio Prizzon, noni Mariucci an Sergio, Ines an Franco, bižnone Marta, Vida an Vittoria, strici, tete, kužini... Srečno življenje tebe, an še puno veselih dni vsiem vam an bižnoni Marti, ki se ji laščjo oči od veseja vsaki krat, ki te vide. Toninca Predankna je na 20. marca dopunla 97 liet! * Na more bit, de jih ima že tkaj ! Se mi zdi učera, kar me je varva-la an figotala (za glih ree, me šele)! Vsaki krat, kar poliete se je uracjala taz Torina, kjer je preži-viela skor vse zime, sanjo težkuo čakala, zak sanjo imiela - an jo še imam - puno rada, an tudi zak, kar san bla majhana, je bla moja “baby sitter” an se na zmislen, de bi me bla kajšankrat pokregala, sa-muo zagovarjala. Je že an par liet, ki na hode vic v Seucé, zak je ra-talo predeleč sada, ki zdravje nie vic te pravo. An takuo za jo videt vsak antkaj se ložemo mi na pot an ona nas težkuo čaka. Sada njo lepuo gledata an figotata hčerke Adriana an Elsa z njih družinam. Z njo živi tud na “badante”, takuo de ji na manjka pru nič. Ben, pru nič ne: rada bi se uar-nila v Seucè an klepetala cieu dan z usiem domačin ljudmi. Ja ben, se na more imiet usega, je že puno srečna, dejo tam doma variejo, sa nie takuo za use te stare! Nuna, usi ti želmo še dugo liet zdravega an miernega živlienja! M. Še s koriero taz Torina za salame od Poličnjaka Kar smo že pred dnem čul tuole gaj alo vsaki dan, do-krulit an “cvilit” prase na go- kjer nieso vse družine diele rici v vasi, smo viedli, de ti- an za tiste lieto salame, per-sti dan so v kajšni družini šute, panceto, amco... dol v odarli prase. Pozime se je kliet, v sarbarobo smo prav- Planinska družina Benečije VELKA NOČ NA KORZIKI PASQUA IN CORSICA trekking od 21. do 26. aprila Program: četrtek, 21., zvečer odhod iz Saržente - petek, 22., iz Livorna do Bastie (8.00-12.00) in namestitev v koči - sobota, 23., vzpon na najvišji vrh Korzike, goro Cinto (2706 m) - nedelja, 24., vzpon na najlepši korziški vrh, goro Paglia Orba (2525 m); ponedeljek, 25., ogled severozahodne obale (z avtom), prenočitev v kraju Calvi; torek, 26., ob 12.00 odhod iz Bastie, povratek domov v večernih urah. Partenza giovedì 21. sera da Sorzento - venerdì 22 da Livorno a Bastia (arrivo ore 12.00) - sabato 23 ascesa monte Cinto - domenica 24 ascesa monte Paglia Orba - lunedi 25 con auto lungo la costa nord-occidentale - martedì 26 partenza da Bastia per Livorno - rientro in tarda serata a Sorzento. Cena / Costo (obroki izključeni / pasti esclusi): ca. 200 evrov Info in vpisovanje do 30. marca: Alvaro 320 0699486 YL SARŽENTE DO SV. KOCJANA da Sorzento a San Canziano v nedeljo, 10. aprila lahek, primeren za družine camminata facile, adatta a famiglie con bambini - ob 8.30 začetek hoje iz Saržente (Brieza) - ob 12.30 pastašuta za vse v istem mestu Info: Igor 0432 727631 (v večernih urah / ore serali) li mi. Pruzapru po amco je paršu gaspuod nunac! Kar se je prase ubilo, je biu senjam. Tisti dan še otrokam od družine je bluo paršen-kano na iti v šuolo! Kuo je bluo dobro tiste mesuo zmlieto s soljo an s popram... po škriuš smo ga pokušal, priet ku je šlo tu salame an klobasice! Šele ču-jemo tisti duh! Duo runa do- CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE SAN MARTINO (987 m) Prealpi Giulie - Valli del Natisone domenica 3 aprile Difficoltà: Escursionistico. Dislivello in salita: 800 m. Tempo in salita: 3 ore e 30 minuti circa. Ritrovo: ore 7.45 Savogna (piazzale della pesa pubblica). Partenza: ore 8.00 Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. Info: Massimiliano (349 29835555) Tisti z zelenim viertuham je Bepo Poličnjaku. Se muore “trudit” za runat salame an klobasice, an na varh še za sparjet tarkaj ljudi v hišo. Še bruozar, de mu parskoče na pomuoč vsa družina! našnji dan klobase an salame doma? Riedki, takuo riedki, de kar se tuole zgodi, je ku de bi bluo kiek posebnega! Bepo Poličnjaku vie, ka pride reč jih dielat šele doma! Kar v njega hiši v Dolenjim Tarbju se tuole gaja, pridejo gor v vas kolone avtomobilu... an lietos še ko-riera taz Torina! “Vsake lieto so paršli me gledat, kuo tuole dielam, še imenitni ljudje, še Japonci, giapponesi... vidu san jih vsieh sort, pa ku lietos ne! Še ramonika je godla! Tajšan konfužjon je biu... pa ist san utegnu narest klobasice an tud rigierat judi, ki so se po hiši mešal!” nanje jau Bepo. Pomagu mu je sin Adriano, ki se uči dielat klobasice an salame dobre ku tiste, ki jih runa njega tata. “Na začetku so viedli samuo parjatelji, potle glas se je arzglasu an seda že vsi vedo ! ” nan je j au Bepo, an doluožu, de “bi bla na liepa ideja za poklicat turiste tle h nam... Bi predajal naše dobro, zdravo bla-guo, an bi zaslužil kiek tudi naše gostilne, naše tratorije. Naj poštudierajo na tuo še posebno naši te mladi!” Za-ries bi korlo poštudierat tudi na tuole. Ki ree? Bravo, Bepo! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. APRILA Čedad (Minisini) - Podbonesec - Čenta (Mugani) Gumin (De Clauser) - Trbiž - Pušja vas