*a]T«fJt iIoTtnakJ dsemllč ▼ Združenih driavah. Velja u vso leto......... $6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA ffka Iirfitf Bloveni&n Daflj In the United Stated lamed every day except Sunday! i and legal Holidays, i If" 76,000 Readers. "Ml TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered HA Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 149. — ŽTEV. 149. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 27, 1922. — TOREK, 27. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. PREMOGARJEV N E BODO OBTOŽILI IZVID CORONERJA JE OJAČIL DOMNEVANJA, DA NE BO VELIKA POROTA DVIGNILA NIKAKIH OBTOŽB PROTI MAJ-NARJEM. — VČERAJ SO POK OP ALI TRUPLA ŠESTNAJSTIH ŽRTEV. — ZASLIŠANJE POLKOVNIKA HUNTERJA. Herrin, I1L, 26. junija. Kljub masakriranju ve<* *kikorhitro je prišla v Kprinpfield prva vest o izgredih. Polkovnik Hunter je le sporo-ril, kako je obiskal rov, da preišče položaj ter pripovedoval o svojih poskusih, da pregovori superintendenta, da zapre rov, MOUNT EVEREST ŠE NI PREMAGAN. London, Anglija. 26. junija. — Mount Everest v Himalaji je zo-pet uspešno kljuboval najboljšim naporom človeka. Poročevalec Daily Telegrapha v Kalkuti potrjuje prejšnja poročila, da je bil brigadni general G. Bruce, načelnik sedanje ekspedicije, prisiljen do priznanja, da bi imeli nadaljni napori, kako dospeti na vrh, za posledico le brezkorislno trag-edijo. General Bruce je z največjim odporom opustil nadaljne poskuse, a stanje, v katerem sta se vrnili dve zadnji plezalni skupini obenem z nasveti zdravnikov in gotovostjo vedno slabšega vremena, je prisililo generala do ko-nečnega sklepa, pravi poročevalec. Major Morshead je nnjlinjše trpel vsled ozebline. Poročevalec izjavlja, da je "slavno izjalovi jen je" genemla Brueea dokazalo, da je vrhunec Mt. Everesta skoro nedosegljiv. Avtoritativno mnenje v Tndi.ii je. da bi bilo mogoče priti komaj do 1000 čevljev nižje vrha, če ni s*1 napotila ekspedicija preje spomladi. da p.i bi bilo mogoče premagati zadnjih tisoe čevljev le r nečloveškim naporom, vspriče naravnost idealnih vremeni ih razmer ter od ljudi, ki bi se nda-li v misel, da se ne bodo nikdar več vrnili.. PROTI PROHIBICIJI. New Haven, Conn., 26. junija. Zveza proti prohibieiji, je imela včeraj tukaj ssvojo prvo sejo, katere se je vdeležilo nekako petsto ljudi. Stanley Howe iz New Yorka je obrazložil gibanje, za-početo že v številnih državah, da se doseže modifikacijo prohibi-eijske postave in navzoči so obljubili svoje sodelovanje. PODGANA OBORIZLA OTROKA Eno leto staro Helen Bernstein, na 6. Avenue v New Torku, je v ponedeljek zjutraj obgrizla podgana, ko je deklica spala v svoji zibki. Kričanje otroka je vzbudilo s tariše, ki so vprlzorili lov na podgano, ki pa je srečno ušla. Deklieo so prevedli v Roosevelt bolnico, kjer so izjavili zdravniki, d« a« raae aevarike. t MORNARIŠKI TAJNIK NA PR -/OEVALNEM POTOVANJU. Slika nam kaže ameriškega mor nariškega tajnika Edwina Denby -ja, njegovega sina in njegovo \ soprogo. Pred kratkim je obiskal Jz ponsko in razne druge južne države. MEŠČANI IN DELAVCI ZA VLADO NEODVISNI NEMŠKI SOCIJALISTI LAHKO VSTOPIJO SEDAJ V KABINET. — DEMONS TRACLJE PANGERMANOV PRO TI MIROVNI POGODBI PREPO VEDANE. — 24-URNA GENERALNA STAVKA. _ POSLANCI SO HOTELI OSVETITI UMOR. IZGON MONARHISTOV. DELAVSKA FEDERACIJA IN SOVJETSKA RUSIJA Ameriška delavska federacija je glasovala proti priznanju ruske sovjetske vlade. Cincinnati, O.. *2">. junija. — Prijatelji Rusije so spravili skupaj lt' dva in dvajset «rla.-$ov na konvenciji Amer. delavske federacije, — to je premalo glasov, da bi izsilili takozvani recall. Mesto da l»i sprejela resolucijo, katero je predložil Timothy Ilealv iz New Yorka. v kateri se zahteva takojšnje priznanje sovjetske Rusije, je konvencija glasovala proti vsakemu priznanju sedanje vlade v Rusiji, ker ta vlada ne zastopa celega naroda do-tične dežele. Ko je spravila konvencija to zadevo s poti, je naročila izvrše-valnenm odboru, naj izda splošen poziv za nabiranje rfkladov za pomoč stavk u j očim tekstilnim delavcem v državah Nove An-glije. Poraz ruske resolucije, o kateri se je včeraj zvečer splošno domnevalo, da bo sprejeta, je bil direktna posledica silnejra napada od strani podpredsednika AVolla. v katerem je dolžil soci-liste. ki podpirajo to resolucijo, da korakajo skupaj s sovražnim kapitalističnim razredom, ki skuša izrabiti naravne vire Rusije v svoje sebične~svrhe. OTVORJENJE ZVEZE S PETRO-GRADOM. Moskva, Rusija. 2G. junija. — Prvi potniški parnik, ki je prišel v Petrograd izza leta 1918. je dospel semkaj v sredo. Bil je to majhen nemški parnik iz Stetti-na, ki je uvedel redno službo, obstoječo iz treh parni ko v. Glavni potniki so bili oficijelni ljudje — ruski delegati in vladni ekonomski izvedenci, ki so ravnokar zaključili trgovske in prometne dogovore z Nemčijo. Mednarodni vlaki vozijo sedaj redno s treh meja. letske. estonske in poljske. V Moskvi je opaziti sempatam lepake inozemskih kompanij. White Star in Canadian Pacific bosta kmalu odprli svoje urade. Prva ameriška tvrdka. ki je o-tvorila svoj glavni stan v Moskvi je Dollar Trading Company, ko je lastnik je Robert Dollar. v katerem je zahteval varstvo za državo in državne uradnike. Ta seja je bila kaj burna, kajti poslanci so se zbrali, da poča-ste spomin umorjenega. Stol Ra-thenaua v zbornici je bil čriio o blečen in na njegovi mizi je stal š< pek belili rož in hrastovih listov. Nekateri poslanci so kazaM globoko žalost, dočim so drugi burno zahtevali osveto za umor. 1 državni kancelar je vzkliknil: To je konec, to je konec! Izbrati si moramo drugo pot. Soeijalistični poslanec Otto \Yels je izjavil, da je postala prejšnja cesarska zastaj a, na ka* *ro so zrli s spoštovanjem miljoni, sedaj zastava in prapor zavratnih morilcev. Napadel je ostro tudi dr. Helffericha, ki je bil glavni nasprotnik Rathenaua ter rekel, da ne more storiti svoji dež.d i večje usluge kot te, da stopi sploh iz javnega življenja. Kot se poroča, se posvetuje vlada z načelniki stranke glede možnosti, da se izžene i/ dežele prav posebno delavne monarhi etične agitatorje. DISTILERIJA OBISKANA OD VLOMILCEV Peoria, 111., 26. junija. — Tatovi so včeraj zjutraj obiskali American Distillery v Pekin, III., premagali dva stražnika ter odnesli 150 zabojev žganja v a rednosti $10,000. PRICETEK HAA&KE K0NFE-. RENČE. Haag-, Holandska, 26. junija. Danes se jc pričela konferenca v Haa gu, ki bo skušala ugotoviti status Rusije ter skleniti dogovor s sedanjo rusko sovjetsko vlado. ^ ROJAKI, NA210ČAJTE SE NA "GLAS NARGDA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV- NIK V ZDR. DRŽAVAH. DELO JE NAPADLO STALIŠČE HARDINGA Na konvenciji Amer. delavske federacije se je glasilo, da je indu-! itrijalni fevdalizem zavladal v Beli hiši. Cincinnati, O., 26. junija. — In-; Justrijalni fevdalizem, podpirani od politične birokracije si je oči-vidno priboril svojo pot v Belo nišo, — se glasi v poročilu posebnega političnega komiteja Ameriške delavske federacije pri obraz ■ ožit vi stališča organiziranega de-avstva napram i nd ust lojalnemu >odišču v Kansasu ter drugim predlogom za prisilno predložitev lelavskih sporov pred državne ribunale. Kritiko komiteja je povzročila ijava Hardinga pred kongresom ekom preteklega decembra, daj laj se skuša regulirati delavske n i je. — Vse kaže, — se glasi v po-•očilu komiteja, — da si je pro-' «m, podpiran od politične biro-paganda za industrijalui fevdali-kracije, priborila svojo pot v Belo hišo. Skrajno obžalovanja vre-Ino je zaznamavovati izjavo pred-ednika Združenih dr., v kateri ne idobrava stališča delavstva, ki se obotavljaje, a prisiljeno po-luži -ivoje pravice, da zastavka proti industrijalnemu zatiranju, ilogo-Če bi bilo dobro navesti v zvezi s tem zelo primerno izjavo glede •stega predmeta iz ust nekega Irutrega predsednika, Abraham Lincolna* ki je rekel. — Veseli me, da prevladuje sistem dela, r»od katerim lahko delavci zastavka jo, kadar hočejo. Posebni komitej je razmišljal n razpravljal o postavi, ki se ti-■e industrijaLuega sodišča v Kansasu. o postavi v Colorado, ki se tiče industrijalne komisije, o pri-ilni inkorporaciji strokovnih unij, > predlogu predsednika Ilardinga. la se regulira delovanje delavskih inlj in o poskusu, da se sprejme luell-Miller predlogo v državi "ew York. — Zapleten v vse te zakonodajne odredbe in zakonodajne predloge, — se glasi v poročilu, — je zavraten poskus, da se raz- iri doktrinozarote na celo strokovno linijsko gibanje ter prepreči s tem konstruktivno in u-;pešno uporabo princijov organizacije in kooperacije med delavci. Karkoli je mogoče reči drugega glede postave v Kansasu, obstaja vendar dejstvo, da ni mogoče premikati kolesja industrije na bolj uspešen način potom proti-stavkarske zakonodaje kot pa kopati premog potom injunkcij. ŽELEZNIŠKI DELAVCI GLASOVALI ZA STAVKO j _ ! . - Železniški delavci, kojih mezde so skrili, so glasovali za stavko, ki se bo pričela 1. julija. j --- Chicago, 111., 26. junija. — Četrtek je dan, določen za oficijel-no obvestilo, da bo dne 1. julija , zastavkalo skoro en milijon železniških uslužbencev, zaposlenih' . v delavnicah ler na progih. ] | Glasi se. da so delavci v prete-| jžni večini glasovali za stavko in i tozadevne glasove se šteje sedajj v glavnem stanu tukajšnega de-, part men t a železniških usluiben-1 j cev. Štetje pa ne bo zaključeno' j pred sredo zvečer, kot je izjavil j B. M. Jewell, načelnik železničar-skega departmenta Ameriške delavske federacije. Tudi ni hotel, povedati, v kakšnem smislu sel glasi dosedanje glasovanje. j Čeprav ni prišlo še nobeno ofi-' cijelno sporočilo iz Detroita, glav-' nega stana organizacije železni-' i čar je v na progah, se vendar glasi,1 j da so ti delavci, pol miljona po [številu, pretežno za sta-vko in da bodo zastavkali v slučaju, da bo-' do ostali. I . . v . i Politični komitej železničarske-ra departmenta je imel danes tu-j kaj sejo. Proti običajnemu po-• »panju ni bil pozvan k seji no-! •en izmed glavnih načelnikov. To' se je smatralo v gotovih krogih ot dokaz, da smatrajo unijski oditelji stavko za neizogibno in da hočejo pustiti svoje pribočnike zunaj na polju. Vsaka stavka, v kolikor pridejo vpoštev uslužbenci v delavnicah, bi temeljila na treh pritožbah, — na skrčenju plač v znesku— $60.000.000, katero je pred kratkim odredil železniški delavski svet, na gotovih odločbah, ki se tičejo plač za prekurno delo in na praktiki gotovih železnic, ki dajejo gotova dela kontraktorjein, ki ne spadajo pod pravosodje delavskega sveta. CANADA PREPOVEDALA IZ VOZ ZLATA. Ottawa, Ont., 26. jnnija. — V uradnem listu je bila izdana proklamacija, v kateri se prepoveduje izvoz kovanega zlata, zlatih palic in izvaljanega zlata do 1. julija prihodnjega leta. Pro-i klamacija je bila izdana na temelju postave, sprejete pred tremi leti, ki avtorizira nadaljno ve-. ljavnost odredbe, sprejete tekom • vojne in tikajoče se prepovedi izvoza zlata. ___ Berlin, Nemčija, 26. juuija. —! Vsled umora dr. Rathenaua, nemškega zunanjega ministra, j proglašeno izjemno stanje se ne tiče le javnih zborovanj in demonstracij. temveč tudi listov,J kajti vsi listi, ki priobčijo kaj, j kar bi predstavljalo nevarnost j za republiko, so v nevarnosti, da ' se za daljšo ali krajšo dobo pre- j pove njih izhajanje. Večinski in neodvisni socijalisti so i/dali! strankarski manifest z naslovom : j Mase, bodite pripravljene! Frakcije v državnem zbora se posvetujejo sedaj glede vpraša- | nja možnosti vstopa neodvisnih i soeijalistov v kabinet. Pri need-1 visnih socijalistih je v zadnjem' čacu r paziti večje nagnenje, da' to. čeprav še niso objavili! s^oiih j-ogojev. V imenu večinskih soeijalistov se pogaja z njimi Koster Radrach. Umor Rathenaua je na tak način ojačil enotnost med meščani in delavci ter ustvaril tudi tako močno fronto proti reakciji, da je trdnost republikanskega prepričanja danes večja kot je bila kedaj poprej. Cela država odobrava odločni in strogi nastop vlade. Pod pritiskom izjemne postave so naci-jonalci prisiljeni opustiti celo svoje nameravane demonstracije ' proti versaillski mirovni po j godbi. I Štiri in dvajset ur trajajoča ge-neralna stavka, ki je bila dolo | čena na torek v zvezi z atonta-, tom. bo ustavila ves promet. Pred i sednik Ebe-rt se je vrnil v Berlin. Narod pa podpira v njegovih prizadevanjih, da zopet uveljavi omajano stabilnost Nemčije, posebno pa v inozemstvu. I Velike demonstracije, katero j so priredili v soboto v Lust gar | ten, se je vdeležilo na tisoče ljudi. Med množico ie bilo videti I - številne rdeče zastave. Ljudski govornik i so zahtevali odpor prr> I ti reakciji, a ta odpor naj bi =:e . vršil disciplinirano ter dostojno, i Tudi demokrat je so se vdeležil' J zborovanja, katero so priredi! t večinski in neodvisni socijalisti. I Že v soboto je imel državn-■ kaiieelar Wirth v zbornici govor. I DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI ia ZASEDENEM OZEMLJU se potom naš® banke fsvrSujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile nase cene sledeče: Jugoslavija: ItazpoSttja na sadiile poŠte ln izplačuje "Kr. poKtnl čekovni urad in ".Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu; Kranju, Olju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Saraje-u ali dnigod, kjer U P&Č za hitro Izplačilo natngodneje. 300 kron ---- $ 1.20 1,000 kron ____ $ 3.90 400 kron ---- $ 1.60 5,000 kron ____ $19.00 500 kron ---- $ 2.00 10,000 kron ____ $37.00 Italija in zasedeno ozemlja: RazpoSUja na zadnje polite in Izplačuje "Jadranska banka" t Trstu Opatiji in Zadrti. 50 lir .... $ 2.90 500 lir .... $26.00 100 lir .... $ 5.40 1000 lir .... $51.00 300 lir ____ $15.60 Za pošiljat ve, ki presegajo znesek dvajsettisoč kron aU pa o Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N Y. ■- -----—_ ------- _ .... _________________(AlvwtiaaiuaU GLAS NARODA. 27. -TUX. 1922 Dopisi. VLADA NAJ ZLOMI ŠTRAJK Iz Slovenije. Kot s<* je m<1 mnogih strnili napovedalo vnaprej, bo dogodek v lfi-rrinu. III. povod, da }><• < državne oblasti v West Virginiji. Coloradn, Miehiganu in drugod ali dale banditom izkoriščevalcev prosto roko ali pa pustile delavce moriti od državne soldateske Zvezne oblasti so odklanjale vsako vmešavanje ter se sklicevale pri tem na državno policijsko pravico. Sedaj pa se domneva, da bo mogoče napraviti pre-mogarje v Ilerrinu odgovornim za krvoprelit je in vsled tega so padli vsi pomisleki ulede visečega postopanja, državnih predpravic in tako dalje. Resničnih krivcev, onih, ki so poklicali na lice mesta tolpo oboroženih privatnih detektivov in stavkoka-zov, ki so izzivali stavkarje. se ne bo nihče dotaknil, in tudi predsednik in delavski tajnik ne želita, da bi se jih primerno kaznovalo. Ravno nasprotno. Dogodek bodo izrabili za to, da razširijo in olajša jo uvoz stavkokazov Privatnim detektivom naj bi se nudilo vojaško varstvo, da lahko brez strahu pred pravičnim povračilom provoeirajo stavkarje ter izvajajo nad njimi nasilja. Organizirani delodajalci so seveda takoj nastopili z zahtevo, da naj se odpošlje na lice mesta vojaštvo. Zvez a podjetnikov v Illinoisu je brzojavnim potom pozvala vsakega posameznega člana, naj brzojavno zahteva od governerja varstvo stavkokazov. Zveza lastnikov premogovnikov v Illinoisu pa zahteva na drugi strani, da naj se zahteva od premogar-ske organizacije odškodnine na temelju zloglasne Coro-nado odločitve najvišjega zveznega sodišča. Obenem se pozi vije sorodnike umorjenih skebov. da naj zahtevajo od okrajnih oblasti odškodnino, ker niso baje okrajne oblasti v zadostni meri skrbele za varnost stavkokazov. \ se izgleda tako kot da skušajo podjetniki z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, izkoristiti zase ta v resnici obžalovanja vredni slučaj. Nasprotnikom organiziranega delavstva so prišli ti izgredi ka-j pogodu. Gotovo je, da so napravili oni stavkarji, ki so se vdeležili izgredov, sebi in svoji organizaciji zelo slabo uslugo. Provokaeija je bila mogoče velika in stavkokazi so najbrž črpali iz dogodka svarilo, da se ne trpi v Williamson okraju nobenega stavkokaza, a veliko bolj vrjetno je, da bodo prišli pod varstvom državnega vojaštva novi stavkokazi ne le v Herrin. temveč tudi v druge premo-garske kraje, kjer niso mogli dosedaj opravljati svojega umazanega dela. Podjetniki obvladujejo državno in zvezno vlado, in krajevno dejanje nasilja je voda na njih mlin. Peter Zgaga Neka ženka se je ločila od svojega moža. Ker je hotela biti popolnoma svobodna. .F skušala dobiti nazaj dekliško ime. Pisala je na sodišče, da 1»I jo zopet napravili za gospodično. TV-eni sodniki so ji odgovorili. da jim to ni mogoče. * * * Malo čndno so sicer sliši, toda nikogar naj ne preseneti, ko čila: V Cikagi se završujejo čudno stvari, in čudna stvar so bo završila. Faro sv. Štefana nameravajo izpremeniti v veliko po-rodišnico. , / S šolo zaenkrat še ne bo nič. Trt-l.a je najprej vzrediti in vzgo-jiti naraščaj, ki bo v šolo zahajal. Vzrejevali in vzgajali bodo pa po naukih gospodov, ki ima- jo na celo zadevo patent. * * * Vse to je jasno razvidno iz znamenj, in znamenja nikdar ne lažejo. Prijatelj. 1«.- vz'-nii v roke Ska-zovo trla si lo ter si ga dobro oglej. na njem je nekako: "Vse za vero in dom". Besedici "za cesarja" sta izpuščeni izza onega t'asa. ko jt> umrl stari France 1 j. kateremu je Skazov zvesti sotrudnik Simula vneto služil cesarsko kapo na glavi. * * * Poglaviten del lista je pa po-svečen v oh.'.» spolnemu, špet.-ijal-110 pa porodniškemu vprašanju Srajnalmmnska Ustanovljena I. 1S98 SCatol. Sfeimnta Inkortx-.riraoa L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glnr»l ilUrKfid Predsednik: KTTDOLF PEHDAN, i. 1«»*» St., Cleveland, O. Podpredsednik: IX) D18 BALA NT, Box 10« I'e*r] Ari, Lorala, O. Ttjnlk: JOSEPH PISBSSR. Ely. Mir-JJ. Blagajnik: GEO. BHOEICH, tVj, Mina. Blagajni*. neizplačanih Bnirtnla: JOH N MOVERV 824 ti. 2nd A«a_, W. Dulalk, Miurn. Trhml ilrsnSk) Dr. JOS. V. GKAHfiC, 8« B. Ohio at.*®«; N. 8.. Pltt»fcurfb; P«. UOHOB MLADlC, 2flOS Bo. Lawiidale A v«, Chicago. liL FRANK SKHABEO, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porota! »dfcer, IJBONARD 8LABODKIK, Box 480, EI7, Min«. -, Vse itvirl tikajoče ne nradLnlh eadev fcskor tudi denarne i*>SUJa-tvo naj se I'-Sltjijo ra giavrega tajnika. Vse pritožbe naj se i»oAllja ua predsednika porotnega o»ilKira. l-rcšnje za sprejem novih člaaor In bolniška sptičevaia naj ne poAiija na vrhovnega idravnlka. Jugoslovanska KaxoilAka jetlDoia se priporoma Jug"atovanoni *a obilen ;>ristop. Kdor želi jKistuii c'an te organizacije, naj se cglasl tajnika bljifciega društva J. S., F. i Za ustanovitev novih drufife? ■e pa obralte u» «1. tajniki No»« družtvc se Lahko vatauovi ■ 8 član! ari £!ankuunL Albanski jezik, BOletnica kmetijskega svetnika. V krogn svoj,1 družino jo x>raz-noval 11. maja kmetijski »vetnik Viljem Rohrman svojo 60 letnico. Tiho je bilo to praznovanje, čisto v skladu z živtjonjem jubilanta, ki je v^dno iskal le dt*lo, nikdar pa se ni .silil v ospredja. Kot dolgoletni ravnat<4j kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu si je pridobil ogromne zasluge za raz- O tej delikatni radevi kutar-^ka ir< spoda tako temeljito r;ix-pravlja. kot da bi ne črpala j datkov iz spisov cerkvenih mo;. paa iz svoje lastne prakse. * ^ * Svoje posebne nauke dajejo , prvi vrsti vsled tejra. ker smr-ti-ajo ]Ki(l svojo east jo. pritrdili svojemu ]. »i i tirnemu nasprotniku. V dnifri vrsti pu zato. ker se l <»je za «*roše. katere jim nesejo krsti. O kakem »jrlob.i^m prepričan ju pri Skazi ni jrovora. * sle < e mu pravi politieen nasprotnik; — Ta stvar je bela — bo on živo šteje trdil, da je erna. < "e mu pravi njegov pristaš, da ima osel zeleno dlako, bo po hinavski zavil oei in svetoblinsko vzkliknil: — Oh. pa še kako zeleno ! • * * Kot že reeeno, se vrše velike pri prave za izpremenitev njejrove Tare v porodnišnico. To si je za-dal za življetiski <-ilj in mora jra doseei. * ^ * * Ker morda še ni popolna ka-paeiteta na tem polju, se bo posluževal starih tereijalk v tozadevne vivisekeijske svrhe. (Ba.je so bol jše k e.t so morski prašie-ki.) Ce se bo stvar dobro obnesla, bo na konju. X je pro v prvi asistent Bronu b<» imel v rokah teoretično stran ee-Je zadeve. Za kaj praktičnega je. sodee i>rste poj>olnoma usj>o-' sobi jen. \ Albanščina j>- imlogermanske-ira izvora in se imenuje "ščipta-i re". "Sčipe" pomeni orla. Albanija pa se zove "Sčipnija". Al-banei pa ščiptai'i. Jezik je enozlo-/«-11 in /< !" izrazit, ker ima jako( tnno.ro onomatopoetičnih tvorb. Albanščina se je gov<»rila jakoj rano in imamo nekaj v albanščini pisanih stvari že-iz leta 14(H>. — Kak t je. da se je pod Skander begom v polovici 1 r». stoletja j > vsej Sčipni.ji irovorilo ščiptarsko. Kako se .je ta jezik žilavo olira njal. dokazuje L'oO.OM katoliških Albaneev. kateri so se izselili v Kalabrijo in še i>(( 454 letih ne oh-ranjujejo samo svojih običajev, temveč 1n
  • -e je Skander beg aH Jurij Kastriota bojeval 24 Jet. po smrti Škander-begov pa ostali albanski knezi in lienečani v Skarlru še eelih 12 let. Katoliške eerkve so se Izpre-men i le v mošeje. samostani frančiškanov dominikanov in benedik tineev so se porušili, albanski i'o-kopis uničil. L. liiOO je v eeli ska-drski nadškofij živel en sam duhovnik. ki je skrivaj obiskoval vernike. Ves osnovni pouk v materinščini. ki tra je oskrbovala katoliška cerkev, je seveda iz*_*injl in bil sploh trogo prepovedan. Šele leta l^sO je Abdul Hamid na prošnjo Vassa paše, katoliškega Albanea. ki je bil guverner na Libanonu, dovolil zopet učiti se albanščine. Vassa paša je sestavil albansko slovnico in spesnil več P'- mi. med njimi albansko narodno himno. Pozneje pa je turška vlada z«-.pet v>e prepovedala, čimbolj jij rastlo na Balkanu osvoboditeljno narodno '-ibanje. Albanske knji- so se pisale vse u tujini, tako n. pr. slovnica jezuita Jakoba ():{. leta. Pravi probuditelj albanskega naroda v najnovejši dobi je bil o-pat v ^liridit i ji. msgr. Primo Do-chi, Albance. Ko je končal svoje študije v Hiinu. je bil posvečen v mašnika 1 s72. leta. V zvezi z miriditskim poglavarjem Cijo Marka j je l>7-",-7<] kot župnik v Miriditrji začel vstajo proti tur-štemu gospodslvu. Vsled izdajstva j.- bil v jet. poslan v Carigrad. odtod pa izgnan v Rim. odkoder je odšel v Ameriko. Tu se je naučil angleščine, bil pozvan nazaj h kuriji in potem odšel kot tajnik poznejšega kardinala A-gliardija v Indijo. S kardinalom se je vrnil potem v Rim in bi bil tu lahko napravil sijajno cerkveno karijero, toda srce ga je vleklo nazaj v ljubljeno domovino. 1 s<)0 leta ga je papež imenoval za o-pata fabbas nullius) v ^liriditiji. Kot tak >i je pridobil velik ugled med diplomatskim korpusom V Skadru. ADVERTISEMENTS. 'i: " ' . "«. , • ^ . . ■V m M M jtwm REG ALI JE. TROEOJNICE. M f«^^ ■ fly k K h PE, PREKORAMNICE. u BWi tp Vat m v^e potrebščine na društva. VIC10R MAVINSEK ^igreeve st., O AR wtirano DELO. --------—_— GONEMAUGH, PA, ZMKR.VK CE.VE. EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA I 3E 3E ' Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in doHodek Vložite Vaše prihranke pri nas na ij "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK p«, iznaša 4% na leto. ^loge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul^z. obre-stujemo že od 1. julija t. 1, JSta*.. Glavno zastopstvo Frank Sakser State Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortland t Street New York City EES "GLAS NARODA." ' _(»LOVNIAN DAILY)_ —-.._______and PubllahW by ^ niVttiis Publishing Comptaz CA Corporation! PWANK »AK>m, Pr—_LOllll BENEDIK. TKMUfW nmmm Of Bu«tn«M of th« Corporation and Address«« of Abov« Of»lc#r»» U C«rtlandt Strttt, Borou«h of Manhattan, N«w York City, N. Y, _____"Q*ra Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemtl nedelj In praanlkov._ Ca M to l«ts valja lie* as Ameriko Za New York za ceio leto »v.. t7.0« In Canada ——............. 9fl.«0 za pol leta «»....•. 13-5» Zm pol lata ........................ $3.00 Za Inozamatvo za celo leta I7.*0 C« letrt m* — , ........... H.50 za pol Wita .......... I3.6C • k A I NARODA _____ (Vola« o* tha People) (MM Iw7 Day Except Sundaya an« Vfelltfayfc Subscription Yearly *<.«i Advertisement* on Agreement. Do plat brea podplaa la oaabnoaU ua na prloWaJejo Denar naj ae blacovoU po- ■UJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov proelmo. da. ee cam tadl prejlsjo blvaJlftčo nnrnanl, da hitreje najdemo tsaalovnlka. O L A 8 NARODA m MrtlanM Street, Sorouflh of Manhattan. New Yark, N. Y. Telephone: Cortlandt 2879 voj nasi'ura kmetijstva in bil je tu-»li sicer vedno vnt^t prana, trat or kmetijskega šolstva. Sipisiil je več strokomih knjig ter marl jivo deloval pri raznih stn>ko\niih lisrtili, pri kat^Hh j«1 bil povsod spričo svojega i zbornega peresa nad vsp priljubljen. S svojim neumornim delom j? zaslužil jubilant v polni meri, da se njegovega jubileja opominja tudi širša javnost. New York, N. Y. Delavske razmere so slabe, šlamnikarska obrt je precej po-nehala. Le malo je tako srečnih, ki bodo dt-lali tlo jeseni, ko se bo zopet odprlo. K»*r imamo dosti easa so veselice na sobotnem in nedeljskem redu. Vse so ])rime-roma dobro obisk«in«*. Slovenska frodba prav dobro napreduje. < "ast slovenskim društvom, ki so s*4 tako zavedla, da ne najemajo vtM- tujih muzika'ntov. To je prav. In tudi naša mladina rajši pleše domače valčke in polke. Prihodnja prireditev bo piknik Samostojnega društva. Pripravljeno je vse, da ne bo nikomur ničesar manjkalo. Samostojnemu sledi Slavec. 1'parno pa. da tudi Slavec n<* bo zaključil sezone. Zadnjič smo v družbi nabrali par dolarjev za nesrečnega Ludvika Podgornika. stanujočega l.a KiO E. -5. St.. ki s»* želi podat i v staro domovino. Možak ji* res usmiljenja in pomilovanja vreden. Za vožnjo sicer še nima po-trobnega denarja, a upam. da mu bo dobrosrčnost nevvvorških rojakov to omogočila. Pozdrav vsem čitateljeiu Glas Naroda. Naročnik. Herminie, Pa. Cital sem dopis \z Pleasant Valley, Pa. Dopisnik pravi, da ima veliko novic Iz mtselbine, ker je pr.šel pa ravno poštar z * jH>treba malo I prenehati, je rekel, da se malo od-Jp.»čijem. Medtem pa je zaspal in j imel je hude sanje. Sanjalo se mu ■je. da je bil za bobnarja in je tako .'hudo udrihal po bobnu, da mu je | počil.. Ko ~-i ziuanc oči. mu pride na misel, da ni tolkel p.» bobnu, ampak .j'- tolkel z glavo ob zid. Vprašal I>i ga. od kdaj rmajo dopisniki v listu Proletareu tako oblast, da <[o.pisnlki v drugih listih nimajo pravice opravičiti s,> {>r<>ti i neresničnemu i>or<>čilu in na napade. Dopisnik tudi omenja Charley Pogorelca, da je bil napaden v ii-•stu 'i. N. Želel iji ga vprašati, kje j je on videl, da je bil napaden. Ako bi !iil ( harlev Pogorelee napaden, ti ni treba misliti, da bi ga moral i i braniti, ker >.«' zna snu dobro braniti. Ker pa on ni bil napaden. temveč je bilo le resnično poi-očano o njegovih govorih, ki jih je pri nas imel, se njemu ni ■ reba zagovarjati. Ako mu hočeš east izkazati, mu jo izkazi, ni pa treba dopisnikov napadati. Nadalje pravi dopisnik, da napadam Proletarea in da hvalim, list (J. N., kot da bi ga nekdo izdajal, ki je baje edini zmožen nas odrešiti. Želel bi dopisnika vprašati. če je imel munšajnarske oča-h", l.o j.* eital moj dopis, ker je vse tako narobe razumel. .laz s svojim dopisom nisem lista Proletaree ni-jti hvalil niti blatil. Ako si imel j t iste nesrečne očale nataknjeue, ko .si čital moj d(t-j)is, prečitaj gu >e enkrat, pa s«- ijuš prepričal, da si v zmoti. List )!, kakor iia-^ tudi driiffi ne bodo, ako se sami ne bomo odrešili. Dokler bo vladala taka složnost med nami, ni potreba pričakovati odrešenja. Z napadi na druge liste j in njihove naročnike ne bomo do-I sejrli naših <*iljev. S tem se le po-,do po-j ravnali naročnino, ko se bodo raz-j mere izboljšale. 1'redn.) Posebno sedaj nam pride prav, ko smo premogarji na stavki. Nadalje pravi, da bi želel slišati Charley Posorelca govoriti v slovenščini. Zakaj pa tega ni zahteval v Pleasant -Valley, kjer bi mu lahko kar naravnost povedal?)' Pravi:: Ko jo pri nas nastopil so-drug Pogorele, je prvo govoril angleško. Zakaj ni zahteval, da bi drugim govoril slovensko . Apeliram na dopisnika, da naj v bodoče ne zagovarja onih. katerih mu ni potreba. Ako .se jim br. potreba zagovarjati, se bodo lahko sami zagovarjal: V bodoče poročaj rajši novice iz naselbine, da s.* | boš lahko podpisal pod svoj dopis Poročevalec*'. Pri zadnjem dopisu bi bilo bolj primerno, ako bi --e bil podpisal "Boter iz Pleasant Valley*'. II koncu dopisa pozdravljam vse zavedne stavkarje in apeliram nanje, da stojmo trdni v naši stavki do zmaire. I Neupogljiv stavkar. Samomor orožnika. A" Zayror.iu ob Savi se je ustrelil • »rožnik tamkajšnje orožniške postaje Lojze Zaje. Star je bil šele let in splošno priljubljen. Samomor je baje izvršil, ker je i m« I biti premeščen v južne kraje. Nezgode. Leopold Oman, posestnik iz \ evč, je pri skoku z voza tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo. — Ivan lvromar, 11 let ni sin zasebnice na Zaloški cesti v Ljubljani. je padel doma z gugalnice in si zlomi! de^no roko. Najden utopljenec. Pri Pogonrku blizu Litije so n.;-šli v Savi neznanega moškega u-topljenea, starega okoli 50 let in visokega I7u em. Oblečen je bil v vojaško zeleno letno bluze, enak ■ hlače, belo srajco in sive spodnj«* I da če brez čevljev "Orli" pod ključem. Zagrizen " Orel" Žovlje je v neki eeljski gostilni v navzočnosti večjega števila M<-zlrjanov tako nesranuio blatil -Jugoslavijo, da je policija tega in š.> nekoliko njeg i-vili somišljenikov aretirala. Zagovarjali se bodo pri sodišču. Avstrijski železničarji tihotapci. Železničarji, ki prihajajo z avstrijskimi viak; -Jugoslavijo, se prav radi pečajo s tihotapstvom vžigalic, ki so v .Jujrosiaviji mono-polizirane. ^lai iborska policija je zajdenila celo vrečo vtihotapi Jonih vžigalic. Železničar je n.št-1. Preko meje je pobegnil :jeietni .Maks (Jantar iz Žirov. I i je za znatne zneske ogoljufal li-mi Oroslav Črtali-'- an D»lta v Ptuju. (Jantar se nahaja v Avstriji. Tatvine na železnici. Na železnišlci progi Karlovac— Novo nn-sto je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin. IVt železničarjev je bilo aretiranih, ker mi osumljeni, da so udeleženi pri trii tatvinah. O razpravi bo razpravljalo por<»t. sodišče v Nov. mestu. Umor 131etne deklice. lilizu Žirovnice na Gorenjskem je doslej m-znan moški napadel ;n zlorabil loletno deklico Tonieo Kovačevo, jo oropal in umoril. Osebni popis morilca, ki je pobegnil. je znan in je upat:, da prid; zločinec kmalu v roke pravice. Žena ubila meža pijanca V Peeinjah pri. Ptuju sta zakonska Zdenko živela v večnem pr *-piru. Mož je bil silno vdan alkoholu in je ženo v takem stanju Vedno mučil. Da napravi konec neznosnemu položaju, je žena sklonila, umoriti svojega moža. Ko je vrnil mož zopet pijan domov, je zgrabila za sekiro in mu raz liila glavo. Mož je obležal na mestu mrtev, ženo 7»a so aretirali jrožniki in jo Izročili sodišču. Nepreviden kolesar. TTinka Levca, sina branjevke na Pogačarievem trgu v Ljubljani, je la frančiškanskem mostu podrl leki kolesar z vso silo na tla. Le-.'ec si je pri padcu zlomil desno logo in se opraskal tudi po obra-:u. Službujoči stražnik je takoj constat iral kolesarjev o iderutite, mnesrečenepa Levca pa so prt-pe-jali v bolnišnico. Kako se prodaja meso. V Celju prodajajo goveje meso »o 80 kron kg, v Zagorju pa po 0 kron. Crdna razlika! r (Nadaljevanj«.) "Da. naš stari je posladkal." je ušlo tudi Smučiklasu, katerega je minevala jeza. "Hudirja. gro-je ne leže po cesti kakor.... Le on. nt*sr«čnež. kaj je zagrešil, da je padel v roke temu dehorju: ali si res ni vedel lej*«- družbe?"' "Saj to sem hotela reči!" je vzkliknila Sinučiklasja; »"rte n;je-neira napra.šene*ra in na? ie'-nejra obraba bile poln«' sočutja. " T vendar ni občevanje tu boljšega človeka; Pohlimi se niti ne sanja, kako sprejeti ns»-bo iz f inejših krogov. Ne rečem. ;.ko bi prišel k nam —" "Saj slis .š, da se zanima za V-d«< je hudobno pripininila M na. "Ljubezen »ra vleče, vse drugo mu — ne, ljudje so hudobni." je majala mati z 'jlavo čeprav j'' v duhu že izbiral. katero znanko [Hiirovti najprej s t<» "hudobijo**. "Pij kavo, |tapaeek'\ s*1 je nagnila k možu k svojim najzapelj -vejaim smehljajem, "in potem razlo/i vse natanko. Tukaj, nami/, en ti kruhka — ne. taksna reč' Silvica, Gvidoncek, Nina kdo bo še česa ?" Odvetnik Tii bil ja trnje zakonu. toda sjH»padov s Tončko se je rad ogibal. ker je ni mogel navaditi. da bi pomišljala, kaj kriči in kdo jo >!i>i; Videč, da gre nr-viht; mimo. je globoko oddeh-nil. shranil pripravljeno o rož j o za drutri jn»t ter posrebal kavo s slastjo iti hvaležnostjo; v odlomkih s |m 1 nA%ij usti .je pripovedoval humanistovo zgodbo, ne da hi po. zabil olepšati to in napihniti ono, kjer se mu j«4 rdela pomanjkljiva ; ali prevsakdanja. Neznani grcJ je postal duhovit, lep in bogat, n:i vse pretege imeniten mož. z eno -besedo, vzor aristokrata. Častili-lepni, finočc lakomni in zmerom se kam drugam zaljublje ni o ve- , čini moževi koneipient je; ideal njenega erotičnega hlepenja' pi je bil odnekdaj plemič. večni, božansko nosljajoči ga rdn i poročnik nemških romanopiscev. Ah. o- < bjeti bitje iz teh zemeljskih ne- ' bes t S peklensko sigurnostjo žen- " skega nagona je položila železi i v ogenj tir vprašala Smučikla- 1 sa. če se ne bi mogel neznaniti /. njim; v takem slučaju bi bilo do- < Uro zvabiti nesrečneža v "boljšo : družbo", sicer utegne misliti, da je naše mesto obljudeno s sam - ' mi Pohlini. "l£«*s, papa," je pritegnila X -na z zastrtim altom, gladeč >i obilne rjave lase. "Profesor j' vendar tvoj prijatelj, lehko ti jc priti «i<> njegove žrtve. Daj. po- , vabi grofa k nam in privošči mi ; veselje, da vidim to redkost od blizu/' ' Smučiklas je pokimal z naglico, ki je odkrila njegove najgloblje misli; besede jvi radi lepšega ni dal takoj. i "Hm." je puhnil z igrano nin- : lomarnosTjo. "ako vaju tolikanj skomina—? Se pravi, lovit ga ne pojdem; ugled je ugled, razlika med Smučiklasom in Pohlinom mora biti. Kdo. ve, če mi je profe- \ sor še naklonjen, odkar sem mu i rekel, naj radi našega ne goni i dragih snubcev od hiše." < "Ako jih je kaj. se vpraša!" j1 Gvidon iztegnil jezik. Mati mu je položila roko na usta in zasvirala očitljivo; "Takoj sem dejala, da si jo polomil; ali je bilo treba govoriti naravnost? Xdaj vidiš!*' jc pritisnila s tragičnim glasom, kakor hi šlo za obstanek vesoljne Smn-c flic laso ve hiše. "Bravo!** jc zavreščal paglavec med vrati, z rokami v hlačnih žepih. "Mama in Nina že vesta, da'bi se moral grof ženiti pri nas. ne pri Pohlinovih." Oče je planil kvišku in zn rjul. tojda nadebudnež je bil prej na cesti nego on na praoni: mežiknil j« v slonce. odstavil šolo s programa ter izginil v mestni drevo-rrfd požirat indijanske povesti, ki jih je kradel iz Smuciklasove kjnužnice. j Silva je škodoželjno mrdala sestri z nosom. Nina in mati pa menda nista smatrali Gvidonoive šale Jta slabo. T.ačas je sedel odvetnik nazaj, prižgal cigareto in dejal Tončki v pomirjenje: "Peter se bo utolažil; kako naj živi brez mene?" "K njemu bi stopil in ga povabil____" "Naj prideta oba ? Sporočim mu iz, pisarne; to zadošča zanj." Nina je plosnila r. rokami; prešerno je vzravnala na stolu svoje malce oglato, a kačje gibko po-stavo ter izbočila drobne, ostre prsi. Deloma vsled mladosti, je bita mikavne.iša od starih dveh, podobna pa obema. Nje bledo Iv-ee z mesnatimi, preširokimi ustni, močnimi zobmi, zelenim jKiglc-doin in naprej jKitisnjeno bradico je delalo že nekam pollen vstis; nozdrvi so ji igr.de kakor mladi žrebici. Vonj "zrelega sadu", ki je vejal od nje. in dolžno spoštovanje do njenega očeta stn jo bila spravila v glas odlične krasotiee. "Ako mu nevesta ne prepove." je vzkliknila porogljivo misleč na grofa. "Ilaha' to bom dražila Vido! Le kdo si je izmislil.... Sijajna ideja — ne, mama?" "Beži," se je obregnila bledi-čna plavka Silva. "Kakor 1 >i bilo povsod pri Smučiklasovih! Se sliši se priskutno taka reč." Omizje se je zasmejalo in vstalo. Zidane volje je stopil Smučiklas v pisarno, vesel, da je nah -tel pri svojih ženskah na toliko soglasja; kakor hitro je bil ob-godrnjal ljudi, je napisal profesorju vizitko, naj se takoj zglasi pri njem. in jo poslal p > slugi v gimnazijo. Nejasno čuvstvo. da stori kmalu nov korak navzgor, ga je pdnilo z mladostno podjetnostjo; pregledal je došle zadeve. pokazak koneipientu zavozlan slučaj v presenetljivo jasni luči ter stopil k telefonu, da bi govoril z ravnateljem "Narodne banke." Toda koneipient. kateremu je dajala naklonjenost g. Tončke obenem r doktorjevim zaupanjem pravico do familijarnih šal. mu je potegnil školjko iz roke; "Pustite, gospod šef. saj je bob v steno; danes ne dobite zveze, pa če ste trikrat doktor Smučiklas. Kaj stavite? V centrali je cel babilon. kakor fm vsem mestu Nu? Petdeset kron .'" Naš samodržce je pomilovalno vrgel bankovec na mizo; pet minut kasneje ga je resnično spravil koneipient, muzajo se pod kr-tačastimi brkei. Od rane zore je drevila po žicah telefonska omrežja vest o Pohlinovem gostu, naša r jen a z vsemi starimi in nanovo izmišljenimi podrobnostmi; ZAx OBNOVITEV NEMŠKEGA PAROBRODSTVA. Na sliki vidite predsednika nemške republike Eberta (na levi) in nemškega ladjedelca Dietricha, kc se vračata iz Wilhelmshavena, kjer so spustili pred kratkim nek nov rimski parnik v morje. Zverinstvo Wranglovih vojakov, I gospodične v centrali so omedle-! | vale od napora ter spojile doktor-, |ja s porodnišenieo. želodčnim likerjem "Luklukom" in nazadnje celo z zdravnikov za živčne bolezni Preklinja je kakor huzar je' treščil slu šal o od steno. " Bra n j ev k e na trgu, pol ic iitfi ! na vogalih, umirajoči na svojih j on in kdo sem jaz; ako najdem grofa pri njem, tem bolje. Zdaj pa prav zanalašč in makar irgrda!" ' ' X* -v "Spet jo zavoziš!" se je ustrašila soproga. "Z lepo besedo !n mehko roko dosežeš vse, z grobostjo ničesar; saj vidiš, da rita in brca.*' Dalje nrihodnjič.) Rusija in Japonci. Ruska trgovska delegacija v Londonu poroča, da so dospele japonske predstraže v Hardin, do čim je zadnji oddelek osme divi-1 zije dospel v Vladivostok. Med četami se opaža živahno delovanje. Na kolodvorih so postavili Japonci topove. Kopanje pomaga zdravju. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. 1. S. , Pred vhodom starorimskih kopališč je hlestalo geslo "V kopanju je zdravje". Ta resnica je bila dokazana v starodavnih in modernih dobah. Na kak način pomaga kopanje zdravju? Človeško telo je samo-urejajoči se stroj, obstoječ iz raznih organov, ki vzdržujejo zdravje. Med temi je koža, ki je gosto premrežena z žilami in živci, zbod ljaj igle utegne provzročiti krvavenje. kar dokazuje zvezo */oze s Weem. in ob enem bol. kar dokazuje njeno zvezo z možgani. Ta dva organa pa. srce in možgani, ovladujeta vsa opravila telesa. Da kopanje neposredno vpliva na nju, je dokazano po jutranjem umivanju lica, ki tako osvežuje celo telo. da človek tega umivanja kar ne more pogrešati. V tej osvežitvi je vsa tajnost kopanja. Ako kopanje tako malega dela površine kože je že tako blago-dajno, mora biti kopanje večje površine kože še bolj blagodejno. Izkušnja uči. da polivanje z hladno vodo. pod temperaturo kože C92 stopinj Fahrenhett oziroma CelsiusV vpliva osvežujoče. Ob niz.ii temperaturi vode fna pr. pod «0 stopinjami F oziroma 27 Celsius^ je kopanje okrepčalno. ako je kratko, ali vzbuja občutek potrtosti, ako je predolgo. Skok v mrzlo vodo ali prsna kopel pod tempetraturo od SO F. okrepčnje. dolga kopel ob tej temperaturi pa je nevarna. Voda. katere temperatura je čez 80 stopinj F. in pod 90, je okrepčevalna in osvežujoča. Kopel ob temperaturi od 19f> do ]0:i stopinj Farhrenheit (približno 3S do 39 Celsius) je dobro osnaženje kože. Taka kopel je absolutno potrebna po enkrat na teden. ali pa večkrat, kakršen je pač poklic dotičnika. Premogar j potrebuje seveda več osnažujočih i kopeli kot pisar. Tudi gorka kopel je osvežujo-|ča. kajti po kopeli voda ob koži hitro vsrkava temperaturo zraka j ki je za 15 do 20 stopinj nižja od „temperature kože. Domneva, da j gorka kopici odpira znojnice, je kriva; znojnice so vedno odprte. Ako človek nima kopalne kadi na razpolago, naj dnevno osvežuje telo na sledeči način: Namoči sredino grobe brisalke v vodo, ka tere temparatura naj bo 90 sto pinj Fahrenheit, in potem vsak dan postopno nižja, dokler se pride do 85 ali 80 stopinj. Nategni brisalko z obema rokama in premikaj jo čez hrbet v obe smeri; pri tem naj se brisalka večkrat namaka in ožema. Bavnotako o-drgni vse dele telesa, vsaj zgornjo polovico. Brzi skok zjutraj v vodo. katere temperatura je 90 stopinj in vsak dan postopno nižja do 80 stopinj, je jako koristen in osvežujoč. Prsne kopeli so dobre za močne ljudi, ali neprimerne za druge, kajti č5ovtek ne more ugotoviti temperature, dokler ni že prišel v dotiko z mrzlo oziroma gorko vodo. Običaj potapljanja v mrzlo vodo je škodljiv, ako ne sledi takoj reakcija, t. j. ako ne nastopi takoj prijeten občutek brez najmanjšega prezebavanja. Maribor, 1. junija. —Noeoj s Wranglovci izvršili bestialnost. nad katero se zgraža prebivalstvo od meje do Maribora. Sinoči . v noči od 31. maja ua 1. junija, je poskusilo več tihotapcev prestopiti mejo pri Svečini. Posebej sta šla zakonska Frane in Marija Keršler iz Zagrel a. Žena se je mudila zc ne k a j dni pri svojih sorodnikih v (Jradcu. v torek jo je prišel iskat njen mož. Ali sia imela tudi tihotapske namene, to ob tem času še ni ugotovljeno. Gotovo je le, da sta se podala na pot brez potnih dokumentov. Kmalu ko sta prekoračila mejo. ju zagrabi obmejna patrulja. Dala >ta se mirno prijeti in Sla s patruljo po stezi proti Plaču. Poveljnik pa trulje je gnal še enega Zagrebčana naprej, drugi vojak je gnal oba Keršlova. K» rše|. po poklicu polir. stanujoč v Zagrebu. Slovanska ulica 11. je že tri leta bo-1 lehal na lahki kili. Ker je šel prepočasi. je vojak kričal nanj. ga rotil in mu grozil. Kar se Keršler spotakne in pade. Vojaka je to u-jezilo. planil jc proti njemu, ga sunil s pušk inim kopitom v spod-1 nji del telesa, in ker Keršles seveda ni mogel vstati, ga je sunil še z nogo. Tedaj je Keršler strašno za vpil: "Jo j ubil me jc!" Vojak j«1 surovo zarezal ter izustil vpričo prestrašene žene nesramne f/.razc. Ker Keršler ni mogel naprej, ga je vojak zagrabili ter vlekel v. rokami po tleh. S potom je patrulja dobila ojačanj«-. Keršler je v strašnih bolečinah vpil in ni mogel naprej. Wran-glovci so rekli, da se n; menoma zatajuje. Eden je oddal strel, koteč ž njim ostrašiti Keršler ja in zagrozil ženi. da jo takoj ustreli, čim se gane. Toda Keršler se ni smenil za strel, obležal jc in Se prosil je. naj ga ustreli, da bo konec trpljenju. Vojak ga je vlekel po tleh zop>et naprej. Tako so prišli proti jutru na postajo na Plaču. Tu se je vendar med temi surovinami našel človek, poveljnik, ki je uvidel nesrečno poškodbo ter dovolil ženi, da je na stražnici pokladala možu obkladke. Obnašal se je tudi sicer vljudno in obzirno. Preskrbel je voz in sam je naprej hitel v Zg. Sv. Knngo-to p>o zdravnika. Zdravnik je prišel nasproti, a je poškodovanca j kar med vožnjo površno pregledal in rekel, da ni nič. samo mala- kila. da pravzaprav niti voza nf treba, ker lahko gre peš. Bolnik je medtem že bljuval blato iz ■ust; uvidel je celo voznik, da gre tu za nevarno bolezen in peljal je bolnika med vpitjepi naorej. Ko je bolnik bljuval. so se Wran-glovci norčevali, češ da si je bolnik dal nalašč dva prsta u sta. da markira. Dospevši v Sv. Kun-goto na glavno kontrolno postajo je bil poveljnik kapetan že po zdravniku obveščen, da ni nič. — \ en dar je tudi kapetnn Ram bolj kot zdravnik uvidel. da gre tu za življenje. "Resnici na ljubo moramo k o ust at i rn i i. da se kapetan to pot obnašal povsem človeške. Ker voznik ji i mogel dalje vozil-drugega voza pa ni bilo dobiti, je ukazal, da ga neso na nosilniei do Maribora. Sf. ril pa jc napako, da je dal med nosilce tudi povzročitelja. Ta je med trau^poHom v M ribor strašno trpečeg;« suval. kakor ga je le mogel, tako da so ce drugi zgražali. vsled noš-nje so si bili v tem v>i edini, da drugič kaj takega ne nap/avijr ve", nego da bod--> vsakeg-i ki se pokaže preko meje. koi,? mestu ustreliti. To >r» prisegali Busi in Srbi. Tako jc prišel transport ob nol 3. uri po poldne do Lajteršoerga. Tu jih sreča šzvošček št. 21. ka-lerega j" Keršlova ženn na]>rosi-!r.. da ga prevzame na voz. kar je izvozšček tudi storil. Ob 3. je 1ran>port d«»snel do okraj»*ega glavarstva. "Wranglovee namesto da bi /<■ z umirajočini odšel hitro v bolnico. <_'a jc pustil čakati na '•estj ženo in druge pa je odpeljal •'..■i okrajno glavarstvi i- zaslisa-'«, u 'namesto k finančnemu rav-nateljstviC. Tu seveda s, jc pri-čolo dolgotrajno zasliševan.;«' ---^ledtem se je okoli v)z vsem mestu. kjer je 40 zdravnikov, a tukaj sem ni dobiti nobenega od 5. popoldne. Šele po smrti na cesti je službujoči uradnik preskrbel od mestnega pogrebnega zavoda mrtvaški voz> in šele ob tričetrt na 7. zvečer je prišel zdravnik dr. Jurečko, ki seveda ni mogel drugega konstatirati nego smrt. Obdukcija šele bo dokazala pravi vzrok takega žalostnega konca. Ne vemo, kje se je zgodil večji Nasilja jugestov* fašistov na Hrvaškem. Na binkoštne praznike je nameravalo sloven, planinsko društvo napraviti izlet na Plitvička jezera. Kljub temu, da je bil ta f izlet odpovedan, jc vendar odšlo več slovenskih turistov na Plitvi-; ee. da se navžijejo lepote tega prelepega dela Hrvatske. Mesto j mirnega izleta, vživanja prirodne lepote in ljubeznivega razgovora z izletniki iz bratske Hrvatske.; pa so imeli priBiko zgražati se nad ''kulturo*' demokratskih pri stašev in jugoslovanskih "omla-dineev". Za binkoštne praznike je priredil izlet na Plitviee tudi zagrebški "Hrvatski Sokol" VTilsonov trg) in večja družba zagrebških j akademikov. Ko so prispeli na ; Plitviee. jih jc zaustavila velika j četa demokratskih teroristov, ki so bili oboroženi z revolverji 'n ročnimi granatami. Med zagrebškimi izletniki je bilo največ j žensk in nedorasle dece. PVmo-kratski troristi. katerim so se pridružili tudi člani tako imenovane organizacije jugoslovanske narodno - napredne omladine (v Ljubljani se imenujejo "Orjnn-ci"V so navalili na zagrebške izletnike in zahtevali, da takoj zn-puste Plitviee. Nastalo jc veliko prerivanje in prerekanje. Otroci so jokali, ženske so padale v nezavest. ko so videle okoli sebe množico podivjanih in napol pijanih ljudi, ki so grozili z revolverji. toliko z gorja ča m i po izletnikih in jim jemali hrano in druge stvari, ki so jih prinesli s seboj. Izletniki so končno popustili in se razbežali na vse strani. — 4Jugoslovanski kulturonosci* pa SO odšli pvo vseh hotelih in restavracijah preiskovat, če je še kje kak izletnik, da ga izženejo iz Plitvic. Streljali so na vse strani, in vsakomur, ki ni takoj odšel, grozili. Končno se jim je posrečilo, da \ so Plitviee očistili in pregnali vst« j izletnike, ki so z zgražanjem za-, 'pustili kraj in se čudili, da niso I orožniki nastopili proti takemu hajduškemu nastopanju jugoslo-1 vanskih fašistov. To je v svarilo vsem slovenskem turistom in izletnikom, da se dobro premislijo, preden sc odpravijo na Plitviee. ki so bile do-sedaj tudi Slovencem zelo priljubljeno izlet išče. ADVERTISEMENTS. Nesreča s karbidno svetiljko. Tomaž Cuk al a. pekovski, vajenec pri Karlu Vitku na Vrhniki,; je pripravljal karbidno svetiljko,' ki jo rabijo pred pečjo. Ker jo je po napolnitvi preslabo pritrdil, je svetiljka pri vžigauju eksplodirala. Košček je zadel Cukalo na laket desne roke in mu ga raztrgal. škandal, ali tam na meji med zvermi v človeški podjibi .ki -o v temni noči končno le bdi k > mislile. da gre tu za nevarnega t? kota pea, ali je bil večji škandal v Mariboru med civiliziranimi ljudmi, pred očmi državne oblasti. ki bi bila morala v umirajočem videti samo še človeka. — Videti pa je na vsak način, da preti našemu ljudstvu usoda Ta-tarov krimskih, katere so Y\'ran-glovci drli žive iz ko/.* in vreli v kotlih za čaj. Res. lep<> razmere! Ako hočete kuDiti qotovo farmo, ali pa neobdelano zemljo za farmo, ne kupite prej. dokler ne izveste, ka ko (zborna prilika se vam nudi v okolici meMa Ashlanda v državi Wisconsin. kjer je že več kot stodvajset slovenskih in hrvaških Tarmerjev. j( Naseljenci, ki kupijo zemljo ali farmo od Edward Poppel Company, cfobe po zmernih cenah rodovitno zemljo, lahke pocioje za odplačevanje zemlje ali farme za mnoao let in v začetku denarno prmoč. ki nimajo dosti de-nar ja. Sedaj je na/boljši čas v letu za nakup zemlje ali farme, kajti sedaj se lahko na lastne oči prepričate, kako zamorejo razna semena roditi v tej okolici. Pilite čimprej po podrobnosti o naši zemlji in farmah ter po naš zemljevid slovenskih In hrvaških naselbin v okolici Ashlanda. Mr. Edward Poppef prodaja farme v okolici Ashlanda že trinajst let. Vsak slovenski in hrvaški farmer v okolici Ashlanda aa debro pozna, ker so skoraj vsi Slovenci in Hrvatje kupili farmo z njeqovim nosredovanjem. Več Slovencev in Hrvatov se je naselilo na farme v tej okolici že pred desetimi ali več leti. Če se odločite. □ gledati si farme v Ashland, vas bomo peljali k vašim rojakom, da si ogledate tudi njihove farme ter da vam oni povedo, kako je na farmah v tej okolici, predno se odločite kupiti tukaj farmo. Naš urad all office se nahnla v istem poslopju kot Ashland National Bank. vsledčesar boste lahko dobili naš urad. Vco pridete v Ashland. Pilite Zd podrobnosti na nastev:— Edward Poppel Company Dept. 11 Ashland, Wis. Glede izplačil v ameriških dolarjih! To fxlrcfllii finančnega ministrstva v Jugoslaviji je se«lnj tam bankam j>od kaznijo prcjK>vea .š-e ve<]no lahko Izplačujemo ameriške dolarje strankam, ki imajo potovati v Ameriko proti predložitvi vlziran^gn potnega lista v uradu JADliANSK_E H AN Kis v Ljubljani ali v Zagrebu. Vsak tak potnik, ki iinn plačati polni vožuji listek, zamore dobiti v ameriškem dem rja protivrednost «*1 tri tls<»č Lrankov, to je približno dvesto petdeset dolarjev. V AVSTRIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU pa m* vedno Inliko brez ovir vsakemu izplačamo ameriške / le^ornuf]. Preganjanje kristjanov. Atensko časopisja porora, d:i so Baltazzi.jcva izvajanja o pr«--iranjanju kristjanov povr.i'«>ri];t veliko vznemirjenje. Li>ii pišejo da morajo ostati t4i izvanjanja lieizbrisana v spominu sedanje in prihodnje grške generacije. Bal-tazzijeva izvajanja jhmI Akropolo, svetilnikom eivilizaeije, so apel na celokupno človeštvo, da se rr»-ši. kar se da sj>lt»h se rešiti od . kristjanov v Anatoliji. — Listi | poročajo nadalje, da so sc pred kratkem vršila v Rimu pojrajanja med errškimi in turškimi osebnostmi v svrlio sklepa miru. Rusija in Poljska. I z Pariza poročajo, da je ruska j sovjetska vlada izročila poljske-j mu astopniku v Moskvi tretji obrok dragocenosti, ki jih mora na podlagi mirovne pogodbe v KiyrI izročiti Poljski. — Iz Varšave pa poročajo, da je poljska vlada poslala Rusiji novo protestno noto proti koncentraciji rdečih čet ob ' poljski meji. i 1 Za "Glas Naroda" prcvel G. P. Pavleta še vedno z vsem ognjem dekliškega srca, je zaradi njegove ohlajenosti mnogo trpela in marsikatero noč rosila blazine s solzami. Ravno ko je bila doba Pavleto-vih vojaških let pri kraju, je dobila Marijanica od njega pismo žalostne vsebine. Pisal ji je, da se je po naključju sešel v nekim oddaljenim sorodnikom, ki želi da bi Pavle prevzel njegovo posestvo in vzel njegovo hčer za ženo. Pravi, da mu je sicer žal \ Ma-rijanico, vendar pa je po treznem premisleku prišel do spoznanja, da je zakon med njim in Marija-nieo nemogoč. Marijanica je le revna služkinja in on, dasiravno je posestnikov sin. bi bilo vendar znmah misliti, da bi mu oče kdaj posestvo izročil, ker je sam še prav trden in ima še precej drugih otrok doma. Marijanica pa naj bo potolažena, saj če se bo hotela omožiti, se lahko še stokrat itd. EoleČina, ki je zaradi tega en-srečnega pisma prevzela Marija-ničino srce, je bila nepopisna. Šele sedaj se je jasno zavedala, kaj ji je bil Pavle. Ker pa svcjegi gorja ni rarodela nikomur, so vsi menili da je bolna. Njena skrbna gospodinja ji je pogostokrat svetovala, naj gre k zdravniku. Marijanica ji je vedno obetala, da pojde, a šla ni. Čemu tudi? Saj za srčne bolezni ni zdravnika, ni zdravil.... Nekaj mesecev pozneje se je o-ženil priletni vdovec Bolka, posestnik in Marijaničin sosed. Kose je pripeljal k poroki, je bilo zbrano po stari kmetski navadi ml^uo in staro pred vaško cerkvijo, da si ogleda in malo obere no-voporočenca. Tudi Marijainca je stala med množico. Ko jc ženin Bolka stopil z voza in šel s svojo nevesto mimo Ma-rijaniee, tedaj si je revica živo predstavjala. da je prav tik', sto pal pred kratkim časom njen Pavle, toda ne ž njo, ampak z drugo. Zakričala je divje in se zgrudila. Prestrašeni gledali so za hip pozabili na ženina in nevesto ter hiteli k ubogi Marijanici. Spravili so jo spet pokoneu, toda kričati je začela nanovo in še huje. Njene oči so bile Čndno zmedene.,.. Nekaj dni nato so jo odpeljali v — blaznico! Ljudje so ugibali vse mogoče vzroke Marijanične bolezni, a pravega ni mogel uganiti nikdo. Stara Matajka, ki je menila, da je najbolj prebrisana izmed vseh, hitela je pripovedovati.: "Marijanica je uročena! Prav res. da je! Tale Bolka ima tako hude oči, in ko je šel mimo nje, jo je po naključju pogledal, pa jo je uročil. O, le verjemite mi, da je Marijanica uročena!'* In mnogi so ji verjeli. Marijanica pa je ostala v bla-znici do — smrti. French line; ■ COMPAGMie GČHČRAU T&AHSATLAH IQ J£ B. . * fu.i-1 s druinleah. PRODAJAMO parobrodne In ftelexnfeke vozne hs&e na vm kraje In sa vse črte. (Vidi skoraj kretanje parsiltov.) Kadar j te na pota v staro docaovino in st nahajate v New Vorka, se Vam Ue i* plačalo, ako bo zghustte glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira n* to, ako kupite parobrodni listek prt nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki lzvanredno w.Jdnl pogoji, ki bodo veliko koristi sa vse one. ki so le ali m bodo poolnlevall aaee banks. Frank Sakser State Bank ZA VAS DOLAR = ■te pošteno In hitro postreienl kadar rabite uro. zlatnino, arebrnlno, prstan, Diamond, dalje ako talite pravi glasnt Columbia gramofon, slovenske plošče. In če društvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regalljo. kape Itd.; «e ae obrnete do ananega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa ic nikdar (SUl '•ako napravllnost. Poskusite me enkrat pa se boste prepričali. Pišite po brezplačne cenike na IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa, VABILO na proslavo dvajsetletnice, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., dne 4. julija 1922. Društvo je l>iIo unta-novljeno dne 4. julija 1(>02 ob 2. , uri popoldne z 49 elani. Oil takrat pa do sedaj je društvo napredovalo lepo ter še vedno napreduje. Upamo, da bo tudi v bodoče. To je prvo društvo, katero je bilo ustanovljeno v tej okolici ter je £e veliko pripomoglo k napredku in ugledu med drugimi narodi. Prepričani smo. da se udeleže vhj rojaki in rojakinje na omenjeni dan ter tako pripomorejo k lepšemu uspehu. Igrala bo slovenska godba pod vodstvom g. Viktorja Na-vinšeka. Za dobro postrežbo in zabavo bo izvrsitno poskrbljeno. — Vstopnina za moške 50^, za ženske 25«f. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi Odbor. J5F* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. Koristno in potrebno | za vsakega! Dobil! smo Lnjigo: 'NASVETI U HIŠO IN DOM' Katera vsebuje eJeieče ko« ristne nasvete in navodilaj Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne Jompče pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. 13T Stane 80 centov. SLOVENK? PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York I Tri leta. No7tla. — Rmkj spisal Antov Čehov. Za "Glas Naroda" prevel G. P. 17 . (Nadaljevanje.) Nato pa je sedel Jareev k klavirju ter pričel igrati neko sentimentalno pesem. Bil je človek, ki je bil izvežban v številnih stvareh, ^nal je igrati in peti ter se razumel eelo na čarovniške trike. — Vi se lahko zabavate, prijatelji moji, a jaz nočem ostati doma, — s*? je oglasila Julija. — Iti moramo nekam. Sklenili so odpeljati se izven me>ta ter poslali Kisa v trgovski klub. ila naroči trojko. Niso prosili Lapteva, naj gre z njimi, kajti ponavadi se ni vdeleževal takih ekspedieij in razvenrega je bil pri njem tudi njegov brat. On pa je smatral to za znamnje, da jih njegova družba dolgočasi in jra nočejo v lahkosrčni, mladostni družbi. Njega jeza in njegovo trpko razpoloženje je bilo tako veliko, da je skoro prelival *r»lze. Pozitivno ga je veselilo, da se je postopalo z njim na tako grd način, da so «ra vsi zaničevali, d.r »e bil trapast, top zakonski mož. nič drugega kot mošnja denarja. Zdelo se mu je. tla bi bil še bolj vesel, <-e bi ga njegova žena dejanski varala še v isli noči z njegovim najboljšim prijateljem in da bi to pozneje priznala. ozirajoč se nanj s sovraštvom. Bil je ljubosujuen nanjo radi njenih prijateljev, igralcev, dijakov ter slučajnih znancev. Sedaj pa se ga je lotila strastna želja, da bi mu bila ona v resnici nezvesta. m j^ najti jo v rokah drugega moža ter se na ta način iz-nebiti za vedno te more. Fjodor je pil čaj ter ga požiral hrupno. Konečno pa je tudi (»n vstal, da odide. — Naš stari oče je dobil katarakt, — je rekel, ko je natikal svoj kožuh. — Njegov vid je postal zelo slab. Tudi Laptev se je oblekel ter odšel ven. Potem ko je spremi svojega brata na polovico pota, j>e vzel sani ter se odpeljal k Je-revu. — In to je družinska sreča ! — si je rekel, rogajoč se samemu sebi. — In to je ljubezen ... Zobje so mu škepetali in on ni vedel, če pomenja to ljubosumnost ali kaj drugega. Pričel je poslušati nekega komika, ki je pel v dvorani. Ni imel pripravljene niti ene fraze, katero bi mogel izustiti, oe bi zadel na svojo družbo. Prepričan je bil, da d« se le žalostno in ne posebno modro zasmejal, če bi zagledal svojo ženo in da bi vsakdo razumel, kako čustvo «ra je dovedlo do tega, da je prišel tjakaj. Motila ga je električna lu«', glasna godba in razventega tudi to, da so se ženske, ki so «ra srebale, ozirale vanj. Stal je pri vratih ter skušal videti in slišati, kaj se vrši v privatnih sobah in prišel je do prepričanja, da igra nizko in zaničevanju vredno ulogo, slično oni napudranih žensk, ki so lovile svoje kaline. Nato je odšel v Strelno, a tudi tam ni našel nobenega znanca. Ko pa se je napotil proti domu ter se peljal mimo Jara. ga je prehitela neka trojka. Voznik je bil pijan in Laptev je slišal smejati se Jačeva na ves glas: Ila, ha, ha. Laptev se je vrnil domov med drugo in tretjo uro. Julija Ser-gejevna je bila že v postelji. Ko je zapazil, da še ne spi, je stopil k njej ter rekel ostro: — Jaz razumem tvoj gnus, tvoje sovraštvo, a lahko bi mi prizanašala pred drugimi ljudmi; lahko bi prikrila svoja čustva. Ona se je dvignila ter sedla na posteljo tako, da sta ji nogi moleli ven. Njene oči so izgledale velike in črne v luči svetilke. — Prosim za odpuščanje, — je rekla. On ni mojfel izgovoriti nobene nadaljne besedice vsled razburjenja ill tresel se je po celem telesu. Stal je pred njo, onemel. Tudi ona se je tresla ter sedela na postelji z izrazom kriminalca, čakajoč na pojasnila. — Kako strašno trpim. — je rekfl on konečno ter se prijel za glavo. — V peklu sem in izgubim bom pamet. — In ti misliš, da je lahko zame? — je vprašala ona in glas se ji je tresel pri tem. — Sam Bog ve, koliko trpim jaz. — Ti si moja žena že šest mesecev, a nimaš niti iskre ljubezni do mene v svojem srcu. Nobenega upanja ni, nobenega žarka luči! Zakaj si se poročila z menoj. je nadaljeval Laptev z obupom. — Zakaj? Kateri demon te je vrgel v moje naročje? Kaj si upala? Kaj fesi hotela 1 Ona je zrla nanj z prozo, kot da se boji, da jo bo ubil. — Ali sem bil mikaven zate? Ali si me ljubila? _ je nadaljeval ter lovil sapo. — Ne. Kaj potem? Kaj? Povej mi, kaj? — je za-kričal. — O, ta prokleti denar! Ta prokleti denar! — Prisegam pri Bogu. da ne, — je vzkliknila ona ter se pokri-žala. Izgledalo je kot da se krči pod žaljivko in prvikrat, odkar sta bila skupaj, jo je čul ihteti. — Prisegam pri Bogu, da ne, _ je ponavljala ona. — Jaz nisem mislila na tvoj denar, jaz ga nisem hotela. Jaz sem le mislila, da bi ne storila prav, če bi te zavrnila. Bala sem se uničiti tvoje življenje in svoje. Sedaj pa strašno trpim za svojo zmoto. Neznosno trpim. Brit ko je ihtela in on je vodel, da je bila razžaljena. Ker ni vedel, kaj naj reče, se je spustil na kolena na preprogo pred njeno posteljos — To je dosti, to je dosti, — je zamrmral. — Razžalil sem te. ker te ljubim blazno. — Naenkrat pa je poljubil njen« nogo ter se e strastno oklenil. — (*e bi bila le iskra ljubezni, _ je mrmral. — Povej mi, vsaj laž. Reci, da ni bila zmota. Ona pa je ihtela naprej in Laptev je čutil, da trpi njegove poljube le kot posledico svoje zmote. Nogo, katero je poljubil, je umaknila pod odejo kot plaha ptica. Bilo mu je žal zu njo. Legla je nazaj ter se pokrila z odejo preko glavfe. Tudi on se je slekel ter šel v posteljo. Zjutraj sta bila oba zmeden* Ter nipta vedela, kaj naj govorita in Laptev si je celo domišljal, da šepa ona nekoliko na nogo, katero je bil poljubil. Pred kosilom je prišel Panavrov, da se poslovi. Julije se je lotila neodoljiva želja, da odpotuje na svoj dom. Mislila je, da bi bilo lepa, če bi šla proč. se odpočila od zakonskega življenja, od zadreg ter neprestane zavesti, da ni storila prav. Sklenjeno je bilo pri kosilu, da bo odpotovala s Panavrovom ter ostala pn svojem očetu dva ali tri tedne, dokler bi se naveličala provincijalnega življenja. • . — ar** f •»-> •, J XI. # ' f - r ^"f r - » y m w - Potovala je s Panavrovom v reserviranem oddelfcu. On je nosil na glavi kučmo iz astrahana, prav posebne oblike. — T>a, Petrograd me ni zadovoljil, — je rekel ter vzdihnil pri tem. — Dosti obljubljajo, a ničesar definitivnega. Da, moja draga deklica. Jaz sem bil mirovni sodnik, član krajevinegp sveta, načelnik sveta sodnikov in konečno svetnik pri provincijalni admini- straciji. Mislim, da sem služil verno svoji deželi ter si zaslužil pravi-j co upoštevanja. Ali mi moreš vrjeti ? Nikdar se mi ni posrečilo iz-j tisniti iz oblasti pozieije v kakem drugem mestu . . . Panavrov je zaprl oči ter zmajal z glavo. — Oni me ne priznavajo, — je nadaljeval ter se delal kot da hoče zaspati. — Seveda nisem nikak administrativni Zenij, a na dru-1 gi strani sem spodoben, pošten mož in v sedanjih časih je celo to nekaj redkega. Obžalujem reči, da nisem bil vedno popolnoma soli- . den z ženskami, a v svojih odnošajih z rusko vlado sem bil vedno kavalir. Pa dosti tega. — je rekel ter zopet odprl o<\«. — Govoriva , o tebi. Kaj ti je prišlo v glavo, da tako nenadno obiščeš svojega očeta ? — No, imela sem majhen nesporazum s svojim možem, — je rekla Julija ter zrla pri tem na njegovo kučmo. — Da, čuden patron to. Sploh pa so vsi Laptev i Pudaki. Tvoj mož je dober, ničesar posebnega, a njegov brat Fjodor je popolen norec. Panavrov je vzdihnil ter vprašal resno: — Ali že imaš ljubimca? Julija se je ozrla vanj s presenečenjem ter se priPeTa smejati. — Sam Bog ve, o čem govorite, — je rekla. (Dalje prihodnjič.) Po naključju Po naključku sta se srečala, res prav po naključku. Velikega ponedeljka je bilo. Marijanica je hi-tt-la k svojim staršem, nesoč v rokah košarico rudečih pirhov, pomaranč in ne vem kaj še vsega ji je priložila radodarna gospodinja. Pavle pa je šef nekoliko pova^ovat k vižmarsklm fintom. In ravno na tacenskem mostu s*.a se srečala. ' licj Marijanica" klical ji je žc oddaleč Pavle, "kara pa tako fciifer* , „ "I ga no, domov grem. —■ Spodobi se, saj že od Božiča nisem bila dGma." "Pa kaj imaš v košku, tako težak je, da te kar v eno stran vleče?" "Radovednež ali t; morem res vse povedati. Pirhi so, če že hočeš vedeti. Moja dobra gospodinja me vsako leto tako obdaruje ž njimi, da res ne vem, če sem zaslužila vse to." "Kaj. pirhov imaš toliko?" se je začudil Pavle in šaljivo pristavil : "No potem se pa spodobi, da jih jaz sedaj dobim vsaj pol klobuka !" "O, prav nič jih ne dobiš", mu jc- odgovorila smeie Marijanica." Nekaj jih dam očetu, nekaj materi potem sestri, bratcu, .— o — Pavle nič jih ne bo zate, nič so /e \?i oddani." "Marijanica, ali sta ta dva tudi oddana?" To rekši jo je pobožal po polnih, ko mak rudečih licih, in zdaj je dekle še bolj zarudelo "Ti porednež ti, kako si predrzen." se je razjezili navidezno Marijanica ter ga ralahno udarila po roki. Iz njenega glasu pa je bilo spoznati, da mu Marijanica ni kar nič zamerila. Razgovarjala sta se potem še dolgo časa. Ta doVi razgovor pa •e je slednjič končal tako, dr- se S Pavle ob m J od nameravane poti ter je r-\ie nekoliko spremil M<':rijanico. Od tedaj pa sta se sešla večkrat seveda ne po naključju; in ko je poteklo nekaj tednov, sta bila Pavle in Marijanica do ušes zaljubljena drug v drugega. Tisto leto pa je moral Pavle k vojakom. To je bil za mlada zaljubljenca hud udarec, toda uspešno so ga blažila zaljubljena pi sma, ki so pogosto romala sem ln tja. Toda ljubezen večkrat čudna. nerazumna. Podobna je včasih kupu goreče slame, ki sicer zagori s svetlim žarom, a zelo hitro pogori in ugasne. Tako je menda ljubil mladi Pavle, ki i^roti koncu svojih vojaških let ni čutil niti desetine onei '.'ubezni do Marijanice kakor v začetku. Se sam sebe je včasih obsojal, eeš, kako je vendar mlad človek nespameten. Marijanici sicer ni rekel ničesar, vendar je po njegovih redkih pismih kmalu spoznala, da Pavle ni več tak, kakor je bil nekdaj. Ker pa je bila Marijanica glede ljubezni popolnoma drugačna od svojega ljubimca in je ljubila DR. LORENZ C* I 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. YJ^W I BDINI SlOVSNCKO «OVO*t6l ZDRAVNIK tPCCIJALirr MOtKIH BOLEZNI. 1 Maja stroki J« sdravtiftnj* akutnih In kronKnlh boManl. Jaa J^A hm t« zdravim nad 21 kt t ar l.-nam ikuinjt v «Hh bo lasnih 1 In kar snam alevanafcat vaa maram popolnoma ramiaiatl la spoznati vato botaxan, da vas asdravlm In vrnam moč In sbravja. Cknl 23 1st asm PrldabH possbno akutnjr prt aadravljanju mačkih Mtmi. Sata sa marala popolnoma aansstl na asana* moja slcrfe pa Ja, da vaa popolnoma osdra-vlm. Na adlaiajta, ampak prldlta ftfcnpraja. Jas asdravlm smotruplJona krt, m«uija In llss ps telaau. bolasnl v triu. Mu padanja laa, PsIsClnP v »-ostah, atorarano; ooUbo«oot. tlvčno «n bo to* nI v mabu-Juladlcah. Jatrah, ialodcu, rmanlco rwmatlsam^ katar; slata ills* naduha Itd.. .Uradna urot V ponadoljek: ar a da la patafc od ». dopoldna da S.'>opeldw»; v tarok, fiatrtsk In aobota od 1 dopoklna do I. araCar; v nadaljafc ta prssnlkfk a« 11 dopoldna da & pnpntrtna » Proces proti socijalistom v Moskvi. __ i 10. junija se je pričel proces j proti članom osrednjega odbora 1 ruske socijalno - revolucijonarne i stranke. Število obtožencev se je i znižalo od 47 na 22. katerim hoče sovjetska vlada na vsak načlu dokazati zločinstvo veleizdaje nad boljševiškim režimom. Med obtoženci so tudi nastopni zaslužni socijalni revolueijonarji: D. Donskom, ki je bil pod caristicrio vlado kot dijak kaznovan z vojaškim službovanjem. Bil je petkrat v pregnanstvu. Član strankinega osrednjega odbora in član narodne skupščine. A. R. Gozov je bil kot socijalni revolucij ona i obsojen na osem let prisilnega dela. Član osrednjega odbora in na rodne skupščine, X. Ivanov, tekstilni delavec, se je udeležil že leta 1905. moskovskega upora ter je srečno ušel caristični justici. .Boljševiki so ga zaprli že devetkrat. S. Morozov je bil obsojen na osem let prisilnega dela. Tudi on se je udeležil moskovskega »upora. Član osrednjega odbora (M. Timovejev je p-rebil v caristi j ("ni Rusiji 11 let v ječi. Član o srednjega odbora in nar. skupščine. A. Medenjapin, je bil že večkrat aretiran in preganjan od caristični h oblasti. Od leta 1901. do 1907. je bil prost samo dva me seca. ko je bil izven ječe pod policijskim nadzorstvom, iziroma j«' deloval pod drugim imenom. — Čla n osrednjega odbora. Obtožence .so prišli zagovarjat iz Belgije Vandervelde in Wauters, iz Fran cije Moutet in Boncour, iz Anglije Haden in Gesta, iz Nemčije Kurt. Rosen f el d in Teodor Lieb-kneeht. Ruska socialno-revoluci-jonarna stranka je izdala na sve-t ovni proletariat apel, v katerem pravi, da je razvoj procesa odvi sen od poteka celokupnega pro-letarijata. ADVBBTlSJaraTTB. IŠČEM PUNCO, Slovenko ali Hrvartico. Mora znati dobro angleški. Dobra služba. Najrajši bi tako, da nima staršev. Mora imetji spričevala zadnjih dveh let. Ta služba je od meseca avgusta. Pišite: Frank Cekovich P. O. Box 211, Norwood, Mass. (27-28—6) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužn im srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da nam jc nenyla smrt po/brala edino hčerko MARY KOS v starosti 9 le-t. Po 4mesečni srčni bolezni je v Gospodu zaspala dne 7. junija. Pokopana je bila po obredih sv. katoliške cerkve dne 10. junija na katoliškem pokopališču. Tem potom se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasne vence. Posebno zahvalo izrekamo Miss Ilosie Kos, ki nam je bila v veliko pomoč ob času žalosti. Istotako se zahvaljujemo tudi Johnu in Franku Zupančiču. Srčv no zahvalo izrekamo vsem skupaj,, ki so nam bili v t-olazbo ob času žalosti in ki .so .spremili nam nepozabno hčerko k večnemu počitku. Ti, nam nikdar pozabljena hčerka, pa počivaj v miru, lahka ti boji žemljica! Žalujoči stariši: Anthony in Mary Kos, Indianapolis, Ind., 23. junija 1922. 927 North Warm an Avemia (27-28—6) h —■—----- II VAŽNO ZA ; GOSPODINJE ' Izšla je nova kuharska i knjiga VARONA KUHARICA | Strokovnjakinja, ki je (I, sestavila to knjigo, je ' polagala važnost nato, , kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi | stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, ■- stane $1. - Slovenic Publishing Co. . New York ' | KRETANJE PARNIKOV*.! I Kedaj približno odplnjejo i« Hew Yorka. 1 MINNEKAHDA M Jun. — Hamburg| SUSQUEHANNA 30 Julija — Brtmtn PRES. POI.K 28 junija — Cherbourg LAPLAND 22 julija — Cherl.aurg LA TOURAiNB at Jun. — Havre ANOANIA «2 julija — Char^cur« HOMERIC 1 Julija — Charbourg ROTTERDAM 12 julija —0 Boulogne kAXONIA 1 Julija — Hamburg HOMERIC £2 julija — Cherbourg »R. MATOIKA 1 Julij« — Bremen LAFAYETTE 22 julija — Havre' ANTONIA 1 Julija — Bremen OROPEttA 22 JutlJa — Hamburg FINLAND 1 Julija — Cherbourg HUDSON 22 julija — Bremen PRES. ARTHUR 1 Julija — Bremen RESOLUTE 25 julija — Hamburg LA LORRAINE 1 julija — Havra MONGOLIA 2« julija — Hamburg FINLAND 1 JultJa — Cherbourg FRANCE 26 julija _ Havre AQU(TANIA 4 Ju'lja — Cnerbourg P. VAN BUREN 26 lullja — Cherbourg rUtiCANIA 6 JutIJa — Genoa CARONIA 29 JullJa — Cherbourg MANCHURIA § JullJa — Hamburg MAJESTIC 29 julija — Cherbourg PARI« g julija — Havre RYNDAto (9 julij« — Boulogne 8EYDLITZ .6 JullJa — Bremen VANDYCK 29 jull'a — Hamburg MANCHURIA 5 julija — Hamburg AMERICA «9 julija — Cherbourg P. GARFIELD 5 Julija — Cherbourg AQUITANIA 1 avg. — Cherboura CONTE ROSSO 6 julija — Genoa PARIS f avg- _ Havre ROCHAMBEAU 9 julija -- Havre YORCK 2 avg. _ Bremen MAJESTIC g lullja — Cherbourg MINNEKAHDA I avguata—Hamburg ORDUNA g julija — Ch^bourg PRES. POLK 2 avgusta—Cherbourg PRES. TAFT S JullJa — Cherbourg SAXONIA 3 avg. — Hamturg n. AMSTERDAM ■ JullJa — Boulogne FINLAND 5 avgusta—Cnerbourg PRES. WILSON • Julija — Tret CRETIC 8 avo. — Genoa ZEELAND 8 julija — Cherbourg BERENGARIA 8 avgusta—Cherbourg OROPESA 8 JullJa — Cherbourg RELIANCE 8 avgusta—Cherbourg •T. PAUL 10 Jun. — Hcmburi P. GARFIELD 9 avgusta—Cherbourg RELIANCE 11 julija — Hamburg MANCHURIA 9 avgusta—Hamburg BERfeNGARIA 11 JutIJa — Cherbourg BElVEDERE 10 avg. — Trrt /AUBAN 12 Julija — Hamburg LA SAVOIE 12 «tfg. — Havre OLYMPIC 12 julija — Hamburg ZEELAND 12 avgusta—Cherbourg PRES. MONROE 12 lullja — Cherbourg PRES. TAFT 12 avgusta—Cherbourg NOORDAM 15 Julija — Bnulogna SEYDLITZ 16 avg. — Bremen LA SAVOIE 15 julija — Havre LAFAYETTE 19 avg. — Havre G. WASH'OTON 15 JullJa — Cherbourg KROONLAND 19 avgusta—Cherbourg M A'J RET AN IA 18 julij« — Cherbourg PARIS 23 avg. — Havre ARGENTINA 16 julija — Trat j PRES. WILSON 26 avg. — Tret KROONLAND is Imlja — Cherbourg I LAPLAND 26 avgusta—Cherbourg HANOVER 19 JullJa — B» »men I ARABIC 29 avg. — Genoa PRES. ADAMS 19 jullla — Cherbourg ] HANOVER SO avg. — Breme«! CHICAGO 20 julija — Havre ADVERTISEMENTS I [OSULICH LltyE I •'Naravnost v JugoakvTj0 Vi ZNANI PARNIKI. IZBORNfer UGODNOSTI j Na ImeJta brezpotrebnlh atroikov In zamude, PRES. WILSON 8. juli.; 23 avg. ARGENTINA........ 15. julija BELVEDERE...... 15. avgusta j Vnaprej plačane karta za aorodnlke ali 'prijatelje se larko preskrbi pri bllin.1 parobrodni agenturl ali pri PHELPS BROS. & CO., Generalni Agenti "» WEST Sihkfcl NEW YORK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^