PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O' O o s C se »B rn -n > "0 1 2 5 I C- 5—: h*: Z r-: g -si s CN I Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Zamejski šport mora združiti svoje moči ODO KALAN Telesna kultura zajema v zadnjem času vedno vidnejše mesto v naši vsakdanjosti. To je pojav, katerega ne moremo in ne smemo spregledati. Minili so časi, ko smo lahko zviška gledali na šport kot na neko postransko dejavnost, ki je bila mnogim celo v nadlogo. Telesna kultura je postala ljudsko gibanje, za nekatere celo modni pojav. Prisostvovati važnim športnim dogodkom, je znak dobrega okusa, saj se tu lažje sklepajo važna spoznanstva. V športnih dvoranah padejo določene pregrade in velikokrat prav tu mnogo lažje steče pogovor tudi o problematiki, ki se ne tiče športa. Seveda se tako gledanje na šport, katerega podpirajo tudi določena sredstva javnega obveščanja, lahko sprevrže v negacijo vseh vrlin telesne kulture. Zadnji tragični dogodki, ki so pretresli Evropo in še posebno Italijo, so pokazali na rakasto rano divjaškega navijaštva, ki čisto gotovo nima ničesar skupnega s športom. Zaradi tega pa ne smemo sedaj odriniti športa na stranski tir in ga nasplošno obsojati. Boriti se moramo proti takemu devijanstvu in stremeti za tem, da bi le prevladali vzgojni momenti telesne kulture. Mnogi so spoznali manjše države, ko so njihovi atleti poželi mednarodne uspehe. V drugih državah so vlade načrtno vlagale ogromna sredstva prav v telesno kulturo, da bi prebile zid nezanimanja, ki vlada v svetu za njihov obstoj in delovanje. Logično je torej, da je tudi pri slovenski manjšini v Italiji telesna kultura izredno važen dejavnik in lahko pripomore k temu, da nas večinski narod spozna in priznava. že samo dejstvo, da naša mladina širom po Italiji pozdravlja slovensko med uradnimi tekmovanji, povzroča med gledalci določeno zanimanje. Turiste poslušaš, sprejmeš, da govorijo tuj jezik, a ne analiziraš kdo so in kaj so. Gledalci, ki prisostvujejo rednim tekmovanjem pa se prav dobro zavedajo, da so nasprotniki domače ekipe italijanski državljani, a so vendar nekaj drugega. Telesna kultura torej osvešča večino o našem obstoju. Zaradi tega je važno in pomembno, da dosežemo z lastnimi močmi čimboljše tekmovalne uspehe. Tako bodo ekipe potovale v bolj oddaljene kraje, saj v deželi skoraj vsi dobro vedo, da obstajamo. Postavlja se nam vprašanje, kako doseči take uspehe, ali kako obdržati današnjo raven. U-padanje rojstev je prizadelo tudi nas in ni izgleda, da bi se ta trend zaustavil ali celo spremenil. Res je, da je še del naše mladine izven športnega dogajanja, a vendar ne moremo pričakovati, da bi se lahko prav vsi u-kvarjali s športom. Delo naših pedagogov na šolah je izredno važno, a preko biološke meje ne moremo. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da nas je vedno manj. Torej ostane le ena pot, združevanje moči. Če ne bomo zavestno zavzeli take politike, bomo sami sebe obsodili, da bo kakovost našega športa upadla. Združene ekipe, se seveda ne rodijo same od sebe, potrebujejo pa tudi široko bazo tekmovalcev. Najboljši bodo dopolnjevali vrzeli, ki se bodo z leti pojavile v združenih ekipah. Tako delovanje je morda trenutno nehvaležno, a bo čisto gotovo poželo zaželene sadove v bodočnosti. Izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji bo danes podal obračun svojega delovanja in bo seveda tudi nakazal bodoče smernice delovanja. Ni več časa za oklevanje, saj bodo v obratnem slučaju ostali naši športni objekti prazni ali Pa bodo služili tekmovalcem, ki nimajo ničesar skupnega s statutarnimi nalogami Združenja. Naša telesna kultura ima prvenstveno vzgojni namen. Ni njen cilj ustvarjati tekmovalca profesionalca, ampak zdravo in zavedno mladino, ki bo lahko prenesla na nove rodove ideale in cilje manjšine. Cena 600 lir - Leto XLI. št. 132 (12.164) Trst, petek, 21. junija 19 Kljub negotovosti in previdnosti Komunistične partije Italije V strankah ustavnega loka načelno soglasje za Cossigo? & ro RIM — Francesco Cossiga je še vedno v samem vrhu lestvice za Kvirinal. Navidez vlada soglasje, da bi bodoči predsednik italijanske republike postal sedanji predsednik senata. S tem se strinjajo socialisti, kot je na včerajšnji seji izvršnega odbora PSI ponovil Craxi, podpirajo ga tako socialdemokrati kot liberalci, razpoložljivi pa so tudi republikanci. Kljub temu, da niso še dosegli pravega sporazuma med včerajšnjim srečanjem med delegacijo KPI in KD, se partija načelno strinja s postopkom in metodami, ki jih predlaga tajnik KD De Mita. Med komunisti pa še vedno prevladuje precejšnja negotovost. Predno bodo izbrali kandidata, partija postavlja nekaj načelnih zahtev. »V preteklosti smo v začetku vedno volili strankinega kandidata,« je obrazložil Natta, »to pa vsekakor ni togo pravilo. Vse bo odvisno od rezultatov iskanja rešitve, ki je po vsem sodeč na pravi poti do morebitnega sporazuma ustavne širine.« To je precej zapleten način, s katerim pa partija še kar zgovorno pove, da mora imeti bodoči predsednik republike določene značilnosti, da bi ga lahko volila tudi KPI. Mora v bistvu predstavljati vse sile ustavnega loka, da je odraz volje parlamenta in kot tak zastopnik vseh državljanov. Vsekakor pa je kot samo po sebi umevno partija pripravljena za nadaljnja pogajanja. Trenutno pa je važno, s katerimi aduti razpolaga Cossiga v krščanski demokraciji, če bo predsednik izvoljen pri prvem glasovanju, mora biti sporazum zelo jasen, za vse obvezujoči dogovor. Nesprejemljivo in komično bi bilo, da bi prj prvem glasovanju samo KPI usmerila svoje glasove na glavnega kandidata krščanske demokracije. Ob tem se seveda porajajo dvomi. Zakaj prav Cossiga? Kateri so razlogi, da KD nasprotuje ponovni izvolitvi Pertinija? Zakaj so izločili iz igre tako »čistega« demokrščanskega predstavnika kot je Zaccagnini? Kateri so dvomi za kandidaturo bivšega predsednika ustavnega sodišča Elie, ki v bistvu predstavlja tisto »ustavno enotnost«, ki jo komunisti vztrajno zahtevajo? To so v bistvu zahteve, ki jih je partija včeraj predložila na pogovoru z demokrščanskim tajnikom De Mito. Pri tem je treba seveda upoštevati, da so se pogajanja šele začela. Navsezadnje se bodo demokrščanski velilo volivci sestali šele v nedeljo zvečer, da bodo določih svojega kandidata ali kandidate. Če bo tedaj jasno, da bi lahko Cossiga uspel, da mu ne bodo socialisti pripravili zased, bi se lahko komunisti odločili, umakniti svoje pomisleke in osredotočiti svoje glasove na predsednika senata. Po vsem tem je, kot je poudaril republikanski vodja Spadolini, povsem jasno, da se bo na teh volitvah odločalo zelo hitro že v prvih glasovanjih, saj bi bili v nasprotnem primeru ponovno priča dolgotrajnemu zavlačevanju, zapletenim prizorom v običajnem spletkarjenju. R. G. Poslanki Arafata in Huseina BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je prejel poslanico predsednika izvršnega komiteja PLO Jaserja Arafata. Poslanica zadeva težak položaj Palestincev v Libanonu in predlaga takojšen sklic odbora osmih neuvrščenih držav za Palestino. Jugoslovansko vodstvo je prejelo tudi poslanico jordanskega kralja Huseina, v kateri slednji pojasnjuje svoja stališča do dosedanjega razvoja dogodkov, (dd) rs —X 15 O c Siiti kapitulacijo Washingtona BEJRUT — V Bejrutu ni bistvenih sprememb glede zapleta v zvezi z ugrabitvijo potniškega letala ameriške družbe TWA, saj šiiti hočejo kapitulacijo Washing-tona. Na tihem pa vsi upajo, da bo prevladala zdrava pamet, da bodo diplomatski napori obrodili uspehe. Včeraj je libanonski pravosodni minister in vodja Amala Beri pristal, da bi do zamenjave med talci z ameriškega letala in v Izraelu zaprtimi šiiti prišlo s posredovanjem Švice. Včeraj se je končno zganil tudi libanonski predsednik Džemajel, a brez vidnega useha. Tudi alžirski predlog, da bi najprej izpustili zajete potnike le na obljubo kasnejše osvoboditve šiitov, ni naletel na podporo ugrabiteljev in Amala. Spodbudna pa je vest, da so se vsi libanonski muslimanski verski voditelji zavzeli za nedolžne talce in pozvali svoje vernike k strpnosti. Te pa v Libanonu že dalj časa ne poznajo. Predsinočnjim je v libanonskem Tripoliju eksplodiral s trotilom natrpani avto prav med praznovanjem konca ramadana. Obračun je srhljiv: šest-insedemdeset mrtvih in več sto ranjenih. Nobena skupina ni do sedaj prevzela odgovornosti za atentat. V Tripoliju je še do nedavnega prišlo do ostrih spopadov med suniti in alaviti. Barbara Balzerani naj bi pletla niti novega terorizma RIM — Preiskovalci skrbno proučujejo gradivo, ki so ga po aretaciji Barbare Balzerani zaplenili v stanovanju v Ostii, kjer je tri mesece bivala z Giannijem Pelosijem. Za zdaj nimajo dokazov, da bi najdena brzostrelka sterling bila uporabljena za uboj sindikalista CISL Tarantellija, bar pa ne izključuje Balzeranijinega sodelovanja pri atentatu, ker je med zaplenjenim gradivom tudi kopija »strateške resolucije štev. 20«, ki so jo teroristi položili k truplu. Pač pa karabinjerji sumijo, da je v zadnjem času Balzeranijeva vodila rimski vod RB, ki naj bi trenutno bil najaktivnejši, in da je nanovo skušala organizirati oboroženo prevratništvo. V ta namen je lani bila v Parizu, kjer naj bi se nahajalo okrog 200 bri-gadistov - skrivačev, in se udeležila »vrha« strateške direkcije RB; ko pa je nastal razdor v organizaciji, se je Balzeranijeva kot pripadnica poraženega krila (zmagovito krilo sodeluje z drugimi evropskimi terorističnimi gibanji) vrnila v Italijo na lastno pest nadaljevat oborožen boj. Kljub njeni aretaciji si nihče ne dela utvar, češ da je »rdečega brigadizma« konec. Na rimskem posvetu notranjih ministrov EGS Scalfaro predlagal Evropi skupen boj proti terorizmu RIM — Stopnjevanje terorizma, ofenziva razpečevalcev mamil, razraščanje organiziranega kriminala od mafije in kamore do ’ndranghete ter pomnoževanje letalskih ugrabitev so zadobih že takšen obseg, da jim posamezne prizadete države ne morejo več biti kos, ampak se jim je mogoče zoperstaviti le z mednarodno usklajeno strategijo. To je bilo jasno poudarjeno med včerajšnjim prvim delom dvodnevnega posveta notranjih oz. pravosodnih ministrov ter najvišjih funkcionarjev varnostnih služb iz vseh držav EGS. Zasedanje je uvedel italijanski notranji minister Scalfaro, ki je tudi predložil lasten načrt o »varnosti za Evropo«, s katerim so pristojni dejavniki članic deseterice bili sicer že seznanjeni po diplomatski poti. Načrt predvideva sledeče: 1. sestavo pohtičnega orga-nizma, v katerem bi bili notranji ministri (ali pravosodni, če imajo enake pristojnosti) in ki bi začrtal smernice skupne strategije ter se seveda periodično shajal za preverjanje sprotnih rezultatov; 2. sestavo tehničnega organizma s stalnim generalnim sekretariatom, v katerem bi bili odgovorni za javni red in državno varnost in ki naj bi se ravno tako periodično sestajal zaradi potrebe po usklajanju skupnih akcij zoper terorizem in kriminal; 3. vzpostavitev rednega sodelovanja med podatkovnimi bankami posameznih držav v smislu iskrene izmenjave informacij, in to v priča- kovanju uresničitve centralizirane, torej enotne banke podatkov; 4. strogo specializiran je vseh varnostnih o-perativnih enot; 5. uskladitev posegov v kriznih obdobjih s posebnim ozirom na nujnostma stanja ob letalskih preusmeritvah. Skratka, organizme, ki so zadolženi za evropsko varnost, je treba reorganizirati in njihovo delo racionalizirati. Takšni kakršni so danes, je dejal Scalfaro, niso sposobni ustaviti niti terorizem niti veliki kriminal, čeprav jim gre priznati, da so dobro delovah. Minister je poudaril nujo po »skupni politični volji« in »sodelovanju v duhu skromnosti«, kot tudi potrebo po odstranitvi vsakršnega ljubosumja: »Če so že pri nas posamezne varnostne službe ljubosumne druga na drugo, kakšno ljubosumje mora šele biti med službami različnih držav!« Glede letalskih ugrabitev je minister naglasil, da je Italija za takšne primere dobro pripravljena in da so letališča opremljena z najsodobnejšimi kontrolnimi aparaturami. Kaj bi bilo, ko bi ugrabitelji hoteli pristati v Italiji? Scalfaro: »Ne verjamem, da bi jim to lahko prepovedali, če bi od tega bilo odvisno življenje potnikov.« Kaj pa »skesanci«? Minister je napadel »tiste, ki razodevajo njih imena, nato vprašujejo, kako jih ščitimo«. Toda ni. mislil novinarjev, »mislil sem kvečjemu nase«. Krvav atentat v San Salvadorju SAN SALVADOR — Položaj v Srednji Ameriki se je nevarno zaostril po predsinočnjem atentatu v salvadorskem glavnem mestu, v katerem je izgubilo življenje trinajst oseb, od teh štiri ameriški mornariški strelci in dva ameriška civilista. Reaganova administracija je namreč takoj napovedala povečanje vojaške pomoči salvadorskemu režimu in dala na razpolago vse svoje sile, da izsledijo krivce. V Washingtonu pa razne o-sebnosti glasno zahtevajo povračilne ameriške ukrepe. Do sedaj ni odgovornosti za atentat prevzela nobena organizacija. Akcija je bila bliskovita in povsem neobičajna za San Salvador. Dvanajst uniformirancev je namreč poskakalo z nekega tovornjaka in odprlo ogenj iz avtomatskega orožja proti klientom neke restavracije v rezidenčnem delu salvadorskega glavnega mesta. V Gorici posvet med ZKJ in KPI GORICA — O rezultatih desetletnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ob meji po podpisu osimskih sporazumov je bil govor včeraj zvečer na posvetu, ki sta ga v Gorici priredili posoška federacija KPI in občinski komite ZKS iz Nove Gorice. Posvet je bil v okviru sodelovanja med komunisti obeh strani državne meje. Govorih so Silvano Bacicchi, Ivan Bratina, Paolo Padovan in Silvino Poletto za italijansko stran, ter Jože Smole, Lucijan Vuga in Tomo Vtij-novič za jugoslovansko stran. Ugotovili so, da je bilo v teh desetih letih veliko narejenega, še posebej, kar se tiče infrastruktur. Ostajajo pa še vedno odprta vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji, ter nekaterih cestnih povezav na jugoslovanski strani. Odprto je tudi vprašanje gospodarske kooperacije. Ob štiridesetletnici osvoboditve Partizanskim novinarjem podelili spominske listine LJUBLJANA — Med tovariškim srečanjem v prostorih Kluba delegatov ob štiridesetletnici osvoboditve, je predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Še tinc izročil spominske listine 149 nekdanjim partizanskim časnikarjem in propagandistom. Listine v obliki umetniškega dela slikarja Franceta Miheliča in posvetila so podelili Društvo novinarjev Slove nije. Zveza združenj borcev NOV Slovenije in Aktiv partizanskih novinarjev. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri vidni družbenopolitični delavci, med katerimi Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, prvi predsednik partizanskega zdruštva novinarjev Ivan Potrč in drugi. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras je v svojem pozdravnem nagovoru, ko je obudil spomin na čase pred 40 in več leti, dejal med drugim: »Zgodovinski pomen vašega dela je neizpodbitno dejstvo. Priznanje, ki ga danes prejemate, je simbolično. Pravo priznanje vam izstavlja zgodovina slo- venskega naroda. Vaš zgled je in bo spodbuda za vse generacije slovenskega časnikarstva.« Predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc pa je v svojem la-pidarnem nagovoru dejal tudi tole: »Začeli ste s puško v roki, toda prijeti ste morali tudi za pero, ki je bilo včasih pomembnejše od puške. Bili ste pionirji partizanskega časnikarstva.« In še: »Živeli ste težko a lepo življenje, garali ste za to novinarstvo, a vdahnili ste mu tudi dušo.« »Tisoč razlogov je za ponos in zadovoljstvo, brez nevarnosti, da bi vam kdo očital neskromnost. Kdor je začel tako rekoč iz nič, mu ni kaj očitati, tudi napak ne, ker so neločljiva sestavina iskanja in ustvarjanja. Največja napaka bi bila, če ne bi bilo NOB in socialne revolucije. In kar je najpomembnejše: še vedno ste tu, delate in ustvarjate.« Iz zamejstva so spominske liste prejeli Jože Koren, Slavko Štoka in Dušan Hreščak. Pred milanskim zasedanjem predsednikov vlad deseterice Craxi sprejel San ter j a in Kohla Sindikati obsodili politiko EGS RIM — V okviru posvetov, ki naj čimbolj zgladijo pot vrhunskemu sestanku ministrskih predsednikov EGS 28. in 29. junija v Milanu, se je Craxi včeraj sešel s predsednikom luksemburške vlade Santerjem in zahod-nonemškim kanclerjem Kohlom. V obeh primerih je bil govor o institucionalnih reformah, ki so potrebne za skladnejše in učinkovitejše delovanje vseh organizmov v sklopu Evropske gospodarske skupnosti in ki naj bi med drugim dodelile izvršni komisiji EGS ter evropskemu parlamentu širše pristojnosti oziroma večjo odločitveno moč. Le tako — so soglašali Santer, Kohl in Gravi — bo mogoče izpopolniti skupno tržišče (EST), okrepiti sodelovanje v ključnih industrijskih panogah in obenem osvojiti najnovejše tehnološke dosežke, dalje uskladiti gospodarsko pohtiko posameznih držav članic EGS (tudi v vidiku utrditve evropskega denarnega sistema) in raztegniti skupno delo na področja kulture, zdravstva, politike okolja, varstva pred terorizmom in tako naprej. Vse to v prespektivi evropske združitve, to je dokončnega izoblikovanja tako imenovane »evropske unije« oz. »Evrope državljanov«. Santer je obljubil Craxiju popolno podporo Luksemburga in Beneluxa kot takega prizadevanjem za uresničitev navedenih ciljev. Poudariti gre, da bo 1. julija predsedstvo EGS za Italijo prevzel prav Luksemburg, sicer do 31. decembra. Kohl je po srečanju s Craxijem izjavil: »Z nami se bo dalo veliko napraviti v Milanu, kajti mi bomo gotovo med tistimi, ki bodo pritiskali v smeri pospe- šitve postopka za združevanje.« Kohla zanima zlasti mehanizem odločanja, ki bi po njegovem moralo biti večinsko, sicer v smislu soodločanja med evropskim svetom in komisijo na eni ter evropskim parlamentom na drugi strani; v primeru nesoglasij naj bi nastopila arbitražna komisija po vzoru tiste, ki razrešuje nasprotja med Bundestagom in Bundesratom v Bonnu. Kancler je tudi naglasil potrebo po razjasnitvi načela o soglasju na glasovanjih. Njegova stališča so v bistvu osvojili tudi na zasedanju »evropske ljudske stranke«, ki združuje krščan-sko-demokratske stranke deseterice. Njen predsednik Buk-man je poudaril nujo, da se na milanskem vrhu sprejmejo konkretne odločitve, »drugače bi bile naslednje evropske volitve povsem brez pomena«. V resnici so sd stališča med nekaterimi državami glede načma, kako združiti interese posameznih članic EGS, precej navzkriž, kar je poudaril sam Craxi, ki se ravno zaradi tega tako vneto posvetuje s tujimi kolegi. Značilen primer nesoglasij je zahodnonemški veto glede žitnih cen. Generalni tajnik Evropske konfederacije sindikatov Hinterscheid je rezultate dosedanjih posvetovanj pred milanskim vrhom označil kot »škandal« s pripombo, da vlade deseterice ne marajo upoštevati interesov delovnih ljudi, ki predstavljajo večino toliko opevane »Evrope državljanov«. Konfederacija zastopa nad 40 milijonov delovnih moči, za katere bo milanski vrh v vsakem primeru »polom«. Hinterscheida bo Craxi sprejel v torek. (dg) Agca nadaljuje svoje pričevanje RIM — Mehmet Ali Agca ne zna ali noče razkriti pravega imena tretje osebe, ki je z njim in z Oralom Čelikom sodelovala 13. maja 1981 v atentatu na papeža. Sodnik mu je s tem v zvezi na včerajšnji obravnavi postavil vrsto vprašanj, med drugim tudi to, ali se pod bojnim imenom Akif ni morebiti skrival njegov sovaščan in vrstnik Sedat Sirri Kadem, kot je zahodnonemškim sodnikom povedal »sivi volk« Yalcin Ozbey. Agca je to izključil, češ da je bil omenjeni njegov prijatelj za časa atentata zaprt v Turčiji. To bodo italijanske sodne oblasti zdaj skušala preveriti. Turški terorist je včeraj v glavnem govoril o zadnjih pripravah tik pred atentatom. Povedal je, da sta njega, Orala Čelika in Akifa peljala do Trga svetega Petra bolgarski vojaški ataše v Rimu Todor Ajvazov in funkcionar Balkanaira Sergej Antonov na »alfa romeu«. Ajvazov naj bi med potjo izročil Akifu dve bombi, s katerimi naj bi povzročil paniko med romarji, Čeliku pa pištolo »walter«. Proti koncu obravnave je sodnik spraševal Agcaja tudi o pismu v turščini, ki ga je turški terorist poslal iz zapora ameriškemu vojaškemu atašeju v Rimu in Id ga je cenzura kaznilnice začuda spregledala. Agca je povedal, da je s pismom hotel preprečiti nevarnost, da bi »bolgarsko sled« politično likvidirali in onemogočili proces. Prihodnja obravnava bo v ponedeljek. Negotova usoda glasila SPO »Arbeiter Zeitung« zabredel v težave DUNAJ — Konec junija bo predsedstvo avstrijskih socialistov odločilo. ali bo njihovo tradicionalno glasilo »Arbeiter Zeitung« po skoraj stoletnem izhajanju usahnilo, ali ne. Vsekakor, popularno imenovani »AZ«, ki ga je v letu 1895 ustanovil Victor Adler se je tik pred svojim 100. rojstnim dnevom znašel v velikih finančnih težavah. Izguba znaša 54 milijonov šilingov, ali kakor je pred tremi tedni v neki televizijski oddaji izjavil generalni sekretar SPo Peter Schieder so mu »dnevi šteti«. Predvčerajšnjim je častni predsednik avstrijskih socialistov in nekdanji kancler Bruno Kreisky takoj po povratku iz Stockholma, kjer se je bil udeležil sestanka socialistične internacionale izjavil, da bo odslej prispeval 10 odstotkov svojih dohodkov v sanacijske svrhe socialističnega časopisa, ker da želi, da bi njemu sledili tudi ostali člani stranke, predvsem pa številni funkcionarji (okoli 70.000 jih je, ki imajo znatno večje dohodke kot on in bi se vsota za rešitev »AZ« morda kmalu nabrala. Napoved Petra Schiederja o krutem koncu socialističnega dnevnika je vzbudila val ogorčenj med avstrijsko social-demokracijo. »Bi mar kdo ho- tel, da bodo konservativni ljudje v tej državi začeli vpiti; Victor Adler jo je ustanovil in Fred Sinowatz ukinil?« (Victor Adler je namreč ustanovitelj avstrijske socialdemokracije). Ugledna dama socialističnega gibanja v Avstriji Rosa Jochmann bo, kot je dejala »če se to zgodi jokala grenke solze in doživela srčni udar«. Bruno Kreisky sicer ne ve »recepta za rešitev«, zaveda pa se, da bi ukinitev »Arbeiter Zeitunga« potegnila za seboj zoprne posledice, kajti: »Partijsko glasilo je edina možnost, da vse tisto, kar javljajo drugi, prikaže v pravi luči. Sicer bodo naši ljudje povsem negotovi. »AZ« ne sme umreti.« Josef Hindels, stari avstromarksist toži: »Če boste ukinili »Arbeiter Zeitung«, boste zadali SPO hud udarec. Nadaljnji obstoj tega časopisa ne sme za viseti od financ, marveč mora biti v prvi vrsti ideološko, politično in zgodovinsko vprašanje.« Kaj bo dosegel »stari kancler« s svojim vzgledom, da bo namreč odvajal deset odstotkov svojega denarja zato, da bi se »AZ« obdržal, je vprašanje. V včerajšnji številki tega dnevnika je objavil pismo, v katerem poziva vse svoje strankarske somišljenike, naj storijo enako. BARBARA GORIČAR IN ČE MORDA PRAV TEBE ČAKA BOGATA 13 TO POLETJE? C0MPCT,Z,0~^ 23/6/I9Q5 :J11 IGRAJ TOTOSPORT Z NOVIMI RAZBURLJIVIMI NAPOVEDMI 'VtiKCllcfo »V SLUŽBI ŠPORTA« 2? '/“ W4W - Piquet ~ 3 KRRMl ... sV°m De r'° / sicure» .*;;9efa/ ? 6 Rerault . T A^UIAUS d. h ^ o 9 earohchelu G g , š'° co"rms,ivm Fresco 'S S*"0IM Giuseppe '3Um!!!LRoben0 Oli COMITATO OLIMPICO NAZIONALE ITALIANO NAVODILA IGRALCEM Za avtomobilizem: (VN ZDA - DETROIT - FORMULA 1 od 1. do 7. napovedi) • z znakom »1« označite uvrstitev voznika na 1. ali 2. mesto; ® z znakom »X« označite uvrstitev voznika na 3. ali 4. mesto; • z znakom »2« označite uvrstitev voznika po 4. mestu ali odstop. Za kolesarstvo: (Dirka po Venetu od 8. do 13. napovedi) • z znakom »1« označite uvrstitev kolesarja od 1. do 5. mesta; • z znakom »X« označite uvrstitev kolesarja od 6. do 10. mesta; • z znakom »2« označite uvrstitev kolesarja po 10. mestu. Zaskrbljujoče ugotovitve o rasizmu iu fašizmu v Evropi Nevarne vezi nasilja v stadionih z organizacijami skrajne desnice STRASBOURG — če se hočejo dejansko spopasti s pojavom fašizma in nacizma, morajo evropske demokratične stranke veliko delati z mladimi, kdor jim ne sledi, kdor ne skrbi za njihovo prihodnost dopušča, zavestno ali nezavestno, da se nacizem in fašizem spet zakore-ninjata med mladimi. Tako je konec februarja opozarjal Simon Wiesenthal, znani lovec na naciste, ki je vse svoje življenje posvetil iskanju in preganjanju Hitlerjevih somišljenikov in zločincev. In ta trditev, ta ugotovitev je dobila dramatično potrditev konec maja v Bruslju ob tekmi Juventus - Liverpool za svetovni pokal. Vse kaže, da so izgrede, ki so zahtevali na desetine življenj izzvale britanske neofašistične in neonacistične skupine, ki pripadajo organizaciji »Young National Front«. Britanskim desničarskim skrajnežem pa so dali krepko roko tudi italijanski neofašisti, ki so se vrinili v vrste navijačev Juventusa. Značilno je tudi, tako je vsaj poročal bruselski tisk, da je, morda po naključju, med ekstremisti prišlo že do stikov pred tekmo in da so skupaj popivali, v prijateljskem, točneje kameradskem vzdušju, v nekaterih lokalih. Nasilje na stadionih in povezava tega pojava z rovarjenjem skrajne desnice je le en aspekt obsežnejše raziskave, ki jo je začel pred časom evropski parlament in ki zadeva pojave rasizma in fašizma v vseh evropskih državah. Dogodkov, ki pričajo o tem, da skrajno-desničarske prevratniške organizacije obstajajo in se krepijo, je veliko. Od dramatičnih, ki so zahtevali človeška življenja, do manj krvavih, zato pa nič manj zaskrbljujočih in simptomatičnih. Žrtve in tarče teh nasilnih izpadov so zlasti delavci iz manj razvitih držav, emigranti ali pa tudi taki, ki so se rodili v listi državi kot sinovi zdomcev, ki imajo državljanstvo in so polnopravni državljani, a se od drugih razlikujejo po barvi polti. Francoska mesta na primer so v tem času prelepljena s plakati, ki opozarjajo na problem in tudi sam sem bil, sicer po golem nakljuju, priča rasističnemu izpadi: v Strasbourgu proti nekemu jugoslovanskemu emigrantu. »Jugoslav, merde«, je na ulici vpila skupinica vinjenih Strasburža-nov in skušala izvali prelep z nekim Jugoslovanom na začasnem delu v tujini. Na srečo- je slednji ohranil mirno kri in se jim omikano izognil, prenapeleži pa so vpili za njim: »Bodi mož, pridi sem, če imaš kaj poguma. Pazi se, če le zalotimo prihodnjič...«. Ti zaskrbljujoči pojavi in odmev dogodkov na bruseljskem stadionu so prejšnji teden spodbudili predsednika posebne komisije, ki raziskuje pojav rasizma in fašizma, poslanca Glyna Forda, da ja sklical tiskovno konferenco, na kateri je opozoril na povezavo med prevratniško desnico in nasilneži, ki izzivajo izgrede na stadionih. Konferenca sicer ni povedala veliko novega, izzvenela pa je vendarle kot alarmih zvonec in poziv /c .še bolj angažiranemu in odločnemu delu. Iz dokumentacije, ki jo je poslanec Ford razdelil novinarjem izhaja, da so neonacistične in neofašistične organizacije nedvomno eden od vzrokov izgredov in nasilja na stadionih. O tem pričajo tudi vse bolj številni neonacistični in neofašistični simboli, ki se pojavljajo med publiko, o tem priča na primer dejstvo, da je angleški »Young National Front« odprl v svojem glasilu BULLDOG stalno rubriko, ki poveličuje prevratniško delovanje, nasilne in rasistične izpade na športnih igriščih. Britansko gibanje je nastalo sicer pred nekaj desetletji, začelo pa se je krepiti v drugi polovici sedemdesetih let. Na mednarodno razsežnost problema pa so opozorili dogodki leta 1982 v Španiji med svetovnim prvenstvom, ko je vojna na Maldivskih otokih še bolj zaostrila vzdušje. Spopad, ki je imel velik odmev v svetu, je dal novega zagona britanskim fašističnim skupinam, ki so javno izjavile, da je lahko »stadion ključ za pogrevanje rasističnih in nacionalističnih čustev«. To se je dogajalo spomladi leta 1982, septembra pa so organizirani pretepači, ki so se vrnili med navijače kluba Chelsea, vzklikali rasistična gesla proti nekaterim temnopoltim igralcem v britanski reprezentanci Under 21. V Zahodni Nemčiji so prav tako zabeležili soroden pojav. Pred nedavnim so nacistični skrajneži v sodni dvorani uprizorili solidarnostno manifestacijo s Siegfriedom Borchartom, voditeljev klubov navijačev moštva Borussia, ki je bil obsojen zaradi napadov na turške zdomce. Problem je že tako občuten, da za-hodnonemška policija oblikuje posebne skupine za boj proti neonacističnemu huliganstvu. Pred dobrima dvema tednoma so tudi v Franciji med tekmo St. Germain in Toulouse zabeležili rasistične in fašistične izpade, v Španiji pa so bili taki izgredi skorajda na dnev- nem redu leta 1982, ko so španski fašisti s*,ru-mentalizirali protibritansko razpoloženje dela prebivalstva. Naj omenim, da je v Franciji pred nedavnim univerzitetna skupina pripravila anketo, ki je pokazala, da mladi, zlasti najbolj emarginirani in brez službe, kaj lahko nasedajo rasističnim skupinam in da je, kot je dejal nek novinar »skrajnodesničarska opcija sedaj zelo v modi«. V Italiji je pojav rasizma opazen morda v nekoliko manjši meri, vendar pa ga ne gre prezirati zlasti, ker se povezuje z rovarjenjem neofašistov. Pred nedavnim se je med derby-jem Juventus - Torino na stadionu pojavil napis »Junior, negro bastardo«. Do dogodka je prišlo le deset dni po spopadu pri Alessandrii, v katerem sta dva mlada skrajnodesničarska terorista izgubila življenje, druga dva pa sta bila ranjena. Morda bi med obema dogodkoma ne bilo nobene povezave, če ne bi bil Andrea Cosso (eden od teroristov, ki so se spopadli s policijo in ki je bil lažje ranjen) dve leti od tega med protagonisti nesramnega izpada proti izraelski košarkarski ekipi Maccabi. V Turinu, je pred časom opozarjal list »La repubblica«, da je opaziti naraščanje malega vsakodnevnega nasilja. Pojav bi lahko šel mimo neopazen, če ne bi med tem prišlo do spopada pri Alesandrii in odkritja skupinice na vse pripravljenih »črnih teroristov«. Iz navedenega bi težko povzeli jasne in konkretne zaključke. Nasilje na stadionih ima veliko vzrokov kot jih imajo tudi pojavi rasizma in manj opaznega nasilja. Dejstvo pa je vsekakor, da skuša te pojave izrabiti prevratniška desnica in jih usmerjati ter voditi, da bi tako stopnjevala napetost v Zahodni Evropi. Očitno je zato, da gre za pojav, ki ga' ni mogoče več prezirati (pa čeravno ne kaže prekomerno dramatizirati) in je treba pristopiti k jasnemu ukrepanju, kj ni nujno izključno represivno. VOJMIR TAVČAR alpe- jadrati □ sir“ 3 V /nedeljo v Čepovanu na pročelju nove zdravstvene postaje Odkritje plošče okrevališču št. 1 Vrše primorski dnevnik — 21. junija 1985 Danes uradni bilateralni pogovori Delegacija koroške skupščine na uradnem obisku v deželi TRST — »Tradicionalni in pozitivni tdnosi med Koroško in Furlamjo - Julijsko krajino so s tem prvim srečanjem naših skupščin pridobili pomembno potrditev naših skupnih interesov v okviru prijateljstva in dobrososedskih odnosov.« S temi besedami je predsednik deželnega sveta F-JK Luigi Man-2on, 00 prisotnosti podpredsednika To-nela, generalnega konzula Italije v Celovcu Martinija in avstrijskega vicekonzula v Trsta gospe Moskart, včeraj na sedežu deželnega sveta pozdravil Predsednika koroške deželne skupščine Josefa Schantla, ki vodi številno koroško delegacijo, ki je včeraj začela dvodnevni uradni obisk v F-JK. S svoje strani je predsednik koroške deželne skupščine podčrtal važnost takih srečanj. »Važno je — je dejal — da se politični predstavniki spoznajo med seboj in si izmenjajo izkušnje o delu v različnih sektorjih ter da skušajo vzpostaviti nove stike«. Schantl se je ob tej priložnosti spomnil na tradicionalne vezi med prebivalstvom o-beh dežel in se še posebej spomnil nedavnega obiska skoraj 500 Celovčanov v Gorici na pobratenju med obema mestoma. V teku prvega dne obiska so si avstrijski gostje, ki jih je spremljal podpredsednik Tonel, ogledal tržaški velesejem, na katerem je bil prav včeraj dan Avstrije. Na velesejmu so se srečali tudi s predsednikom tržaške pristaniške ustanove Zanettijem, ki jih je seznanil z dejavnostjo luke in o odnosih z avstrijskimi gospodarskimi o-peraterji. Delegacija se je nato podala v Gra-dež, kjer sta jo sprejela župan River-dito in predsednik letoviščar ske ustanove Vio. Prvi dan uradnega obiska je koroška delegacija zaključila z o-gledom arheološkega muzeja v Ogleju. Danes bodo na vrsti uradna bilateralna srečanja med delegacijama deželnih skupščin, ki bodo na sedežu deželnega'sveta; koroška delegacija bo nato obiskala predsednika deželne vlade Biasuttija, v popoldanskih urah pa si bo ogledala Vilo Manin v Passa-- rianu. ČEPOVAN — V nedeljo bodo ob 11. uri na pročelju nove zgradbe zdravstvene postaje v Čepovanu odkrili spominsko ploščo, posvečeno okrevališču št. 1 Vrše in postajo poimenovali po tem okrevališču. Pri svečanosti bo sodeloval mladinski aktiv novogoriške Manufakture. Odbor skupnosti partizanske bolnišnice Pavle vabi vse bivše ranjence in bolnike, ki so se v njej zdravili, zlasti pa še one iz okrevališč Male Vršo in Jagršče, ter vse osebje, da se udeležijo odkritja spominske plošče v Čepovanu. Predhodnica okrevališča št. 1 Vršo jo bila sanitetna postaja št 3, ki se je nahajala v Strminah pod Ma- limi Vršami pri Čepovanu nad Idrijo pri Bači. Postojanka je večkrat menjala svoj položaj, vendar se je stalno držala svojega sektorja. Spočetka jo je vodil Svarun iz Grudni-ce, kasneje pa Polde Mrak - Medved iz Vrat pri čepovanu. Delovala je od aprila 1943 do razpada Italije, ko je bilo organizirano okrevališče št. 1, ki je kasneje prešlo v sklop Centralno vojne bolnišnice III. operativne za ne in nato Slovenske vojne partizanske bolnišnice (SVPB) Pavla. Italijanski vojaki in fašisti so večkrat preiskovali hribovit teren Velikih in Malih Vrš, vendar sanitetne postaje niso odkrili. Njen komandir Medved, bivši rudar, ki si je v belgijskih rud-nikih nakopal težko naduho od silikoze, je s svojo hladnokrvnostjo pomirjevalno vplival na predvsem duševno izčrpane partizane, ki so se tu zdravili. Sanitetna postaja št. 3 jo bila sprva v hiši domačije pri Gabru na Velikih Vršah; ko so Italijani aprila 1943 požgali domačije tega zaselka, so se bolniki in ranjenci zatekli najprej v ‘kraj imenovan »Luk-čeve robe« nad Skopico na Majih Vršah, od tu pa v kraj »Učja jama« na Vršah, kjer so dočakali razpad fašistične Italije. Javka sanitetne postaje in kasneje okrevališča je bila največkrat pri Cirilu v Robu in seveda doma pri Medvedu v Vratih. Po razpadu Italije je sanitetna postaja št. 3 prešla v okrevališče št. 1 za potrebe ranjencev Severnoprimorskega odreda. Nemci so 25. septembra 1943 vdrli v čepovanske kraje, zaradi česar je moralo okrevališče št. 1 spet v konspiracijo v prazno Šavlijevo bajto in večkrat tudi na javko pri Cirilu na Matih Vršah. Okrevališče je v začetku vodil me-dicinec Jože Kenda iz Ljubljane, ki je kasneje padel na Koroškem, pomagali pa so mu bolničarji Franc iz Kalskega, potem Tone Butkovič in Mira Praprotnik, v pomoč pa so bili dodeljeni za prenašanje ranjencev, hrane, opreme in sploh vsega potrebnega Ivo Bevčič, Mario Leban, An-drejko Trnovec, Štefka Kljun, Julka Mrak in drugi. Tudi Amabja, ki je kasneje umrla v nacističnem taborišču, je veliko pomagala okrevališču. Sploh je vse prebivalstvo Vrat vse do osvoboditve zvesto in iskreno pomagalo okrevališču št. 1, ki prav zato ni nikdar imelo nikakih izgub. J. O. V Brancati in Stoka o športni dejavnosti na Goriškem TRST — Deželni odbornik za šport Mario Brancati ter deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka sta imela včeraj poglobljen razgovor o športni dejavnosti na Goriškem. Svetovalec Štoka se je posebno zaustavil pri problemu telovadnice, ki nastaja ob Katoliškem domu v Gorici. Odbornik Brancati je zagotovil pri-spevek dežele Furlanije - Julijske krajine v znesku 30 milijonov lir. Obenem pa je odbornik Brancati obljubil deželnemu svetovalcu Štoki, da bo na podlagi sprememb in dopolnil deželnega proračuna za letošnje leto dodeljen naknadni prispevek v korist omenjene telovadnice. Začetek Piranskih glasbenih večerov PIRAN — Drevi se v Križnem hodniku v Piranu začenjajo letošnji Piranski glasbeni večeri, prireditev, ki jo skupaj organizirata piransko Kulturnoumetniško društvo Karol Pahor in portoroški Avditorij. Nocoj ob 21. uri bodo na prvem koncertu nastopili mladi glasbeni talenti s slovenske Obale, naslednji petek se bo predstavil mešani pevski zbor Obala iz Kopra z narodnimi in umetnimi pesmimi. Na tretjem koncertu bosta nastopila Andrej Petrač (violončelo) in Marko Letonja (klavir), v petek, 19. julija, priznana harfistka Jasna Corrado - Merlak, teden za tem trio Carmen Palaisa (sopran), Ivan Urbas (bas) in Miguel Salvador (klavir). Prvi petek v avgustu bo gotovo veliko zanimanja za koncert japonskih glasbenikov Hakagawa artista, ki bodo predstavili skladbe japonske glasbene tradicije in evropske glasbe, sledil bo nastop pozavnista Kirila Ribarskega, Tržaškega okteta, violinistke Monike Skalar, oboista Bože Rogelja in čembalista Andreja Jarca. Na zaključnem koncertu, ki bo tako kot vsakič tudi letos v stolni cerkvi v Piranu, bosta nastopila komorni zbor in orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Koncert bo prenašala tudi televizija. CVETA GUZEJ SABADIN ZK Ilirske Bistrice pri nabrežinski KPI NABREŽINA — Pred kratkim je bila gost devinsko-nabrežinske sekcije KPI »Enrico Berlinguer« delegacija Zveze komunistov iz pobratene občine Ilirska Bistrica, ki jo je vodil predsednik skupščine Bergoč. Na srečanju je tekla beseda o medsebojnem sodelovanju in o raznih skupnih pobudah, med katerimi sedi na prvo mesto prizadevanja za sanacijo reke Reke, ki pri Štivanu izvira pod imenom limava. Predstavniki devinsko-nabrežinske KPI so goste iz Slovenije podrobno seznanili o predlogu evropskih komunističnih poslancev, da bi se o problemu onesnaževanja Reke-Timave direktno angažirala Evropska gospodarska skupnost. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so si izmenjali tudi informacije o krajevnih političnih situacijah in se stvarno dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V tem okviru bo devinskonabrežinska sekcija KPI predvajala v kratkem v Ilirski Bistrici film o Enricu Berbnguerju. Angelo Cocetta novi direktor Friulie TRST — Dr. Angelo Cocetta je v preteklih dneh prevzel dolžnost generalnega direktorja deželne, finančne delniške družbe Friulia SpA, ki z več kot 200 milijardami lir razpoložljivih sredstev skrbi za finančne posege na področju industrijske proizvodnje tako v obliki manjšinske delniške soudeležbe, kot s storitvami na področju finančne pomoči in upravljanja. Angelo Cocetta je iz Furlanije, ima 40 let in je diplomiral iz ekonomskih ved na tržaški univerzi ter iz finančnih ved in marketinga na ameriški Boston University. Pet let izkušenj si je pridobil pii družbi McKinsey & Co, o-pravljal pa je tudi vodilne funkcije za ameriško multinacionalno družbo ABBOTT v Evropi, kjer je imel posebne zadolžitve na področju finančni-štva. nadzora nad upravljanjem in marketinga. Vrsta prireditev z bogato turistično ponudbo Palmanova, eno najboljše ohranjenih utrjenih mest, se pripravlja na tradicionalni praznik GORICA — Palmanova je eno najboljše ohranjenih utrjenih mest v Evropi. Do današnjih dni je ohranila svojo urbanistično specifičnost, pa čeprav to ne prija prebivalcem, ki bi si želeli sodobna stanovanja, ki jih v mestu ni moč graditi, saj je treba ohraniti specifičnosti, še manj p« prija vsem tistim, ki se z avtomobilom vozijo skozi to mesto. Starejši ljudje, tudj številni primorski Slovenci, ki so služili vojaški rok v italijanski kraljevi vojski, se bodo spominjali, da so še pred zadnjo vojno v večernih urah zaprli vse tri dohode skozi utrjene stolpe v to mesto. Ker je bilo in je še v Palmanovi precej vojašnic, so morali vojaki ponoči ostati kar v mestu. Niso moglj iz njega. Ker so se potrebe vojske danes spremenile, so izven mestnega obzidja zgradili stavbe za vojaške potrebe. Prav tako so izven mesta zrasle ljudske hiše in tudi druga stanovanja za vse tiste, ki ne žele živeti v takem mestu. Palmanova ni srednjeveško mesto, kot h; marsikdo na lahek način lahko mislil. Zgradila ga je beneška republika, da bi svoje ozemlje varovala pred turškimi vpadi. Trdnjava v Gradišču ob Soči ni več zadoščala, zaradi tega so se doži odločili, da zgradijo sredi furlanske ravnine trdnjavo, v kateri bo precej prostora za številno vojsko. Vendar pa so trdnjavo zgradili komaj leto 1593, torej takrat ko so skoro stoletni turški vpadi že prenehali. Tako Benečani kot kasnejši gospodarji, od Francozov do Avstrijcev in še dalje, pa so pozneje seveda izkoristili vojašnice, kj so uh zgradili Benečani. Leta 1602 je beneški providur dal dvigniti nad mestom zastavo sv. Marka. Na to slovesnost se v Palma- novi spominjajo vsako leto v tem času. Seveda so to izkoristili v turistične namene, upoštevajoč tudi dejstvo, da je v sosednjih Gradežu in Lignanu veliko tujih in domačih turistov, ki so jim take prireditve kar všeč. Vsako drugo nedeljo v juliju prirejajo zaradi tega mimohod vojščakov in plemičev v lepih starih oblekah ter imajo tudi prireditve na osrednjem trgu. Ob tej priložnosti odprejo tudi tipično stero »hostarijo«, je pa seveda moč jesti in piti tudi v drugih gostiščih, ki jih je v Palmanovi kar precej. Prireditev bo torej letos 14. julija. Že soboto prej pa bo v veliki dvorani za vojščake pri mestnih vratih proti Čedadu (dvorani v Palmanovi pravijo »dongione«), prvi vsedržavni posvet zbiralcev orožja. Priredili bodo tudi razstavo in prodajo starega orožja. V »dongionu« videmskih vrat pa bodo priredili razstavo cvetja. Sodelovali bodo najboljši furlanski cvetličarji. V avgustu pa bo, kot že nekaj let, v »dongionu« če-dajskih vrat razstava starih tiskov in grafik. Ta je v prejšnjih letih imela precejšen uspeh. Tam je moč kupiti marsikatero staro veduto, star plakat, star dokument. Kar se Palmanove tiče je treba vedeti, da so v zadnjih letih naredili veliko popravil na zgodovinsko pomembnih stavbah. Imajo tudi lepo urejen muzej. Imajo pa tudj precej gostišč. Najboljšo furlansko hrano dobimo brez dvoma pri »Baffu«, kjer ti gostilničar z velikimi brki ponudi zelo okusno na žerjavici pečeno meso. Izlet v Palmanovo se torej izplača. MARKO WALTRITSCH MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 30. Stala bi poleg organista; čutila bi silno množico, ki posluša in strmi in se komaj upa ganiti...... Katica pa stoji tu pod korom sredi kašljajočih moških, poleg svojega ljubega Koštrčevega dedka in želi samo, da bi bilo kmalu konec vsega. Prišel je tudi konec, cerkev se je zganila in kakor teče reka in nese s seboj vse, tako je neslo tu ljudi iz cerkve. Z dedkom sta se zunaj cerkve ustavila in stopila ob stran, kakor bi hotela koga počakati. Tedaj je obstal pri njima organist. Oblečen v nedeljsko črno obleko, z osivelimi lasmi na sencah je bil danes videti še bolj star kakor sicer. Celo sključen je bil. Katica ga je spoznala, ko je obstal ob njej in ji dal roko, še preden je spregovoril z dedkom kako besedo. . . »Kako smo peli, Katica?« je vprašal organist m se skušal nasmehniti. .. , T »Dobro,« je rekla, ker je morala tako reci. a to ni nič odgovoril, videti pa ni mogla, kako se je nasmehnil. „ , i u- Ni dolgo stal tu; ko je odhajal, je dal roko Ko- štrci, potem še Katici in rekel: »Popoldne po litanijah pridita k meni. In naj tudi oče in mati prideta.« Kaj je hotel s tem, Katica ni vedela, prav tako dedek ne. Spotoma pa je dedek uganil po svoje: »Pogostiti nas hoče.« ,, Za kaj takega Katici ni bilo mnogo in še tako velika gostija ni mogla nadomestiti tega, da ni smela peti v cerkvi. Ljudje, ki hodijo po tej cesti, po kateri gresta z dedkom, govore o vsem mogočem na svetu, samo ne o njenem petju. Ona je danes prav tako samo slepa deklica, kakor je bila doslej. Bil je lep poskus, da bi se vrinila med ljudi. Pa ni uspelo. Ostala bo še dalje sredi samotnega otoka, za-prla se bo v sobo k mamici in ob večerih, ki bodo tako dolgi, zapela, oče pa bo brenkal na strune. Ne glede na to, da ni imela nikake volje za popoldanski sprehod k organistu — in kakšen vzrok bi tudi imela? je vendarle stopila ob strani sta-rega Kostrce, svoje matere in svojega očeta. Šla je Pokušala, kako sta se oče in dedek menila. Mati je sla zadaj ob njej in molčala. Potrkali so pri organistu, k0 so litanije že mini e in se je organist že vrnil. Sprejel jih je svečano in nekam veselo ter jim spet stisnil roke. t .c®rk.ev Sremo.« je dejal nekoliko nemirno. »In zda, bos, Katica, lahko zapela.« nila^rekoč- ^ St*sn^° za srce in grenko se je nasmeh- »Za koga bom pela zdaj, ko so ljudje že odšli iz cerkve?« »Ljudi ni v cerkvi razen kake stare ženice, ki je morda že toliko gluha, da še trobente ne bi slišala,« je odgovoril organist s čudnim glasom. »Pa je ostal v cerkvi bog. Že zaradi tega bi lahko zapela. Poleg tega pa bomo poklicali starega župnika, ki sem mu že povedal o tebi in o tem, da zdaj pridemo. In naposled so tu stari Koštrca, tvoja mati in tvoj oče. Ne smeš pozabiti tudi mene, ki me lepa pesem bolj veseli, kakor ves moj pevski zbor.« To je bilo v nekem pogledu res, vendar ni moglo nadomestiti vse velike fare, sto in sto ljudi, ki prihajajo k maši, ni moglo nadomestiti množice, ki bi odnesla s seboj vse drugačen odmev, ako bi Katica mogla pred njimi zapeti. Odšli so proti cerkvi. Koštrca edini je šel na kor, ker se mu je zdelo, da mora biti poleg, če naj Katica lepo zapoje, mati Marta in oče Ivan pa sta stopila v cerkev. In v cerkev so se od nekod počasi vsiljevali ljudje, ki jih prej ni bilo opaziti. Katica je slišala, kako drsijo in odmevajo koraki v cerkvi po tleh. Katica je obstala pri orglah, obrnjena proti organistu, ki je sedel na klop in odprl orgle. Slišala je, kako nekdo vleče meh, a je slišala tudi, kako dedek za njo nekaj momlja, česar pa ni mogla razumeti. Po odobritvi zakona o nadzorstvu nad urbanistično dejavnostjo Bo dežela sedaj lahko posegala v občinske regulacijske načrte? Deželni svet je v torek zvečer dokončno odobril normativ za nadzorstvo nad gradbenim in urbanističnim področjem, ki je posredno povezan z znanim vladnim dekretom o tako imenovanem gradbenem odpustu. Gre za dekret z zelo zapleteno vsebino, ki dejansko daje možnost ljudem, ki so nekaj zgradili brez ustreznega dovoljenja občinske uprave, torej »na črno«, da sanirajo to nepravilnost z izplačilom določene globe, seveda v časovnem roku, ki ga predvideva zakon. Za izvajanje tega dekreta so pristojne občine, ki pa doslej niso še dobile ustreznih navodil kako dejansko izvajati gradbeni odpust, tudi zato, ker obstaja nevarnost, da bo parlament zavrnil vladni dekret in ga tako izničil. Priča smo torej zmešnjavi, zato našim bralcem, ki jih kakorkoli zanima ta problem, svetujemo, da počakajo na točnejša navodila in na razplet dogodkov v parlamentu. Šele takrat, ko bo zadeva jasnejša, naj se oglasijo na občini, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Če se povrnemo k zgaraj omenjenemu deželnemu zakonu, moramo uvodoma povedati, da bo ta normativ sprožil še velike polemike, zlasti ta- V tržaški pokrajini (morda z izjemo načrta o miljski termocentrali) ta normativ po vsej verjetnosti ne bo sprožil velikih pretresov, čeprav se bodo morale vse občinske uprave soočati z zapletenim vprašanjem izvajanja zakona o gradbenem odpustu. Po prvi oceni zakona kaže, da bo vse ostalo pri starem gki-de zaščitenih naravnih področij, kjer je treba za vsak poseg, tudi za tistega, ki ne zahteva gradbenega dovoljenja, vprašati za obvezno dovoljenje župana. Brez dovoljenja so na teh področjih dovoljeni samo posegi v okviru kmetijskih dejavnosti, seveda če je le ta tam dovoljena. Vsekakor bi bilo dobro, da bi o teh problemih vse okoliške občine na Tržaškem zavzele skupno stališče, krat, ko ga bo treba začeti stvarno izvajati na teritoriju. Normativ, ki so ga podprle večinske stranke KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk ter LpT (proti so bili komunisti, Furlansko gibanje in Proletarska demokracija), daje nove pristojnosti predsedniku deželne vlade pri razreševanju urbanističnih vprašanj in mu dopušča celo možnost, da v izrednih primerih sam poseže za dosledno izvajanje deželnega urbanističnega načrta (PUR). Te možnosti se sicer omejujejo na izgradnjo »velikih javnokoristnih objektov«, kar pomeni, da ima predsednik dežele v skrajnem primeru pravico, da »po potrebi« prikroji občinski regulacijski načrt, za katerega izvajanje je v prvi osebi pristojna občinska uprava. V teoriji torej bi lahko predsednik Biasutti odločil, da je premogovna centrala pri Miljah nujno potrebna za razvoj deželne skupnosti in da jo je treba torej zgraditi, ne glede kaj pravi miljski regulacijski načrt. Dežela je odvzela občinam nekatere temeljne pravice na tem področju, pravijo komunisti, ki so bili zelo kritični do tega normativa, ki po njihovem mnenju prizadene sam politični in juridični koncept občinskih avtonomij, ki so zapisane v u-stavi. Tisti, ki so zakon podprli, pa se s tem ne strinjajo in podčrtujejo, da je treba premostiti strogo vinku-lalivno osnovo občinskih regulacijskih načrtov ter z bolj elastičnimi posegi poskrbeti za dinamični urbanistični razvoj deželne stvarnosti. OD 4. JULIJA DALJE, ČE BO DOVOLJ PRIJAV Poletni center za najmlajše v Dijaškem domu Od 1. julija dalje bo potekal v prostorih dijaškega doma poletni cenr ter za otroke do osmega leta starosti, t.j. za otroke iz vrtca in 1. in 2. razreda osnovne šole. Otroci se bodo ob nadzorstvu in usmerjanju animar torjev predvsem zabavali, učili, preko raznih dejavnosti pa spoznavali svoje sposobnosti aktivnega ustvarjanja. Posebnost tega poletnega centra je, da bodo vanj vključeni otroci iz slovenske in italijanske sredine, tako se bodo lahko med seboj bolje spoznali in pridobili osnove kulture sožitja. Do danes se je vpisalo šele približno dvajset otrok, za potek kolonije pa je potrebno iz tehnično - finančnih razlogov vsaj trideset vpisanih. Precejšen delež do danes vpisanih otrok je italijanske narodnosti, veliko večji interes za vpis kažejo starši otrok osnovne šole, četudi je poletni center bil prvotno namenjen prvenstveno otrokom iz vrtca. Poletni center organizirata Zveza žensk Italije v sodelovanju s slovenskim dijaškim domom, koordinator pa je SKGZ. V primeru, da bo dovolj prijavljenih otrok, bo trajal polna dva tedna, od 9. do 17. ure. Otroke lahko vpišete v poletni center vse do ponedeljka, 24. junija, vse potrebne informacije pa dobite pri organizatorjih. Oblikovan novi odbor društva Ekonomist Sredi tedna se je v Trstu sestal odbor društva slovenskih ekonomistov, ki je bil izvoljen na nedavnem rednem občnem zboru. Sestanek je bil posvečen oblikovanju programa dela za prihodnje obdobje, pri čemer je bilo poudarjeno, da gre predvsem za nadaljevanje in izpopolnitev dela ter pobud iz pretekle mandatne dobe. Poleg strokovnim srečanjem za člane, bo tudi v prihodnje posebna pozornost namenjena sodelovanju s študenti ekonomskih ved. Odbor je za predsednika društva Ekonomist potrdil dr. Suadama Kapica, medtem ko je bila za podpredsednika imenovana dr. Andreina Tomšič, za tajnika dr. Sandi Pertot in za blagajnika dr. Boris Siega. Cestni obvoz v repentabrski občini Tržaška pokrajina je izdala odlok o prepovedi vožnje na odseku pokrajinske ceste št. 4 v repentabrski občini med km 1,5 in km 1,6. Na tem odseku bodo namreč v okviru hitre ceste Sesljan - Opčine - Padriče zgradili podvoz. Do zaključka del se bo- do vozniki posluževali bližnjega obvoza, ki so ga zgradili prav v bližini pokrajinske ceste št. 4 in na kaj terem je dovoljena hitrost do največ 30 km na uro. Na področju obvoza je prepovedano parkiranje na obeh straneh ceste. Novi športni objekti v Barkovljah Pred dnevi so na dvorišču Kulturnega društva v Barkovljah začeli z gradnjo športnih objektov, ki bodo služili mladim in starejšim. Barkovljanom, tako za športne kot za razne druge kultumo-zabavne prireditve. Predvidena vsota za gradnjo objekta je zelo visoka, zato se odbor društva obrača na člane, prijatelje ter na vse zavedne Barkovljane, da priskočijo na pomoč KONCERTA BOSTA JUTRI IN V TOREK Nina Hagen in Claudio Baglioni v Trstu Jutri zvečer ob 21. uri bo na Gradu sv. Justa koncert slovite nemške rock pevke Nine Hagen, ki je trenutno na turneji po Evropi. Nina Hagen, ki je doma iz Vzhodnega Berlina, je stara trideset let in živi v Zahodni Nemčiji. Svojo prvo veliko ploščo je izdala leta 1981, sedaj pa pripravlja novo z na-slovom »In Ekstasy«. V torek, 25. junija pa bo na Trgu Unità koncert kantavtorja Claudia Baglionija, ki bo predstavil poleg že znanih skladb, tudi pesmi iz svoje zadnje' velike plošče »La vita è adesso«, ki jo je posnel v Angliji. Vstopnice za Baglionijev koncert prodajajo pri UT AT (Galerija Protti). Z javne razprave na pobudo CGIL 0 problemu zdravja delavcev v tovarni še premalo občutljivosti in ukrepanja V konferenčni dvorani trgovinske zbornice je bila v sredo javna razprava ob izdaji knjige »Možnost zdravja« (La salute possibile), priročnika, ki obravnava problem zdravstva delavcev v tovarnah v sodobnem času proizvodne krize in tehnološkega napredka in bolezni, katerim so izpostavljeni delavci v raznih tovarnah. Avtorja knjige sta Umberto Laureni in Franco Rigosi. Na razpravi so bili prisotni Ivan Cavicchi, odgovoren pri CGEL na vsedržavni ravni za zdravstveni sektor, dr. Roberto Ferri, predstavnik Službe za medicino dela, srečanju pa je predsedoval Riccardo Devescovi, deželni tajnik FIOM - CGIL. V razpravo je najprej posegel Riccardo Devescovi. Poudaril je pomembnost knjige, ki je izredno trezna in verodostojna raziskava o problemih, ki so od šestdesetih let do danes najbolj pereča. Namen knjige, je dejal Devescovi, je tudi ta, da bi spodbudil delovanje sindikalistov ter raznih zdravstvenih in tehničnih operaterjev, da bi se za zdravstvo delavcev in preprečevanje bolezni bolj odločno zavzeli. Sindikalist Ivan Cavicchi je v svojem posegu najprej napovedal, da bo to vprašanje — problem zdravstva v tovarnah — eden izmed ključnih tem na vsedržavnem seminarju CGIL. Tudi na ta način bodo skušali sensi-bilizirati javne organe k bolj hitremu in boljšemu posredovanju. Mnogi se dandanes upirajo sanitarni reformi, predvsem tisti, ki podpirajo interese zasebnikov in tako žrtvujejo zdravje delavcev. Avtorja knjige — Laureni in Rigosi — pa sta v svoji raziskavi jasno dokazala, da bi resno obravnavanje tega problema s konkretnimi posegi prineslo državi prej dobiček kot pa izgubo, saj gre dandanes v Italiji precej denarja za zdravstvo, vendar ta denar sploh ni pravilno izkoriščen. Cavicchi se je dotaknil tudi problema nezgod na delu. Avtorja knjige ta problem precej točno obravnavata in navajata tudi številčne podatke, iz katerih lahko razberemo, da so se nezgode na delu v zadnjih letih znatno povišale. Največ nesreč doleti delavce, ki so na delu preko svojega uradnega delovnega urnika. Dr. Ferri pa je ob koncu povedal, da zaradi bliskovitega tehnološkega napredka odgovorni za zdravstvo polagoma izgubljajo nove informacije o sodobni proizvodnji. Tudi upravna sredstva sama so preveč »počasna«. da bi lahko sledila tehnološkemu razvoju in zato se morajo vprašanja zdravstva in preprečevanja bolezni na delovnih mestih resno lotiti razne druge državne ustanove. Ob koncu je spregovoril še avtor knjige Laureni; ta se je predvsem obregnil ob vzgojo na višjih šolah in univerzah, ki ne nudijo študentu nobenih podatkov o tem problemu. Zaradi tega tudi mladi ljudje niso občutljivi na ta vprašanja in tudi na delovnem mestu ne bodo nikoli znali pravilno postopati. HJ Mladinska igra Pika Nogavička drevi v Repniču Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža prireja drevi v Repniču zanimiv kulturni večer, ki je namenjen predvsem otrokom. Na dvorišču domačije št. 36 (ob glavnem križiću v vasi) bo namreč ob 20.30 nastopil kot gost amaterski oder Jaka Štoka s Proseka - Kontovela, ki bo uprizoril mladinsko igro Pika Nogavička. B. S. Jutri in v nedeljo na športnem igrišču Sokola Nabrežinska mladina vabi na praznik piva Od jutri dalje v organizaciji PD Kolonkovec Praznik vina in razstava vinogradniškega orodja Mladinski odsek «Igo Gruden« se vneto in mrzlično pripravlja na 1. kraški praznik piva. Orgamzatorji so tokrat dali prav vse od sebe in se zelo potrudili, da bi praznik čimbolje uspel. Mladinci, ki se jih je zbralo okrog štirideset, opravljajo še zadnja dela na športnem igrišču Sokola, da bo vse nared. Vest se je zelo hitro razširila in torej že skoraj vsi so seznanjeni, da bo jutri zvečer ob 21. uri nastopila country band »Plava Trava Zaborava«, ki je prvič v Italiji, vendar s svojo prvovrstno western glasbo že dalj časa navdušuje občinstvo skoraj po vsej Evropi. Pred koncertom pa bo ob 18. uri odprtje kioskov, nato pa, med krajšo pavzo PTZ, se bodo prisotni lahko zabavali z igrico »Primga, držga, dej-ga in... še kej blizi«. Večer se bo seveda zaključil v country slogu z zagrebškim ansamblom PTZ. V primeru slabega vremena bo koncert v na-brežinski občinski telovadnici. Naslednji dan bo ob 10. uri zjutraj country zajtrk, prava poslastica za radovedneže in sladokusce, okrog 16. ure pa se bo znova začelo točenje »specialnega« piva. V nedeljo se bo odvijala tudi »Popeye tekma« — ročna borba za posameznike z bogatimi nagradami, nato pa bo še kro-nometrirana tekma v pivu za skupine 5 oz. 6 oseb, če upoštevamo, da bo morala vsaka od prijavljenih ekip imeti s seboj tudi osebo, ki bo skupaj z ostalimi sestavljala posebno žirijo. Prva nagrada za zmagovalce bo kraški pršut in še kakšen liter piva blizu, druga in tretja nagrada pa nista nič manj zanimivi, saj se bodo lahkd podprvaki in tretjeuvrščeni najedli in napili, prvi malo več, drugi pa, logično, malo manj. Med vsem tem igranjem in zabavo bodo lahko prisotni prisluhnili ansamblu PRIZMA, ki bo prepeval od tradicionalnih do najnovejših rock, pop in disco po- pevk, po želji pač. Upamo, da bo ta svojevrstna in o-riginalna pobuda, ki je terjala s strani mladih veliko truda in žrtev, poplačana s številno udeležbo. Mladinski krožek zagotavlja, da ne bo zmanjkalo ne piva, ne country specialitet in tudi ne kvalitetne glasbe za vse okuse. Torej 22. in 23. junija vsi v Nabrežino na 1. kraški praznik piva! BORIS DEVETAK Na sliki: ansambel Plava Trava Zaborava. Prosvetno društvo Kolonkovec bo od jutri pa do ponedeljka priredilo 2. praznik vina. S to pobudo so začeli lani ob tradicionalnem kresovanju. Ker je lanska prireditev lepo uspela, so se odborniki društva odločili, da s takimi prireditvami nadaljujejo tudi v bodoče. Ob razstavi vin bo odprta tudi razstava starega ročnega orodja, ki so ga nekdaj uporabljali za delo v vinogradih in za predelavo vina. Vsi predmeti so izdelki domače obrti in nekateri med njimi so še danes v uporabi. Organizatorji so skušali pripraviti čimbolj popolno razstavo, vendar so imeli pri tem precej težav, saj se je dosti starega orodja, z nastopom Strojev v kmetijstvu, izgubilo. Kljub temu pa so zbrali precej zanimivih orodij, med katerimi nedvomno izstopa lesena vinska preša, ki je bila narejena v Skednju pred 150 leti. Začetek programa bo. jutri ob 20. uri, ko bodo zapeli otroci iz šol Marica Gregorič-Stepančič od Svete Ane in Ivan Grbec iz skednja. Po nastopu otrok bo sledilo tradicionalno kresovanje na travniku ob društvenih prostorih. Kresovanje ima na Kolonkov-cu že dolgoletno tradicijo in prav z njim so začeli obujati stare običaje, ob katerih se je lani porodila tudi pobuda za oživitev praznikov vina. V nedeljo dopoldne bo strokovna komisija ocenila razstavljeno vino, zvečer ob 19. uri pa bo največ zanimanja veljalo nastopu domačega mešanega pevskega zbora, ki bo ob tej priliki dobil tudi ime »Slava«, kot se je imenoval stari zbor, ki je včasih deloval na Kolonkovcu. Praznik se bo zaključil v ponedeljek zvečer, ko bo ob 19.30 nagrajevanje najboljših vinogradnikov s Ko-lonkovca, ki jih je na letošnji razstavi osem. Vsak dan bodo delovali dobro založeni kioski, ob vsem tem pa bo poskrbljeno tudi za zabavo, saj bo v soboto igral ansambel Veseli godci iz Boljunca, v nedeljo Taims z Opčin, pa tudi za ponedeljek si organizatorji prizadevajo, da bi si zagotovili nastop enega izmed domačih ansamblov. • Tržaški občinski svet se bo po daljšem premoru spet sestal danes, 21. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu ima odgovore odbornikov na vprašanja in na interpelacije in ratifikacijo sklepov občinskega odbora. • V torek, 25. junija, ob 19.30 bo v prostorih na Ulici dei Macelli 1 generalna skupščina prevoznega podjetja ATC. Obravnavali bodo zadnje sklepe upravnega sveta. Včeraj na velesejmu dan Avstrije in srečanje lesnih operaterjev Posnetek z včerajšnjega srečanja med domačimi in jugoslovanskimi lesnimi operaterji, ki so razpravljali o vprašanjih mednarodne trgovine z lesom in kooperacije italijanske in jugoslovanske lesne industrije Pred nedeljsko komemoracijo KAKŠEN TON BO IMELA SVEČANOST PRI FOJBI? Parovel (Tržaško gibanje) pristal na pobudo Na tržaškem velesejmu je bil včeraj uradni dan Avstrije, ki je poleg Jugoslavije prav gotovo najpomembnejša in najzvestejša država - udeleženka tržaške velesejemske prireditve. Na skoraj 600 kvadratnih metrih razstavne površine je avstrijska Zvezna gospodarska zbornica letos priredila razstavo s skupnim naslovom »Les«, na kateri se predstavljajo številna avstrijska specializirana podjetja in kj želi ponazoriti avstrijsko lesno industrijo in njen pomen v okviru celotnega gospodarstva sosednje države. Posebej se predstavljata deželi štajerska in Tirolska, poleg tega pa avstrijsko udeležbo označujeta še dve specializirani prireditvi: dan av- strijsko - italijanske trgovine z lesom, ki je bil doslej vedno na celovškem lesnem sejmu, in okrogla miza o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Na tiskovni konferenci, s katero so včeraj javnosti predstavili avstrijsko udeležbo, so govorili predsednik Velesejemske ustanove Toresella, zastopnik avstrijske Zvezne gospodarske zbornice Strunz in avstrijski komercialni zastopnik v Trstu Geisler, ki so poudarili pomen gospodarskih odnosov med sosednjima državama s posebnim ozirom na dograditev prometnih infrastruktur za večjo naslonitev avstrijskega gospodarstva na tržaško pristanišče. Srečanje obrtnikov treh sosednjih držav V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice je bilo včeraj v okviru tržaškega velesejma že tradicionalno srečanje obrtnih organizacij treh sosednjih držav, Italije, Avstrije in Jugoslavije, ki ga je priredilo tržaško združenje obrtnikov Associazione artigiani. Tema letošnjega srečanja je bilo izobraževanje obrtnih kadrov, uvodno besedo pa je imel predsednik tržaške zbornice Tombesi. Delegacijo jugoslovanskih obrtnikov je vodil Zoran Kukovec, član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, v njej pa so bili še Branko Popovič in Miran Jarc v zastopstvu Zveze obrtnih zadrug Slovenije, Zdenko Frančetić, tajnik in Mario Križanec, podpredsednik Zveze združenj samostojnih gospodarstvenikov Hrvaške ter Mario Pola in Viktor Stipčič v zastopstvu obrtne sekcije reške Gospodarske zbornice. Delegacije treh držav so podale podobo sistema in učinkovitosti lastnega poklicnega izobraževanja s posebnim ozirom na uporabo sodobnih tehnoloških pripomočkov, ki morajo najprej najti mesto prav v šolskih klopeh. Sogovorniki so soglašah, da sta ustrezna vajeniška doba in prilagojen šolski poklicni sistem med seboj tesno povezana temelja, na katerih mora temeljiti sodobno strokovno usposabljanje za delo v drobnem gospodarstvu in obrti. O V Časnikarskem krožku bo jutri oh 17.30 posvot pod naslovom »Italijanske operne hiše pred novim zakonom«. Srečanje je organizirala pokrajinska federacija PSI. Med drugim bodo govorih tudi o položaju v gledališču Verdi. V nedeljo zjutraj bo pred bazovsko fojbo komemoracija tamkajšnjih padlih ob 40-letnici konca vojne, ki jo prireja posebni pripravljalni odbor pod pokroviteljstvom tržaške občine in pokrajine. Nedeljska pobuda, ki je že dolgo časa v pripravi, je sprožila že vrsto polemik, ki jih je nato utišal župan Richetti, čigar poseg je privedel do tega, da je občinska uprava nato uradno prevzela pokrovi-teljstvoi nad svečanostjo, na kateri bo tudi maša, ki jo bo daroval škof Bellomi. Nekateri desničarski tržaški krogi in nekatere organizacije nekdanjih vojakov so hoteli dati nedeljski komemoraciji nacionahstični in revanšistič-ni pečat, ki bi nedvomno še dodatno zastrupil ozračje na Tržaškem. Ta načrt pa jim je delno spodletel po županovem posegu in baje tudi na pritisk prefekture, ki je dosegla, da bosta formalni sporočili manifestacije mir in sprava. To piše tudi v lepaku, ki so ga natisnili prireditelji in ki prinaša tudi odlomek iz motivacije, po kateri je predsednik republike pred leti podelil Trstu zlato kolajno za vojaške zasluge. Odlomek se nanaša samo na tragedijo fojb, medtem ko je mesto dobilo zlato kolajno predvsem zaradi borbe in upora proti na cifašizmu, na kar pa prireditelji nedeljske komemoracije pozabljajo. Svečanosti pred fojbo bosta prisostvovali tudi delegaciji Tržaškega gibanja in Srednjeevropske omike s sle- dečo utemeljitvijo: »V fojbah ležijo številna trupla ljudi različnih narodnosti: politični in vojni zločinci, vojaki in nedolžni ljudje, ki so bili žrtev tragičnih napak ali pa krajevnih zločincev, ki so se preoblekh v partizane. Prav je, da se vsi poklonimo nedolžnim žrtvam, ampak brez političnih in etničnih potvarjanj in izkoriščanj. Napake iz vojnih časov ne smejo sprožiti novih sovraštev, ampak dati razumeti vsem, kako sta dragocena mir in bratstvo med ljudmi in med narodi. Srednjeevropska omika in Tržaško gibanje zato vabita vse demokrate, da pridejo v tem duhu v nedeljo v Bazovico.« V zvezi s fojbami je občinski svetovalec Tržaškega gibanja Parovel pisal predsedniku Pertiniju z željo, da bi prispeval, da bo fojba postala simbol miru in sožitja med narodi. Parovel je vsekakor mnenja, da morajo demokrati enkrat za vselej preprečiti, da bi tragedijo fojb še dalje izkoristih domači naciomal-fašisti in ga spričo tega zaskrblja, kako tržaške demokratične sile z odmaknjenostjo sledijo temu problemu in kako neprizadeto sprejemajo nedeljsko komemoracijo. Vprašanje poslancev ministru za soudeležbe o Arzenalu sv. Marka Pascolai ni več »veliki volivec« Presenečenje po izvolitvi treh predstavnikov dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo sodelovali pri izvolitvi novega predsednika republike. Deželni svet je v torek izvolil republikanca Barnabo, demokristjana Co-mellija in komunista Pascolata za »velike volivce«, včeraj popoldne pa je prišla vest, da se je Pascolat uradno odpovedal temu mandatu. V uradnem sporočilu deželnega sveta ni govora o utemeljitvi Pascolatovega odstopa in piše samo, da se bo deželna skupščina spet sestala danes zjutraj in izvolila tretjega predstavnika med »velike volivce«. V resnici je Pascolat odstopil, kot piše v sporočilu svetovalcev KPI, ker je bil na rimskem sestanku vseh strank določen za predstavnika naše dežele demoproletarec Cavallo in to na podlagi težnje po proporčnem zastopstvu vseh političnih sil na volitvah predsednika republike. Očitno so se temu sklepu uprli komunisti v deželi, ki so v tajnem glasovanju podprli načelnika skupine Pascolata. Mimogrede je treba še omeniti, da je izvolitev treh Furlanov sprožila določene reakcije v Trstu (ne samo v krogih LpT), kjer pravijo, da bi moral biti med izvoljenimi tudi tržaški predstavnik. • Tradicionalnega festivala slovenske popevke »Melodije sonca in morja«, ki bo 18. julija v Portorožu, se bo udeležil tudi novoustanovljeni tržaški ansambel TOP. Sestavljajo ga pevca Boris Devetak in Igor Malalan, kitarista Marko Feri in Ivo Tul, basist Samo Ferluga in bobnar Paolo Devescovi. Avtor popevke je Boris Devetak. V' Pogovor s ravnateljem NSK Milanom Pahorjem Po predvidevanjih nekoliko manj udeležencev na letošnjem Mladinskem raziskovalnem taboru Letošnji peti mladinski raziskovalni tabor, ki ga bo-o, kot vsako leto organizirah Slovenski raziskovalni in-titut, Odsek za zgodovino pri NŠK, Društvo slovenskih ehnikov in naravoslovcev in Društvo mladih razisko-alcev, pokroviteljstvo pa bo imelo gibanje Znanost ila dih iz Slovenije, bo tokrat ponovno v goriški po-rajini in sicer v Sovodnjah od 2. do1 12. septembra. I’riprave za tabor so že v polnem teku, kot je v eku še vedno vpisovanje na sedežih SLORI v Trstu n v Gorici. Sedež tabora bo v Slovenskem dijaškem lomu »Simon Gregorčič« v Gorici, sedež v Sovodnjah >a v tamkajšnjem Kulturnem domu. _ V teh dneh so imeli organizatorji ze sestanek s iredstavniki občinske uprave v Sovodnjah, kot tudi s >redstavniki tamkajšnjih društev in orgamzacij. Takoj o ugotovili, da je domačim predstavnikom problema-ika raziskovalnega tabora bhzu, da jo pravilno doje-najo in da so pripravljeni mladim raziskovalcom militi vso pomoč. .. , , A .. , .. tako so sc organizatorji sestali tudi z mentorji, d bodo vodih letošnji tabor, ki bo potekal v petih sku-jinah in sicer v arheološki, etnološki, geografski, na-•avoslovni in sociološki skupini. v Sestanki in priprave si bodo sledili se v poletnih nesecih Mi pa smo poiskali še nekaj podatkov pri -avnatelju NŠK Milanu Pahorju. »To ie že peti mladinski raziskovalni tabor, ki smo nu dali ime »Sovodnje 85«. Prvega smo imeli, kot veste, eta 1981 v Barkovljah; sledili so tabori v Doberdobu, , špetru Slovenov v Beneški Sloveniji in lam v dolinski občini. Računamo, da bo letos nekaj manj udete-sencev, to pa zaradi, tega, ker potekajo letos zakljucm [zpiti na srednjih šolah v drugačnih časovnih terminih, nekateri naši potencialni sodelavci pa bodo imeli prav v času tabora popravne izpite. Tako bo vsaka skupina štela le od štiri do pet mladih raziskovalcev. Optimal- no bi bilo, da bi imela vsaka skupina od enega do dva mentorja. Nekaj jih imamo že zagotovljenih iz matične domovine in sicer iz novogoriškega muzeja, enega arheologa, sociologa iz Inštituta za narodnostna vprašanja ter naravoslovca iz Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne. Ostala mesta bomo krili iz naših vrst in inštitucij.« »Kako, da ste se tokrat odločili za Sovodnje?« »Logično bi bilo, da bi bil raziskovalni tabor vsako leto v drugi pokrajini, kjer živi naša manjšina. Na Goriškem smo že bili in sicer v Doberdobu: tokrat bo naš tabor v Sovodnjah. Prav bi bilo, da bi bil prihodnji tabor ponovno v Beneški Sloveniji, ah pa v Kanalski dolini.« »Raziskovalni tabori so se začeh leta 1981. Na katerem taboru ste imeli največ raziskovalcev?« »Največ jih je bilo lani, ko smo bih v dolinski občini in sicer jih je bilo 36. Tudi med letošnjimi udeleženci bo nekaj takih, ki sodelujejo pri tem delu od samega začetka, nekaj pa bo tudi novih. Starost naših raziskovalcev gre od 16. do 20. leta. Naj še povem, da smo tudi letos poslali vabilo za udeležbo na tokratnem raziskovalnem taboru predstavnikom mladine iz Koroške, povabih pa smo na sodelovanje tudi mlade iz Škofje Loke, to pa zato, ker so Sovodnje z omenjeno občino pobratene.« Mladi raziskovalci, nam je Milan Pahor še povedal, bodo opravah razne raziskave, kot na primer glede topografije občine, pa o gradišču pri Gabrjah, proučili bodo probleme vrtnarstva, izkoriščanja zemlje, vpra šanie prometnih poti, zaščito Živah, anketo skozi razne generacije prebivalstva in še drugo primerjalno sodelovanje z drugimi skupinami. 1. 9. bodo imeli organizatorji uvodni sestanek z vsemi predstavniki občine Sovodnje, predstavitev rezultatov tabora pa bo 11.9. ob navzočnosti vaščanov. Tudi letos v organizaciji rajonskega sveta Fotografski natečaj Sv. Jakoba Dve lažni socialni delavki z zvijačo okradli upokojenko Rajonski svet za Sv. Jakob, Roncano in Magdaleno prireja letos 2. jo-tograjski natečaj Sv. Jakoba na terna »Sv. Jakob med sanjami in resničnostjo«.. Na natečaj se lahko prijavi vsakdo. Razdeljen je na tri odseke: črno bele fotografije, barvne fotografije in diapozitivi. Vsak udeleženec lahko pošlje največ po tri še neobjavljene posnetke na formatu, ki ne sme biti manjši od 18x24 cm in večji od 30x40 cm za fotografije, medtem ko morajo biti diapozitivi v okvirčku 5x5 cm. Vsi posnetki morajo biti opremljeni z datumom. . . Ob tej priliki bo poseben nateca] namenjen tudi učencem osnovnih nižjih srednjih šol v rajonu. Ob prijavi na natečaj morajo učenci opremiti svojo prijavnico z žigom šole, ki ]° obiskujejo. Rok za predložitev izdelkov je 2-julij 1985. Posebna komisija bo prispele izdelke ocenila 5. 7. 1985, nagraje^ vanje pa bo v okviru prireditev ob Praznovanju rajonskega zaščitnika od 20. do 24. julija letos. Vsi posnetki bodo od 10. 7. dalje razstavljeni v sejni dvorani rajonskega sveta. Podrobnejše informacije in prijavnice za natečaj dobijo vsi zainteresirani na sedežu rajonskega sveta za Sv. Jakob, Pončano in Magdaleno v Ulici Caprin 18. , . Ob koncu lahko z zadovoljstvom u-gotovimo, da rajonski svet pri Sv. Jakobu nima predsodkov do slovenščine, saj je celoten razpis natečaja objavljen v slovenskem in italijanskem jeziku. Rock koncert v Izoli Drevi ob 20.30 bo v parku Arigoni v Izoli rock koncert skupine »Sexaeti pa Švicar Breu. Italijanski nogometni pokal Polfinale Inter - Milan MILAN — V polfinalnih tekmah italijanskega nogometnega pokala se bosta v mestnem derbiju pomerila Inter in Milan, v drugem polfinalu p>a Fiorentina in SampKloria. Prvi tekmi bodo odigrali v nedeljo, 23. t.m., povratni tekmi pa v sredo, 26. t.m. Pravi finale tega tekmovanja bo torej na sporedu že v polfinalu, saj sta Inter, ki je izločil državnega p>r-vaka Verono, in Milan, ki je izločil evropjskega prvaka prvakov Juventus, znatno močnejša od Fiorentine in Sampdorie. Takoj po polfinalnih tekmah bo žreb za določitev ekipo, ki bo v prvi finalni tekmi igrala doma. Simoni novi trener Lazia RIM — Luigi Simoni bo novi trener italijanskega nogometnega dru-goligaša Lazia. Javnosti ga je včeraj predstavil predsednik Lazia Giorgio Chinagha, ki je obenem izjavil, da je ta »prvi korak k popolni prenovitvi ekipo, ki se namerava že v prihodnji sezoni takoj vrniti med prvoligaše«. V' Jutri v organizaciji SZ Bor Kolesarstvo: dirka po Jugoslaviji Košarkarsko slavje na >1. maju Pavlič brez prave konkurence V organizaciji ŠD Bor bo jutri na stadionu »1. maj« pravi košarkarski maraton. Srečah se bodo namreč najboljši igralci tržaške pjokrajine v vsakoletnem »Ah stars game«. Na-stop»ale bodo zmagovite ekipe prvenstva propaganda, dečkov in naraščajnikov proti selekciji najboljših igralcev ostalih društev iste kategorije. Obetajo se torej zelo zanimiva in kvalitetna srečanja. V prvi tekmi, ki bo začela ob 16.00, se 'bosta srečali Bor, zmagovalec prvenstva propaganda in Ah Starš Cad, ki sponsorizira manifestacijo. Naši vrstniki bodo imeli pred sabo višinsko in kvahtetno zelo dobre nasprotnike, vendar so borovci bolj uigrani. Srečanje je torej brez favorita. Druga tekma med Ricreatori, zmagovalec turnirja dečkov, in Ah Stars, bo prav tako privabljiva. Med Ali Stars je bil izbran tudi Borov igralec Ivan Bajc. Tretja tekma, ki bo na spwredu ob 19.00, bo zaključila košarkarski večer. Ah Stars naraščajnikov in Don Bosco, prvak v tej kategoriji, bosta prikazali verjetno najzrelejšo in kvahtet-nejšo igro. V selekciji Ah Stars bosta nastopila tudi Peter Sterni (Kon-toval) in Paolo Lippobs (Bor). Med tekmami bodo nagradili najboljše košarkarje. M. Raserà Jutri začetek »Master 85« RIM — Jutri se ho v Rimu začela atletska olimpiada za veterane »Master 85«. Tekmovanja, ki bo trajalo do 30. t.m., se bo udeležbo 4.330 a-tletov s 50 držav. Mod drugimi bodo nastopih Abdon Pamich, Umberto Risi, Oerter ter dva devetdesetletnika. TITOVO UŽICE — Ljubljanski kolesar Jure Pavhč je na cilj piete etape mednarodne kolesarske dirke »px> Jugoslaviji« prikolesaril šele kot 4L, a je kljub temu še px>večal prednost v skupni uvrstitvi. 145 km dolga eta-p>a od čačka do Titovih Užic je imela tudi zahteven vzpxm na Ovčar, ki ga je malce nepričakovano dobil Pavhč. Tudi peto etapo je odločil sprint glavnine, v katerem pa jugoslovanski tekmovalci niso imeli veliko uspjeha, kljub temu p>a so ekipmo obdržah drugo mesto za ekipo ČSSR. Najhitrejši je bjl 23-letni Gabrielle Ragusa iz Vi-cenze, njegov najhujši tekmec p»a je bil Francoz Amardeile. Izmed Jugoslovanov je imel pjrecej smole mladi Rajko čubrič, ki je imel ob sprintu dober izhodiščni položaj, a je s ko- lesom zadel v cestni robnik in padel. Kot vse kaže. Jure Pavhč — če ne bo presenečenj — do konca dirke ne bo imel težkega dela v boju za skupno zmago, saj skupaj z ekip» o-dhčno obvladuje p»ložaj. REZULTATI 5. ETAPE: 1. Ragusa (Italija) 3.23’43”; 2. Amardehe (Francija); 3. Matejka (ČSSR); 4. Zanatta (Italija); 5. Tatarkin (SZ); 6. Groger (NDR); 7. Alvarez; 8. Cruz (oba Kuba); 9. Popp»a (Romunija); 10. čubrič (Srbija). Vsi v času zmagovalca. SKUPNA LESTVICA: 1. Pavhč (Jugoslavija) 17.25’25”; 2. Miiher (ZRN) 17.26’50”; 3. Stajkov (Bolgarija) 17 ur 27’30”; 4. Matejka (ČSSR) 17.27’33”; 5. Amardehe (Francija) 17.27’47”; 6. Mazzoeco (Italija) 17.28’06”; 7. Fuchs (Švica) 17.28’19”; 8. Ford (ČSSR) 17 ur 28’23”; 9. Lamprič (Jugoslavija) 17.29T3”; 10. Penko (Slovenija) 17 ur 29’25”. EKIPNO: 1. ČSSR 51.25’35”; 2. Jugoslavija 51.25’44”; 3. NDR 52.28’20”. F. Božič totip 1. — prvi 1 X drugi X 1 2 2. — prvi X X drugi 1 2 3. — prvi 1 X 2 drugi 1 X 4. — prvi X 2 1 drugi 1 X 5. — prvi 2 1 drugi 1 2 6. — prvi X 1 drugi X 1 2 Na kolesarski dirki po Furlaniji Zmaga Chiocciolija PORDENON — Italijan Franco Chioccioli je osvojil včerajšnjo tradicionalno, že 12. kolesarsko dirko p» Furlaniji. 199 kilometrov dolgo progo, ki je p»tekala p» krožni pjoti Sa-roné Cave in se zaključila v Pordenonu, je prevozil v 5.38’24” s p»prečno hitrostjo 36,210 km na uro. V končnem spnintu je prehitel Francesca Mo-serja in Nizozemca Van der Veldeja. Dirka je bila v bistvu mirna, le slabo deževno vreme je motilo kolesarje. Chioccioli je v zadnjem zaletu preseneth vse šprinterje, ki so se le nadzorovali med sabo. Styks ne popušča CONEGLIANO VENETO — Sovjetski kolesar Abduzhapjarov je osvojil deveto etapo amaterske kolesarske dirke p» Italiji od Behuna do Cone-gliana, ki je bila dolga 188 kilome trov. V sprintu je prehitel Italijana Fariseja in Giannehija. Na skupini lestvici še vedno vodi češkoslovaški kolesar Ludek Styks pred Italijanoma Bugno in Morom ter rojakom Škodo. danes igra za vas Diego Kolarič totocalcio ALFA ROMEO Patrese 2 X BRABHAM Piquet 1X2 FERRARI Albereto 1 LOTUS De Angelis 2 MCLAREN Lauda 2 RENAULT Tambay 2 WILLIAMS Rosberg X 2 ALGERI Vittorio 2 BARONCHELLI G. B. 2 CONTINI Silvano X 2 MOSER Francesco 1 X SARONNI Giuseppe 1X2 VISENTINI Roberto 2 Diego Kolarič (letnik 1958) je v zamejskih športnih in kulturnih krogih prav dobro znan. Bavil se je že s košarko in odbojko, pa tudi z avtomobilskimi rallyji. Zanimajo ga vsi motoristični športi, pred nekaj meseci pa je skupno z nekaterimi drugimi navdušenci ustanovh prvo zamejsko motociklistično društvo Primotor klub, pri katerem je tudi tajnik. Prejšnji teden je Marko Kalc pravilno zadel deset rezultatov^ Ta pwiletna špjortna napoved se imenuje Totocalcio - Totosport, obravnava pa avtomobilizem in kolesarstvo. Pri avtomobilistih se ob imenu napriše 1, če se pilot uvrsti na prvo ah drugo mesto, X če je tretji ah četrti, vse ostale variante pa pomenijo 2. Pri kolesarjih 1 pomeni eno od prvih petih mest, X mesto med šestim in desetim, 2 pa vse ostale variante. kratke vesti - kratke vesti Na Vidmarjevem memorialu Nikolič se vzpenja LJUBLJANA — Na 6. Vidmarjevem šahovskem memorialnem turnirju je* bil prost dan, odigrali pa so prekinjeni partiji predzadnjega kola. Naš velemojster Nikolič je s čmimi figurami premagal Bar leta in se prebil k vrhu, Karlsson in Cigan pa sta remizirala. VRSTNI RED: Portisch in Ribli 6.5, Miles in Christiansen 6, Nikolič 5.5, Popovič 5, Karlsson, Parma in Ghgorič 4,5, Barle in Smislov 4, Cigan 3. (F. Božič) Prvi tekmi za memorial »G. Delbello« v Križu Na malem kriškem igrišču se je v sredo zvečer začel turnir v malem nogometu za memorial »Giulio Delbello«. V otvoritveni tekmi je godba Vesna premagala karoserijo Gamma s 4:0, restavracija Behariva pa pizze-rijo Pam-Pam 5:2. Turnir se bo nadaljeval jutri. Ob 19.00 bo na sporedu tekma Pam-Pam - Pub 1902, ob 20.15 pa Gamma - Tenda Rossa. To soboto in nedeljo Koprska srečanja Na košarkarskem turnirju tudi Olimpija in Zadar KOPER — Tradicionalna Koprska srečanja, ki jih skupnost Italijanov in družbenopolitične ter športne organizacije Kopra letos organizirajo že šestič, bodo obeležena tudi z zanimivimi športnimi programi. Najbolj zanimivo bo na košarkarskem turnirju, ki bo v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar to soboto in nedeljo. Sodelovali bodo Smelt Olimpija iz Ljubljane, Zadar, Metalac iz Valjeva ter selekcija Obale. Med tednom pa bo še jadralna regata v koprskem zalivu, nogometni turnir veteranov ter turnir v malem nogometu. (J. Kreft) iz planinskega sveta Izlet SPDT na Snježnik povsem uspel V nedeljo so se člani SPDT podali na avtobusni izlet na Snježnik nad Reko, ki je vsestransko zelo dobro uspel. Avtobus je bil ob tej priliki prepoln, izlet pa je spadal v okvir proslave ob 10-letnici odprtja vezne planinske poti od Snežnika (nad Ilirsko Bistrico) pa do Snježnika. Zamejske planince so v domu na Plataku, planoti, kjer se začne pot za vrh Snježnika, pričakali člani PD Ptatak z Reke s predsednico Mirjano Legac na čelu, nato pa so se vsi udeleženci (bila sta tudi dva avtobusa iz Ilirske Bistrice) v treh skupinah podali na vrh Snježnika. Hoje je bilo za kaki dve uri in pol po še precej položni poti, pod vrhom pa so člani krajevne reševalne službe prikazali reševanje v gorah, nakar je bil na sporedu krajši kulturni spored. Na izletu so se tudi sestali predsedniki planinskih društev iz Trsta (Sirk), Ilirske Bistrice (Čeligoj) in Reke (Legacova) ter se načelno domenili, da bi ta tri planinska društva izmenično prirejala skupna srečanja, prvo pa naj bi bilo že prihodnje leto na Snežniku v organizaciji PD Ilirska Bistrica. Tridnevni izlet za osnovnošolsko mladino SPDT prireja 30. junija ter 1. in 2. julija tridneimi izlet za srednješolsko mladino. Cilji izleta so Planina pri Jezeru nad Bohinjem, Mala Tiča-rica in Triglavska jezera. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel. 767304) do torka, 25. junija. Vse informacije pri Zvezdanu Babiču (tel. 76228) in Ervinu Gombaču (tel. 754742). Hvalevredna pobuda preureditve stez v tržaški pokrajini Pred kratkim je ustanova Comis-sione giuliano - carnica sentieri pri Club Alpino Italiano začela s sistematično ureditvijo in popravljanjem stez, ki potekajo po tržaškem ozemlju in ki so zaznamovane v vodniku Carla Chersija Minerari del Carso trie-stinor.. Restavracije opravlja znani tržaški planinec in pisec planinskih vod- nikov Ettore Tommasi, ki že več mesecev »ora« naš Kras po več ur na dan in išče nove poti ali pa daje starim bolj logično usmerjenost. Tom-masiju, ki popravlja vse steze od Križa tja do Medje vasi, pomagajo pri delu domačini, ki mu svetujejo najboljšo in vsestransko najbolj logično pot. Tommasi se po principu pred trasiranjem stez vedno pogovori z lastniki parcel in pač domačini — seveda v veliki večini Slovenci — ter tako opravlja svoje delo na optimalen način. Tommasi je seveda tudi povezan z vodstvom Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki mu po svoji moči svetuje ter z njim občasno tudi sodeluje. Le tako je zagotovljen pozitiven odnos do krajevne slovenske stvarnosti, ki bi jo rad marsikdo — žal tudi v tržaških italijanskih planinskih krogih — obšel. Alpinistični vodnik »Možnica in Koritnica« Pred dnevi je izšel vodnik po stenah v okolici Možnice in Koritnice nad Bovcem, ki sta ga sestavila alpinista Edo Kozorog iz Tolmina in pa zamejski alpinist Igot Škamperle, ki je to- pttfiettni ve raček ŠKAMPtftlE & KOZOtOG možnica in koritnica Naslovna stran vodnička »Možnica in Koritnica« rej svojim alpinističnim uspehom dodal še .. . literarne. Besedilo tega plezalnega vodnička, kot piše na naslovnici, je oskrbel Igor, vse skice in sheme pa Edo. Takoj moramo dodati, da je ta vodnik prav dobro napisan in da so sheme, skice in fotografije zelo dobre. Ta vodnik je prav gotovo manjkal za relativno malo poznano alpinistično področje, pa čeprav je prav malo oddaljeno od cestnih žil. Igor Škamperle je v uvodu tega prepotrebnega vodnika med drugim zapisal takole: »Koritniške gore in stene so zatorej predvsem oltar prostosti, kjer se prepletajo pravljične podobe preteklosti in sedanjosti v neločljivi obliki. Tu smo deležni predvsem avanture, v še tako težki steni je prva in najpomembnejša vrednota doživetje, občutek življenja kot polnost in kreativnost. To pa je tudi največ, kar nam alpinizem daje in nam v Koritniških gorah tudi vedno bo.« Vodnik Možnica in Koritnica«, ki ima 106 strani, je v prodaji v Tržaški knjigarni, na sedežu SPDT in pri avtorju Igorju Škamperleju, pa tudi na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani (Dvoržakova 9). Dušan Jelinčič Jutri in n nedeljo se bodo pomerili v namiznem tenisu, nogometu in šahu V Tolminu srečanje športnikov iz obmejnih dežel Jutri in v nedeljo bo v Tolminu »9. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel«, ki ga pod pokroviteljstvom Občinske konference SZDL Tolmin prireja Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Srečanja se bodo udeležile ekipe in posamezniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz avstrijske Koroške, Prosvetno - športnega oddelka SO Monošter s Porabja na Madžarskem in pa ZTKO Tolmin v predstavništvu matične domovine. Tekmovalci in tekmovalke se bedo pomerili v namiznem tenisu, nogometu in šahu, na sporedu pa bo tudi srečanje v ženskem rokometu med ekipama s Porabja in Tolmina. Kar se strogega tekmovalnega dela srečanja tiče treba povedati, da bo ZSŠDI sodelovalo v vseh treh glavnih panogah. Tekmovanje v namiznem tenisu bo ekipno in posamično, ločeno za moške in ženske ter brez o-mejitve starosti. Našo žensko reprezentanco bodo sestavljale igralke Krasa Ukmar, Ksenija in Nevenka Marušič ter domovki Fabbro in Za-lateu. V moški ekipi pa bodo sami krasovci in sicer Štoka, Colja, Fabec, morda še kdo. Posamezniki bodo tekmovali na neposredno izpadanje, ekipno pa bo veljal sistem vsak proti vsakemu. Tekme bodo v prostorih Šolskega centra Vojvodina. V nogometu imajo pravico do nastopanja mladinci, rojeni leta 1966 in mlajši. Tekme bodo trajale dva polčasa po 25 minut za vsak polčas, tudi v tem primeru pa bo vsaka ekipa igrala tri tekme. Prvi dve koli bosta jutri popoldne, tretje pa v nedeljo zjutraj. Reprezentanco ZSŠDI bodo letos sestavljali goriški nogometaši pod vodstvom trenerjev Marsona in Fajta. V izbrani vrsti so Contini, Lakovič, Hmeljak, š. in Z. Černič, Jarc, Tomšič, L. in D. Vižintin, A. in M. Fajt, Lavrenčič, Gulin, Nanut, Berlot, Ferfolja, M. in R. Kerpan, Sambo in Špacapan. Vse tekme bodo na nogometnem igrišču v športnem parku »Brajda«. ZSŠDI bo prisotno tudi v šahu s šestčlansko ekipo pod vodstvom mojstra Filipoviča. V pravilniku tekmovanja je rečeno, da smejo ekipe nastopiti tudi v mešani sestavi, ob ekipnem pa bo hkrati tudi tekmovanje posameznikov. Vsaka ekipa igra z vsako, partija pa traja največ 50 minut. Srečanja bodo v prostorih doma JLA. Kar se tiče posameznikov pa bo tekmovanje brzopotezno. Ekipno tekmovanje bo v soboto, posamezniki se bodo med seboj pomerili v nedeljo. Spored srečanja je naslednji: Jutri, 22. C. 11.00 prihod ekip v Šolski center Vojvodina 14.00 slovesna otvoritev v športnem parku Brajda 15.00 začetek tekmovanj v nogometu, namiznem tenisu in šahu 18.00 rokometna tekma žensk Porabja in Tolmina. Skupna večerja in nato kulturno - zabavni program. Nedelja, 23. 6. 8.00 nadaljevanje tekmovanj v nogometu, namiznem tenisu in šahu 13.00 kosilo in nato razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj. Zaključek po kosilu. Na prijateljski odbojkarski tekmi Drugoligašice Bleda premočne za Brežanke Breg — Bled 0:3 (3:15, 4:15, 2:15) BREG: Franka in Elizabet Žerjal, V., K. Kocjančič, Debenjak, Slavec, Možina, Malmenvall, Maranzina. BLED: Beravs, Mušič, Marinšek, Mevlja, Črv, Ambrožič, Zupan, Močnik, Hudovernik, Čufer. TRAJANJE SETOV: 18, 17, 19 minut. Nove jugoslovanske drugoligašice so bile v soboto premočan nasprotnik za kombinirano postavo Brega. Gostje so bile izrazito boljše na mreži, kar je Dolinčankam, ki niso bile preveč uspešne v bloku, povzročalo izredne težave in so zato tudi tako gladko izgubile. Z 19. rednega občnega zbora Športnega društva Zarja Poglobljena razprava o mladini Od vseh občnih zborov slovenskih društev, kar jih je bilo v zadnjih časih na Tržaškem, je bila predvčerajšnja skupščina ŠD Zarja gotovo ena najbolj plodnih in poglobljenih. Čeprav se bazovsko dništvo spopada s težavami, ki so značilne za skoraj vse naše športne organizacije, zlasti nogometne (pomanjkanje delovne sile, odtujenost od okolja, zaskrbljujoča odsotnost mladine), treba reči, da jih skuša reševati s smotrnim in stvarnim pristopom ob nekalupnem upoštevanju tradicije in družbe, v kateri deluje in se navkljub problemom razvija. Občni zbor na sedežu društva v Bazovici je potekal pod globokim vtisom, ki ga je na člane odbora, pa tudi na ostale, ustvarila žalostna praznina na klopeh v prvih dveh vrstah. Klopi sta bili namenjeni mladim članom društva, ki so se obvezali, da bodo na tem 19. občnem zboru pristopili v odbor, pa jih, razen nekaterih častnih izjem, ni bilo od nikoder. Odbor je računal, da bo z njihovo pomočjo lažje zadihal, saj čedalje bolj razvejana dejavnost Zarje zahteva angažiranost večjega števila ljudi, predvsem svežil sil. Namesto rutinski skupščini, smo bili tako priča zelo razgibanemu občnemu zboru, ki je svoj višek dosegel v zavzeti razpravi, v kateri so odborniki in člani društva na široko razpredli problematiko odtujenosti mladih, poglobili pa so tudi nekatere druge aspekte društvenega delovanja. Rešitve najbrž niso našli, toda ton razprave priča o zagrizenosti in nepopustljivosti, s katerima želi biti Zarja aktiven člen pri razreševanju splošnih družbenih vprašanj, ki zadevajo vaško skupnost, vse to pa je jamstvo za uspešnost bodočega delovanja. Občni zbor se je začel s poročilom predsednika Alda Franca. Čeprav zadovoljen nad opravljenim delom, Franco ni skrival zaskrbljenosti nad usodo Zarje. Priznal je, da je društvo pomanjkljivo na vzgojnem področju, saj mu ni uspelo pritegniti mladine, tako kot bi si želelo. Delo je prepuščeno peščici ljudi, ki »delajo čudeže«, drugih pa ni zraven. Morda, je avtokritično priznal Franco, je temu kriv odbor sam, ki ima premalo posluha za mnenje članstva, toda vseeno tako ne gre naprej. Prav zato Predsednik Zarje Aldo Franco je odbor priredil občni zbor ob koncu, no pa v sredini sezone kot ponavadi. Namen je bil v tem, da bi v svoje vrste vključil nove ljudi, sicer obstaja možnost, da preobremenjeni sedanji odbor ne kandidira več. Tanjik Mirjan Žagar je opisal delovanja društva od začetka lanskega leta do maja 1985. Glede članskega nogometnega moštva je dejal, da je bil letošnji uspeh slabši od lanskega, čeprav je bila ekipa okrepljena, izkazalo se je, da razpolaga društvo s tehnično dobrim igralskim kadrom, ki pa ni pripravljen, da bi skozi celo prvenstvo zaigral z največjo resnostjo in prizadevnostjo. Pri tem so odpovedali prav mladi, ki bi morah biti gonilna sila društva. Prav v zvezi z mladimi ne gre prezreti vloge združene ekipe naraščajnikov, ki jo sestavljajo igralci Krasa, Primorca, Gaje in Zarje. Ekipa je dokazala, da je moč le s skupnim delom doseči dobre rezultate, taka skupina pa hkrati nalaga odboru veliko dela, ki mu ni vselej kos. Velik impulz je dal nogometni aktivnosti tudi prvi med-šolski turnir ZSŠDI. Pozitiven je tudi obračun balinarskega odseka, ki si je v sorazmerno kratkem času pridobil velik ugled in je prav gotovo najštevilnejši med vsemi tistimi, ki jih srečujemo na naših stezah. Dosegel je tudi že nekaj lepih tekmovalnih uspehov. Zelo pomembno za delovanje društva je tudi sodelovanje z osnovno šolo Trubar pri vodenju popoldanskih telovadnih tečajev. Zarja je soudeležena tudi pri organizaciji medšolskih tekmovanj. Prav maja je velik uspeh doživel orientacijski pohod kakih 80 otrok šol iz Trebč, Padrič - Gropade in iz Bazovice, Zarja pa je bila ak tivna tudi pri praznovanju 40-letnice osvoboditve skupaj z ostalimi vaškimi organizacijami. Društvo je tudi prisotno v Vaškem odboru. Glede objektov treba omeniti skorajšnjo dograditev pomožnega igrišča z razsvetljavo, ki bo omogočilo lažje vzdrževanje travnate površine glavnega igrišča. Društvo je tudi vložilo načrt za izgradnjo stopnišč vzdolž igrišča na strani slačilnic in pa zida z mrežo na strani ceste, ki pelje proti Jezeru. Po blagajniškem poročilu, ki ga je v imenu blagajnika Edija Grgiča prebral podpredsednik Stojan Metlika, je poročilo prebral še predsednik nadzornega odbora Dino Stopar. Treba reči, da je bilo njegovo izvajanje, tako zaradi formalne neoporečnosti, kot tudi zaradi učinkovitih sugestij za razpravo (ki jih članstvo žal ni upoštevalo — razprava o blagajniškem poročilu, vprašanje obsodbe vrednega obnašanja nekaterih na tekmah itd.) ena najzanimivejših točk občnega zbora. Skupščino so nato pozdravili predsednik sekcije ANPI Ivan čač, dr. Karlo Mezgec v imenu številnih vaških organizacij (bil je hkrati tudi predsednik občnega zbora) in pa tajnik ZSŠDI Ivan Peterlin. Slednji je poudaril, da so odnosi med Združenjem in Zarjo zgledni, bazoviškemu društvu pa je priznal, da je od nogometnih, tisto, ki je najbolj angažirano pri razreševanju nogometne problematike. Izrecno je omenil napore članov Zarje Ivana Brassa, Borisa Primožiča (dejal je, da je najbolj zaslužen za uspeh medšolskega turnirja ZSŠDI) in Maksa Križman-čiča (za oživitev balinanja v zamejstvu), ki so zelo aktivni v raznih komisijah ZSŠDI. V novem odboru so dosedanji člani Mirjan Žagar, Aldo Franco, Stojan Metbka, Vojko, Maks, Vojmir in Lucijan Križmančič, žarko Ban, Edi Grgič, Aleksander Ražem in Renzo Počkar ter novi člani Danilo Racman, Ivo Grgič, Robi Franco, Marjan Babuder in Robert Kalc. Nadzorni odbor (Dino Stopar, Radivoj čač in Josip Žagar) ostaja nespremenjen. (ak) Zagrizeni boji ob odbojkarski mreži Na medvaškem odbojkarskem turnirju Sloge so bili navzoči priča zagrizenim bojem. Na sliki je tekma med ekipama Padriče-Gropada in Bazovica obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo seja društva v torek, 25. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj«. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje danes, 21. junija, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 15. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva ter volilne verifikacijske komisije; 3. poročila; 4. prošnja za včlanjenje novega društva; 5. diskusija; 6. razrešnica odboru; 7. volitve; 8. zaključki. ZSŠDI obvešča, da so za letošnji slovenski košarkarski tabor v Postojni, ki bo od nedelje, 23. 6., do sobote, 29, 6., sklicani naslednji igralci: MLADINCI: Pieri, Korošec; KADETI: Lippolis, Terčon, Pertot, Dolhar, P. Sterni, Stanis-sa, Kocman, Birsa in čebulec; DEČKI: Arena, Ažman; TRENERJA: Furlan, Pangos. Zbor udeležencev bo v nedeljo, 23. 6., ob 12.30 na Trgu O- berdan; zbor v Postojni bo ob 14. u-ri pred motelom Proteus. Kdor gre z lastnim prevoznim sredstvom, naj telefonira na št. 51036 - Walter Vatovec. JK ĆUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje v društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure. TPK SIRENA obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Tel. 422-696. TPK SIRENA prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razredu jadralnih desk. Informacije in vpisovanje na sedežu društva vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do 20. ure, ali po telefonu (422-696). JK ČUPA obvešča redne člane, da bo 25. junija ob 19. uri v uradu notarja dr. Vladimira Claricha — Ul. XXX. ottobre 19 v Trstu — IZREDNI OBČNI ZBOR. Med pionirskimi telovadci je bil tudi Učo Jurkic, ki se dobro spominja tega obdobja. Prvi sestane kandidatov s prof. Pavletičem je bil 7. decembra 1956, dva dni kasneje pa prvi trening. Jurkič sam se tega ni mogel udeležiti, ker je moral na ohcet svoje tete. S svatbe mu je kasneje le uspelo »pobegniti«, smuknil je na »1. maj«, da bi vsaj videl, koliko H Je res prišlo. . , Telovadci so bili vsekakor v dvorani samo to e rirani, ker je imelo prednost gledališče. Brez vsa ega obvestila so tako večkrat vaje odpadle, marši aj Pa so morali sami športniki pospraviti i? dvorane vse stole, katerim je bilo treba prej odviti vijake s katerimi so bili pritrjeni na tla. Seveda so se m rale klopi nato vrniti na svoja mesta in po re no J bilo tudi izredno zamudno pritrjevanje vija ov. tem so se športniki »maščevali« s tem, da so o v ki priložnosti privili nekaj vijakov manj. Jurkič se spominja, da je po telovadbi in odbojki večkrat ostal na stadionu za dodatno vadbo na orodju skupaj z Adrijanom Pavlico. Zelo važno je bilo tudi športno delovanje tabornikov RMV, ki so bili prisotni na skoraj vseh turnirjih odbojke, med taborenji pa so se merili tudi v atletiki. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so bili s tem športom že zastrupljeni. Med taborenji v Martuljku in pri Belopeških jezerih je v peteroboju (višina, met kamna, teka na 80 in 100 m, kros in daljina) pri dekletih zmagala Snežka (Nivea Kuret), pri fantih pa Mangrt (Drago Milič). V mlajši starostni skupini najdemo na prvih mestih Vojka Cesarja v vseh petih panogah za njim pa Lisjaka (Franka Drasiča). Pripravljalni odbor, ki je leta 1958 urejeval športno delovanje na območju stadiona »1. maj«, je že imel pred očmi športno organizacijo, ki bi združevala vse slovenske športnike. Šlo je za utopistično idejo, kajti nekaj takega še ni bilo na obzorju. Pred organizacijo prvega športnega dne se je pri poskusih skupne poti nekaj zataknilo. Med drugimi panogami je bil načrtovan tudi orientacijski pohod, na katerem naj bi nastopili taborniki Rodu modrega vala, ki s stadionom »1. maj« seveda niso imeli težav ter skavti, za katere pa je bila ta ustanova še tabu. V zvezi s sodelovanjem je bil menda sklican tudi en sestanek, ki pa ni imel nobenega praktičnega razvoja m pohoda na prvem športnem dnevu ni bilo. Baje so s strani skavtov oporekali nastopu v nedeljo, kajti ta dan je bil namenjen maši. Med zbiranjem gradiva za to pisanje smo pri Sv. Ivanu celo izvedeli, da je župnik med nedeljsko pridigo opomnil mladince in mladinke ter starše, naj ne opustijo maše zaradi športnih tekmovanj na »1. maju«. »Katoliški glas« o športnem dnevu ni napisal ničesar, obširna poročila pa je tedaj objavil »Novi list«, ki je poleg razpisa priobčil tudi komentar in vse rezultate s pohvalo organizatorjem in z vzpodbudo za nadaljnje delo. V naslednjem letu je prišlo v »kromatičnosti« udeležencev do nekaterih sprememb, ki so bile z lahkoto opažene pri preštevanju tekmovalcev. »Novi list«, ki je že prej objavil vest o ustanovitvi Bora, je po koncu drugega športnega dne tudi objavil poročila z rezultati. Isto se je zgodilo tudi za »generalko«, katero je mesec prej priredilo PD Škamperle. Slučajno se je ob koncu drugega športnega dne našla športna vest tudi v »Katoliškem glasu«. Ni se nanašala na naše razmere, temveč na nemške, tematika pa je bila povsem enaka tisti, katero naj bi bili omenjali med nedeljsko pridigo pri Sv. Ivanu leto dni prej. V št. 46 z dne 12. novembra 1959 najdemo napisano »Koelnska športa zveza je sklenila... prirejati... športne prireditve v soboto popoldan namesto v nedeljo... Zvezi je bilo predvsem na tem, da upošteva željo Cerkve po nedeljskem počitku«. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . j TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb- viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi é'^ Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi- 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi J gSg GORICA Drevored 24 maggio 1 zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, 550 lir beseda Ob orožnikih povišek 20%. IVA A flHfc HH «»mmoj Tel. (0481 )83382-85723 letno nedeljski 800.00 din. Osmrtnice, zahvale formatu WKliuBEI jjgqS H ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske se nara- HSa KS »11 9el bŠ&I HOh mila ISSfl »Sai Tel. (0432) 731190 čojo pn oglasnem oddelku PUBUtST Irsi. Ul S jj^B «jasi MH Ifil (BH jHH Montecchi 6 - tel tlx iz H à J v ltali|i podružnicah'SPI I oAHLaJBL «ARb dflHL ■ dnevnik Odgovorni urednik Bogumil Samsa Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Izdaja L JziT fffrjJI član talijanske m tiska Trst IN iQ ZVK“ dopisnih • ' založnikov FIEG 21. junija 1985 Brezuspešnost protialkoholne akcije v Sovjetski zvezi Stara navada železna srajca MOSKVA, 19. junija — Blede spremembe in dokaj ravnodušno ravnanje, ki so ga v prvem mesecu boja proti alkoholizmu pokazali prebivalci sovjetske prestolnice, so povzročile nove »pritiske« na organe za notranje zadeve, češ da naj poskrbijo za red. V moskovskem partijskem komiteju so tako, na primer, včeraj na hitro sklicali inšpektorje milice iz vseh predelov mesta in jim ukazali, da naj pri izvajanju novih predpisov, ki so jih konec maja sprejeli v Kremlju, pokažejo »vso odločnost«. Vzrok za preplah niso bili samo pijanci, katerih število se v zadnjih tednih na ulicah ni bistveno zmanjšale, čeprav so jim oblasti zagrozile z ostrimi kazni, ampak predvsem pasivnost, s katero so protialkoholni boj sprejeli v širši javnosti, saj se je hrup okrog protialkoholne kampanje nenavadno hitro polegel. Nekateri mislijo, da je k temu veliko prispevala tudi »nova ekonomska politika«, ki je v marsičem zasenčila ^se druge politične akcije v deželi, dingi pa so prepričani, da je svoje naredil predvsem odpor med ljudmi, kajti v o-spredje so prišli najbolj občutljivi človeški problemi. Toda ne glede na vse te obzire so včeraj mestni partijski šefi sklenili, da vzame stvari v roke milica, češ da je to v tem trenutku ena od njenih »najpoglavitnejših nalog«. Organi za notranje zadeve morajo tako z odločnimi ukrepi v najkrajšem času popolnoma zatreti pijančevanje po uli- cah in na vseh mestih, kjer se prodaja alkohol, narediti »brezkompromisni red«. Prav tako morajo skupaj z upravami po podjetjih poskrbeti za to, da bodo kronični alkoholičarji odpravljeni na zdravljenje, in pri tem, če ne gre drugače, uporabiti tudi administrativno prisilo. V Partijskem komiteju so inšpektorjem milice namreč včeraj posebej zabičali, da od njih pričakujejo največ, kajti oni naj bi na svojem terenu najbolje poznah »prave razmere«. Tako naj bi bolje kontrolirali trgovine, tovarniške izhode in stanovanjske okoliše, kjer se najbolj pije in kjer se zaradi pijače tudi zgodi največ kriminalnih dejanj. Kriminali- Ubiti z lokom NEW DELHI — V vasi Carghi nedaleč od Sitapura, v zvezni indijski državi Utar Pradeš, so vaščani v ponedeljek izvedli smrtno obsodbo nad 10 razbojniki — z lokom in puščicami. Obsodili so jih na smrt, ker so jim sistematično kradh in jih tudi drugače nadlegovali. Rekonstrukcijo dogodka je izvedla policija, ki je v svojem poročilu pohvalila prebivalce Garghija, češ da niso uporabih strelnega orožja, ki je v tistih krajih prav zaradi banditizma prepovedano. Razvedelo se je tudi, da so lokostrelci dobro merili: samo dvema obsojencema so morali dati smrtni udarec s kopjem. Policija ni nikogar aretirala. sli so namreč izračunali, da se naredi v Moskvi pod vplivom alkohola več kot polovica vseh kaznivih dejanj in da bi morah biti miličniki zaradi tega tudi veliko bolj aktivni v preventivni dejavnosti med pripadniki različnih družbenih skupin. Še zlasti zaskrbljujoče je, ker se je menda v Moskvi v zadnjem obdobju zelo povečalo število najtežjih kriminalnih dejanj, takšnih kot so umori, ropi, posilstva in vdori v stanovanja. V nekaterih predelih mesta tako na primre kar 70 odsokov prestopov odpade na protipremoženjska dejanja v stanovanjskih centrih, med katerimi so pogosto zelo nasilni vdori v stanovanja, pri katerih roparji uporabljajo tudi strelno orožje (pištole in avtomate). Partijsko vodstvo je zaradi tega organom za notranje zadeve med drugim tudi ukazalo, da naj poostrijo nadzor pri izdajanju dovolilnic za prebivanje v Moskvi in vse tiste, ki nimajo stalnega prebivahšča v glavnem mestu, po najhitrejši poti spravijo tja, od koder so prišli. V zadnjem obdobju naj bi bilo namreč pri izdajanju osebnih dokumentov veliko pomanjkljivosti, veliko pa naj bi k neredu prispevali tudi mnogi lastniki stanovanj, ki ljudem iz notranjosti na črno dajejo streho nad glavo in tako še bolj otežujejo kontrolo nad gibanjem prebivalstva, ki v Moskvi dnevno presega milijon ljudi. DANILO SLIVNIK Namesto vode »toči« pivo BRUSELJ — Pri vodnjaku z otrokom, ki »opravlja malo potrebo«, si popotniki gasijo žejo že 366 let, toliko časa namreč že stoji spomenik. Prejšnji dan je v okviru gastronomske propagande namesto vode otrok za nekaj ur »točil« pivo. Za čuda gneče ni bilo (Telefoto AP) SOS za Zemljo RIM — Obstaja nevarnost, da se ena tretjina kopnega spremeni v puščavo. Tropskim pragozdom strežejo po življenju. Količina ozona v zraku se bo leta 2.050 zmanjšala za 15 odstotkov. Afrika bo povsem propadla. Človekovo okolje se tako hitro kvari, da ne bo nikoli več takšno, kakršno je bilo. Planetu grozi katastrofa. Na alarmni zvonec tudi sedaj, ko ga ni več, (umrl je v letošnjem marcu) pritiska Aurelio Peccei, svetovno znani italijanski ekonomist, ustanovitelj »rimskega kluba«. Dramatični SOS sporoča tudi Daisaku Ikeda, Japo nec, predsednik ene izmed največjih budističnih organizacij. Zaskrbljenost enega in drugega so v knjigi objavili italijanski založniki, avtorja pa vsak po svoje, Peccei po znanstveni, Ikeda pa po verski zlati, odgovarjata, kako preprečiti uničenje Zemlje. Oba se zavedata, da je mir poglavitni cilj človeštva, njegov največji sovražnik pa nagel vzpon tehnologije v oboroževanju. Komentatorji se sprašujejo, kako doseči ta cilj, ko pa nihče ne ve, kako priti do njega, ko so državniki ujeti v logiko sile, ko 90 odstotkov človeštva ne bere, ko so vere izven realnosti. Modreca krivita za odgovornost sedanji svet, ki je žrtev dohodka, dobička ter potrošnje. Komentatorji njunih idej vidijo rešitev v zmanjšanju stroškov za oborožitev in večji uporabi sredstev za osveščanje človeštva. črnem zlatu Občuten padec povpraševanja po Petrodolarji izgubili svoj sijaj ga so je KAIRO — »Bližnji vzhod je danes kot preluknjan balon, ki se počasi iz-praznjuje. Dolgoletna politična nestabilnost, naglo bogatenje, zdražbe in vojne so spodkopali vitalnost celovite-območja, in znamenja izčrpanosti vidna za vsakim vogalom.« Tako znan arabski poslovnik opisal trenutne razmere v bližnjevzhednih državah in obnovil spomin na sedemdeseta leta, ko so posli cveteli. Že od nekdaj roma po arabskem svetu anekdota, po kateri so Arabci venomer vrtali v zemljo, da bi prišli do vode, a vselej so našli — nafto. Nafte je tudi danes več kakor vode, toda prav v tem tičijo razlogi za te- Atene, kulturna prestolnica Evrope ATENE — Danes, na prvi dan poletja, bodo Atene svečano proglasili za »kulturno prestolnico Evrope«. Občinski odbor grškega glavnega mesta zagotavlja, da bo do slovesnosti prisostvovali državniki, predstavniki vlad in javni delavci z vseh koncev sveta. Proglasitev bo spremljala vrsta glasbenih in gledaliških prireditev in gostovanj znanih umetnikov, ki se bo zavlekla tja do koneca leta. Med drugimi bodo nastopili: Ives Montand, Charles Aznavour, John Elton, Elvis Costello, Nina Hagen, Shirley Bassey, Tina Turner, Jetro Taull, Cliff Richard, Gary Newman in mnogi drugi. Na sporedu bo še nastopilo 70 stalnih in potujočih gle- dališč, ki bodo prestavila najbolj znana antična, klasična in sodobna dramska dela. V antičnih grških gledališčih in v Epidauru bodo jeseni gostovala gledališča »La Mamma« iz New Yorka, »Scotch Teater« iz Japonske in Eskimov iz Aljaske. Nastopili bodo nadalje simfonični orkestri iz Madžarske, New Yorka, Washingtona, italijanske radio-televizije in še angleška kraljevska opera Cocent Garden, balet »20. stoletja« Morissa Bejarda, balet iz Leningrada, moderni balet iz Tokia, britansko nacionalno gledališče in drugi. Program predvideva gostovanja 34 glasbenih skupin iz Evrope, festivale jazza, rock glasbe in filma. žave in nejevoljo, ki se jih nihče ni nadejal. Zadeva je preprosta: petrodolarji, simbol arabskega bogastva, so zgubili svoj sijaj. »Bližnji vzhod, še posebno pa arah- -ski svet, boleha danes za finančno anemijo«, zatrjujejo ugledni domači ekonomisti. Pred to boleznijo ni imuna celo niti Saudska Arabija, najmoč: nejša petrolejska sila na svetu: lani je morala oklestiti državni proračun za okrog 5 milijard dolarjev, ker se ji je zaslužek od prodaje nafte zmanjšal s 110 milijard dolarjev v začetku tega desetletja na same 43 milijarde ob koncu lanskega leta. Obenem so devizne rezerve padle od 300 do 110 milijard dolarjev. V podobnem in menda še slabšem položaju so se znašle druge bližnje-vzhodne države. Očitno je, da Arabci, ki razpolagajo z nafto, niso pričakovali takšne konjunkturne ohladitve na svetovnem naftnem tržišču, zato se ne znajo prilagoditi današnjim razmeram, ko je popraševanje po črnem zlatu izdatno manjše kakor je bilo v prejšnjem desetletju. Če so se torej naglo obogatile, zdaj te države prav tako naglo drsijo v gospodarsko krizo. Članice Zalivskega sveta za vzajemno pomoč so zarad; tega kot prvi korak v protikrizni strategiji osnovale načrt o odpustitvi približno milijona tujih delavcev in tehnikov. Zato ostanejo na papirju tudi številni projekti, ki so jih vlade že odobrile. Petični princi in šejki sicer še naprej kupujejo zlate cadillace in zlata letala, toda s tem nikogar več ne prevarajo: časi blagostanja so mimo in treba je zavihati rokave. Pri vsej krizi pa je nekaj le dobrega, namreč to, da zaradi pomanjkanja deviz bližnjevzhodne države polagoma krčijo izdatke za oboroževanje, a to velja tudi za Izrael. To dokazujejo najnovejši podatki o orožnih kupčijah v ZDA, ki so že po tradiciji glavni dobavitelj orožja Bližnjemu vzhodu: Izrael je leta 1983 kupil od Amerike za 2,4 milijarde dolarjev o-rožja lani pa samo za 118 milijonov dolarjev, medtem ko se je ustrezni izdatek Saudske Arabije zmanjšal s 7,4 na »samih« 2,8 milijarde dolarjev. Na žalost to še ne pomeni, da se bo takšen trend nadaljeval, kajti Bližnji vzhod je smodnišnica, tu ni ne prave vojne ne pravega miru in potrebno je politično reševanje problemov. Vzemimo Egipt: ko se je leta 1948 spopadel z Izraelom, je bil po narodnem dohodku tretji na lestvici arabskih držav, po četrti vojni leta 1973 pa je zdrknil na dno lestvice. »To nas je stalo veliko človeških in finančnih žrtev, zato sj prizadevamo za dosego trajnega miru,« je večkrat izjavil egiptovski predsednik Mubarak. »Mostiščarji« Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK