f »riti pr*lMM: M "^^^JT T ^H^^B | wfm VI III/ m \ M I -S i I iH H H \i \ ^H H 11 H I wio leto H B ^H n ^H M I ^H ^H ^H M ^^FJM—M JK. 11 JI I ^ — ^ ^^ »-70- „ ^. , . v t* J t 1 • J li h«]a vsak daa,iimmll Političen list za slovenski narod. Štev. 149. V Ljubljani, v sredo 2. julija 1902. Letnik XXX. Uradna,Laib. Zeitung' na be ju pred resnico. Dunajska »Reichswehr« je prinesla nesramen dopis iz Ljubljane, v kojem je prav v »Narodovem« (argonu blatila dr. Šu-steršiča. Ker je bil dopis nesramen in razun tega pisan iz krogov, ki so z »Laibacher Zeitung« t ožji zvezi — zato ga je uradni list ponatisnil. Dr. Šusteršič je na ta dopis, ki kar mrgoli samih zavijanj in laiij, poslal stvarni popravek, — toda ,Laibacher Zeitung' se ga brani ponatisniti. Pač računa pri tem na izvenredne razmere, v katerih se nahajamo in katere pri priliki še natančneje pojasnimo. Zavrnjeni popravek dr. SusteršiČa se glasi: »Ni res, da je v posledici dogodkov v kranjskem deželnem zboru marsikedo se premislil, ,ki je doslej kot prepričan pristaš konservativno-slovenskega programa ob strani dr. SusteršiČa stal1. Res je marveč, da se postopanje katoliško-narodnih poslancev v zadnjem zasedanju deželnega zbora odobruje od cele stranke. Absolutno neresnično je, da to tajim, ,kar Bta celi deželni zbor in občinstvo na galeriji z lastnimi očmi in ušesi videla in slišala'. Absolutno neresnično je, da sem kedaj ali kjerkoli tajil tiste izraze, koje sem v seji deželnega zbora s, dne 23. junija t. 1. proti liberalnim slovenskim poslancem rabil in koji so v »Slovencu« in potem v Vašem listu z dne 27. t m. bili natančno natisneni. Res je marveč, da sem te izraze vedno brez ovinkov priznal in da tudi nisem v položaju, od njih kaj nazaj vzeti. Konečno še konštatujem, da sem te izraze rabil neposredno potem, ko me je posl. dr. Ferjančič, mej odobravanjem svojih somišljenikov, kruto žalil. Izrazi »Lump, Ti kradeš iz žepa ljudstva 1 Tak lump žali! Dokazano je, da de LISTEK. V Toplice! P i e š č a n i, 20. jun. (Konec.) Že kdaj sem slišal, koliko je okoli Dunaja poljskih zajcev. No, tega sem se danes na lastne oči prepričal, kar po trije so skupaj sedeli tu in tam po njivah in si voščili „dobro teknilo" k použiti okusni deteljici. Neprestano deževje je rekam dvignilo površja Donava je zaplavila travnike v obliiju, ravno tako reka Marcb. Pri postaji Marohegg smo švignili mejo. ki deli Av strijo od Magyarorszaga. Pokrajina, koder je železni konj brez odpočinka bežal dalje in dalje, je enolična ravan. Pastirji v širokih hlačah so čuvali govedo cikaste pasme, in delavci na polju, tu pa tam po 50 skupaj v eni vrsti, so obdelovali zemljo. Mesto Po-žunj, ki leži prijazno pod nizkimi, s trto nasajenimi griči, Brno pustili kmalu za seboj in po triurni vožnji od Dunaja dospeli na postajo Pieščani, ki pa seveda ne nosi tega nar iz žepov davkoplačevalcev krade! Tak lump, ki je šel beračit, bo meni kaj očital!« veljale so brez izjeme dr. Ferjančiču, o kojem sem bil že v seji deželnega zbora z dno 21. L m. trdil, da je svoj javni mandat zlorabil v to, da si je priberačil službo sodnij-skega nadsvetnika ,extra statum'. Konštatujem pa ob enem, da sem do te izjave bil izzvan po krutih žaljenjih, ki so se mi prizadela od strani liberalne slovenske stranke, ko sem utemeljeval svoj nujni predlog na vpeljavo splošne in enake volilne pravice. V Ljubljani. 80. junija 1902. Dr. Šusteršič 1. r.« Resnica seveda v oči bode — zato »Laibacher Zeitung« ni smela prinesti tega popravka. To bi bilo vendar prehudo, da bi še celo tisti obžalovanja vredni krogi, ki zajemajo svojo modrost iz predalov našega uradnega lista, izvedeli vsaj majhen kos resnice. Mi Beve smo mnenja, da je za tistega, ki svojo duševno hrano dobiva samo iz tako smešne časopisne karikature, pač popolnoma vseeno, če izve resnico, ali pa požira same laži. Takim sploh ni več pomagati! Zanimivo je pa vendar, kako dosledno se »Laibacher Zeitung« od predzadnjega ponedeljka sem izcgiba — resnici. Nadškof Šfadler in hrvaf. narod pa Rim. (K zadevi zavoda sv. Hieronima.) Krakovski »Czas« (30. junija, večerno izdanje) je prinesel obširen uvoden članek, ki lepo in temeljito pojasnuje razmerje Hrvatov do nadškofa Stadlerja in do Rima po rešitvi vprašanja o zavodu sv. Ilieronima. Uredništvo »Czasa« pripominja, da je prejelo Članek od temeljitega poznavavca južnega Slovanstva, ob enem delavnega in gorečega zagovornika cerkvenih zadev. Že nekoliko mescev — tako piše člankar — zadeva sv. Hieronimskega zavoda razburja hrvaške duhove, otvar je že takoj izpočetka postala vseslovanska in evropska zadeva. Na to pojasnuje razvoj celega vprašanja, vmešavanje črnogorskega kneza, ka slovanskega imena, ampak madjarski Po-styen, okrajšano se zove Piščan. Ime izvira od peska, ki ga deroča reka Vah (Waag) v veliki množini kvišku izriva. Vse hiše stojijo na naplavljenem gramozu. Moja prva naloga je bila, poiskati si čedno in mirno stanovanje. V desetih minutah sem se v omnibusu pripeljal v kopališče. Pieščani so trg, ki šteje 150 ličnih hiš z 2170 prebivalci. Stanovanje je prav lahko dobiti, skoraj vsaka hiša ima tablico z napisom: lakaaok, Wohnungen, logis. Nad tiBOČ Bob je gostom na razpolago, vmes zelo elegantne in z največjim komfortom oskrbljene. Posrečilo se mi je, dobiti stanovanje V prizemlju Amalijenega dvorca, ki je lastnina gospoda Fridrichovskega, zelo uljud-nega in slovanski čutečega domačina. Pla čujem 18 kron na teden in sem prav zadovoljen, ker leži dvorec tik krasnega parka in blizu velikanskega mosta, ki vežo trg z otokom, hranečem v svojih globinah dragoceni zaklad termalnih vrelcev in zdravilnega vročega blata. Kopališče je bilo že v 15. stoletju znano, od vseh strani so prihajali bolniki, iskat v terega je podpirala italijanska in ruako-francoska diplomacija, in odločitev av. Očeta, naj ostane pri starem ilirskem imenu. Srbi smatrajo to za triurni, tem bolj so pa razburjeni Hrvatje. Poljaki si najlažje predstavljajo to stvar, če si mislijo, kako bi bilo, ako bi Rim pod pritiskom kakih sovražnikov poljski kolegij v Rimu izpremenil v »Nad-vislanski« (na kar seveda ni misliti). Res ime »Ilirskega zavoda« bi za dede ali celo očete sedanjih Hrvatov ne imelo nič spodtakljivega, proti čemer bi bilo treba protestirati; ideja združenega južnega slovanstva pod imenom Hrvatske je namreč nastala šele v drugi polovici prošlega stoletja. Pa ta ideja je že tako prešla v narodno zavest, da ni hujšega razžaljenja za narod, kakor če se mu ugrabi to ime. Skoraj vsi hrvaški listi so razburjeni proti Rimu in celo državni poslanec duhovnik Biankini je rekel pred dunajskim parlamentom, da zdaj ne velja več »Roma locuta — causa finita«, zakaj tukaj je »Roma locuta et šibi mentita«. Kar se med tem v Rimu pojavi kot za stopnik Hrvatske spoštovani nadškof metro-polit sarajevski, Štadler, »človek gorečega cerkvenega duha, osiveli boritelj za idejo katoliško in hrvatsko, ki je življenje svoje posvetil utrditvi verske zavesti v svojem narodu, ob enem razširjenju katolicizma na vzhodnih mejah Slovanstva in habsburška monarhije«. Izročil je sv. Očetu »memori-ale«, v katerem hrvatski narod v spoštljivih beBedah izraža svoje globoko obžalovanje, da je Vatikan pod pritiskom diplomacije zavodu nameBto hrvatskega dal staro ilirsko ime. Hrvatski listi so ta »memoriale« tiskali pod imenom protestov. Na to je bil objavljen list sv. Očeta do nadškola Posilovica. Zdaj se je mislilo, da je konec zadeve. »Hrvatje so smeli s ponosom reči, daje materialen poraz, ki so ga tu doživeli, v resnici moralen triumf; zakaj proti sebi bo imeli mogočno zvezo, v kateri so se med seboj tako nasprotni Rusi in Ogri združili iz strahu pred združeno katoliško Hrvatsko«. Iz tega so Hrvatje lahko uvideli, kako tesno je njih toplih vrelcih ljubega zdravja. Bolne ude so si obkladali dan za dnem z ilovičastim blatom, dokler niso ozdravljeni zapustili tega blagoslovljenega kraja. Celo neki Baccino, životni zdravnik papeža Siksta V., je leta 1622 spisal razpravo o pieščanskem kopališču in slavil zdravilno moč vročega blata-Kopališče je last grofa Franceta Erdodyja, bivajočega v dve uri oddaljeni graščini Gal-goez blizu nekdanje trdnjave Lipotvar, sedaj državna kaznilnica. Leta 1855 je sezidal grof stara kopališka poslopja, pod katerimi se nahajajo toplični vrelci in naravno blato, leta 1898 pa krasno moderno stavbo »Franc-Jožefovo kopališče", ki je stalo ogromno svoto 380.000 kron in je v resnici nekaj posebnega. Tu najdeš vsakteri luksus, ki si ga moreš misliti. Lani se je tu zdravil knez Ferdinand bolgarski, kraljičina Pavlina iz Wiirtemberga je bila že dvakrat tukaj. Kajpada kopanje v tem poslopju 5 do 8 kron na dan stane in smejo si ga privoščiti le bogataši. Kar nas jo bolnikov srednjih stanov, obiskujemo le precej cenejša stara kopališča, kjer je ista voda, toda preproste kabine in pri- narodna ideja zvezana s katolicizmom, ki tvori važnost, značaj in moč Hrvatov. V tem zmislu so tuluj delali hrvatski škofje, podpiral jih dolgo tudi Rim kljub tolikim težavam: če j« naposled Rim popuatil, je bilo to pred s i 1 o i n d a s e izogne hujšim posledicam za katolicizem. Zato bi bila ta zadeva morala Hrvate še tesneje združiti z Rimom; v tem zmislu je pisala tudi »Vrhbosna«. Ko je bilo navides že vse končano, je kar naenkrat nastopila nova laza. V delegacijah je grof Goluchowski (v odgovoru delegatu Vukoviču) zavrnil besede Stadlerja z izrazi, ki se ne ujemajo s spoštovanjem, ka-koršno je tudi on dolž.n cerkvenemu dostojanstveniku. Kmalu na to so časopisi prinesli preklic Stadlerja (datiran 24. maja). — V tem trenutku je ime stadlerja izgubilo vso popularnost, obenem pa se je omajala veljava episkopata. „V tem razmerju naroda do svojega pastirja nas je poleg neprimernega pomilovanja neugodno iznenadilo posebno globoko neumevanje duha cerkvene discipline". Štadler je preklical le one besede, ki se dotikajo delovanja Madjarov in njih vpliva na diplomacijo; to je očividno storil po ukazu iz Rima, ki mu je to ukazal pod vpliven avstrijske diplomacije. Stadler jo to storil iz pokorščine do najvišje duhovne oblasti; storil jo to, kar je zahtevala duhovska dolžnost in kar je bilo zanj, z ozirom na njegovo visoko mesto v cerkveni hierarhiji in 8e višje v srcu narodovem, občutljivo notranje ponižanje in težko s a m o z a -t a j e v a n j e. Zato je hrvatski narod imel tu eno jasno dolžnost: kakor en mož se postaviti za svojega pastirja, da bi ga podprli in utešili. To bi bilo dokaz politične in verske zrelosti. Vendar zgodilo se je drugače. Od vseh strani se je na častitljivega nadškofa vsipalo pomilovanje in gnjev. Zmernejši so videli v tem preklicu Blabost, radikalni pa izdajstvo naroda. Mladina višjih šol je na Dunaju izdala odziv, ki brezmiselno sramoti „sramotni beg" Stadlcrjev. .Hrvatska Misao", pri kateri sodelujejo najlepše mlade moči, ne brani Stadlerja, a glavno krivdo zvrača na Rim, prave, pa tudi tu plačaš za eno kopel in aplikacijo blata z vsemi pritiklinami vsak dan blizu 3 krone. Ako potrebuješ več porcij blata, te stane še več. Najbolj sitna razvada so tu takozvane »napitnine", vedno moraS imeti t rokah mošnjiček in deliti na desno in levo, če ne te pustijo čakati in površno strežejo. V hotelih moraš kar tri natakarje obdariti : računarja, jedonosca in vinonosca. Seveda se marsikateri stiskavec za to ne zmeni in se kar tako izmuza, toda naj drugič gleda, kje bo dobil prostor in kdaj se ga bo kdo usmilil. Po mestih in kopališčih se je to tako udomačilo, da bo ostalo za zmerom. V Monakovem so hoteli to razvado odstraniti, toda vse natakarstvo je stopilo na noge in v peticijah zahtevalo svojo pridobljene pravice. Minister je odločil, da naj ostane pri starem in naj se ubogim natakarjem in natakaricam privošči, kar jim gostje velikodušno podarijo. Prav tako: vsakemu svoje, ako nimaš dosti, saj štiri vinarje položi ali pa doma ostani in vodo pij, skopuh grdil ki je „pokazaI svoje neodkrito razmerje do Hrvatov in svojo popolno onemoglost". Rim ■e naj bi ravnal po Hrvatih, a ne Hrvati p j Rimu, ker oni ne potrebujejo papeštva, pač pa nje potrebuje Rim. Potem pa pride navadni zaključek : „uvedimo slovansko litur-turgijo", če tudi proti volji Rima. To je politika 2 i v o e v ne pa razuma. Pri tem nam pride na misel žalostno dejstvo iz hrvatske prošlosti. L. 1792 so Hrvatje ostrafieni po centralistično-nemikih reformah zaželeli tesnejše odvisnosti od M»-djarov in s tem so dali Madjarom orožje za madjarizacijo — priili so iz dežja pod kap. Podobno zdaj pod vplivom razdraženja proti Rimu kličejo hrvatski radikaloi po slo vanski liturgiji, naj si bo tudi proti volji Rima; s tem se nagibljejo k odpadništvu od vesoljne katoliške cerkve, k ločeni narodni cerkvi. , Kakor so se nekdaj iz naBprotstva do Avstrije izročili Ogrom, tako so zdaj pripravljeni iz nasprotstva proti Rimu izročiti se razkolu in vsem nasledkom, pripravljeni so prostovoljno Btcpiti na to nizko versko kulturno stališče, na katerem stoje njih balkanski bratje, pripravljeni bo utoniti v malenkostnem versko -narod-nem p a r t i k u 1 a r i z m u , k i m r a č i duha«. Ruako časopisje natančno zasleduje vsak pojav nezadovoljstva Hrvatov proti Rimu. „Č"5 Rusi podpirajo uvedenje starosloven-skega jezika v liturgijo, tega ne delajo, da bi podpirali samostojni narodni razvoj, ampak da bi narode pripravili za asimilacijo, da bi se zlili v vseruskem morju — to vemo mi vbi, ki smo ob poljskoruski meji in ki smo Bami bili priče poskusov, ki hočejo rusifi-cirati katoliško liturgijo kot prvi korak k rusifikaciji in pravoslavju« Vprašati se je torej treba, kdo na Hrvaškem razumneje sodi o sedanjosti, kdo dalje vidi v bodočnost, kdo bolje zastopa idejo narodno9 »Ali radikalci, ki hočejo iz vere napraviti orodje narodne omejenosti in partikularizma, ki nehote pripravljajo pot posrbljenju in panrusizmu — ali katoliški škofje, ki poslanstvo Hrvatske združujejo z mislijo na moralno delo in notranje prerojenje pod praporom katoliške cerkve, obenem s stremljenjem k velikemu apostolstvu na vzhodnih mej ah?« Odgovor more biti le eden. Tolaži nas, da se v »Obzoru« (št. 136) nahaja članek, ki razumno s katoliškega stališča ocenja politiko Vatikana in pravi: „V zadevi zavoda bv. Hieronima so se vrnili k staremu imenu, da bi rešili novo s t v a r." Naj bi te besede pomenile novi obrat v hrvatskem javnem mnenju, da bi Be otresli razburjenosti, ki budi sovraštvo do Rima in preti zatemniti umevanje zgodovinske naloge. Eno dvojnega se bo zgodilo: »Ali bo Hrvatska ostala katoliška, z jasno izraženo moralno in politično individualnostjo, ali pa bo duševno padla in izginila kot orodje njej tujih in sovražnih ciljev." Te besede poljskega člankarja so tako globoko premišljene in utemeljene, da ne potrebujejo komentarja. Želeti je, da bi med Hrvati našle odmev, kakršnega zaslužijo. Deželni zbori. Razni listi so doslej trdili, da bo zboroval češki deželni zbor z drugimi vred samo do 12. julija ali k večjemu do konca prve poloviče tega meseca, to pa z ozirom nato, ker so pričakovali, da se deželni zbor gotovo snide v septembru. Sedaj je pa menda vlada pojasnila, da se to bržkone ne zgodi. Višji deželni maršal knez Lobkovic je radi tega vprašal za mnenje vse zborniške stranke, oziroma njih voditelje. Razun Mla-dočehov so neki vse stranke edine v tem, da Be še v tem zasedanju reši preračun in vse važneje narodno-gospodarske predloge ter da v to Bvrho deželni zbor zboruje do konca julija. Mladočehi pa so v svojem odgovoru predložili poslovni načrt z 18 toč kami, mej katerimi je tudi sklepanje o d»-žavnopravni adresi. V poslani x ških krogih prevladuje mnenje, da bi de- želni zbor za rešitev tega dela potreboval najmanj dva meseca, sodi se pa, da se bodo Mladočehi konečno dali pregovoriti ter bodo glasovali za sklep zasedanja koncem julija. — V zadevi državnopravnega vprašanja so vsi češki klubi razun konservativnih veleposestnikov sklenili, da se bo isto reševalo v sejah klubovih načelnikov. M o r a v s k i deželni zbor Be bo pečal te dni z načrtom deželnega odbora gledd najetja 22 milijonskega posojila za vodne naprave. Posl. Pezek in tovariši so v ponedeljkovi seji interpelirali glavarja, če bo deželni odbor v bodoče še dovoljeval občinam 525% doklade, kakor jih sedaj v resnici pobira neka občina. Zi razpravo o premembi volivnega reda se je izvolil odsek 18 članov. V g a 1 i š k e m deželnem zboru se je povodom razprave o budgetnem provizoriju izražala želja, naj se skliče deželni zbor ob ugodnejem času k daljšemu zasedanju. Vloženih je bilo več nujnih predlogov, mej temi glede ustanovitve poljsko - nemškega učiteljišča v Biali, spopolnitve medicinske iakultete v Lvovu, podržsvljenja severne železnice, podpiranja poljskih obrambnih društev na zahodno gališki meji ter glede pre-membe volivnega reda za deželni zbor na način, da se osnuje peta skupina s 30 mandati ter direktna in tajna volitev. V dalmatinskem deželnem zboru je poslanec Biankini mej drugim interpeliral glede olajšanja obiska zagrebškega vseučilišča, posl. Prodan je pa predlagal, naj dalmatinski poslanci v bcdoče polagajo obljube v roke hrvaškega kralja. Štajerski deželni zbor je v svoji zadnji seji dovolil proračunski provizorij od 1. julija do 30. septembra. Prihodnja seja tega zastopa je danes. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil včeraj vložen predlog za pre-membo dnevni n. Določi se za celo leto povšalni znesek 1000 K, ki se izplača ikupno koncem glavnega zasedanja, v ka terem je bil rešen proračun. Kdor Be več nego polovice Bej ni udeležil, ima pravico do polovice pavšala. Noben poslanec se ne sme odreči pravioi do odškodnine. — Nujni predlog za dovolitev 20% draginjskih do-klad učiteljev ni dobil zadostne večine. Odstop tržaškega namestnika. Odstop tržaškega namestnika grofa Goesaa je gotova stvar, ker potrjujejo dotično vest tudi poluradni dunajski listi. Tržaški Slovenci in sploh Blovanski prebivalci Primorja ne bodo za njim žalovali. Mož sicer ni bil naravnost nasproten slovanskemu življu, a imel je slabost, ki bo omajala vsakemu možu stališče na tem stoleu, vse je žrtoval, da le ni padel v nemilost pri italijanski irredenti. To je pokazalo vse njegovo delovanje pred, ob in po znanih tržaških nemirih. Da Slovani, ogromna večina primorskega prebivalstva, s takim možem ne morejo biti zadovoljni, je jasno kot beli dan. — Poleg tega je pa še drug vzrok njegovemu padcu. Mož je v svoji preveliki dobrohotnosti vse preveč spregledoval Lloydu in njegovi upravi. To mu je menda omajalo zaupanje tudi na zgoraj. — Nasledoval mu bo bržkone dvorni svetnik v notranjem ministerstvu S i m o n e 11 i, mož priBtno italijanskega imena in prejkone tudi takega značaja. General Loe o razmerju mej Vatikanom ln Nemčijo. Pod vtisom znanega govora nemškega cesarja v Aachenu je minulo nedeljo povodom slavnosti papeževega jubileja v Bonnu govoril general LoS, ki je bil, kakor snano, poslan v Rim z voščili in darili nemškega oesarja za papeža. Govornik je omenjal čas-niške kritike in polemike o cesarjevem govoru, potem pa nadaljeval: Da je sveti oče res pohvalno omenjal cesarja, njegovo pravičnost nasproti katoliškim podanikom ter dalje lepo urejenih državnih in cerkvenih razmer na Pruskem, sem porok jaz, ki sem Bporočil to papeževo pohvalo cesarju. S tem seveda nikakor ni rečeno, da smatra sveti oče vse razmere v popolnem redu in da torej ni opravičen v zadevi katoliške stvari izražali kakih nadaljnih zahtev in željs. Nasprotno, Vatikan goji tudi glede Nemčije še večje število želja, ki sem jih vse sporočil cesarju ter vladi, da jih proučujeta. Vsekako pa je prijateljsko razmerje mej cesarjem in papežem, kakoršno obstoji sedaj, važen faktor za stvarno rešitev skupnih vprašanj. Glede verske svobode stoji Prusija pred vsemi državami, in tudi kardinal Rampolla je priznal, da so eerkvene razmere v Nemčiji boljše kot one v Franciji. Knsko-bolgarska vojaška pogodba. Vsebina te dni med rusko in bolgarsko vlado sklenjene vojaške pogodbe je po poročilih iz Zofije sledeča: Rusija p o d -pira Bolgarij o na suhem in na morju v slučaju, da je v nevarnosti obstoj kneževine ali nje razvoj, naj izhaja ta nevarnost od katare koli Btrani. Nasprotno pa daje Bolgarija Rusiji na razpolago v s o svojo oboroženo moč za slučaj, da se pojavijo homatije v orientu. Dalje prepuste Bolgari svojemu ruski mu zavezniku pristanišči Burgas in Varna ruskemu brodovju v mirnem času in mu tudi dovolijo, da si na poljubnem kraju mej tema dvema pristaniščema izbere postajo za premog. — Velike važnosti je posebno poslednja določba. Bolgari so sicer mnogo pridobili od te pogodbe, a trditi se sme, da bo v mirnem času Rusom več koristila nego B-l garom. Iz brzojavk. Pri občinskih volitvah v R i m u je bilo izvoljenih 17 katoliških kandidatov, 25 liberalnih in l kandidat skrajne levice. Razmerje ostane po teh volitvah le malo premenjcno. — Razveljavljen mandat. Francoska zbornici je s 310 proti 152 glasovom razveljavila izvolitev drugega nacionalistiškega poslanca polkovnika Bougona. — Obsodba radi nemirov v oerkvi božjega groba. Turško sodišče je obsodilo petnajst nemških frančiškanov radi zadnjih ne mirov v jeruzalemski cerkvi božjega groba. Nemški konzul izjavlja, da je ta obsodba protizakonita. — Italijanski kralj na potovanju. Uradni listi javljajo, da se kralj še tekoči mesec napoti v Petrograd, v avgustu pa pojde v Berolin.— Novi rektor »Animae« v Rimu postane kot naslednik tržaškega škoia dr. Nagla dr. Josip Lohninger, bivši tajnik linškega škofa, sedaj župnik v Unter-bachu na Gor. Avstrijskem. — Dr. Rezek na dopustu. Minister dr. Rezek se je podal te dni na dopust v Švico. — Buri na S t. Heleni so prisegli zvestobo angleškemu kralju. Sodi se, da je tudi general Cronje prisegel zvestobo Anglij". Buri se v kratkem vrnejo v Južno Afriko. — Evropske čete odhajajo iz T i e n t s i n a. Reuterjev urad poroča iz Tientsina, da je v nedeljo odšlo 400 francoskih in 200 nemških vojakov iz Tientsina. Izpred sodišča. O ta nesrečni deinik. Pred Primo-ževim hlevom v Šenčurju je stalo neko nedeljo popoldne početkom maja več domačih fantov, kjer so svoje fantovske šale uganjali. Mimo njih pa pridejo iz Gašperlinove gostilne štirje Visočani, med njimi posest, sin France Vreček; iz gole hudomušnosti dregne s svojim dežnikom v odprti dežnik Janeza Čebaška, kar tega tako raz-ljuti, da mu zasoli b pestjo eno gorko po glavi, nasprotno mu Vreček vrne udarec s svojim dežnikom in ga ob levem očesu poškoduje, katera oškndba se je pa pri razpravi po mnenju izvedencev označila le kot lahka telesna poškodba in je bil vsled tega Vreček obsojen le v 14dnevni zapor. Kako si Sokov Jane* prisego tolmači. Med Janežem in Valentinom Hafnerjem vnela se je pravda zaradi pokošenega resja in za posekane dve smreki. Janez Hafner je pa svojo pravdo vsled tega zgubil, ker je nasprotnika hlapee 52 let stari Janez Ferlič, Bploh Sokov, pri razpravi za-prisežen pričal, da se je on vsled pijanosti zmotil in pokosil kaka dva sežnja čez mejo v svet Janeza Hafnerja, da pa tega resja niso domu spravili, temveč ga pustili na lici mesta ležati. Ker je pa vsled izgubljene pravde v notranjem Janeza Hafnerja tlela le neka jeza, dal si je s tem dušks, da je očital Valentinu tatvino, ta pa ga je tožil zaradi ialjenja časti, in zopet je odločeval kot priča zaslišani Sokov Janez, ki je sedaj zopet drugače govoril ter rekel, da mu je Valentin ukazal kositi do grabna, torej v po-sest Janeza Hafnerja. Janez Ferlič trdi, da je pri kazenski obravnavi resnico govoril, da se je pa pri civilni razpravi malo zlagal in da je pri vsaki obravnavi le tožitelj na njega vplival, da je ugodno zanj pričeval. Sodišče ga je obsodilo zaradi hudodelotva goljufije na 3 meseee v ječo. * * * V tajni obravnavi je bil radi hudodelstva oskrumbe na 3 mesece težke ječe obsojen posestnik Janez B o š t a r iz Ziganje vasi. Na ieleunioi. Pregrešek zoper varnost življenja zakrivila sta strojevodja drž. železnice Ivan Kami in vodja Franc Kumar s tem, da sta dne 1. nov. 1. 1901 zunaj železniške postaje, ne da bi bila prej pravočasno dala predpisana obvestila in znamenja, vata vila tovorni vlak št. 1798, vsled česar je pomožni stroj trčil v tovorni vlak in pri kateri priliki je bil zavirač Tomaž Preasl težko poškodovan. Strojevodjo Ivana Kama je zagovarjal g. dr. Krisper, Franca Ku-marja pa d r. T e k a v č i S. Sodišče je oba-dva krivim spoznalo in obsodilo K a m a na 1 mesec, K u m a r j a pa na 14 dnij strogega zapora, poostrenega pri obeh z enim postom na teden. Porotno sodliSe v Oorioi Predvčerajšnjim se je imela vršiti tiskovna pravda proti goriškemu dnevniku »Gazzettino popolare«. Tožil je don Maghet iz Furlanije radi žaljenja časti. Do obravnave pa ni prišlo, ker sta se stranki poravnali po izjavi, katero je priobčila včerajšnja številka -Gazzettino". Občinski svet ljubljanski. Ob veliki soparici so prišli včeraj v dvorano občinskega sveta k seji obč. svetniki kakor tudi na galerijo običajni obiskovalci, volivci pete skupine, ki nimajo nobenega zastopnika v »svobodoljubnem" našem obč. svetu. V taki soparici je bila včeraj celo »opozicija« mirna. Menda je bila zadovoljna, da je župan bahato poslal v svet vest, da ima uradna dokazila za zlorabo s p o v e d n i c , in ni je motilo v občudovanju tega županovega nastopa niti to, da župan b temi uradnimi dokazi ne pride na dan. V včerajšnji seji se je razpisalo mesto pisarniškega praktikanta na mesto gospoda Gorjanca. Naznanilo se je, da so opravila ponesrečenega asistenta g. K a k 1 e bila poverjena g. Rajku Boltavzarju, razpiše se služba elektr. knjigovodstvenega asistenta in pa tudi služba knjigovodskega praktikanta. Bolniško društvo pomočnih uradnikov zahvalilo se je za podporo 100 K. Društvo „dam" se do sedaj za zdatno podporo še ni zahvalilo. Na »Gmajni« ima občina pravico kopati ilovico. Mestna občina imela je do 1. 1864 na »gmajni« opekarne. Navedeno leto bo se pa lete opustile. Ima pa mestna občina pravico na »gmajni« kopati ilovico uknjiženo še danes. Nekateri posestniki bo prosili obč. Bvet za izbris te služnosti. Svoje-časno se je enemu proti mali odškodnini odpis te služnosti dovolil. Občinski svet dr. Tavčar je povedal, da se sedaj nahajajo tri prošnje, v katerih prosijo posestniki na gmajni za izbris te služnosti. Med temi prošnjami nahaja se tudi že 189 7. leta uložena prošnja posest. Ivana U r š i č a. Cas bi že bil, no pa saj vidimo pri Uršičevi prošnji, ki je bila 1897. 1. uložena, da bvo) čas pride na dnevni red gotovo tudi navedena, na shodih v Ljubljani sprejeta prošnja. Želimo ji isti uspeh kakor menda „založeni" Uršičevi prošnji. (Opomba poročevalca.) Poročevalec dr. Tavčar je predlagal, naj se prosilcem dovoli izbris, ker itak služnost preneha 1. 1904 in menda do takrat občina ne bode ustanovila podjetja za kopanje ilovice na gmajni, ki je že itak precej zazidana. Sprejeto. C kr. dunajska zemljepisna družba je prosila, da bi mestna občina postala nje član. Občinski svet je odbil prošnjo. — Pred ograjo evangeljske cerkve se napravi tam, kjer so bile nekdaj „ barake", hodnik na občinske stroške. Evangeljska občina v ta namen odstopi nekaj sveta. —Po ročilo knjigovodstva o bilanci amortizacijskega zaklada mestnega loterijskega posojila za 1.1901, potem o glavni bilar ^ nega loterijskega posojila in O fftfttmu iti izgubi o anuitetah ter dobi'ku i?? izgubi »ega posojila se j« vtelo na znanje in dal knjigovodstvu absolutorij. Poročevalcu stavbnega odseka g. žužek je predlagal, naj se pusti ograja ob vrtu Roppovega posestva ob Dolenjski cesti. Cestni erar sahteva, naj se ograja odpravi in naj ae od ceste odmakne 84 m. Ker bi a tem Poppov gostilniški vrt trpel škodo, je Zuiek predlagal, naj se prizivu gospe Popp proti odloč.tvi e. kr. cestnega ersrja ugodi; ob«, svetnik Tavčar je pa rekel, da ima po zakonu oestni erar prav in da je Žužkov pred-log nepostaven. Pri glasovanju ni dobil niti Tavčarjev, niti Žužkov predlog večine, ker župan ni hotel glasovati in s svojim glasom odločiti. Stvar pride še jedenkrat v razpravo. Vojaški erar je zahteval, naj se občina zaveže, da na 500 m daleč v obližju nameravane zgradbevojaSkega p r e -skrbovališča na severni strani južne železnice ne pusti zidati stavb, ki bi neugodno vplivale na preskrbovališče. Občinski svet ni ugodil tej zahtevi. Sprejet je bil predlog, naj precizira vojaška uprava svoje zahteve določnejše. — Stolpiči na gradu pokrili se bodo z bakrom. C. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu se dovoli znižanje cene za uporabo elektri-škega toka na 6 vinarjev za hektovatako uro, tovarnarju g. Drag. Hribarju pa na tri vinarje. Sklepni opomin župana pred tajno sejo veljal je odsekom. Naznanil je župan občinskim svetnikom , da se bode pred ^parlamentarnimi počitnicami" občinskega sveta vrbila le še jedna seja. Naj torej gg. občinski očetje v odsekih bodo pridni in naj rešijo svoje zadeve. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. julija. Otročarije naie »Laibacher Zeitung«. NaŠ uradni list postal je že čez vse smeSen. K e d o da je za te otročarije odgovoren, povedali bodo naši poslanci o pravem času na pravem mestu v primernem zlogu. S posebnim veseljem pona-tiskuje »Liibacher lueitung« duhovite izreke raznih židovskih listov, pri čemur ji je tudi zadnji zakotni listič prav — če le kaj pozabavlja čez katoliško-narodne poslance, osobito čez dr. Šisteršiča. Tako smo prišli do vednosti o eksistenci »Komotauer Volks-blatu, in enakih listov. Čudom smo se pa čudili, ko je včerajšnja »Laibacher Zeitung« ponatisnila tudi dunajsko — »Information«. Poalednji list prinesel je namreč v jedili svojih zadnjih številk dve korespondenci iz Ljubljane — eno iz liberalnih, a drugo iz katoliškonarodnih krogov. Prvo je naš uradni list zvesto ponatisnil — drugo pa seveda utajil. Toda preveč se od »Liibacherice« ne sme zahtevati. — Ta Uradni list je seve samo za to tukaj, da ponatiskuje liberalne mazarije — da bi mnenje kat diško-narodnih obelodanjal, to bi bilo pre — hudo. \ nekaj bi »Laibacher Zeitung« venderle lahko storila, ko je že iztaknila pomenljivost lista »Information«. Xi*kaj ni iz tega lista ponatisnila tisti dve r e d a k c i j p. n e 1 n i notici, v katerih se je konstatiralo, da je baron H e i n zanemaril z ozirom na dogodke v deželnem zboru svoje dolžnosti? Ti notici ste za „Lai-bacherico" kakor nalašč, ker je obče znano, da je »Information" o f i c i -j o z e n list dunajske vlade. — To bi verne čitatelje uradnega lista gotovo bolj zanimalo, nego pamfleti iz židovskih listov ,R e i o h s w e h r" jn „Neue Freie Presse", katere .Liibacher Zeitung« z velikim zadovoljstvom ponatiskuje. To pa je tako: 0.ia pamflata sta prišla kot dopisa iz Ljubljane v navedena dunajska lista. Po slogu in drugih okoliščinah se pa jasno pozna, da sta ta dva dopisa prišla prav iz ravno tistega vira, iz katerega sevzadnjem času „L a i b a c h e r Zeitung" pita s hudobijami in otročarijami. £sk" torej gospoda ne piše direktno v „ Laibacher Zeitung" ? Da, to je pač bolj imenitno, če najprej tako umazanost prinese svetovna Židinja — potem je pa »Laiba cherica" kot nekaj posebnega ponatisne. D a v k o p 1 ačev a 1ci p a moraj o vse to plačati. No, odgovorni krogi se vesele naših poslancev! Osebne vestL Gimn. učitelj g. Rudolf Straubinger v Mariboru pride na gimu. v Celovcu, suplent na marib. gimnaziji g. dr. Ant D o 1 a r je postal redni učitelj ondi, za Maribor je imenovan rednim učiteljem dosedanji suplent gosp. dr. Edv. W i e s s n e r na nadvojv. Rainerja gimnaziji na Dunaju; na oeloriko realko pride dosedanji profesor na gimnaaiji v Lands-kronu g. Norb. L a n g, profesor na deželni gimn. v Ptuju, g. dr. K. O s w a 1 d gre na goriško gimnaziio; tje pride tudi prof. dr. Al. S t e i n e r, dosedaj v Tešinu. Redni gimn. učitelj je postal dalje suplent g. dr. Iv. A n g e r e r na celovški reajki_za_oni. dotno gimnazijo, na realko pa pride kot redni prof. dosedanji suplent na realki v Lincu g. Dom. L o i s e 1. Suplent gosp. Al. Lorenzoni na celovški gimnaziji je premeščen kot redni uč.telj v Pulj. — Zlat zaslužni križec je podelil cesar gozdarju kneza Windischgraetza na Uncu, g. Fran M e-lliva. — Disponent tuk. tvrdke J. C. Mayer g. Pavel D r a c h s 1 e r se je po 351etnem službovanju umaknil v zasebno življenje. — Poštna oficijala gg. Arn. K r e i s 1 e r in Avg. pl. Lehmann v Mariboru sta imenovana za višja poštna tficiala. — Dtfinitivni stavbni pristav je poBtal prov. pristav g. Iv. R e z k č v stavb, službi za Kranjsko. — Magistratnim konceptnim adjunktom je imenovan g. dr. M i 1 j u t i n Z a r n i k. Učiteljske vesti i Štajerskega Nameščeni so: kot nadučitelj na šoli v Stari cesti pri Ljutomeru def. učitelj g. Iv. T o m a i i č pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, v Artičah pri Brežicah def. učitslj gosp. Fr. Černelč v Št. Petru pod sv. gorami; dalje kot učitelj na m:stni deški šoli v Celju def. učitelj g. Jop. H o r v a t h v Tro-faiachu, v Sv. Križu pri Ljutomeru ondotni pomožni uiitelj g. Iv. Ozmeo, na šoli v Stari cesti pri Ljutomeru def. učiteljica gdč. Mar. Skrlec pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, v Smartnu pri Slov. Gradcu ondotna prov. učiteljica gdč. Emilija D u 11 e r. Vpo-kojen je nadučitelj g. Srečko Pire v Do-bovi pri Brežicah. Pogreb g. prošta L Serajnika Iz C e 1 o v o a , 1. julija. Pogreb fle je vršil v ponedeljek dne 30. junija ob veliki udeležbi. Prihiteli ao domači farani, da spremljajo svojega dolgoletnega dušnega pastirja k zadnjemu počitku, pa tudi precej ljudstva iz sosednih far. Duhovnikov zbralo se je 50, in se je za pokojnika darovalo 18 svetih maš. Na čelu duhovščine je bil mil. go spod stolni prošt L. Einspieler, dalje so bili navzoči preč. gg. Btolna kanonika dr. J. bomer in J. Vidovio (kot zastopnik mil. gospoda škofa), prosta Trobeš in Izop, dekani: Andrej Wieser, H. Angerer, S. Biuer; velikovSki kol. kapitelj je prišel polncšte-vilno z gospodom dekanom Jan. Wieserjem na čelu. Zastopani so bili tudi celovški ka-pucini in jezuvitje, usmiljeni bratje iz at. Vida, šolske seBtre iz .Narodne šole*. Izmed odličnih posvetnjakov omenjamo p. n. gg.: okrajni glavar pl. Mayrhofer in dr. Kulterer iz Velikovca, dr. V. Janežič, profesor Schrey, V. Legat in dr. Kušej iz Celovca, notar Svetina iz Pliberka itd. /jasto« pane bo bile občine: Smihel nad Pliberkom po gospodu županu in dveh svetovalcih, Ri-karjavas po gospodu županu Boštijančiču, Dev. Marija ob Žili po gosp. županu Mortlu in župniku Strojniku. Navzoča je bila tudi domača požarna bramba s svojim načelnikom gospodom županom Lavre tom in šolska mladina z gg. učitelji. — Mncgo odličnih oseb od raznih stranij je brzojavno ali pismeno izreklo svoje sožalje ob smrti gospoda prošta. Mrtvaške obrede je vodil. mil. gospod prošt L Einspieler, kateremu so azistirali gg Kindlman, Hribar in dr. Quitt, ter je daroval tudi slovesno črno mašo. Po isti je tajnik g. R o z m a n vnagrobnem govoru slikal bogoljubno življenje pokojni kovo, ki je bil vzor blagega moža, častivrednega duhovnika in iskrenega blovenca. Nato smo v pokopališki kapelici položili k zadnjemu počitku nepozabnega nam prošta L. Serajnika zemeljske ostanke, kjer čakajo ob strani njegovih prednikov vstajenja. Večna mu svetila luč! Glasbena Matioa. Koncem šolskega leta 1901/1903 vršite se dve javni produkciji gojencev Glasbene Matice v veliki dvorani »Mestnega doma*; prva produkcija bo jutri, v četrtek, dne 3. julija zvečer od pol 8. do tri četrt 9. ure, druga in zadnja pa v soboto, dne 5. julija. Vspored prve produkcije priobčimo jutri. K produkcijam se vabijo društveni člani, njih rodbine ter sploh prijatelji in podporniki Glasbene Matice. Vstop je prost. Odlikovanje pomočnika. Gosp. Jurij Peharda, usnjarski pomočnik pri g. Ferdinandu Goričanu, usnjarskem mojstru pri Ve-likinedelji ter od velikonedeljske obrtne zadruge dobil je v priznanje Bvojega zvestega in nepretrganega 261etnega službovanja pri enem in istem mojstru, dne 1. junija t 1. od *tni"-fhrrrn obrtnem društva urnhrno medaljo, medtem ko je bil že pred sedmimi leti od ravno istega društva odlikovan z bronasto medaljo. — Želeti bi bilo, da bi taki pridni in zvesti pomočniki dosti posnemal-cev našli. Zrelostni ispiti na učlteijliču v Kopru Prošii t;den so se dovršili ust-meni zrelostni izpiti na o. kr. učiteljišču v Kopru. Dovršili so z dobrim vspehom sledeči gg. četrtoletniki, Slovenci: B e k a r Vekoslav iz Sežane, Bric Josip iz Dom-berga, Gregoretič Anton iz Sežane in Z o r n France iz Prvačine. Občinske volitve v Oorioi. Predvčerajšnjim je volil I. razred. »Partiti popo-lari« niso nastopili s svojima kandidatoma. Bili pa sta dve listi. Prva: dr. Marani, Mar-zini Fr.; druga: dr. Faidutti in dr. Marani. Izvoljena sta: dr. Mirani z glasovi 221, dr. Faidutti, semeniški profesor, pa b 131 glasovi. — Or. Marani je sprejel izvolitev kljubu prejšnji izjavi, da je ne sprejme. Nagla smrt. Iz Idrije, 1 julija. 21. junija je prišel v Idrijo 211etni gozdarski pisarniški adjunkt Avgust Porkert iz Joahim ovega Dola na Leškem. Danes zjutraj so ga našli ob cesti pri čuvajnici nezavestnega. Prenesli so ga v čuvajnico. Caz nekaj časa se je zavedel ter prosil vodo. Ko je vedno slabši postajal, poslali bo po duhovnika, ki pa mu je mogel dati samo še odvezo. Dogodek je precej pretresel zlasti mladino. Poročnik — maturant V Celovcu dela te dni ustmeni gimn. zrelostni izpit neki poročnik domobranskega polka št. 4, ki bo pozneje šel na vseučilišče in hoče postati učitelj na domobranski kadetni šoli. Prvi ženski doktor v Gradcu. V Gradcu je bila včeraj promovirana gdčna Seraf. Puchleitner iz Knittelfelda doktorjem filozofije- „Lega". „Piccolo" toži, da je imela „Lega nazionale* letos 212 kron manj dohodkov, kakor lani. Posebno v Trstu pada število .Legašev". Zader je šestkrat manjši od Trsta, pa ima za tretjino več udov, kakor Trst. — Pri izletu »Lege" se je zgodilo, da je en delegat nenadno umrl. Dr. Jak. Lius, notar iz Atbone, je namreč v Si-stiani, ko so Jegaši" jedli in pili, sedel na sproti Spadonijevi ženi. Kar je nagnil glavo na mizo in zastokal. Nesli so ga v sosedno sobo in položili na biljardno mizo. Trije zdravniki so bili takoj pri roki, a niso mogli storiti druzega, kakor da so konstatirali smrt. Slediti bi bil imel še banket, a ,le-gaši« in .legašinje" so bili tako pretreseni, da so vse pustili in šli s prvim parnikom v Trst nazaj. Letos je torej .Lega" imela vseskozi smolo. »Lega Nazionale« je imela 1. 1901 v primorski sekciji dohodkov 76 568 K 29 v. Solo v Neblem postavijo jeseni. Nevarnost je za prizadeti del Brd. Triaške stavke Včeraj in predvče rajšnjim so imeli tržaški tramvaji čuden promet. Ker niso tramvajski vozniki hoteli voziti, bo šli inženerji in uradniki ravnateljstva za voznike in kondukterje. Sest voz se je vozilo cel dan. Ljudje so iz radovednosti prihajali gledat to stvar in vozovi so bili ves dan natlačeno polni. Na vsakem vozu je bila oborožena straža. — Mizarji so se pogodili. Komisija, obstoječa iz dveh mojstrov in enega delavca, bo šla po vseh delavnicah in se prepričala, če se drže povsod dogovorjenih pogojev.— Šivilje so svojim »mojstram" in konfekcijam odpovedale delo. Stavkale so pa le en dan. Včeraj bo začela zopet delati. — Izvoščki stavkajo dalje. Imeli so zopet shod, ki pa ni imel nobenega vspeha. — Kovinski delavci tudi stavkajo naprej. Mrtvo truplo z ranami na glavi so našli v torek dne 24 jun. na levem bregu Drave pri Breatenicah. Sodnija, ki se je podala popoldne na lice mesta, je dognala, da je dotični ponesrečenec. Obeieneo. Kot se poroča, so našli v bližini Marenberga v gozdu delavca Blaža Mathias iz Marenberga obešenega. Vzrok samomoru je neznan. V morje skočila je na Reki 241etna Antonija Brak iz Brda v Istri. Ljudje so jo rešili iz vode in jo prepeljali v bolnico. Rasne novioe s Štajerskega. Vsled zelo neugodnega vremena je bilo prošle dni iakn malo liudi no tonlieah. n. nr. v Slatini. kjer je prostora za 800—900 ljudi, je bilo dne 8. junija samo 100 topličarjev. — Glede iita je omeniti, da ozimno žito lepo kaže, jara žita in spomladanski sedeži zastajajo radi mokrega in mrzlega vremena. Sadja bode le malo. Črešenj je še nekaj, itak hrušk, jabolk le malo; izmed 10 dreves imata le dve nekaj jabolk. V bregeh je več sadja, kakor na ravnem. Vinska trta je bila meseca majnika pozebla in zdaj v drugič poganja, grojzdja bo le malo. O postojnski jami ima zadnja štev. „Reichspost" zanimiv podlistek. Ogenj v Šiiki. Danes opoludne je pogorel Knezov kozolec v Šiški. Pogorelo je mnogo mrve. Vzrok, kako je nastal ogenj, še ni znan. Tambnraški klub .Zvezda* pričei je zopet svoje delovanje. Ob vrnitvi bivših članov v Ljubljano in vsprejetju novih izobraženih tamburašev šteje klub nad 20 iz-vršujočih udov, ki lahko takoj nastopijo. Izvežbani tamburaši želeč postati člani, oglašajo naj se pri odboru. Ta se je bil povodom zadnjega občnega zbora tako-le sestavil: Anton Gutnik, predsednik; Ivan Šeber, podpredsednik; Milan F i 1 i -p i c, blagajnik; Radivoj K u s t r i n, tajnik; Ivan Andrič, arhivar; Frančišek Stor, odbornik. Priglasitve k vstopu vsprejema tudi klubov zborovodja g. Ludovik Erbežnik, Streliške ulice št. 2 Zadnji ima vrh tega še nalogo, že rabljene instrumente nakupiti za klub in naj bi se lastniki in razpolagalci enakih glasbil pri iBtem oglasili. 8 tira je skočil danes ob 1. uri popoldne tovorni vlak mej postajama Z igorje-Sava. S tira je skočil stroj z vozom, v katerem je vlakovodja. Kurilec je nevarno ponesrečen. Pomožni stroj je šel s ključavničarjem iz Ljubljane. Vzrok nesreče še ni znan. V Ameriko se je odpeljalo včeraj z Roke 31 oseb. Najnovejie od rasnih strani. Vsled neznosne vročine je v Londonu zbolelo včeraj 19 oseb za solnča-rico. — Nesreča na železnici. Mej postajama Plojesti in Vrazi na Rumun-skem je včeraj skočil s tira osobni vlak. 3 osebe so ubite, 4 ranjene. — Roparski umor. Minulo noč je bil v kavarni Regens-burg v Karlovih varih izvršen roparski umor na kapitanu I Ionishu, katerega so nepoznani zlikovci usmrtili s streli iz samokresa. Žena njegova je težko ranjena. Storilci so pobegnili, vendar imajo oblasti v rokah opise njih oseb. — Zasebni kapeli na jav. dražbi. Na otoku Mortac sta se prodali dve cerkvici na javni dražbi. Cerkvici ste bili zasebna last nekega fevdalca, ki je prišel vkonkurz. Jedno cerkev je kupil nek poštni uradnik za 80000 K. - Kolera na Kitajskem. V pokrajini Inkau kolera silno narašča. Do sedaj snaša štev. mrtvih 235. — Vihar in toča na Češkem. I< Prage in raznir»Tt N»bo 5 t ■ i J-! o* > 11 9. zve6. 733-7 | ti-1 sl. jzah. ja«no 10 „| 7. zjutr. |2. popol. Tb3 2 7312 19-3 252 sl. jvzh. sl. jvzh. jasno dež Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem S06 2 tn, srednji zračni tlak 736*0 mm Srednja včerajšnja temperatura 23 1°, normale: 19-1°. Sedlarski mojster takoj sprejme dečka poštenih starišev, 14—15 let starega. 744 6-4 Kje, pove upravništvo „Slovenca". Spreten 774 3-3 organist in cerkvenik išče službo, in takoj lahko nastopi. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, 733 6-6 Pred škofijo štev. SO. RS" Zunanja naročila se točno izvršujejo. Za kakega 779 (3-2) umirovljenega mašnika je mesto prazno na ffraidlnl Plevna, poita Žaleo. Opraviti mu je vsak dan sv. maSo od začetka julija do srede novembra. Nagrada: 500 K, intencije proste, za stanovanje posebna hiša, a brez braue. Ponudbe (nemfiko) na oakrbnlitvo graičlnoFlevna, Žaleo. Trpvsti pniočiit, izurjen v trgovini mešanega blaga, posebno v železnini, sprejme se takoj v trgovini M Zigon-a v Skofji Loki. 781 (2=1) Solidno zgrajena hiša, z opeko krita, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hli. itev. 67, preje last Jožc-fa Pajer-ja, dalje !epa, rodovitna njiva, ob državni cesti v Prevojah, pripravna za at&vbiiče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prodA. Natančneje poizvž se v pisarni, Marije Terezije oesta itev. 16 (»pri Žvokei-nu«), nasproti Kolizeja 725 12—8 St 22.948 Razpis. 743 3-1 Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih K 400.—. Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je do 15. julija 1902 pri podpisanem magistratu Magistrat deželnega stolnega mesta ljubljane, dne 27. junija 1902. 3 m- C «1 c^J o=J >co CZ3 -a oo ■— C c J S J* > g« te _ » >o Je o £ t: ® G. o, oJa > cS <0 N XX) 5 JS s M « n c ar 0-S .s §» s*-« 3 s c"* o g«"5 o 1-3 C «*> O N O ® o. ® XI — S 'S? 3 00 a. g Ti o o. ° O N . CU ® „ S >o ->32" G^o > 2 <£ CN N _->«! CU O XD P p, O 3 a. 9 .i- •E« e > (M ° § .. w m.iS © KO n o m t* >03 N 3.S C ® S S ^ « X3 -s® gco o S CU 00 rr, o CD i ■ S-a -M o S (M CD > O n a .mm U a> o >N že 0,0;=« H CQ a as cd i i^h S-M cd cd oo ►C/D cd o «« S ce -Q o T5 O CU eo ' «3 U «S > M S CP «s M >«j a o «3 N (8 H - - B « 1 i Ia ' o "3 N 0 O.-* .P« J« o E 00 'S m ,5 o ® cd I 13 > £ 1 2 os 2 ft K)«® •2. ®.g»2 -§ ? o MJ m S g JEL ee ca 1 _c u rs ce >w S p. ce 3 CU S S © co m .33 Ii s .53 ,3 ri 'S g* S •O g s ce ^ >Q c o 2 -3 U ce _ O V" -3 cu 'g'n 3 g 686 50—11 mm iiv SR Trgovina z železnino »MERKUR" PETEi -%r Celju, Graška cesta, štev- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, Vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. 'Pl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Cene nizke. M^mmm0mmmmrm—mmmm mi m •V*V.V.v i-'.-/'.;: V:'i; -S-i-iv*** 'iVnVftVtVt' iVrYri'iVrYtVtYi'