Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., zrn pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeten mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in ozvanila (in ser a te) vsprejema upruTnlStvo In ekspedicija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vridniitva t e f 6 n - t t e v. 74. ^tev. 244. V Ljubljani, v ponedeljek 24. oktobra 1898. LetniU XXVI. Nova situacija?? Vsprejeli smo od cenjene strani sledeči dopis: »Dunaj, 22. oktobra. Nemogoče je, sedanji položaj soditi iz daljave. Treba je neposredno poznati vse spletke, da se zamore napraviti zanesljivo sodbo. Odgovornost, katera v teh razmerah zadene zlasti slovenske poslance, je res velika. — Od raznih stranij se pripoveduje, da hoče grof Thun razpustiti državni zbor in oktroirati nov volilni red na temelju volilne pravice deželnih zborov. To so za sedaj, ko je obstrukcija prenehala, prazne čenčarije. Toda položaj jo v resnici še mnogo resne j i, nego če bi omenjene čenčarije imele kaj resnega zmisla. Gre se namreč za možnost popolnega političnega preobrata — in ali se ta preobrat izvrši ali ne, to ima v sedanjem hipu v rokah izključno »Slovanska krščansko-na-rodna zveza«. Obstrukcija namreč grofu Thunu ni mogla zmajati stališča. Dokler se je zamogel sklicevati na to, d a za njim stoji parlamentarna večina, toliko časa jo obstrukcija le jačila pozicijo Thunovo na zgoraj. V tistem hipu pa, ko je opozicija spremenila svojo taktiko in so podala v stvarno posvetovanje nagodbe in drugih vladnih predlog — [ zmajala se je parlamentarna večina in izkazalo se je kot dvomljivo, li ima grof Thun večino za seboj ali ne. S tem se je omajala tudi pozicija Thunovega kabineta in naravno je, da ministerski predsednik skuša to popraviti s tem, da če mogoče, parlamentarno večino restituirajn ojači. Oe »? mu to posreči, ostane in njegova pozicija ie za dolge dobo trdna. Če se mu to ne posreči — o d sto p i. In odložitev teh oven-tualitetjedane« izključno -v rokah »Slovanskekrščansk o-n aro d ne zveze« — kajti druge skupino večine so že itak s tem na kabinet navezane, da v njem sedijo zaupniki teh skupin. Le »Slovanska krščansko - narodna zveza« zavzema posebno stališče, ker ji jo kabinet po svoji sestavi tako tuj, kakor veak dosedanji kabinet. Naša »Zveza« stoji torej kabinetu po polnoma neodvisna nasproti — in ima torej možnost, naš politi-čni položaj popolnoma samostalno in nemotena po kakih osebnih predsodkih odločiti na jedno ali drugo stran. In kam naj se odloči ? AH naj Tfcuno? kabinet podpre ali vrže ? To je oeodepolno vprašanje, katero ima razsoditi naša delegacija v prihodnjih dnevih. »Quidqutd agis, prudenter agas et respice finem!« Kaj bi sledilo Thunovemu kabinetu, če rta odstopi? Vrabci na strehah že žvižgajo, da se za ta slučaj pripravlja družba Chlumecky--6 c h \v e g e 1 nastopiti Thunovo dodščino in eta-blirati čistem Kprosvetljenega absolutizma« 1 Naj si bode temu kakor hoče, toliko je jasno za vsa-cega, ki razmere neposredno pozna, nedvomno, da za Thunom ne pride ničboljšega, nego nekaj slabšega. Sedaj nastane vprašanje : Ali naj naša delegacija vzame velikansko odgovornest za to premembo političnega cisterna na-so ? Ali ni marveč njena dolžnost, držati sedanji politični zistem, ki se korak za korakom, skoro bi rekli po naravnih zakonih bliža našim načelom? Namen pol. taktike ni le, kaj protivnega doseči, temveč tudi za bra n i t i z 1 o. In to ima baš sedaj naša delegacija v rokah, tako, kakor še nikdar! Takrat, ko je vodstvo katoliško - narodne stranke v sporazumu s katoliško - narodnimi poslanci učinilo svoj znani sklep, bil jo položaj p o-polnoma drugačen. Tedanji položaj je zahteval odločni in neodvisni nastop »Slovanske krščansko-narodne zveze«, in to se je dejanj-s k i tudi res zgodilo! — Današnji po-ložaj pa zahteva, da naša »Zveza« — iz svojega lastnega, popolnoma n e d v i s -nega in s a m o s t a 1 n e g a stališča — podpre Thunov zistem , da z a b r a n i pot do vlade nam neposredno sovražnim elementom. To pa se sedaj zgodi tem laglje, ker imamo opraviti s popolnoma novo nagodbo. Vlada umaknila je vse predloge, ki so vsebovalo po-množitev bremen ali celo naložitev novih bremen za ljudstvo, in vzdržuje lo predloge o trgovsko-carinski zvezi, o banki in o vreditvi valute, predlogo, ki se glede na dane razmere zamo-rejo votirati, pod pogojem, da sc zviša ogerska in zmanjša avstrijska kvota. Položaj se je toraj tudi v tem pogledu bistveno spremenil. Vrhu vsega tega pa je treba pomisliti, da je T h u n o v a vlada dejanjski naklonjena našim načelom. Ne govorimo tukaj o »postu-latih« in o tem, v kateri meri se bode istim ugodilo. To vprašanje je popolnoma postranskega pomena v razmerju z velikanskimi kon-sekvencami naše odločitve. Pač pa je velicega pomena konstatirati, da kabinet, kojemu na čelu je konservativni kavalir grof Thun in kojemu pri- LISTEK. Popotni listi. (Jos. Lavtižar.) VII. Landeck, 5. avgusta 1898. »Schritt halten, sonst 3 franc Busse«. Čudno so mi je zdelo to svarilo, ki se bere po vaseh v Švici. Toliko vem, da jaz ne plačam te kazni, ker delam itak samo 90 korakov v minuti. O kako mo noge peko na podplatih! Ko grom iz Miinstra proti avstrijski meji, moram se odpočiti v senci, kajti obutev postaja vedno bolj tesna. Tista guba, kjer je prišit jezik na vrhu čevlja, začela me je tiščati in naredili so se mehurji nad prsti. K sreči je imel Vrščaj nekoliko loja pri sebi. Ž njim na-mažem oteklino in znotranji rob obeh čevljev, jermena pa zavežem prav mehko skupaj in pomagalo je. Nekoliko sem »kruncal«, a šel sem vender naprej. V avstrijski vasi Taufors je finančna straža. Paznik me vpraša, ali nesem v nahrbtniku kaj »zollbares«. Odgovorim mu, da imam perilo in knjige. Mož mi vrjamc in me pusti daljo. Proti večeru sem prišel v mestece Glurns in od tu v bližnji trg Mals, kjer sem prenočil »na pošti«. Gostilničar je prijazen mož, ki ^na obče- /f / vati s tujci iti ima za vsakega prijazno besedo. Zato je njegova hiša polna gostov. Zanimala me je posebno neka Francozinja v svileni obleki. Imela je pri sebi dva prijazna dečka kakih 12 in 14 let stara. Nosila sta s seboj fotograf ične aparate. Kako je skrbela dama za svoja dva sinčka, da bi jima vender česa ne manjkalo ! Najprej sta imela kavo, potem jima je kupila sira, slednjič so večerjali in že pri večerji je vpraševala, kaj bodeta imela drugi dan za zajutrek. Srečna leta! Mati pozabi na-se, da sta le oskrbljena otroka. Za nas se ne zmeni nihče več. Iz Malsa pelje cesta mimo obširnega poslopja, ki stoji na malem griču in tako prijazno gleda v ravnino. To je benediktinski samostan Marienberg, kjer je opat znani državni poslanec Treuinfels. Dolina se polagoma vzdiguje in kmalu nas pripelje do onih treh jezer (Ilaider See, Mitter See, Reschen See), skozi katere teče Adiža. Mnogo le-tovičarjev pohaja v vaseh St. Valentin in Graun. Pozna se jim, da imajo kaj pod palcem. Poleg jezera Reschen (1490 m) je izvir Adiže ter vodna meja mej Innom in Adižo, to je med črnim in adrijanskim morjem. Sedaj se obrne pot navzdol ter vodi ob samotnih senožetih in smrekovih gozdih v Naudcrs. Veliko goveje živine sivkaste barve vidiš po pašnikih in povsod se razlega glasno žvenketanje, ker ima skoro vsako živinče na širokem jermenu obešen velik zvonec okrog vratu. Pri Naudersu se združi z našo cesto ona, ki pripelje iz Engadina v Švici. Med ozko skalnato sotesko je skrita vojaška trdnjava, ki ima med navpičnimi stenami tako ugodno lego, da bi krogli ne odšel niti jeden sovražnik. Postajal sem in ogledoval te mogočne fortifikacije, toda straža mo opomni, da se ne sme tukaj nihče muditi. Potnik gleda v glo-bočini šumeči Inn ter stopa nekako prestrašen po cesti, ki jo večinoma izklesana iz skal ter pelje na štirih krajih skozi prerove. To je Pass Fin-stermiinz. Strmo gorovje so vzdiguje na obeh straneh in solnce pogleda le malokedaj v te prostore. — Na daljnem potovanju sem došel v večje kraje, kakor so : Pfunds, Tosens in Ried. Povsod so še ohranjene hiše v starem tirolskem slogu s plošnatimi strehami in z lesenimi hodniki v prvem nadstropju. Na oknih stojo cvetlice v posodah in nad glavnimi vratmi bereš navadno kak napis. V Tosensu sem čital na neki hiši: Dies Ilaus ist mein und doch nicht mein, Beim Zweiten soli es auch so sein, Den Dritten tragt man auch hinaus, Nun sag' mein Freund, wem gehort dies Ilaus ? So geht es jetzt und alle Zeit, Wir alle miissen in die E\vigkeit. V Riedu je okrajno sodišče, kapucinski samostan in zavetišče za male otroke, katero je / , / padata vzoren katolik in agrarec baron Dipauli in odločen Slovan dr. Kaizl, ne bodo vladal ne pro t i ka t o liš ko, ne p r oti - agr a r s k o in ne pr o ti - s 1 o v ansko, ravno nasprotno: da bode ta kabinet katoliške, agrarske in slovanske interese dobrohotno presojal. V teh razmerah bila bi največja napaka, katero bi katoliško-narodni poslanci učiniti za-mogli, če bi opoziciji, katero vodi danes gorjanski baron Schvvegel in za kuliso stari mešetar C h 1 u m e e k y, kojega zveze segajo do najvišjih sfer — pomagali na krmilo. Vprašanje je jednostavno: Ali naj delujemo na to, da se etablira popolnoma židovsko-liberalen regiment — ali naj to možnost z vsemi sredstvi zabranimo? Vsakemu izmej nas je, menim, odgovor lahak !« * * Naloga poslancev je, neposredno spoznavati položaj in na podlagi vsakokratnega položaja določevati taktiko. Zato pa jih zadene tudi vsa odgovornost nasproti svojim volilcem in nasproti stranki, na koje program so k a n d i d o v a 1 i i n i z -v o 1 j e n i b i 1 i. Če je položaj res tak — česar mi tukaj ne moremo presoditi — da preti, če Thun odstopi, nevarnost židovsko liberalnega absolutističnega regima, potem ga ni katoliškega Slovenca, ki bi ne rekel, daje to nevarnost treba za prečiti z vsemi sredstvi. Katoliško-narodni poslanci naj pa dobro premislijo, če je taka nevarnost res emine nt na, kajti, ponavljamo, zadene jih vsa odgovornost in obračuniti bodo imeli s stranko in z volilci. Ce pa nevarnost res preti, potem naj vstvarijo jasen položaj in naj ne operirajo s polovičarstvom. Ali je res potreba, T h u n o v kabinet držati, potem naj to jasno in točno povedo in naj se možato postavijo na stran vlade. To bode ljudstvo razumelo. Če pa naši poslanci ne vidijo povoda, držati Thunov zistem, potem naj ravno tako jasno in točno izvajajo svoje konsekvence. Tudi to bode ljudstvo razumelo. Na vsak način ljudstvo želi jasnosti v politiki naše delegacije. Spomenica za vseučilišče. (Dalje.) Spomenica. IV. Če je torej, dasi v skromnih potezah, izka zana z jedne strani nujna potreba, z druge pa popolnoma zadosten avditorij za rastočo tendenco, tedaj je treba nastopiti pota, koja drže do oživo-tvorjenja vseučilišča v Ljubljani. vstanovil P. Bernardin Thuilet. Nad glavnim vho dom bereš : »O Gott, verleihe allen Wohlthatern der Kinder das ewige Leben.« Iz Rieda ni daleč v Prutz, ki ima skoro mestno podobo. Ta kraj obiskujejo radi turisti, ker se odcepi tu romantiška dolina Kaunserthal, ki pelje pod otzthalske snežnike. Vedno bližje je Landeck. V klancu me sreča mož, ki vleče težak z deskami opažen voz v podobi trapeca. V vozi je napravljeno neko ležišče. Ravno poludne je in silno pripeka solnce. Vprašam ga, čemu pelje sam tako težak voz. S solznimi očmi mi pripoveduje vso zgodbo nekako tako-le: »Delal sem v Vorarlbergu in sicer v Bludencu. Nevarno mi zboli žena, toda tukaj noče umreti. Zato me prosi, naj jo peljem domu v Meran. Grozna daljava! Smrtno bolni ne morem odreči prošnje, kupim ta voz za osem goldinarjev in jo pripeljem čez Arlberg (!) v Landeck. Rad bi jo peljal še dalje, toda v Landecku me vstavi zdravnik ter me prisili, da jo pustim v ondotni bolnišnici. Rekel je, da ima vneto rebrno mre-nico. Sedaj grem sam proti domu in bi rad prodal voz, toda kupca ne morem dobiti.« Čudna in ginljiva zgodba nam kaže, da prava ljubezen vse pretrpi in vse prenese. Pozdravljen Landeck, kjer jo konec štiridnevnega potovanja »per pede3 apostolorurn« ! (Konec slčdi.) Istina je, da razven za nekaj filozofičnih sto-lic sedaj nimamo za Blovenska vseučiliška predavanja pripravljenih profesorjev ali docentov. Vsega duševnega kapitala tudi drugi, mnogo večji in v srečnejših razmerah živeči narodi niso imeli na razpolago, ko so se jeli resno baviti z vprašanjem svoje univerze. Tudi oni so si ga morali »ad hoc« še le odgojiti, in sicer zlasti s pomočjo države, odnosno so si začetkom univerzo pomagali s praktiki, ki niso še bili napravili vseučiliške kariere. Tako se mora pripravljati, odnosno pričeti tudi vseučilišče v Ljubljani. Naš narod, ki je v prejšnjih časih, ko je bil še nerazvit, dajal za italijanske in nemške univerze učiteljske moči, je tudi dandanes tembolj v stanu preskrbeti jih za svoje vseučiliške stolice. Sicer pa smo uverjeni da bi na to stolice refiektirali tudi drugi učenjaki in si v ta namen prisvojili slovenski jezik, kakor vidimo, da mnogi Neslovenci dandanes zavzemajo odlična javna mesta med nami. piiučivši si narodovemu jeziku. Za bogoslovno fakulteto bi ne bilo niti že sedaj težko izbrati popolnoma sposobnih moči; saj štejemo blovenci zlasti za bogoslovne vede današnji dan po škofijskih semeniščih in izvun njih lepo število pravih in znanstveno tudi delujočih učenjakov. Sicer pa se po bogoelovnicah v Ljubljani, v Gorici, Mariboru in v Celovcu tudi slovenski predava, na ljubljanskem semenišču skoraj izključno, in je zategadelj tem manj ovire za slovenska predavanja v tej stroki na ljubljanski univerzi. Pravoslovje so žo leta 1849 predavali slovenski v Ljubljani in potem od leta 1850 do 1854 na graški univerzi, med drugimi tudi sloveči dr. Krainz. O izvedljivosti slovenskih pravoslovnih predavanj je bilo visoko c. kr. naučno minister stvo tudi že leta 1870 prepričano, ker je po nje govem nasvetu Njega Veličanstvo milostno zauka-zalo slovenska predavanja o predmetih judicial-nega državnega izpita na Karlo Francovi univerzi v Gradcu in je v ta namen vlada postavila v bud get znesek 3600 gld, kojega pa tedanja, našemu narodu nasprotna večina finančnega odseka in po slanske zbornico ni potrdila. Nobene dvojbe pa ne more biti, da imamo zlasti dandanes v našem pravniškem stanu prak tičnih strokovnjakov, ki bi lahko imeli predavanja prave znanstvene vrednosti v slovenskem jeziku. In najnujnejša so taka predavanja za predmete drugega in tretjega državnega izpita, ker se na njih podlagi vrši vsakdanja pravosodna in upravna praksa. Tem predavanjem bi pač bili kos mnogi naših priznano vrlih praktikov, katerim bi se moralo le nekoliko časa in prilike dati, da, če treba, tudi na zunaj z znanstvenimi deli dokažejo svojo sposobnost, kakor se to navadno zahteva od kandidatov za docenture. Z ustrojbo bogoslovne fakultete in označenega dela pravoslovne fakultete naj bi se v Ljubljani najprej začelo in ta začetek bi ne bil težak. Treba le častnega poziva ter nekoliko gmotne podpore in uverjeni smo, da ne ostane brez odziva in vspeha. Težavnejše vprašanje je vsekakor zastran učnih moči na pravoslovni fakulteti za prve štiri (tri) semestre, ker se naši domači praktiki seveda ne morejo intenzivno baviti s starim in zgodovinskim pravom. Isto tako bi za prvi čas delala težavo modroslovna fakulteta s svojimi raznovrstnimi stolicami, dasi že sedaj nekaj naših, slovenščine zmožnih rojakov deluje na modroslovnih stohcah v Gradcu, na Dunaju in v Inomostu. Vendar pa nas ne skrbi, da bi se tudi ta tež-koča ne dala s časom pri ljubljanski univerzi premagati ah da bi se za prvi čas ne mogle stvari vrediti primerno potrebam našega naroda. (Dalje sledi) Politični pregled. v Ljubljani, 24. oktobra. Obstrukcija v državnem »boru. Sobotni isti so Objavili vest, da grof Thun ne mish predčasno razpustiti državnega zbora in izvesti nagodbenih predlog s § 14, marveč da bo še nadalje poskušal pridobiti zase potrebno večino za svoje namere. Potrpel bo šo nekaj časa z obstrukcijo, vendar misli, da se mu ne bo treba boriti dolgo s temi elementi, ker se bodo konečno vendar lo udah. Da so pa grof Thun vara, je razvidno iz pisave jednega prvih opozicijonalnih listov, ki piše o razpravi v nagodbenem odseku mej drugim tole: Več desničarskih govornikov je dalo črtati svoja imena iz govorniške liste in so toraj na vrsti bili v zadnji seji le levičarski govorniki baron Schvvegel, Lorber, Kaiser in dr. Lecher. \ si govorniki, glasi se dalje, govorili so popolno stvarno. Posebno sta pokazala baron Schvvegel in dr. Lecher, da jo veščakom vkljub temu, da se je že zelo veliko govorilo o nagodbenih predlogah, še vedno mogoče najti nove točko ter jih pojasnovati. Za take stvari bo nudila ugodno priliko posebno nadrobna razprava, kjer bo mogoče posamne določbe podrobno presojati in oceniti. — Iz teh besedij je pač razvidno, da obstrukcija ne bo tako naglo mirovala in akoravno se morda že danes zaključi glavna razprava in izvolijo trije pododseki v nagodbenem odseku, bo provzročala dovolj, najbrže še preveč preglavic grolu Thunu nadrobna razprava. — Dunajska »Reichsvvehr« poroča o položaju sledeče: V dobro poučenih krogih se je govorilo v soboto, da bo poslanska zbornica na vsak način zborovala še nekaj Časa, toda na desnici prevladuje splošno prepričanje! da se položaj v najkrajšem času delinitivno pojasni Vsekako je treba počakati, kako taktiko bo pričela levica v nagodbenih pododsekih. Ako se bo pri nadrobni razpravi pokazalo, da hoče opozicija res zavlačevati razpravo, kar bo razvidno iz dotičnih predlogov, bo vlada takoj odgodila sedanje zasedanje državnega zbora. Misija grofa Muravjeva. Ruski zunanji minister grofMuravjev biva sedaj na Dunaju. Precej prvi dan, v soboto, se je že razgovarjal z našim ministrom za zunanje zadeve grofom Golu-hovskijem, kateri mu je priredil včeraj častni obed, poleg tega vsprejel ga je pa tudi že cesar v posebni avdijenci. Da so pri teh razgovorih na dnevnem redu zelo važna zunanja politična vprašanja, o tem skoro ni dvomiti in že zadnjič so je na-glašalo, da je grofa Muravjeva mej drugimi zadevami dovedel na Dunaj tudi znani carjev predlog. Glede tega je bil ruski zunanji minister minuli teden tudi pri belgijskem kralju Leopoldu, pri katerem je po poročilih iz Bruselja izposloval, da se vrši nameravana-mejnarodna konferenca v Bruselj u mesto v Petrogradu. Car namreč želi, da se vrši konferenca na neutralnih tleh. Ker pa Švica ne more biti porok za zadostno varnost udelež-mkov, si je izbral car belgijsko kraljestvo. — O tej spremembi poroča toraj sedaj na Dunaju grof Muravjev. Poleg tega je pa brez dvoma na dnevnem redu tudi preporna zadeva mej Francijo in Anglijo, katero bi ostale velesile rade poravnale mirnim potom. Car Nikolaj je že došel v Liva-dijo, kamor se poda grol Muravjev danes ali jutri. Francoske vojne priprave. Akoravno francoski vladni krogi v jednomer trdijo, da niso povsem resnična poročila francoskih listov o ob-širnejih pripravah za vojno akcijo, je vender res-nično, da se francoska mornarica na severnem obrežju Francije resno pripravlja za vsak slučaj, pa tudi na jugu države je zelo živahno gibanje! O teh pripravah pišejo pariški listi: V pristanu Toulun je opažati mej pomorščaki zelo živahno gibanje. Mej ministerstvom za mornarico in on-dotno prefekturo se neprestano menjavajo šifrirane brzojavke, načelniki in uradni vodje arzenala se opetovano shajajo pri ondotnem mornarskem prefektu k tajnim posvetovanjem. Minule dni se je že pričelo s potrebnimi pripravami. Štiri oklopne obrežne ladije »Bousines«, »Admiral Trohouart«, »Jemmapes« in »Valmy« preskrbujejo z živežem za šest mesecev, strelivom ter veliko množino premoga. Velika ladija »Gironde«, ki je že večkrat plula proti Indiji, je dobila povelje, naj odrine v najkrajšem času. Kam in kedaj, seveda sedaj še ni znano. Parnik »Nive« je s 1090 možmi in 400 konji pripravljen na odhod. Vsi častniki mornarice, podčastniki in pomorščaki, kar jih je bilo na kratkem dopustu, so se morali takoj vrniti na svoje mesto, ob jednem je pa vojna uprava naročila posamnim poveljstvom, da ne smejo nikomur več dovoliti dopustu. Jednake priprave vrše se tudi v drugih pristaniščih. — Vse torej kaže, da Francija resno misli na neko večjo akcijo na domačem severnem ali pa na katerem delu afriškega obrežja. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. iDopoluilua deželuozborska volitev za Krauj-Škofjoloko.) V sredo volijo volilci v Škofjiloki in Kranju poslanca za deželni zbor, ker je ta volilni okraj vsled smrti posl. Globočnika izpraznjen. Mi nismo o tej volitvi ničesar pisali, ker glasom sprave za to volitev katol. narodna stranka ne postavi svojega kandidata. Vsled tega se vodstvo naše stranke s to volitvijo ni popolno nič pečalo, čudili smo se torej, da sobotni »Narod« očita naši stranki, da je zahrbtno postavila svojega kandidata in sicer g. Koblarja. »Narodu« je ravno tako dobro znano, kakor nam, da g. Koblar ne pripada naši stranki, da je torej nesmiselno pi-sati, da bi ga bila naša stranka postavila bodisi očito ali pa za hrbtom kot kandidata. Mi tudi ne vemo o tem druzega, kakor da je »Slov. list« poročal, da so neodvisni meščani v Kranju in Škofjiloki ponudili gosp. Koblarju kandidaturo. Zato tudi ne more res biti, da bi bil gospod dekan v Kranju rekel g. Subicu, kandidatu narodne stranke, da si jo klerikalna stranka svojim kandidatom zbrala gosp. Koblarja. — Na očitanja pa, da naša stranka ne drži spravnih pogojev, ne bomo odgovarjali, le konstatujemo, da »Slov. Narod« in »Rodoljub« ni6ta nikoli tudi v najhujših naših borbah tako grdo pisala o krščanstvu, o duhovnih in o redovnikih, kakor zadnji čas v dobi sprave. Kedor temelj sprave tako tepta z nogami, tak pač nima vzroka očitati, da mi spravo kršimo. (Diiev ni red) občinskega sveta izrednej seji, katera bo v torek dne 25. oktobra 1898, ob petih popoludne v mestni dvorani. 1. Predsedstvena naznanila. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Pravnega in personalnega odseka poročilo o vlogi C. WagenlCihrerja za novo kolavda-cijo vodnjaka pri mestni elektrarni. 4. Finančnega odseka poročilo o zahtevi hišnega posestnika Ja-rotnira Ilanuša glede nekega povračila za mestni občini odstopljeni svet. 5. Stavbnega odseka poročilo o prizivu Ivana Grajžarja v zadevi stavbe hleva na njegovi parceli št. 110/3 ob Predilnih ulicah. 6. Šolskega odseka: a) o nekaterih izpremembah programa za jubilejsko slavnost mestnih ljudskih Sol; b) o naprošenem zvišanji dotacije za ženska ročna dela na mestni ljudski šoli na Barji; c) o zgradbi poslopja za mestno dekliško osem-razrednico pri Sv. Jakobu; d) o izdelavi načrtov za mestno dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu; e) o nekaterih izpremembah določil za podelitev cesarice Elizabete podpor za višjo žensko izobrazbo v ročnih delih. 7. Šolskega in finančnega odseka poročilo o zgradbi poslopja za tretjo mestno deško ljudsko šolo na Poljanah. 8. Mestnega magistrata: a) o določilu pristojbin za sprejem v občinsko zvezo in podelitev meščanstva (§ 3. obč. reda); b) o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo in za podelitev meščanstva. 9. Pravnega in personalnega odseka poročilo o novi pogodbi med plinarno in mestno občino. (Družba Ss. Cordis) ima mesečni shod dne 27. okt. (v četrtek) v Št. Vidu ob 1. uri popoludne. (C. kr. kmetijska družba) nas prosi objaviti, da tisti, ki so naročili pri nji umetna gnojila, pa jih še niso dobili, morajo nekaj dni potrpeti. Družba namreč dobi umetna gnojila čez morje na Reko, a reška železniška proga je pa vsled deževja poškodovana in od 19. t m. naprej za 14 dni za tovorni promet zaprta. (»Kje sedaj človek najložje zabogati«) pojasnil je včeraj zvečer v zeio poljudnem govoru g. prof. dr. Debevec, ko je v »Katoliškem domu« opisaval odkritje zlatih zakladov na Alaski, zlasti ob reki Klondjrke, ter naporno in siromašno življenje ondotnih delavcev po pismih katoliških misijonarjev z Alaske. Le žal, da so precej številni poslušalci koncem govora dospeli do prepričanja, da jim tudi tem potom ne bo možno zabogatiti. (Prodaja premoga.) Ljubljanske čitatelje opozarjamo na današnji inserat g. J. Turka ml., ki je z današnjim dnem prevzel prodajo trboveljskega premoga in sicer po 50 kr. 50 klgr., da s tem onemogoči znatno podraženje te vrste kuriva od strani kartelne zveze. (S Krasa) 19. oktobra. [Izv. dop.j Obupni klic iz Primorja in iz Istre in »lega nazionale«, hijena primorska. — Poleg ^rskega naroda v Evropi smo menda mi primorski Slovenci in Hrvati najbolj zatirani narod v Avstriji. To je menda plačilo - nagrada za nato lojalnost, kakor je to očevidno vsled dogodeb izza smrti naše ljubljene cesarice posneti. Nihče ni skoraj več varen, da ga ne tirajo v zapor, ako vpije »živela Avstrija« ! Posebno se je moral pi-savec tega čudom čuditi, ko je Čital v »Soči«, št. 82. da so tirali v zapor tudi preljubljenega župana devinskega in izobraženega moža g. Miroslava Plesa. Da bi bil on kaj zakrivil ali se bodisika-korkoh vdeležil o priliki poškodovanja zloglasno šole lahonske »lege nazionale«, to ne morem ni jaz niti kdo drugi verjeti, kdor prav iz bližine istega pozna, kakor pisavec tega. Koncem avgusta t- 1. sem šel namreč v morske kopeli v Šištijani pol ure od Devina. O tej priliki sem bival tudi dva dni v spoštovani gostilni g. Plesa, 'ter imel priliko z njim se o marsičem pogovarjati, ker je mož izobražen v 3 jezikih, v slovenskem, laškem m nemškem jeziku, kakor tudi vsa njegova vele-cenjena rodbina. Ravno tedaj so dovrševal. stavbo sole »lega nazionale« in to ravno »vis a vis« gostilni g. Plesa, katera šola je pa v Devinu ravno toliko potrebna, kot 5. kolo pri vozu, — tako sem slišal govoriti prave Devinčane. Prostor, kjer je sezidana šola, stane blizo 7000 gld., na katerem je preje stala revna hiša, katero jc nek zadolženi »slovenski Elialtes« B. prodal isti lahonski zavezi. Stavba stoji poleg glavne ceste in dovršena stane z vsem skupaj okoli 30.0U0 gld. in to za komaj kakih 10-15 Čožotskih otrokrkakor so mi pravili; ostale otroke, godne za šolo pa, mislijo od revnih slovenskih starišev »rekrutirati«. 1'rašal sem o tej priliki g. Plesa, kako je to, da niso te nepotrebne lahonske šole zabranili?! A on mi je odgovoril, da je bil glede nje pred začetkom zidanja pri viSih oblastih, da bi se ta Slovence naravnost izzivajoča in nepotrebna šola ne gradila v Devinu. A kakšen odgovor je na to, ta za mir svoje občine skrbni župan dobil? Rekli so mu lepo: »Machen Sie der »lega nazionale« keine Schvvierigkeiten, denn man kann das gesetzlich nicht hindern« ! In g. Ples je stisnil svoje rame in odšel gotovo z nelahkim srcem »iz rumene tržaške palače«. Jaz sem dva dni ravno »vis a vis« pri g. Plesu stanujoč opazoval in motril stavbo in njen slog in delavce. Nad šolskimi glavnimi duri stoji dolga plošča, čije napis (»schola della lega nazionale«) še ni bil vdolben, pač pa ste bile že dve peterožarne (laške) zvezde vklesane na obeh koncih in poleg tudi dve neizogibni veliki »marjetici« iz brona. Ravno tako ste postavljeni tudi dve veliki bronasti marjetici na kalamitnici (strelovodu) na sredi strehe. Takšna lahonska demonstrativna znamnja bi menda vlada vender ne smela dopustiti, ker izzivajo naravnost Še tako mirno slovensko kri. Ni torej Čuda, da se je zgodilo, kar se je kmalu 3 tedne po mojem odhodu ZS°dil°- (Konec slddi.) (Znak mile jeseni) je na vrtu Katoliškega tiskovnega društva letos že vdrugič cvetoča eksotična cvetica »Datura« imenovana. Na istem vrtu utrgali smo tudi danes prijetno dišeče na prostem cvetoče vijolice. (Sramota za Celovec) je po sodbi tujcev — t r a m w a y. Tako je trdil v zadnji seji mestnega odbora odbornik dr. pl. Kleinmayr. In ta mora to vedeti. No, mi poznamo še dosti celovških — sramot! (Imenovanje.) Ravnateljem gimnazije v Osjeku je imenovan profesor g. Ivan Rabar, doma iz Kanfanara v Istri, vrl rodoljub in odličen učenjak. Služboval je že več let kot profesor na Hrvatskem. Castitamo! (Odlikovanje) Gospodarsko društvo v Pod-gradu v Istri je bilo odlikovano na dunajski jubilejni razstavi z srebrno kolajno za izloženo sadje. To je jako lepo odlikovanje za vrlo napredujoče društvo, kateremu predseduje podgorski dekan veleč gosp. I. Rogač. Le tako naprej ! (Nekaj za smeh.) Tržaški Lahoni so vrli ljudje, ker tako lepo skrbe za naš jezik. Da bi se ne obrabil preveč, jednostavno ne puste, da bi sc rabil, z očitnim namenom, da so okrepi »za boljše čase«. Tak dokaz očetovske skrbi za moč našega jezika je minule dni podalo vodstvo tržaške plinarne. Ondi je bil nek Slovenec tako nepreviden, da se ga je posluževal v govorici ; takoj mu je naložilo vodstvo kazni jedno celo krono, ob jednem pa mu je zabičalo, da ga odpusti iz službe, ako bi se še večkrat pregrešil proti var- nost. svojega jezika in bi govoril notri, v p 1 i -n a r n i slovenski. Iz tega je razvidno, kako d e 1 i-k a t e n se mora Italijanom zdeti slovenski jezik in kako ga vedo rešpektirati. Če to ni hvalevredno, kaj naj bode potem? Slovenci smo le tako kratkovidni, da ne znamo upoštevati blagih namenov naših »nasprotnikov« ! Društva. (Občni zbor društva »Gospodinjska šola«) vršil se je 20. t. m. po naznanjenem dnevnem redu. Pn dopolnilnih volitvah v odbor bih bo izvoljeni p. n. gg. Čeme Elizabeta, Grošelj Marija Jerma Marija, Premk Julija ter Kune Ma-ija. Letošnji revizorji računov gg. Gangl Engel-bert Sturm Josip in revizorjevim namestnikom župnik Vrhovnik Ivan bili so vnovič voljeni. (P e v B k o d r u š t v o » L j u b 1 j a n a«) vljudno vabi, da se njega člani danes zvečer ob 8 uri sigurno m polnoštevilno vdeleže skušnje ter'tudi ob enem naznanja, da se vrši dne 30. t. m nietra izvanredni občni zbor ob 2. uri popoldan v društvenih prostorih »Narodnega doma« z naslednjim VBporedom: 1. Dopolnilna vol. odbora 2 Prometnim § 29 društvenih pravil. 3. Raznoterosti. (Slov. kat. akademično društvo »Danica na Dunaju) ima v četrtek dne 27 t m svojo I. redno zborovo sejo v IX. tečaju v lokalu Kastnerjeve restavracije »pri Magistratu« ob 8 uri zvečer s sledečim dnevnim rodom: 1. Čitanje zapisnika zadnje zb. seje, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo revizorjev, 4. a) volitev predsednika, b. vo- dol.ro rr'k0V' 5' raznotero8ti- Somišljeniki Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj. 24. oktobra. Slovanska krsčan-sko-narodna zveza ima danes zvečer sejo, v kateri poroča načelništvo o dogovorih z vlado. Odgovor vlade jede-loma ugoden, delo m a neugoden. V mnogih vprašanjih je vlada ugodila zahtevam zveze, v nekaterih pravi, da se za sedaj ne more izreči. R usini so popolno zadovoljni, manj S 1 o -venci in Hrvati. Vsi p a p r i z n a -vajo dobro in resno voljo sedanje vlade, storiti glede zahtev, k a r j e v sedanjih razmerah mogoče. Krakovo, 24. oktobra. Poljski „Czas" javlja, da je nesmiselno povdarjati, da bi bile zahteve desniških klubov vzrok, da vlada s svojimi nameni ne more naprej. Stranke, ki podpirajo vlado, imajo pravico zahtevati, da vlada ugodi njih zahtevam. Vlada naj tako postopa, kakor je nekdaj postopala nemško-liberalna vlada, ki je svojim pristašem v vsem vstrezala, le da je dosegla svoje namene. Dunaj, 24. oktobra. Poslanec Pfeifer praznuje ta teden 251etnico, odkar je državni poslanec. Slovanska krščansko-narodna zveza priredi ta teden poslancu Pfeiferju na čast banket. Dunaj, 24. oktobra. Nagodbeni odsek je imel danes sejo. Govorili so razni govorniki, a niso vzbudili nobene pozornosti. V sredo odsek dokonča debato, ker so' se mnogi govorniki odpovedali besedi. . Dunaj, 24. oktobra. Cesar je odpotoval sinoči v Budimpešto. V soboto popoludne je vsprejel grofa Muravjeva v daljši avdijenci. Pozneje je bil tudi v avdijenci državni finančni minister Kallay. Dunaj, 24. oktobra. K seji stalnega zdravstvenega odseka je bil danes pozvan tudi snažilec mestnih kanalov. Dognalo se je namreč, da ste ušli dve podgani, napojeni s kužnimi baccili. Sklenilo se je, vse storiti, da se v 19. okraju zdravniško očistijo vsi kanali. — Pri obolelih ni danes opaziti nobenega shujšanja. Vročina je normalna in za sedaj izključena vsaka nevarnost. Dunaj, 23. oktobra. Asistent dr. Miiller je umrl danes zjutraj ob polu petih. Bolezen strežajke Pe.dte se sicer ni shujšala, vendar ni mnogo i....da bi okrevala. Strežajka ETochegger in sluga Noe sta najbrže iz nevarnosti. Dunaj, 24. oktobra. Truplo dr. Mullerja so danes slovesno pokopali. Stanje strežajke ?eche se je nekoliko zboljšalo. Obolela je tudi jedna usmiljenka. Dunaj, 24. oktobra. Jedna izmed usmiljenih sester, ki požrtovalno strežejo bolnikom, je danes zbolela ter so jo odvedli v Franc-Jožefovo bolnico. Bolezen do sedaj še ni nevarna. Kodanj, 24. oktobra. Nad tisoč pekovskih pomočnikov je ostavilo delo. Mojstri si pomagajo z učenci. Kruh se neprestano draži. Madrid, 24. oktobra. Notranji položaj je zelo nejasen. Odstopila sta naučni minister Gamazo in minister za javna dela. Govori se, da slede temu koraku še nekateri Gamazovi prijatelji in da je gospodstvu liberalne stranko odklenkalo. poloiicijozni listi pa trdijo, da se zopet oživi Sagastov kabinet. Carigrad, 23. okt. Parnik ..Hohen-zollern" z nemško cesarsko dvojico je odplul sinoči ob peti uri iz Carigrada proti Siriji. IT mrli no: 20. oktobra. Ana Zobec, zasebnica, 87 let, Poljanska cesta 10, kap. 21. oktobra. Izidor Simonetti, komptoirist, 44 let, Mestni trg ti, paralisis cordis. V bolnišnici: 20. oktobra. Mihaela Kancilija, gostilničarja hči, 1 leto, gastro enteritis chron. 21. oktobra. Ana Šare. gostilničarja žena, 63 let, gan-graena intest. marasmus. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306'2 m. ■ m ■3 Čas opatov an j a Stanje barometra v mm. Temperatura oo Celziju Vetrovi Nebo 15« * . v T? ^ !« V) t- > 22; 9 zvečer f 741 6 10 1 | sr. szah. jasno 0-3 n.( 7 ijutraj i 2 pnpol. 744 2 743 2 7-7 169 sl. vzta. sr. jug oblačno sk. jasno 23, (Vrfoar | 744 1 | 11-6 sl. svzh. del. oblač. OO 7. ijutraj : 2. popol. 743-6 1 59 7414 | 13-9 sl. szab. sl. jug megla del. jasno Srednja temperatura sobote 110°, za 1'7° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 12'1°, za 3-00 nad normalom. C2 P* . P-.2 o £> « t-* ; <3.8 « ^H a. ^ '2 O S X!j « «3 » s O)-a t H a, » jf ? V s Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočana je i_43 II. katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obuese. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. . Posestvo na prodaj v Poženku pri Cerkljah. Prostovoljno se prodajo lepi travniki okoli 8 oralov površja, ki se vedno lahko namakajo z vodo. Trava se dobro proda takoj s travnika v bližnji okolici. Poleg travnika je mlin s kamni, žaga, hiša in gospodarsko po ■lopje. Okoli mlina je arondiranega sveta okolu 12 oralov. Cisti dohodki vsega posestva znašajo okolu 700 gld. Vodna sila bi se dala porabiti še v večje podjetje, osobito, ker pride s hribov obilo lesa. 748 2--1 Več se izve iz prijaznosti pri upravništvu »Slovenca«. se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu tega lista. 747 1-1 1 )ol>ro izvežbani cerkvenik išče službe pri kaki lami ali podružni cerkvi, Frančišek Brezec v Horjulu št. 33. xjxxzjjjjxzxxxxxxmxxi:xxLixjJxxxxj jlllllizzizzu^ ^ A ^ ^ * * 4 «j 4 4 4 * 4 4 4 4' 4 »«s ifb ah Sf* S* eh rf. ^s ^ Gregor Trdina JV(arija Trdina rojena JLavtijjar poročena. Ljubljana (tfejigradj, tfranjsfa Gora, dne 24. oktobra ?£98. 745 1 4 UJJLZZLZZZ-LZZZZZZZltlZJLZli 'JZZZZ1.'71XI IZ1' IIIIIIIIIII «*s kH> t*> <4? **> ip w «*» Hi vp tp fcjfl fcfca .itricli-vi, trgovcu iz Postojine, in da ima odslej izključno le on pravico, naše pivo p. n. občinstvu razprodajati. h^ Kneza Adolfa J. Schwarzenberga pivovarna v Protivinu. « Proti vin, dne 10. oktobra 1898. RaVliateljStVO. Dovoljujem si uljudno naznanjati, da sem prevzel zalogo piva ii /,a Kraujslio in južne kronovine. Pisarna nahaja se, kakor dosedaj, v pritličju hiše št. 2 na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Tu se vzprejemajo in najboljše izvršujejo vsa naročila. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1898. Anton Ditrich. 740 2-2 E > ii n a j s k a b o r z a. m- asa Dne 24. oktobra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4° 0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... 100 gld. 90 kr. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 100 » 70 » . 119 » 90 » . 101 » 25 » . 119 > 05 » . 97 » 50 » . 916 > 25 » » 35 » . 120 » 45 » j. 58 » 87",. . 11 » 77 » 9 » 54' ,» . 43 » 62 0 > 67 » Dne 22. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. - kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 Dunavske vravnavne srečke 5°/a .... 130 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 Prijoritetne obveznice državue železnice . . — » > južne železnice 3% . 179 » » južne železnice 5°/„ . 126 » » dolenjskih železnic 4°/„ 99 50 50 60 50 50 20 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........82 St. Genois srečke, 40 gld.......80 VValdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 154 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v. 3440 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 413 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 108 Montanska družba avstr. plan.....177 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rubljev 100........127 kr. 30 20 50 50 25 25 ?? MERCUR" XXXVII. letnik. \ V t<>Ilti<*im oznanilo žrebanja til in inozemskih loterij-il ' Itllin IIH skli, erektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RrP7nbrnn Hnrilft ..Finanztelles Jahrbuch', ki obsega DICtpidUlU UdIIIU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnl3traol.11 ..Mercnr1'. Dunaj, I., Wollzelle 10. 2 gl. kr. celoletna naročnina.