Naročnina Dnevna lidajn za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedellska izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D >VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, petll-vrafa mali oolasl po 1'3U ln 2 D. veCJl oglasi nad 43 mm vIMne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din o Pn vcCiero O naročilu popust Izide ob 4 z)ulr<\) razen pondeljko in dneva po prazniku Urednlilvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/1/1 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/eni a/o ^ Uredništva telefon it. 2050. upravnlitva it. 2328 Političen lisi sza slovenski narodi Uprava le vKopltarlevI ul.it.O Čekovni račun: Llubllana itev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, Saralevoit.7S63, Zagreb it. 39.011, Praga ln Dunal it. 24.797 Grčija ima besedo V politiki ni logike, pravijo Angleži. Vendar pa se zdi, da imajo veliki dogodki tako v zunanji kot notranji politiki od časa do časa logične posledice in če zasledujemo posamezne pojave, pridemo končno do gotovega velikega izhoda. Da se je v evropski politiki dogodilo v zadnjem času nekaj velikega, o tem ni danes nobenega dvoma več. Za samo golo prisluškovanje nam priča, da je nastopilo nekaj novega in da imamo pričakovati novih smeri. Kolikor pride naša država vpo-Stev, se kaže ta pojav zelo vidno v njenem razmerju do sosedov. Kakor nam poroča naš rimski dopisnik, vodi Mussolini radi teh sprememb nasproti Jugoslaviji politiko kar največje opreznosti. Dogodili so se celo slučaji, da je bil naš rimski poslanik Rakič drugače tprejet kot pred letom in da je forma občevanja ined našim zastopstvom in rimsko vlado postala povsem nekaj drugega. Fašistovski tisk je dobil generalno navodilo, v katerem se mu priporoča opreznost in čakanje nadaljnjih direktiv iz Rima. Tudi Madjarska je napela druge strune. Njen ministrski predsednik grof Belhlen govori opreznejše in ne poslavlja brezpogojne spremembe triatlonskega miru tako izrazito v ospredje. Val franeosko-angleške skupne iniciative odbija tudi na obrežjih drugih držav. Radi končnega sporazuma na Balkanu je prišlo do obračunavanja z macedonskimi organizacijami v Bolgariji in do direktnih razgovorov med Sofijo na eni fer Londonom in Parizom na drugi strani. Zdi se, da je krogotok te nove politike zavzel vse balkansko vprašanje in da ni neprizadeta niti ena država. K Albaniji smo že včeraj poudarili naše vladno stališče. Mi gremo tudi v tem vprašanju skupno s Francijo in Anglijo ter smo si z obema vladama popolnoma na jasnem, kako je postopati. Zdi se, da bomo pustili Albanijo na strani in nam bo Albanija le v toliko politična in diplomatska briga, v kolikor je ta država naša neposredna soseda, ker imamo v ostalem zadostna jamstva zapadnih velesil in ker je prišla naša diplomacija do tega, da v obubožani, zaostali, denarja jn kulture potrebni Albaniji nimamo kaj iskati. Za italijanskim, madjarskim, albanskim in bolgarskim vprašanjem stopa na plan končna ureditev naših odnošajev do pomorske Grčije, s katero smo, kakor je videti iz delovanja našega poslanika Popoviča v direktnih pogajanjih in s katero hočeipo priti v smislu naših in grških ter želja zapadnih velesil do končnega razčiščenja medsebojnih odnošajev. Za Grčijo se plete predvsem od strani Italije stalen boj, kdo naj v njej politično prevladuje. S skrbjo smo opazovali italijanska stremljenja, da bi postala tudi Grčija člen v obkroževalni verigi naše države. Dasi mala, a vendar kot pomorska država ima Grčija za našo državo velik političen in gospodarski pomen, ki se označuje s kratko besedo Solun in z vprašanjem našega izhoda na Egej-sko morje. Državni položaj je pač tak, da mu je enako važno Jadransko kot Egejsko morje in veriga naših sosedov nam brezpogojno narekuje, da moramo imeti tako v miru kot v vojni Čim več odprtih oken za vhod in izhod k našim zaveznikom. Ko je prišel na čelo grške politike veliki mož s Krete Venizelos, smo videli v njem moža, ki je celo svoje življenje žrtvoval delu za svobodno Grško in ki je celo svoje življenje žrtvoval delu za svobodno Grško in ki je celo svoje življenje bil prepričan zastopnik misli o svobodnem Balkanu, ki naj pripada svobodnim balkanskim narodom. Velika doba Grške, ko se je skupno s staro Srbijo borila v svetovni vojni kot tedaj, ko se je z Grčijo odločil za vojno. Kot velik prijatelj zapadnih velesil, predvsem Francije, je bilo tudi Venizelosu mnogo ležeče na tem, da se pridobitve svetovne vojne ne izigrajo od strani neprijatelja svobodnega Balkana in po njegovi odločilni zmagi pri zadnjih grških volitvah je bilo pričakovati, da jo bo tudi mednarodno izkoristil, predvsem kolikor pride v poštev naša država. Dejansko prihajajo vesti, da smo začeli važna pogajanja z Atenami, da smo na tem, da končno rešimo vprašanje našega izhoda na Solun in da sklenemo medsebojno pogodbo, ki bo obsegala rešitev tudi ostalih spornih vprašanj. V tem oziru smo vedno zastopali mnenje, da svobodni Grški ni treba enostranske orientacije naši državi v prid, ker je po svoji pomorski trgovini vezana tudi na druge države. Poudarjali pa smo, da je interes Grčije tudi ta, da živi z nami prijateljsko, ker smo kot sosedi politično in gospodarsko drug na drugega Za grSho-ingosfoo. vzajemnost v Atene, 4. sept. (Tel. Slov.) Včeraj je dospel v Solun jugoslovanski prosvetni minister Milan Grol, da obišče pokopališče srbskih vojakov, ki so padli v grški Maectloniji o priliki, ko se bo proslavljala obletnica prebitja solunske fronte leta 1918. Minister je izjavil časnikarjem, da upa, da se bodo vprašanja, ki so ostala nerešena med Grško in Jugoslavijo, v kratkem rešila v obojestransko zadovoljstvo. Včeraj je bila v Solunu ustanovljena grško-jugoslovanska liga. Na pozdravni nagovor zastopnika grške vlade je odgovoril jugoslovanski konzul v Solunu, da naj liga učvrsti medsebojno odnošaje obeh držav, ki sta si bili nekdaj zaveznici in bosta v bodoče najbrže zopet. Čuje se, da sc bo enaka liga ustanovila tudi v Skoplju. Venizelos jo noč prebil mirno. Zdravniki so izjavili, da so z njegovim stanjem zadovoljni, ker sreo deluje redno in ie upanje, da bo ministrski predsednik napad mrzlice dobro prestal. Rojalisti bodo prisegli na republiko. v Ateue, 4. sept. (Tel, »Slov.«) Ob otvoritvi zasedanja grške naredne skupščine dne 17. septembra bodo rojalisti sicer prisegli, ponovili pa bodo svoje pridržke o pravoveljavnosti repu- blikanske vladavine in zahtevali, da se narod pozneje pozove, naj se končno izreče o obliki vladavine. Voditelj monarhistov Kaldaris se otvoritve ne bo udeležil, ker gre do konca meseca na zdravljenje na Semmering. Krati Zogu si |e dal veliko meč n Belgrad, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Dopolnitve in spremembe albanske ustave se glasijo: Kralj je največja avtoriteta v državi. Njemu pripadajo vse pravice današnje ustave. On je glavni poveljnik oborožene sile na suhem, na morju in v zraku. Njegova oseba ;e sakrosanktna. On jc neodgovoren. Ministri odgovarjajo za svoja dejanja. Ministrskega predsednika imenuje kralj. Prestolonaslednik nosi naslov princ Albancev. Kraljeva mati nosi naslov Visočanstvo. Bratje in sinovi naslov princa, sestre in hčerke naslov princesc. Državo vodi ministrski svet, ki je neposredno odvisen od kralja. Ministrskega predsednika in ministre imenuje kralj kot vodeče osebe. Kabinet se mora prestaviti parlamentu teden dni po imenovanju, da sprejme zaupanje, sicer se smatra, da kabinet ni potrjen. V slučaju, če parlament ne zaseda, mora kabinet iskati to potrdilo na prvi seji, ko se parlament sestane. Prvi parlament odgovarja usta- votvornemu parlamentu. V vseh zakonih in predpisih se beseda republike zamenja z besedo monarhije, predsednik republike z besedo kralj. v Tirana, 4. sept. (Tel. ->S!ov.«) Kralj Zogu je po demisiji starega kabineta poveril včeraj notranjega ministra Cotta, da sestavi novo vlado. Albanski odpravnik poslov v Atenah je uradno naznanil zunanjemu ministrstvu proglasitev albanske kraljevine. Predsednik Kon-duriotis in grška vlada sta poslala kralju Zogu in albanski vladi svoje časlitke. Iz Tirane razširjajo dalje vesti, da jc jugoslovanska predstavna proti proglasitvi Ahmed beg Zogua za kralja povzročila tam veliko nevoljo. Pravijo, da se belgrajska vlada s tem vmešava v notranje zadeve suverene države, katere narodova volja je sama izjavila, da hoče izpremembo vladavine in Zogua za kralja. obiskal v ženeva, 4. sept. (Tel. Slov.«) Danes se je sestavila šesta komisija Društva narodov in izvolila svojega predsednika in podpredsednika. Podpredsednik pete komisije za socijalna in humanitarna vprašanja je jugoslovanski delegat Fotič, dočim je, kakor že javljeno, jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič predsednik šeste komisije za politična vprašanja. V drugi komisiji za tehnične organizacije Društva narodov je bil za podpredsednika izvoljen češkoslovaški delegat Veverka. Za referat te komisije o vprašanju bolgarskih beguncev in bolgarskega stabilizacijskega posojila je bil določen Ka-nadijec Rey, za ista vprašanja glede Grčije pa Nizozemec Haldring. Četrta komisija za proračun Društva narodov je na predlog holandske-ga delegata Eysinga že sklenila, da sc v tem letu vrši splošna razprava o finančnih zadevah Društva narodov. Na današnji plenarni seji Društva narodov se je prečitalo pismo kitajske vlade s predlogom, da se Društvo narodov izjavi, da se Kitajska sme ponovno voliti v Svet Društva narodov. Zelo negotovo je, ali bo ta predlog fffdsika se v Newyork, 4. sept. (Tel. Slov.) Mehiški minister za notranje zadeve jo včeraj na novo-otvorjenem kongresu poročal o cerkvenih vprašanjih. Izjavil je, da se je od vseh veroizpovedi branila samo katoliška Cerkev priznati cerkveni zakon. Katoliška propaganda v inozemstvu je zavzela nezmerne oblike v Italiji, pa tudi v latinskih ameriških državah, v Nemčiji, Holandski, Španiji in Angliji. Zato so posebno napete razmere Mehike nasproti Italiji. Te razmere bi nastale še bolj napete, če bi akcije neodgovornih krogov ne ponehale pravočasno. Kongresu je bil predložen memorandum 138 odličnih katolikov, ki zahtevajo sprejet s potrebno dvetretjinsko večino. Ravno tako se zdi, da pri malih državah članicah Društva narodov ne bo zadel na pravo ljubezen predlog velesil Anglije, Nemčije in Francije, da se Španija takoj zopet izvoli kot nestalna članica Sveta, ker bi velesile, ki so predlog slavile, rade pregovorile Švico, da prevzamejo ta predlog, Motta pa je to odklonil. Radi tega se je predsedništvo Društva narodov zamudilo na seji nad tri ure. Danes popoldne tudi ni prišlo do seje Sveta o poljsko-litvanskem vprašanju, ker je Litva izjavila, da še ni pripravljena za razpravo. Seja se je morala kmalu zaključiti, ker nihče ni hotel kot prvi govoriti o kritiki poročila o delovanju Sveta Društva narodov. Današnji obisk jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča pri nemškem državnem kanclerju Miillerju se tolmači tako, da so v Jugoslaviji pripravljeni k temu, da pridejo v ožje stike z Nemčijo. Govori se, da ima dr. Marinkovič namen iti iz Ženeve v Pariš, da podpiše Kcliogovo pogodbo in da se na povratku iz Pariza ustavi v Berlinu. ESI® svobodo božje službe, svobodo zborovanja in tiska, pravico vzgoje in lastninsko pravico za Cerkev. Memorandum poživlja kongres, da izvede ločitev Cerkve od države po vzorcu Združenih držav. Kot naslednik Callesa se vedno pogosteje imenuje Trevino, guverner province Coahuilla, ki se je bojeval pod poveljstvom Caranza in Huerta. Kdo ho naslednik Bok"nowskegii? Sodi se, da je Loueheur odklonil, prevzeti po Boka-novvske.m mesto trgovinskega ministra. Ofici-ozni : Echo de Pariš označuje kot kandidate navezani. Časa za razmišljanja in za popravo grehov je bilo v desetih letih po vojni zadosti. Narodnostno vprašanje ob meji se je kolikor toliko rešilo s tem, da je Grška naselila svoje maloazijske begunce v svoje severne kraje. Oblika vladavine se je po končni zmagi Veuizelosa ludi v Grčiji ustalila in je s tetn končana doba neprestanih diktatur, vojaških uporov, in torej vlad, glede katerih se ni vedno vedelo, ali bo vlada, ki sledi drugi, sprejela obveznosti prve. Pogajanja slone tedaj na trdni podlagi. Želimo, da dobro uspejo, da ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev in da rešimo sporazumno solunsko vprašanje. za naslednika Bokanovvskega pariškega poslanca in predsednika trgovinske komisije Collina. Razen njega se za to mesto označuje tudi poslanec Le Troquer. Brland svari Seipla v Pariz, 4. sept. (Tel. Slov.) O razgovoru francoskega zunanjega ministra Brianda z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Seiploni poročajo pariški listi, da je Briand resno opozoril dr. Seipla na nevarnosti propagande za priključitev iu da se je tudi pritožil radi avstrijskih demonstracij za priključitev ob priliki pevske slavnosti na Duuaju. Dr. Seipcl si je prizadeval, da je naglašal lojalnost avstrijsko vlade, ki nikakor ne misli na to, da bi nasilno rušila obstoječe pogodbe. O razgovoru Brianda z nemškim državnim kanclerjem Miillerjeni poroča >Petit Parisien«, da se je Nemčija odločila, da uradno načne vprašanje izpraznitve Porenja, da pride do rešitve tega vprašanja. Nemški državni kancler Miiller bi se v skrajnem slučaju, da sploh kaj doseže, zadovoljil z izpraznitvijo drugega pasu. Sprememba boisarske viade v Soiija, 4. sept. (Tel. »Slov.«) V kritičnem položaju, ki je nastal radi skupnega nastopa Burova in Cankova pri ministrskem predsedniku Ljapčevu, ni včeraj do poznega večera prišlo do nobene odločitve. Čuje sc pa, da je že prišlo do načelnega sporazuma glede majhne izpremembe v kabinetu, pri kateri bi šlo za pravosodnega ministra Kuieva, prosvetnega ministra Najdenova in vojnega ministra Vlkova, dočim povzroča težkoče okolnost, tla hočejo Vlkovu najti drugo mesto, med tem ko se jc Burov odločno izjavil tudi proti temu, da bi se na novo ustvarilo mesto armadnega inšpektorja in to mesto podelilo Vlkovu, in jc odločno zahteval, da se Vlkov iz zunanjepolitičnih ozirov popolnoma odstrani. Kulev bo prevzel mesto poslanika v Berlinu, ker se hoče dosedanji poslanik Popov zopet posvetiti svojemu profesorskemu poklicu. Rossi »red izrednim sodiščem v Milan, 4. sept. (Tel. Slov.) Dočim se opaža, da italijanski listi ne prinašajo nobenih komentarjev o aretaciji Rossija, poroča »Ini-pero'% da se bo moral Rossi zagovarjati pred izrednim sodiščem za varstvo države po izjemnem zakonu cd meseca novembra 1926, ki določa kazen ječe 5 do 15 let za one Italijane, ki širijo v inozemstvu pretirana ali tendenci-jozna poročila o notranjih razmerah Italijo ter o kreditu in prestižu italijanske domovine. Pogreb dekana &oica e Gorica, 4. sept. (Tel. -Slov.«.) Danes se je vršil v Tolminu pogreb dekana Rojca, ki je umrl v nedeljo ob 5 popoldne. Udeležba pri pogrebu je bila naravnost velikanska. Pogreba se je udeležilo okoli 2(XX) ljudi, med njimi 63 duhovnikov. Pri sprevodu so nosili 12 vencev in mnogo šopkov cvetlic. V cerkvi je govoril kobariški dekan Pavlin. Vsa cesta od lekarne do pokopališča pri Sv. Urliu je bila polna ljudi. Iz razumljivih razlogov so izostali na grobu vsi govori. (Glej poročilo na 4. strani.) Angleško brodovje na Jadranu. Del angleške floti I je v Sredozemskem morju bo v času od 9. do 20. septembra obiskal našo dr-vo. Angleško brodovje bo postopoma obiskale vsa naša pristanišča od Kotora do Splita. Proslava Soluna n Belgrad, 4. sept. (Tel. Slov.) Opoldne se je vršila seja odbora ministrov za proslavo desetletnice prebitja solunske fronte. Predsednika vlade g. dr. Korošca so obiskali ministri general Hadžič, llija Šumenkovif, Milan Grol in Ktijundžie. Jovanovič poroča n Belgrad. 4. sept. (Tel. Slov.) Med zastopnikom zunanjega ministra Ilijo Sumenko-vičem in Joco Jovanovičem, predsednikom zemljoradniškega kluba se je vršil sestanek, na katerem jc Jovanovič poročal o delu naše delegacije na zasedanju inedparlamentarne zveze v Berlinu. Nal govore števike Vladi nasprotno časopisje, v prvi vrsti »Jutro«, vpije dan za dnem, kako so narastla davčna bremena Slovenije, odkar ima SLS vpliv na državno politiko. Govore v splošnih številkah, a se jih še raje izognejo, da laže potem uganjajo demagogijo. Da dokažemo temu časopisju lažnjivost njihovih trditev, navajamo v dokaz, da so se pod vlado zastopnikov SLS davčna bremena v Sloveniji znižala, par številk iz okraja, ki ni bil nikdar znan po preveč mili davčni praksi, raje narobe. Vzeli smo višino davkov, predpisanih v tem okraju za davčno leto 1925., ko so vedrili davčno nebo gospodje od sedanje KDK in pa plačilo davkov za leto 1928., ki je že končno predpisano. Navajamo v spodnjem najprej plačilo za leto 1925., v oklepaju pa oni za letos. Pare smo zaokrožili na dinarje, da niso številke predolge. Predpisanih in plačanih je bilo: Zemlijarina za leto 1925: 83.282 Din (v letu 1928. 83.282 Din); hišna razredarina 21.797 Din (21.990 Din); hišna najmarina: 55.753 Din (83.150 Din); občna pridobnina: 37.628 Din (44.520 Din); posebna pridobnina: 16.019 Din (33.260 Din); rentnina: 5657 Din (920 Din); dohodnina: 571.032 Din (253.470 D); davek na poslovni promet: 951.576 Din (928 060 Din); edinstveni državni pribitek: 724.498 Din (362.453 Din); izredni drž. pribitek: 1,435.126 Din (1,184.230 Din); invalidski davek: 441.885 Din (232.620 Din); komorska doklada: 187.687 Din (111.694 Din); davek na telesno delo in onih privatnih nameščencev: 105.142 Din (325.604 Din). Skupno je tedaj znašalo plačilo in predpis davka za leto 1925. 4,637.083 Din, za leto 1928. pa 3,669.529 Din. Razlika znaša 968.554 Din. Tako se je samo v enem samem davčnem okraju znižal davek, odkar ima SLS vpliv na vlado, za skoro 1 milijon dinarjev, kar govori in pove več, kakor pa vsa hujskanja nasprotnih časopisov in vse zavijanje resnice. Da se je zvišala hišna najmarina in pridobnina, je razumljivo, ker so oddali stanovanja v najem vsled stanovanjske krize tudi ljudje po deželi in ker je število obrti silno porastlo. Da je davek uslužbencev višji, je tudi razumljivo, ker se je leta 1925. šele s 1. aprilom pričel pobirati in ni bil tako urejen, kakor je sedaj. Čeprav pa je številka višja, pa moramo pribiti, da se je dajatev posameznika silno zmanjšala, ker je davek po novem zakonu raztegnjen v širše plasti, a mnogo nižji za posameznika, kakor preje. Silno velik je padec dohod- Sine, invalidskega davka in komorske dokla-e ter pribitkov. To pa so vse pridobitve poslancev SLS, kar je znano vsakomur, kdor je zasledoval borbo naših poslancev v parlamentu posebno zadnje dve leti. Da je bila ta borba uspešna, nam najlepše kažejo navedene številke. In novi zakon prinaša odpravo vseh pribitkov. Čeprav se bodo predpisi davčnih vrst gibali v višjih številkah kakor so se sedaj, nikdar ne bodo dosegli sedanjih predpisi s pribitki in veliko breme se bo še znižalo. Zato se SLS ni treba sramovati svojega dela v vladi! Številke govore zanjo in te številke povedo več o njenem delu za slovensko ljudstvo, kakor vse drugo! Nasprotniki naj si pa ogledajo, kako so rastle številke in vsote davkov v ogromnost leto za letom, dokler so oni vedrili in oblačili našo davčno in državno politiko! Bi jim mogli tudi s tem postreči, ako žele! Pribičevifev patent bo šel po vodi Nihče več ne verule v njegovo državotvornost n Belgrad, 4. sept (Tel »Slov.«) Pribiče vičeva kampanja o amputaciji je izzvala v Belgradu silno ogorčenje. Splošno mnenje ;e, da se hoče Pribičevič na ta način rehabilitirati in po svojem dosedanjem delu pokazati s to kampanjo svojo veliko »nacionalnost«. V zvezi o tem prinaša današnja »Pravda« beležko Stojana Protiča o Trumbičevem delu na pariškem mirovnem kongresu. V tej beležki pravi Protič, da je bil Smodlaka največja kreatura Trumbičeva. Smodlaka da je delal strašne ovire, gonil ga je pa Trumbič. On da je vzrok, da so se meje v Banatu in Bački zmanjšale. Oponiral je tudi Slovencem glede severne meje. Sprli so sc skoraj do krvi, pa se je nazadnje zbal Rybara. Pred Johnsonom, ameriškim izvedencem, je vse to navajal kot svoj uspeh. V resnici ije bil to uspeh Pupinov. Na konferenci pri Clemenceauu da je Trumbič v Pašičevi odsotnosti govoril, kako je Pa-šič izdal Slovence. Zaplemba radi laži o amputaciji 6 Zagreb, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Zagrebško državno pravdništvo je zaplenilo današnji »Večer« in »Hrvata« radi člankov o amputaciji. »Hrvat« prinaša pod naslovom »Kdo je za amputacijo« Pribičevičevo izjavo, v kateri pravi, da bi mogel dr. Žerjav mnogokaj povedati, kateri činitelji so za amputacijo. Sedaj pa ni čas o tem govoriti. Pač pa se bo to vprašanje svoječasno načelo. »Hrvat« se vprašuje, kdo so ti činitelji in stavlija nekatera vprašanja, iz katerih izhajajo čudna namiga-vanja na odločujoče činitelje v državnem živ- il ljenju. Zato je državno pravdništvo oba lista zaplenilo. Rijei" priznava spore ' v KDK č Zagreb, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Kljub pisanju tiska KDK, da vlada v vrstah KDK popolna sloga in da ni nobenih različnih pogledov na političen položaj, posebno glede morebitne akcije KDK v Ženevi in v zunanji politiki sploh, smo zvedeli iz najzanesljivejšega vira, da je prišlo med člani KDK do ostrih sporov in razcepov. Za danes sklicana seja vodstva KDK se je predpoldne vršla v hrvat-j skem saboru. Na dopoldanski seji ni moglo priti do enotne sestave besedila komunikeja. Časnikanji niso dobili sploh nobenih obvestil. Edino Krnjevič je poročal o svojem »uspehu« v Berlinu. V izjavi se je med drugim dotaknil tudi srbijanskih sodnikov in jim očital stran-karstvo in korupcijo. Zvečer sc je vrstah KDK zatrjevalo, da bo prišlo do enotne sestave besedila komunikeja. Da bi pred javnostjo prikrili razcepljenost in razprtost članov vodstva KDK, so vprizorili vesel prizor. Med sejo so za dve, tri minute spustili nekega bel-grajskega časnikarja pred vrata sobe, kjer se je seja vršila, odprli so vrata, medtem pa so se vsi držali na smeh. Ta veseli prizor pa ne more prikriti dejstva, da se v vrstah KDK pojavlja vedno večja razbitost in razcepljenost. O teh razprtijah in sporih govori tudi današnja »Riječ«, ki pravi, da so vsi ti spori ponehali že na zadnji seji. Neposredno priznava, da je mnogo vidnih znakov notranje razcepljenosti. Rojstni dan prestolonaslednika n Belgrad, 4. septembra. (Tel. Slov.) 6. septembra se bo slovesno praznoval rojstni dan kraljeviča Petra. Po vsej državi se bodo vršile slovesne službe božje, katerih se bodo udeležile vse šole in uradništvo. Pogajanja za sporazum v NRS n Belgrad, 4. sept. (Tel. Slov.) Po večdnevnih konferencah radikalnih prvakov, kako naj bi se rešili notranji strankini spori, sta se danes popoldne sestala Velja Vukičevič in A ca Stanojevič. Sestanek se je vršil na Topčideru v vili Ilije Mihajloviča. Govorila sta o sporazumu med glavnim odborom in poslanskim klubom NRS. Aca Stanojevič je razložil Vukičeviču svoje osebno mnenje in mnenje članov glavnega odbora, kako naj se ublaži spor, ki vlada v stranki, da se doseže popolno soglasje o vseh aktualnih vprašanjih, ki so na na dnevnem redu. Stanojevič je skušal vpli- vati na Veljo Vukičeviča, da bi zavzel pomirjevalno stališče nasproti glavnemu odboru. Vukičevič pa je mnenja, da je samo klubski odbor merodajen za reševanje aktualnih vprašanj, ki so nastala radi spora v NRS. Aca Stanojevič bo o svojem sestanku z Veljo Vukiče-vičem poročal glavnemu odboru, nakar se bo med njima vršil ponovno sestanek. Po današnjem sestanku se je Vukičevič podal v spremstvu Ilije Mihajloviča v predsedništvo radikalnega kluba ter je izjavil, da sklicuje klubski odbor za 20. t. m. Poslanca v jeii n Belgrad, 4. sept (Tel. Slov.) Zagovornika Popoviča in Jovanoviča-Lune sta danes vložila pritožbo proti aretaciji Popoviča in Jovanoviča-Lune, ker da se je zakon napačno uporabil. Tega mnenja, da je večina juristov. Pravijo, da bi bilo potrebno, da glavni krivec izjavi, da je bil inspiriran, da ga je kdo izpod-hadal. Tega pa, da v tem slučaju ni bilo. Poleg tega, da je med od Popovičevega govora do izvršitve dejanja poteklo mnogo časa. Jovanoviča-Lune je danes obiskala njegova rodbina in veliko število častnikov, ki jim je bil vojvoda. Slaoenskitn žekisiicariem Korošcev balkanizem. Po belgrajskem »Trgovinskem glasniku« je »Slov. narod« na prvi strani z razprtimi črkami prinesel cel roman o nekih nasiljih, ki da jih je izvršil v Srbji neki okrajni glavar seveda pod Koro-ščevim protektoratom. »Trgovinski glasnik«, iz katerega je »Narod« to vest prepisal, je pred par dnevi objavil, da je dotična vest neresnična in »Trg. gl.« obžaluje, da jo je priobčil. Čakali smo, da bo »Narod« tudi preklical in obžaloval, pa smo preveč upali. Radi režima se dr. Kramer ni udeležil otvoritve velesejma. Otvorili so ga namreč predstavniki režima. Tako se jc opravičil dr. Kramer v »Jutru«. Radovedni smo, kako je to opravičilo sprejel predsednik Kmetijske družbe in Kramerjev pobornik g. Sancin. Kaj pravijo k Kramerjevi potegavščini dr. Puc, Urek in drugi odličnjaki KDK, ki so bili pri otvoritvi in so se jezili, da je dr. Kramer izostal. Taka ije »taktika« SDS. Dr. Kramer v abstinenci — Urek in Puc naj gresta. — Kakor je bilo včeraj, ko je SDSar R e b e k v Kazini rogovi! il za deseturno delo, SDSar J u v a n pa v Mestnem domu proti klerikalcem, da premalo ščitijo osemurnik. — »Vse radi režima.« »Jutrovo« poročanje. List, ki vara javnost, da jc dober in točen poročevalec, ni prinesel niti besedice o otvoritvi Radio-Ljub-Ijana.__ Dunajska vremenska napoved. Precej jasno, mirno vreme, višinska megla, nekoliko topleje. .... Tržaška vremenska napoved. Mirni vetrovi severne in severozapadne smeri. Nebo po večini jasno. Temperatura 17—20. Morje nekoliko nemarno. Dne 10. septembra t. 1. se vrše po celi državi volitve v oblastne uprave humanitarnih fondov. Pravico voliti ima vsak železničar, delavec ali uradnik, oziroma nastavljenec, aktiven ali upokojen, skratka vsak, ki je v posesti članskega lista bolniškega fonda in ki ima v slučaju bolezni pravico do zdravljenja po železniškem zdravniku. Ker so te volitve zelo važne, pozivamo vse krščanske železničarje, da volijo sledečo listo: A. Skupščinarji. 1. Kores Martin, ključavničar, Maribor, Trg Svobode 3; 2. Masič Pavle, činovnik II/2b, Ljubljana, Dunajska cesta 89; 3. Kovačič Ivan, zvan. II, kretnik, Kočevje, Ljubljanska cesta 154; 4. Golob Valentin, prog. delavec, Mekinje, p. Kamnik; 5. Re-polusk Ivan, prog. delavec, Ruše 152; 6. Mikic Josip, prog. delavec, Belšak 2, p. Prevalje; 7. Prestor Ciril, činovnik III/3, Dobova; 8. Jurman Ivan, zvan. II, desetar, Sv. Jurij 3, p. Loka _pri Zid. mostu; 9. Gabrovec Josip, prog. delavec, Tezno 102, p. Maribor; 10. Verbančič Rudolf, činov. III/3-3, Smarje-Sap; 11. Adamič Ivan, premogar, Grosuplje; 12. Grampovčan Janko, čin. II, Studenci pri Mariboru; 13. Vajda Vladimir, činovnik II, Ljubljana, Škofja ulica 12; 14. Avguštinar Jakob, str. pom. delavec, Maribor, Malgajeva ul. 7; 15. Stefanič Ivan, sklad, delavec, Kočevje, Rožna ul. 172; Zupanek Ivan, čin. III. vlakovodja, Maribor, Sodna ul. 32; 17. PrezeTj I Jože, prog. delavec, Podgorje 19, p. Kamnik; 18. Aleksič Josip, kovač, Maribor, Befnavska cesta 42; 19 Korenčan Malko, čin. III, Ljubljana, mestne hiše X; 20. Sluga Štefan, zvan. IT/1-10, Ruše; 21. Gajšek Ivan, skupinovodja. Maribor, Wattova ul. 5; 22 Gorše Franc, čin. III, nadsprevodnik, Ljubljana VII, Medvedova ul. 22; 23. Verdnik Franc, zvan. II, kretnik, Novavas 13, p. Maribor; 24. Podkrižmk Jakob, prog. delavec, lanževa gora 02, Selnica; 25. I Kihsovic Albert, čin. III, Ljubljana, Trdinova ul. 8; i 26. Gale Rožica, čin. III. Ljubljana, gorenjski kol.; i 27 Kristovič Anton, sklad, delavec, Studenci pri I Mariboru; 28. Leskovec Franc, prog. del., Dolgo-brdo 8, p. Prevalje; 29. Krajnc Miha. prog delavec, Tezno 102, p. Maribor; 30. Stiper Jakob, zvan. II, kretnik, Gradiška 8, p. Pesnica; 31. Sencar Slavko, čin III Maribor, Jezdarska ul. 8; Kokalj Franc, zvan. II, sprevodnik, Ljubljana, Vrhovčeva ul. 13; 33 Hudžar Tomaž, kovač, Maribor, Lekarniška ulica 4; 34. Volčanšek Jakob, sklad. de!.. Tezno 102. p. Maribor; 35. Krebs Friderik, prog. delavec, Maribor. Mlinska ulica 28; 36. Mizerit Valentin, zvan. II, vratar, Ljubljana. Bleiwcisova cesta 5; 37. Ce-t.,™., .vin t! naltladnik Marihor. Meliska cesta 13; 38. Rajnar losip, čin. III, Ljubljana, lanževa ul 11; 39. Ceh Adolf. čin. III, strojevodja, Maribor, Mlinska ulica 6; 40. Pušnik Alojzij, prog. delavec. Dolgobrdo 5, p. Prevalje; 41. Ilaouer Ivan. proč. delavec, Tezno 102, p. Maribor; 42. Kovač Karol, zvaničnik II, Hoče 61; 43. Vokač Rudolf, zvaničnik II, Studenci, Gubčeva ul. 8; 44. Sesek Rudolf, mizar, Vevče 7, p. D. M. v Polju; 45. Petrič Josip, zvan. II, sprevodnik, Ljubljana, Cernetova ulica 26; 46. Košar Martin, zvan. II, zavirač, Maribor, Plinarniška ul. 25; 47. Plaušteiner Alojz, modelni mizar, Novavas 31, p. Maribor; 48. Makovec Ferdinand, strojevodja, Ljubljana, Vodmatska ulica 72; 49. Cimerman Franc, sklad, delavec, Maribor, Nova ul. 4; 50. Mauraus Rupert, zvaničnik II, Maribor, Ruška cesta 45. B. Namestniki skupščinarjev. 1. Pavšič Franc, činovnik III, Ljubljana, Krakovska ulica 35; 2. Schmid Ivan, zvan. II/2-4, Kam-nica 12, p. Maribor; 3. Požun Alojzij, zvan. II, sprevodnik, Ljubljana, Zgornja Šiška 102; 4. Šimpl Alojzij, zvaničnik II, Maribor, Mlinska ulica 40; 5. Dežman Anton, zvan. 1, skladiščnik, Ljubljana, Knezova ul. 36; 6. Fras Tomaž, sklad, delavec, Maribor, Ob že'eznici 6; 7. Medvešek Martin, čin. III. strojevodja, Maribor, Pod mostom 14; 8. Breznik Franc, str. pom. delavec, Maribor, Linhartova 25; 9. Nepužlan Ivan, zvan. I, skladiščnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 20; 10. Bohak Viktor, nadsprevodnik, Maribor, Aleksandrova ulica 49; 11. Meško Franc, kovač, Dobravice 21. p. Hoče; 12. Kores Jakob, ključavničar, Maribor, Loška ulica 5; 13. Novak Anton, mizar, Studenci, Ciril-Metodova ul. 2; 14. Glavač Ivan, zvan. I, skladiščnik, Ljubljana, Le-podvorska 30; 15. Škrabl Franc, kovač, Pobrežje-Maribor, Cesta na Brezje 46; 16. Golič Ivan, vlakovodja. Ljubljana, Verovšekova ul. 30; 17. Masten Alojzij, kotlar, Maribor, Jan. Kollarjeva ulica 5; 18. Pregelj Ivan, nadsprevodnik, Ljubljana, Zalo-karjeva ul. 9; 10. Medvešek Martin, kovač, Maribor. Murkova ulica; 20. Kok Martin, zvaničnik II. Studenci, Zriniskega ulica 7; 21. Cermgoj Kristjan, sprevodnik, Liubljana, Vodovodna cesta; 22. Vo-dušek Rudolf, prog. delavec, Brestermca 4, p. Kamilica pri Mariboru; 23. Mlakar Janko, zvaničnik H, Studenci, Pekrska cesta 5; 24. Keršič Joško, kotlar, Novi Udmat 48, Moste pri Ljubljani; 25. Ploj Franc, pom. Cuvai- Tezno 433, p. Maribor. Železničarji, ki bi mogoče nc dobili od svojih tovarišev in naših skupin naših kandidatnih list, naj takoj speroče osrednjemu odboru Prometne Zvezr v Mariboru. Aleksandrova cest* 6 po dopisnici koliko lakih kandidatnih list želiio in |>ofre-bujejo. Prosimo vse naše prijatelje, ds povsod agi-tirajo za našo listo, ki je sestavljena tako. da bo lahko zadovoljila vse železničarje. Kandidatne liste C e nrileniio na uradne glasovnice in |>oložijo v kuverto, katero ie treba dobro zalepiti in brez kakr označbe lastnoročno oddati na svoje službeno mesto 7» to določenemu uradniku. Ne dajle ?c prevarali r.d nasprotnih apilatoriev. !;i hu.cio s peskom v oči slepiti sc dalje naše iclezuičarie. Chamberlain naj odstopi? v London, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Da»i je Foreign Office danes popoldne izdal komunike, da se Chamberlain na svojem potovanju počuti prav dobro in da ne more biti govora o tem, da bi demisioniral, objavljata oba velika londonska večerna lista vest, da je zdravje Chamberlaina tako, da se ne more računati s tem, da bi mogel v doglednem času zopet začeti svoje delovanje. Vprašanje je samo, ali naj se Chamberlain pozove, da poda demisijo, ali pa naj se pusti, da ostane sedanje stanje do novih volitev, ki bodo spomladi. Foreign Office zanika to vest in pravi, da poročilo teh dveh večernih listov ni točno. Fašistovsko zborovanje v Rim, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji direktorija fašistovske stranke se je določil program za prihodnjo sejo velikega fa-šistovskega sveta, ki bo 17. septembra. Takoj v začetku bo podal Mussolini splošno poročilo o notranji in zunanji politiki. Razen tega pridejo na vrsto razne druge zadeve fašistovske stranke. Mussolini je danes na podlagi pooblastila, ki ga ima kot šef stranke, določil, da vstopijo kot člani v veliki fašistovski svet poslanec Sanzanelli, znani bivši nacionalist Davizzati in bivši tajnik stranke Dari-nazzi. Slovenci v prognanstvo v Gorica, 4. sept. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer je prispela iz Trsta vest, da je tržaška kon-finacijska komisija izdala tri dekrete, na podlagi katerih se pošiljajo na pet let v prognanstvo dr. Sardoč, rodom iz Gorice, zdravnik v Trstu, dr. Josip Dekleva, odvetniški konripient v Trstu, in Roman Pahor, slušatelj trgovske akademije v Trstu. Kraj prognanstva v dekretih še ni določen. Vsi trije se še nahajajo v zaporih. Kot razlog prognanstva se navaja javna propaganda, ki naj škodi interesom italijanske države. Ženevski kongres narodnih manjšin (Od našega posebnega poročevalca.) Slovenci smo bili na kongresu častno zastopani. Da je predsedoval tem kongresom dr. W i 1 f a n , je itak znano. Ta prvoboritelj za pravice zatiranega svojega naroda je praznoval sredi kongresa petdesetletnico svojega življenja. Slovenci pod Italijo so bili razen tega zastopani po poslancu g. B e s e d n j a,-ku, koroški Slovenci pa po poslancih dr. Petku iz Velikovca in župftjku J. Starcu iz Celovca. Dr. Petek je na drugi seji kongresa zahteval, da podvzame kongres vse potrebne korake, da se definitivno odstranijo nesporazumi, ki so dovedli do tega, da so nekatere skupine izstopile lani iz kongresa. Izrazil je simpatije za te skupine, ki so se ločile, in nado za skorajšnji sporazum. Tej izjavi zastopnikov avstrijskih Slovencev se je naslednji dan pridružil g. Besednjak v imenu italijanskih Slovencev, kakor tudi zastopnika Cehov v Avstriji in Rusov v Estonski. G. Margulies, član židovske skupine v Češkoslovaški, je razpravljal o pravni in psihološki strani manjšinskega problema. Izrazil je, da kljub vsem neprijetnim dejstvom stojijo manjšine na optimističnem stališču napram Ligi narodov. Kljub tej izjavi je kongres sklenil resolucijo, ki izjavlja nezadovoljstvo manjšin z Ligo s sledečimi besedami: »Zaupanje narodnih manjšin, ki predstavljajo 40 milijonov duš, kakor tudi širših krogov, ki enako mislijo o Ligi narodov, je močno omajano napram slednji, v kolikor gre za garancije manjšinskih pravic. Dosedaj niso metode, ki jih je uporabljala Liga, dovedle do nikake resne rešitve v prilog manjšinskega vprašanja. Vendar kongres upa, da bo v bodoče Liga varovala pravice manjšin, ki so eden prvih pogojev za vzdrževanje miru.« V drugi resoluciji je sklenil kongres, da države nc smejo na nikak način ovirati medsebojne kulturne odnošaje in njih praktično izvajanje med manjšinami in narodom, oziroma večino, kateri pripadajo. Kongres je tudi poslal g. Kcllogu daljšo brzojavko, v kateri i ga prosi, naj zastavi svojo avtoriteto, da pri-| poroča onim vladam, ki so podpisale njegov pakt, da v vsej izmeri pripoznajo manjšinska prava, kajti na ta način bi se vojna nevarnost mnogo pomanjšala. Mnogo ljudi očita temu kongresu, da je nemški manever, toda to jc popolnoma napačno. V njem se nahaja cel kup slovanskih skupin in Katalonci iz Španije in še druge skupine, o kalerih se nikakor ne more reči, da bi želeli delati nemško politiko. Kar se tiče očitkov manjšin napram Ligi narodov, hočem navesti mnenje uglednega : lista »Journal de Geneve«, ki pravi, da so ' mnogi med njimi neopravičeni. Manjšine večkrat ne razumejo diplomatskih in diskretnih metod, ki jih uporablja Liga in ki vedejo do rcelnih uspehov. Ob sklepu manjšinskega kongresa mora-! mo priznati, da jc spet storjen velik korak naprej v boju za pravice zatiranih, pa tudi korak naprej k sprijaz-tjenju narodov in njih zbliinr»ju, to se pravi k bodočemu trajnem« miru. Dr" B> Bodočnost naše kmetijske proizvodnje držala ta pokret, ki pa je po vojni z ustanovitvijo iastnega glasila »Sadjar in vrtnar« odnosno društva s tem imenom doživelo svoj preporod, na katerega smo lahko ponosni. Mnogo je še prijaznih gričev, ki čakajo, da se zasade s sadnim drevjem; veliko je najboljših njiv z izvrstno zemljo, l.*i jih bo treba uporabiti za najrazličnejšo zelenjavo. Če pomislimo, da je vsa Slovenija dežela le-toviščarjev, zdravilišč, tujskega prometa, je na dlani, da moramo skrbeti za izpopolnitev sadjarstva, odnosno zelenjadarslva. To pomeni znatno okrepitev našega podeželskega gospodarstva. Ni se bati, da ne bomo prodali sadja, odnosno zelenjave, pa tudi, če ju pridelamo v desetkratni meri, kajti tudi lastna uporaba v tem pogledu ie še majhna in se bo prej ali slej uvidelo, da tvorita sadje iu zelenjava temelj naše zdrave prehrane. Ne smemo pozabiti, da naša revijera Dalmacija potrebuje velike množine teh pridelkov, ker jih sama v poletnem času ne mere vsled svojega suhega podnebja v zadostni meri pridelovati. Pravilna pridelava predpogoj Urejena trgovina pospešuje produkcijo fer zahteva in stavi svoje pogoje. Najvažneje je, da izberemo po tehtnem in temeljitem preudarku prave in najboljše sorte za posamezne kraje, lege in zemlje. Pri izbiri sadnih sort nam služijo izredno dobro kot podlaga pregledni sadni izbori, ki so osnovani na dolgoletnem opazovanju in slone na izkušnjah. Normalni sortiment za. Slovenijo za jabolka in hruške je dobiti in je vsakomur na razpolago, kjer dobi potrebna pojasnila. Načelo za saditev: sadimo le malo vrst ter pridolujmo enotno le najbolj razvito, okusno, vztrajno in trpežno deloma zeodnjc. največ pa pozno sačrni doktor«, in kmalu se je udomačil v vsemu okraju. Doktor Lana je povsod postal jako priljubljen kot spreten, izkušen kirurg, in so ga vsi radi sprejemali. Bil je menda dokaj premožen, bil je tudi samec in se štel med najboljše ženine. Vendar so se mu zaman trudili domačini preskrbeti nevesto: vsi poizkusi so se vedno izjalovili. Tem bolj so bili vsi peskusi preserc^ni, ko je bila popolnoma nepričakovano razglašena njegova zaroka z miss Mary Mortonovo, hčerko rajnega okoliškega graščaka. Pred več leti jc izgubila miss Morton stariše in bivala od tedaj pri bratu Arturu, ki je podedoval očetova bogata zemljišča. Doktor Lana ji je bil predstavljen na nekem izletu, bila sta takoj všeč drug drugemu in kmalu je obrodilo medsebojno zaupanje iskreno ljubezen. Zaroka je bila naznanjena februarja, in avgusta bi se morala vršiti svatba. A 3. junija je prejel dr. Lana neko pismo iz Argentine. Drug dan zjutraj se je zglasil pri miss Morton in imel z njo dolg razgovor, po katerem se je povrnil jako razburjen domov. Miss Mary je ostala ves dan v svoji sobi. Njena hišna je pripovedovala, da se je gospodična obupno jokala. Teden dni pozneje so že vedeli vrabci na strehah, da ne bo nobene -vatbe, da je ženin preklical zaroko, in da je Artur Morton obljubil doktorja kaznovati za neplemenitost napram sestri. Nihče ni vedel, kje so bili vzroki te ne-plemenitosti, in vsak je o tem po t,.ugibal. Potem pa se je odigral ponoči 21. junija dogodek, ki je nepričakovano izpremenil ta do zdaj povprečen slučaj v kruto dramo, ki je globoko razburila vso Anglijo. Pri dr. Lani je stanovala razen njega v hiši še stara gospodinja Marta Woods in mlada hišna Jenny Pilling. Zvečer je dr. Lana navadno sedel v svojem kabinetu, ki se jc nahajal v najbolj oddaljenem delu hiše. Kabinet je imel poseben v!icd. Bolnikom, ki so sc zglasili pozno zvečer, je doktor navadno sam odpiral vrata, nc da bi nadlegoval oskrbnico. Ta večer se je zglasila Marta Woods pri doktorju nekako o poklesctih zvečer in ga našla pri delu za pisalno mizo, Voščila mu je lah- ko noč, poslala potem hišno spat in se do enajstih ukvarjala z gospodinjstvom. Ko je odbila ura enajst, je odšla navzgor v drugo nadstropje v svojo sobo. Kakih dvajset minut pozneje pa je začula nek krik, ki je priletel, kakor se ji je zdelo, iz zdravnikovega kabineta. Hudo razburjena je ogrnila ponočno obleko in stekla doli. »Kdo je?« je začula gospodarjev glas, ko je potrkala na vrata. »Jaz sem, mistress Wocds.« »Jaz ničesar ne potrebujem, le pojdite spat.< »Mislila sem, da me kličete,« je odgovorila. Na to ni rekel doktor niti besede in gospodinja je odšla zopet gori. Kmalu potem, nekako med enajsto uro in polnočjo (preiskava ni utegnila bolj natančno ugotoviti čas) je prišla po zdravnika neka mistress Mading, žena na tifusu obololega trgovca. Ponoči je postalo bolniku slabše, in razburjena soproga je pohitela k zdravniku. Ko sc je približala hiši, je videla skozi okna v kabinetu luč, a kljub temu ji ni nihče odprl, dasi jc dolgo trkala na vrata. Mislila je, da so poklicali doktorja h kakemu drugemu bolniku, da je moral zelo hiteti; pa je šla domov. Od zdravnikove vile jc vodil na cesto dolg, vijugast drevored, ki jc bil razsvetljen z edino obločnico. Mistress Mading je že bila poleg vrtne ograje, skozi katera vodijo vrata na cesto, ko je videla, da ji nekdo koraka nasproti. Mislila je, da se vrača domov črni doktor in je ustavila korak, a ua svoje začudenje je spoznala Artiura Mor- in boljša, — skoraj 2 ni visoka, s 14 cm dolgimi klaski, ki imajo 80 do 90 zrn. Križanci pa niso nikdar plodni, to se pravi, nimajo nikdar prašnih cvetov, zato se ne razmnožujejo dalje. Prof. Jesenko pa je križance ponovno oprašil s pšenico, ter na ta način vzgojil nadaljnje generacije. Vse te nove vrste pšenic imajo dobre lastnosti rži in ker imajo trdno slamo in močno razvile korenine, so tudi odporne proti poleganju. Bistvo križanja obstoji namreč v tem, da skušamo združiti osnove za lastnosti vsake posamezne vrste ter dobimo ua ta način novo vrsto, v kateri so združene lastnosti obeh vrst. Tako so n. pr. skušali križati travo Egilops, ki raste ob bregovih Sredozemskega morja (tudi pri nas v južni Dalmaciji) s pšenico. Egilops je po mnenju znanstvenikov trava, iz katere so se v stotisočletjih razvila naša žita. Vzlic temu, da s'a pšenica in Egilops že po zunanji obliki zelo različna, se je posrečilo njuno križanje. Križanec je sicer jalov, toda z umetno oplodl>o s cvetnim prahom Egilopsa se jo ludi tu prebila neplodnost in možno je pridobivanje nadaljnjih rodov, ki imajo v sebi združene lastnosti Egilopsa in pšenice. Pri križanju pšenice z ržjo bi bilo prak-lično i/.redne važnosti, da dobimo nove vrste, ki imajo n. pr. vse dobre lastnosti pšenice, hkrati pa odpornost rži, torej nove vrste, ki so najbolj prikladne za lego in zemljo naših polj. In baš poskusi prof. Jesenka so pokazali, da je teoretično to možno. Glavna ovira, to je neplodnost križancev je prebita, najvažnejše vprašanje je rešeno. Bodoči poizkusi na se-menogojski postaji v Beltincih pa bodo pokazali, v koliko bodo te nove vrste prikladne za praktično poljedelstvo. Tako pri vzgajanju teh novih vrst žitaric, kakor tudi pri vzgajanju semen je treba pripomniti, da vprašanje gnojenja ter vprašanje boljše ali slabše zemlje ne pride prav nič vpeštev. Tu gre le za to, da se vzgoji iz tega, kar je že dano, nekaj boljšega. Ako je n. pr. seme slabo, lo se pravi, ako v njem ni dovolj osnov za dobro rast, se tudi z najskrbnejšini gojenjem ne da ničesar napraviti. In zato ima semenogojska postaja v Beltincih to važno nalogo, da v moderno zasnovanem poizkuševa-Jišču vzgaja na podlagi izbora (selekcije) dobra semena ter jih stavlja poljedelcem na razpolago. Krasni uspehi upravitelja semeno-gojske postaje v Beltincih, ing. Mikuša, nam nazorno predočuje letošnja razstava. Tako se mu je n. pr. posrečilo vzgojiti seme pšenice, ki je dala na 1 ha 42 centov, dalje izvrsten oves in ječmen ter koruza. To so pač krasni uspehi. Zato naj bi tudi naši kmetje v tem smislu izboljšavah svoja polja. V. P. MLEKARSKA RAZSTAVA. Udeležba sirarn in mlekarn na letošnji Kmetijski razstavi je precejšnja, kar je znamenje vedno večjega zanimanja od strani naših mlekarskih organizacij. Tudi kakovost sira in masla jc letos pri posameznih mlekarnah nekoliko boljša, v splošnem pa je treba povdarjati, da so sirarne poslale na razstavo premlado blago, vsled česar je splošna kvalifikacija ravno z ozirom na nedozorclost sira sla-bejša nego je bila lani. Priporočti je sirarnam, da si prihodnje telo za tako razstavo prihranijo večje število starejšega dobro zorenega sira, da bo lahko ocenjevalna komisija dognala zboljšanje našega v splošnem zelo dobrega izdelka. Ocena sira je iz-adla v splošnem lako, da spada med prvovrstno lago sir iz Logatca, potem iz Blok pri Cerknici, od Osrednjih mlekarn in od Mlekarske družbe v Češnjici. Glede masla je omeniti, da je prvo darilo odnesla Osrednja mlekarna, da imamo pa tutli med drugimi mlekarnami izvrstno blago, ki se lahko kosa z najboljšim čajnim maslom danske vrste. LEGITIMACIjE ZA OBISK JESENSKEGA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. od I. do 10. septembra opravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj samo tedaj, ako jih imetnik da žigosati pri odhodu na domači postaji in pri povratku zopet v Ljubljani. Posestniki naj voznih listkov ne oddajajo pri dohodu v Ljubljano kolodvorskemu vratarju, ampak naj jih dobro shranijo, ker veljajo potem za brezplačni povratek. — Kdor bi se po tem ne ravnal, mu pozneje vse reklamacije nič ne pomagajo. tona. Opazila je, da drži v roki velik lovski bit in da je jako razburjen. »Zdravnika ni doma,« mu je hitela pripo-vedati, "dolgo sem trkala, a mi ni nihče odprl.* »A v hiši imajo luč,« je odvrnil Morton in pogledal v globino drevoreda. Saj so to okna doktorjevc sobe. »Tisto že, a vendar ga ni doma. Saj vam pravim, da sem trkala.« »A kaj! Saj pride nazaj.« S temi besedami jc odkorakal Morton proti hiši, gospa Mading pa je pohitela nazaj k možu. Proti trem zjutraj je postalo bolniku zopet slabše. Mistress Mading ni vedela, kaj bi počela in je stekla drugič po zdravnika. Takoj pri vhodu v drevored je bila jako začuc .ia: nekdo je nepremično prežal v senci starih hrastov ob cesti. Zdelo se ji je, da je to še vedno Morton, sicer pa jc bila preveč zatopljena v lastne ne-prilike in odšla mimo proti hiši. V zdravnikovem kabinetu je gorela še vedno luč. Mistress Mading je potrkala na vrata — nihče se ni oglasil. Potrkala je še na okno in zopet brezuspešno. Zapazila je tedaj, da ima spuščeni zastor spodnji ogal nekoliko pripog-njen, in je pritisnila obraz na steklo, da pogleda skozi to špranjo v sobo. Zdravnikov kabinet je jasno razsvetljevala na mizi stoječa svetilka. Od kraja se je zdelo gospe, da ni nikogar doma. A nenadno je zadrhtela od groze, ker je zapazila na tleh nepremično ležeče človeško telo. Zaslutila jc dramo, in odhitela okoli hiše k glavnemu IT ajje novega t Msgr. Ivan Roiec Po daljšem bolehanju je umrl v nedeljo, 2. septembra msgr. Ivan Roječ, tolminski dekan, eden najodličnejših primorskih in slovenskih duhovnikov sploh. Že kot mlad kaplan se je zelo uspešno udejstvoval na političnem, prosvetnem in zadružnem polju. Med prvimi Slovenci se je v dejanju potegoval za delavca. Ko je bil kurat • v Riljah, je skušal vsaj omejevati izkoriščanje delavcev v opekarnah goriške okolice z ustanovitvijo »Ljudske opekarne«. Najbolj znan je postal kot žttpnik v Mirnu z ustanovitvijo »Čevljarske zadruge«, ki ji je načeloval do zadnjega, ko so jo zavzeli zastopniki italijanskega kapitala. Ali mu ni morda prav ta usoda njegove ustanove grenila zadnje dneve njegovega plemenitega in delavnega življenja? Bil je zaveden in odločen Slovenec, več let voditelj SLS na Goriškem, deželni poslanec in predvsem zgleden duhovnik. Monsignor Ivan Roječ spada med one slovenske duhovnike, ki jih je prve vzljubil naš pokojni velikan dr. Krek. Večkrat je rajni rekel, da Ivana Rojca šteje med one, ki so ga najbolj razumeli. Malokateri duhovnik v praktičnem dušnopastirskem delu se je lotil delavskega in zadružnega vprašanja načeloma in dejansko tako globoko kakor kurat in župnik Ivan Roječ. Bil je navdušeni učenec enci-klike »Rerum Novarum«, največji prijatelj trpinov in vzor nesebičnosti ter požrtvovalne ljubezni do konca. Odlikovala ga je jeklena vztrajnost, mladeniška čilost do zadnjega in neomajen pogum. Kot dekan v Tolminu pod novo vlado je imel težavno stališče, a njegova možatost, ki ni klonila glave pred nikomer, mu je priborila globoko spoštovanje tudi novih gospodarjev, tembolj ker je bil katon-sko pravicoljuben, poosebljena resničnost in odkritost ter ob železni načelnosti svečenik kakor ga zahteva Večni pastir — blag, neoporečen in goreč za vse lepo in dobro. Nc »amo Goriška, ampak ves slovenski rod bo ohranil monsignora Rojca v trajnem spominu in njegovo ime bo z velikimi črkami zapisano v povestnico slovenskega naroda. Nepozabni in mili naš drug Ivan. bodi Ti lahka žemljica goriška tam pod našimi gorskimi velikani. Tvoja duša pa uživaj večno blaženstvo pri Bogu, ki Ti bo bogat plačmk za vsa Tvoja velika in dobra dela! Naš narod pa Te ne pozabi nikoli — vzor-duhovnika, vzor-Slovenca, prijatelja vseh trpečih, ki si tudi umrl od njihove boli ... Lux perpetua — memoria aeterna. KOLEDAR. Sreda, 5. septembra. Lavrencij, Viktorin. — Solnce vzide ob 5.32 in zaide ob 6.26. ZGODOVINSKI DNEVL 5 septembra: 1638. se je rodil francoski kralj Ljudevit XIV. - 1791. se je rodil komponist Giacomo Meyerbeer. — 1815. se ie rodil Kari Wilhelm, komponist pesmi »i>ie Wacht am Rhein«. - 1902. je umrl patolog • Predno se odločite za nakup n .. aparata, detek-KadlOtorja, slušalk ali drugih sestavnih delov, zahtevajte našo ponudbo. — Vabimo Vas, da nas posetite, zahtevajte pojasnila, predvajanja, načrte aparatov itd. Oalejte si našo razstavo na velesejmu v paviljonu B H 45«—462. RADIOVAL, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 3. in antropolog Rudolf Virchovv. — 1901. je umrl dr. Ignacij Klemenčič, redni profesor fizike na vseučilišču v Inomostu. • • • vhodu, da zbudi gospodinjo. Obe ženski sta poslali takoj hišno po stražnika in odšli v kabinet. Tam je ležalo na parketu poleg mize truplo doktorja Lane in kazalo nedvomno nasilno smrt: veliko podplutino pod očesom ter več brazgotin po licih in vratu. Spačen obraz je pričal, da so zdravnika zadavili. Oblečen je bil kakor navadno pri obiskovanju bolnikov, toda namesto :evljev je imel nočne copate. Njih podplati so jili popolnoma čisti. Na preprogi zraven pa je :>ilo jasno videti umazane sledove drugih, ne-ivomno morilčevih čevljev. Policiji se ni posrečilo ugotoviti še kake druge podatke. Vsekakor ni bil to noben roparski umor. Zlata ura, katero je nosil zdravnik, je ostala nedotaknjena. SIcer je bila mala jeklena blagajna, kjer je imel doktor navadno shranjene večje denarne zneske, popolnoma prazna. A bila je pravilno zaklenjena s ključem in nič ni kazalo na vlom. Edini predmet, ki so ga pogrešali v sobi, jt bila slika Miss Mortonove, ki je /edno stala na zdravnikovi pisalni mizi. Seveda so veljale takoj vse sumnje Arturju Mortonu. Proti njemu je bilo veliko sicer ne neposrednih, toda tehtnih dokazov Ljubil je iskreno sestro in po preklicu njene zaroke je ponovno izjavljal, da mora doktorja Lano kaznovati 2a prelomljeno besedo. Slednjič ga je srečala, kakor vemo, na dan umora ob 11. ponoči mi-stress Mading poleg zdravnikove hiše z velikim bičem v roki (MJb.) ■A Socialni dan. Socialni dan se bo vršil prihodnjo nedeljo, 9. septembra, v zeleni dvorani hotela »Union«, in ne kakor smo prej poročali v radio-studiju. Ta dvorana se je namreč izkazala premajhna za udeležbo, ki se pričakuje. Vrh tega je težko v njej dalje časa poslušati. Na dvorano radija se je mislilo prej radi tega, da bi tam lažje prevzel predavanja Radio-Ljubljana. To pa ne pride v poštev, ker bo v Unionski »zeleni« dvorani radio istotako dobro prevzemal predavanja. Kdor ima torej radio, bo v nedeljo od 10 dalje lahko poslušal predavanja Socialnega dneva. Od 10 dalje do približno 12 bodo predavanja, ki se bodo slišala tudi na radio. Popoldne pa bo debata o predavanjih in o predloženih resolucijah. Ta debata se ne bo dajala radiju. Kdor se bo pripeljal na Socialni dan z legitimacijo Velesejma za polovično ceno, mora enkrat tudi obiskati Velesejem, da dobi potrdilo tega obiska, ker drugače nima pravice za polovično ceno na vlaku. * Nemški znanstveniki v Jugoslaviji. V Ljubljano je došla skupina nemških geografov pod vodstvom vseuč. prof. dr. Hugona H a s -s i n g e r j a iz Freiburga na Badenskem. Dr. Hassinger je eden največjih sodobnih geomor-lologov, ki je uspešno raziskoval tudi že po naših krajih. Sedaj se nameravajo posvetiti predvsem kraškim problemom v Dalmaciji in Hercegovini. Svoj prvotni načrt, da bi obiskali tudi Zupanovo jamo pri Grosupljem, pa so v toliko spremenili, kakor smo se informirali, da posetijo na svojem povratku samo Škocjansko jamo pri Divači. Hkrati je prispel tudi vseuč. prof. dr. Nobert K r e b s iz Berlina, ki bo letos nadaljeval svoja raziskovanja najprej na ozemlju Kočevje—Ribnica, kjer že dalj časa raziskuje tudi L e h m a n n iz Berlina, nato se pa odpelje na Liko. ir Cerkveno odlikovanje. Za škotijskega duhovnega svetnika je imenovan g. Anton Zore, župnik v Mirni peči. + Umeščen je bil včeraj, 4. septembra, na župnijo Stari log pri Kočevju g. Alojzij P e r z , doslej župnik v Borovcu. * Poročila sta se na Brezjah g. Rudolf Jezovšek, železniški uradnik v Kresnicah, in gdč. Frančiška Werbole iz Medije-Izlakov. * Imenovanja pri oblastnem odboru. Milka Goričanova, dosedaj dnevničarka pri gradbenem oddelku, je imenovana za pod-uradniško pripravnico. Ivo Varšek iz Ljubljane je nastavljen kot uradni sluga v začasni lastnosti. Marija Kožuh iz Zg. Šiške je nastavljena kot dnevničarka za snažilko prostorov osrednjega urada oblastnega odbora. — Za oblastne cestarje so imenovani: v škofjeloškem cestnem okraju od Dolenje vasi do Selc Janez Semen iz Selc; v tržiškem cestnem okraju Ivan Ribič in Jožef Ahačič; v cestnem okraju Lož: Karel Koren, Anton Sterle, Josip Grajš, Matevž Mlakar, Tomaž Pintar, Matija Modic, Janez Sterle in Lovrenc Truden. — Upravitelj oblastnega mladinskega doma Josip Beguš se obdrži v oblastni službi v svoj-stvu honorarnega upravitelja omenjenega doma. — V zdravstveni zastop Tržič se imenuje kot zastopnik oblastnega odbora Vinko Klemenčič, posestnik in župan v Kovorju pri Tržiču. * S pošte. Za pogodbenega poštarja v Teharjih (je nastavljen Milan Vrtovec. — Premeščeni so: pb. ur. II-3 Olga Gavrilovičeva iz Skoplja na ljubljansko glavno pošto; pb. ur. II-IV Mara Zorova iz Ljubljane na Vič, Angela Autratova iz Ljubljane v Dobrno, Mara Semenova z Rakeka na ljubljansko glavno pošto in Mara Kocjančičeva iz Ljubljane v Žalec; pb. ur. II-5 Natalija Kuglerjeva iz Pre-valj v Černo pri Prevaljah, Draga Kuraltova iz Pragerskega na ljubljansko glavno pošto in Kazimir Stupar iz Banje Luke na ljubljansko glavno pošto; telefonistka III-3 Terezija Radovanova iz Višnjegore v Krmelj; priprav. III-4 Mira Klemcnčičeva z Viča na ljubljansko glavno pošto, Kristina Mirtičeva iz Metlike v Črnomelj, Slava Mikuževa iz Lesce na Javor-nik na Gor., Francka Vesenjakova iz Ptuja v Središče ob Dravi, Anica Hudalesova iz 2alca na ljubljansko glavno pošto in Ljudmila Bajčeva iz Vidma-Dobrepolj v Sodražico ter sluga 2. skup. Iv. Fašun iz Celja na Zidani most. — Dnevničar Ludovik Berliž v Kamniku je odpuščen. — Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izkušnje: Milica Koprinska, Aleksander Lavrlč in Anica Klemenčičeva. * Pospeševanje lončarske obrti v Sloveniji. Oblastni odbor je sklenil, da se v Kaplji vasi pri Komendi, kjer je za to obrt najugodnejši teren, postavi strojna peč iz oblastnih sredstev. Obenem se pošljeta dva učenca na tehnično srednjo šolo v Ljubljani za študira-nje keramične stroke, ki se bosta po končanem študiju posvetila napredku in razvoju te domače obrti. £ Deželne ceste. Ljubljanski oblastni odbor je sklenil: Deželna cesta I. vrste Hotavlje — Podpleče (tako zvana Kopačniška cesta) se izroči v upravo cestnemu okrajnemu odboru škofjeloškemu; za nujna poravila na tej cesti se upravi votira vsota 55.000 Din iz oblastnega proračuna proti predložitvi proračuna. — Odobri se načrt za zgradbo deželne ceste II. vrste Markovec — Viševk; z deli, ki se izvrše v lastni režiji, se prične takoj. — Dela pri zgradbi sedmih opornih zidov na oblastni cesti Kranj — Jezersko se oddado stavbni tvrdki Emil Tomažič v Ljubljani. ★ V uradih ljubljanskega oblastnega odbora in v zavodih, ki so v njegovi upravi, so se uvedle stalno nedeljene uradne ure od 8 do 14. * Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani se prične šolsko leto 1928.-29. v ponedeljek, 24. septembra. Ob devetih dopoldne vpisovanje vseh učencev. Novi učenci se eltos ne bodo več sprejemali. -k Razpisane službe. Ministrstvo pošte in telegrafa je razpisalo natečaj za 60 pripravnikov I. in II. kategorije. Rok za vlaganje prošenj je do 15. septembra t. 1. Natančnejša pojasnila se dobe pri vsaki pošti kakor tudi pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. * Velik dekliški tabor se vrši v Gornjem gradu v nedeljo, dne 9. septembra. Ob 10 dopoldne bo v dekanijski cerkvi sv. maša, nato pa zborovanje v veliki škofijski dvorani. * Jesensko porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani, ki bi se imelo začeti 10. septembra, se ne bo vršilo. ★ Kongres farmacevtov. VIII. kongres prirede službujoči farmacevti v kraljevini letos v Ljubljani 8.-9. septembra. Ljubljanski odbor za Slovenijo je s svojim predsednikom na čelu ukrenil vse potrebno, da bo kongres potekel v najlepšem razpoloženju. Letošnji kongres bo gotovo eden najbolj obiskanih in so se prijavili že delegati iz cele države. Pol-noštevilna pa obeta biti udeležba iz Zagreba. Kongres se vrši v beli dvorani hotela Union. ★ Na Strehi vagona izgubil glavo. Delavec v tovarni vagonov v Brodu na Savi 19-letni Tošo Lasič se je peljal v nedeljo z vlakom proti Brodu. Iz še neznanega vzroka se je peljal na strehi vagona. Na mostu Orljavi med Novo Kapelo in Oriovcem ga je zgrabila ograja in mu odbila glavo. ★ Katastrofalen požar v Bosni. V gozdu Krnji Yeli pri Foči v Bosni je izbruhnil gozdni požar, ki je zavzel radi hudega vetra ogromen obseg in je dosedaj zgorelo že nad enajst kvadratnih kilometrov gozda. Poklicani so bili na pomoč ljudje iz vseh okoliških vasi, orožniki in vojaki. Aretiranih in pripeljanih v Fočo je bilo pet kmetov, ki so osumljeni, da so zažgali gozd. Kmetje namreč zažigajo gozdove, da bi tako nastale lehe, katere zahtevajo.zase. * Radi grozdja — smrt. V Kašini na Hrvatskem je ustrelil paznik Imbro Seletič 451etnega Gjuro Turčiča iz Novoselcev. Seletič je ponoči pregledoval vinograd posestnika Benčaka ni zapazil tam človeka, ki je trgal grozdje. Ni še gotovo, ali je Seletič pozval tatu, naj se uda ali ne, gotovo pa je, da je Seletič ustrelil s puško in Turčiča ubil na licu mesta. Iz Zagreba je prišla v Kašino sodna komisija, ki si je ogledala okolnosti uboja. ir Iijava. Podpisani tem potoni globoko obžalujem zahrbtni napad na gospoda profesorja Franca Ferjana ter j>odle klevete proti njemu ter zatrjujem gospodu profesorju trajno hvaležnost, da me ni izročil sodišču. - Marijan Terseglav, učenec VIII. razreda III. državne gimnazije. ir Velike motorne dirke in ghim-hana igre v soboto dne 8. septembra ob 3 popoldne na dirkališču pri Dev. M. v Polju. (8353) Pletene jopice in puloverje delno lastnega izdelka priporoča j. Urbančič, Miklošičeva 20 if Vsaki drugi dan prinese naš list na zadnji strani odlomke novih ugotovitev o učinku »Protinikotina — Bonikot«. Ugotovitve so izdali po vestnih preizkusih svetovni specialisti. Atesti v originalu so na velesejmu razstavljeni. DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29 JE IZŠEL dobiva se po din 10-- v vseh boljših knjigarnah in trgovinah s papirjem S^ocli &£$ Prcvaljo. Pri nas sp vrši v nedeljo, 9. t. in. po rani sveti maši shod SLS, na katerem bo poročal narodni poslanec g. Bedjanič. Kotlje. V nedeljo, 16. t. m. po rani sveti maši imamo v Kotljah shod SLS. Govori nar. poslanec g. Bedjanič. vi Sv. Križ pri Ljutomeru. Shod SLS. Iu je b>l napovedan za 9. t. m. se preloži na prihodnjo nedeljo, t. j. 10. septembra. Vršil se bo po rani sveti maši. Govorita nar. poslanec g. dr. Hohnjec in obl. poslanec g. Rajh. To bo okrajni shod za cel ljutomerski sodni okraj. ___ Žusem. Ze objavljeni shod SLS, ki naj bi se vršil 9. t. m., je preložen na nedeljo 23. t. m. po pozni sveti maši. Govorniki isti. Staritrg pri SloTnnjgradcn. V nedeljo dne 9. t m po rani službi božji se vrši v prostorih stare gole shod SLS, na katerem govori obl. poslanec g. Ovčar. Somišljeniki vljudno vabljeni._ Nogavice v najsolidnejSi izbiri po konkurenčni <*mi priporoča ]. Urbančič, Miklošičeva 20 Hiti najmanjša motnja prebave se ne sme zanemarjati- Kajti malo nerazpoloženje danes more ie jutri postati težka bolezen. To je vzrok, zaradi katerega morate vzeti malo žličko polno MAGNA - PRAŠKA v polovici kozarca vode, kakor hitro začutite tudi najmanjše nerazpoloženje v želodcu. Magna-prašek odstrani pre« obilno kislino, ki povzroča bolečine. Magna-prašek blaži nežne membrane želodca, odstranja pehanje in napetost, povzroča, da želodec in črevesa pra. vilno delujejo, — V vseh lekarnah in drogerijah je mogoče dobiti 1 zavoj z navodilom za 4 Din. Če ga ne dobite, naročite ga po pošti na naslov: »Laboratorij Alga — Sušak, Tvornička 56«. Za dva paketa je treba priložiti pismu 10 Din. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. V noči na četrtek: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. O Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dneva. Ljubljanska posadka bo rojstni dan Nj. kralj. Vis. prestolonaslednika Petra proslavila na sledeči način: Topništvo bo z običajnega mesta na ljubljanskem gradu oddalo danes zvečer 11, jutri zjutraj pa 21 topovskih strelov. Jutri se bo vršila ob 9 služba božja v pravoslavni kapeli, ob 10 pa v stolni cerkvi. Pred vhodom v kapelo oz. cerkev bo postavljena častna četa z vojaško godbo. Za časa službe božje sc bodo čete ljubljanske posadke postavile po Bleiweisovi cesti, Rimski cesti in Vegovi ulici. Po končani službi božji v stolnici bo poveljnik divizije spremljan od svojega štaba, pregledal čete, po končanem pregledu bodo čete pred poveljnikom divizije delilirale po Bleiweisovi cesti v smeri direkcije proti kolodvoru. Po končani paradi bo poveljnik divizije sprejemal čestitke v dvorani ofic. Doma (vojašnica Vojvode Mi-šiča). Zvečer ob 8 se bo vršila bakljada z vojaško godbo. V slučaju slabega vremena se vrši samo služba božja v pravoslavni kapeli oz. v stolnici. 0 Rezervnim častnikom: Vsi rezervni častniki se morajo udeležiti na dan 6. septembra ob 10 službe božje v stolni cerkvi. Po končani službi božji v stolni cerkvi bo poveljnik Dravske divizije sprejemal čestitke v Oficirskem domu v vojašnici Vojvode Mišiča. t Jože Žurga. Ni mu dal Bog visokega mesta v socialni družbi človeka, dal pa mu je pošteno srce in kremenit značaj. Zato zasluži, da mu bodi zapisanih v spomin teh-Ie par vrst. — Kdo ni poznal vratarja Jožeta, ki opravljal naporno službo še v stari dežehil 1 bolnici na Dunajski cesti in jo opravijal v sedanji deželni bolnici skoz desetletja dan in noč, noč in dan?"— Dokler ga ni zadela usoda reducirancev, ko so ga poslali v pokoj pred par leti, če ne predvsem zato, ker je bil veren in neomahljiv pristaš SLS. — Preden je dočakal 70. god, ga je poklical Bog dne 3. t. m. ob 10 zvečer, da mu poplača dobra dela, ki jih je storil mnogo, dostikrat tudi — nevrednim. — Umrl je v zavodu, kjer je toliko let zvesto izvrševal svojo službo — v deželni bolnici, odkoder bo pogreb v četrtek ob štirih popoldne. O Razstava cerkvenih paramentov, ki jih je naredila Bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve, je danes in naslednje dni v II. nadstropju škofijske palače. Razstavljeni so vsi raznovrstni predmeti, ki se rabijo pri službi božji, zlasti lepe kazule, dalmatike in pluvijali. Veliko zanimanje bo vzbudilo lepo vezeno cerkveno perilo, kakor tudi stare umetniške vezenine prenesene na nov j svilo. © Petindvajsetletnica mature. Včeraj so praznovali maturanti iz šolskega leta 1892-93 petindvajsetletni«) zrelostnega izpita. Vseh ljubljanskih in novomeških maturantov je bilo 81. Od teh jih je umrlo 25. Jubilejne slavnosti se jih je udeležilo 28. Ob 9 zjutraj so imeli v križevniški cerkv iskupno službo božjo. Pro-efsor in kanonik g. dr. Ivan Svetina je najprej v izbranih besedah povdarjal pomen slovesnosti in opomnil svoje nekdanje učence na dolžnost hvaležnosti do Boga, nato je pa daroval sv. mašo, pri kateri je pel pevski zbor »petindvajsetletnikov«, ki so isti dan obhajali svoj jubilej mature. Opoldne so imeli skuj>ni obed v gostilni pri Košaku, katerega se je udeležil poleg g. dr. I. Svetine tudi bivši razrednik g. prof. Avguštin Wester. Jubilanti so se razšli šele pozno popoldne s trdnim sklepom, da istotako proslave tudi štirideset* letnico — če bo Bog dal. © Hodniki v Križevniški ulici. Stari in že popolnoma razpadli kamniti hodniki v Križevniški ulici sedaj izginjajo, mesto njih pa gradijo delavci mestnega gradbenega urada nove hodnike. Hodniki bodo deloma bazal-toidni, deloma pa asfaltirani. Hodnike bodo izmenjali z bazaltoidom tudi v Gosposki ulici od palače oblastnega odbora pa do Križevni-ške ulice, dalje bodo napravili tudi nov hodnik ob Križevniški cerkvi. Dosedanji hodnik ob tej cerkvi je bil že skrajno zanemarjen ter je kazil vso zunanjščino cerkve, tako da je bil že skrajni čas, da se je mestna občina zganila. Z napravo tega hodnika pa bodo pričeli šele, ko bodo hodniki v Križevniki ulici (na obeh straneh ulice) ter v Gosposki ulici gotovi Po dosedanjem načrtu bo hodnik ob Križankah tlakovan z asfaltom. Tlakovalna dela vodi mestni gradbeni urad v lastni režiji. O Namesto venca za pok. Rudolfa Pehanija je daroval g. Kraker za mestne reveže 100 Din, uradništvo Vzajemne zavarovalnice pa za sklad slepcev 285 Din. © Gremijalna trgovska šola. Vpisovanje v II. in III. letnik se vrši v sredo dne 5. t. m. od 2 do 5 v šoli na Ledini. Vajenci se sprejemajo Fc še do 10. t. m. Po tem terminu sprejeti vajenci bodo šolo obiskovali šele v prihodnjem šolskem letu. — Šolski odbor gremija trgovcev. 0 Pri poskusu goljufije ujeta. Lani je služila i upokojeni učiteljici B. neka 60 letna Ana G. 'oleg dela je hodila tudi k trgovcu Pavlinu v Gradišče po razne potrebščine in živila, račune pa je pozneje poravnala gospodinja. Kasneje se je izkazalo, da je postrežnica vzela več blaga zase, račun pa je morala poravnati gospodinja. Te dni pa je stara postrežnica, ki že dolgo ni več služila pri učiteljici B., prišla zopet k Pavlinu na njen račun po razna živila za več sto dinarjev. Trgovec pa je spoznal, da ga hoče ženska ogoljufati in je poslal skrivaj vprašat k gospodinji, če je res ona kaj naročila, kar je ta seveda zanikala. Goljufivo starko je policija aretirala. © Razlita žveplena kislina. Uslužbenec podružnice Osrednje mlekarske zadruge pri Sv. Ru-prehtu Jožef Us je nesel v ponedeljek ob pol 7 zvečer na vlak veliko steklenico, v kateri je bilo kake tri litre žveplene kisline. Steklenica ni bila dobro zavarovana in Us se je z njo v gneči ua kolodvoru zadel v železno ograjo pri vhodu na peron. Steklenica se je razbila in žveplena kislina se je razlila po tleh. Kislina je poškodovala mnogim potnikom obleko, nekaterim pa je povzročila hude opekline, zlasti po nogah. Med potniki je nastala na kolodvoru za trenutek panika, ki pa se je kmalu polegla. Večini potnikov se je mudilo na vlak in niso mogli prijaviti povzročenih jim poškodb. Morda še najbolj občutno je bil prizadet sin kočevskega zdravnika, dijak Erih Rothel, katermu je kislina uničila nov suknjič in nove hlače in ki trpi sedaj okrog 1800 Din škode. Trgovski sotrudnici Antoniji Dvornikovi je kislina uničila čeveljčke, vredne 280 Din. © Posledice ponedeljkove stavke. V ponedeljek so ljubljanski delavci in nameščenci proglasili dveurno stavko v znak protesta proti nameravanim poskusom, da bi se pravica osemurnega delavnika okrnila. Stavkali so v pretežnem delu tudi brivski pomočniki, dasi jih je bilo med njimi mnogo, ki so vkljub telu delali. Kakih sedemnajst stavkujočih brivskih pomočnikov je tem »stavkokazom« grozilo radi tega z dejanskimi napadi. Bili so ovadeni radi nevarne grožnje in se bodo morali najbrže zagovarjati pred sodiščem. O Ure kradejo. Tesar Alojzij Lenarčič je prijavil, da mu je neznan tat izmaknil pri delu v Šva-bičevi ulici iz telovnikovega žepa 300 Din vredno srebrno uro. — Pleskarski lojster A. T. je utrujen zadremal v ponedeljek v Padovanovi gostilni v Vodmalu, ko pa se je prebudil, je moral ugotoviti, da se je nekdo polastil njegove 500 Din vredne srebrne ure. © Drzna tatvina plašča. Krojaški mojster Viljem Plumauer iz Spodnje Šiške je v ponedeljek proti večeru nesel v Ljubljano več ženskih plaščev. Pričelo je deževati in Plumauer je hotel počakati autobusa v ve^i Moharjeve gostilne. Ko je opazil autobus, je za hip odvrnil pozornost od plaščev in že mu je eden od njih na nepojasnjen način izginil. Plumauer je tatvino opazil šele, ko je pn tvrdki »Elije« izročal plašče. Ukradeni plašč je bil vreden lOOPjpin. !b Teža i za uftte'ie V pripravljalni tečaj za učitelje in učiteljice kmetijsko-gospodinjskih nadaljevalnih šol so sprejete nastopne učne moči: Učitelji: Rustja Josip iz A rtič, Kavčič Rudolf iz Vinice. Zajec Adolf iz Metlike. Primožič Ivan i/. Mekinj. Terpin Josip iz Vodic, Jeretina Karel iz Domžal. Hrovat Ivan iz Ihana, Bcrlot Srečko iz Moravč. Pire Jožef iz Velikega Trna, Potočnik Peter iz Sv. Jurija pod Kumom, Petelin Albin iz Cerkelj ob Krki, Kopriva Ivan iz Zagorja. Jevnikar Lovro iz št. Vida pri Stični, Skrinjar Alojzij iz Ljubljane, Bensa Andrej iz Most, Macarol Josip iz Šmartna, Rostohar Karel iz Litije, Jovan Maks iz Polhovega Gradca, Bric Dominik iz Dobrove. Vodopive Anton iz Begunj pri Cerknici, štular Franc iz Valte vasi, Kržišnik Janez iz Št. Petra, žukovec Franc iz Šmihela, Jankovič Janko iz Poljan, Žagar Stanislav i/. Dobrave, Gruden Franc iz Laškega, Lulik Avgust iz Ribnice, Bertoncelj Josip iz Kovorja. Vidic Edvard iz Reteč. Šuler Stanko iz Kapel. OBLEKE ta moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki JOSIP 1VANČIČ, Ljubljani!, Dunajska Gesla štev. i Učiteljice: Primožič Josiplna iz Črnomlja, Lazar Ana iz Domžal, Labernik Ida iz Čemšenika, Žitko Marija iz Moravč, Jaklič Vida iz Dobrepolj, Komljanc Alojzija iz Škocijana, Rostohar Dragu iz Radeč, Dolgan-Carli Marija iz Planine, Mercina Danica iz Grahovega, Rozman Marija iz Prečne, Tavželj-Koštial Saša iz Hinj, Jalen Terezija iz Gorij, Šifrer-Dietz Mara z Zidanega mosta, Kuhar Zora iz Laškega, Plav-šak Marta iz Trbovelj, Kos Pavla iz Sodražice, Hafner Angela iz Šmartna, Vivoda Zofija iz Cerkelj pri Kranju, Jenko Marija iz Rateč, Adamič Marija iz Toplic pri Zagorju, Miklavčič Franja iz Žirov. Navedenemu učiteljstvu je dovoljen dopust za dobo obiska tečajev od tO. septembra do dne 6. oktobra. — Tečaj za učitelje bo na srednji tehnični šoli, za učiteljice pa na osnovni šoli v Mostah. Najcenejši nakup vseh šolskih poftrebSCln in Šolskih knjig M. TIčar, Ljubljana Maribor □ Slovesna služba božja bo jutri na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ob 10 v stolnici. Slovesne svete maše, ki jo daruje knezoškof dr. Andrej Karlin, se udeleže zastopniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti. Pozivajo se tudi vsi rez. častnik, da se iste udeleže. □ Otvoritev Legatovega enoletnega trgovskega tečaja. V ponedeljek, dne 3. t. m. se je izvršila v lepo okrašeni dvorani v Vrazovi ulici 4 slavnostna otvoritev enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat, ki je koncesio-niran od min. za trg. in ind. Tečaj je ob polno-številni udeležbi učencev in učenk ter profesorskega zbora otvoril g. Legat s kratkim nagovorom; posebno toplo zahvalo je izrekel g. velikemu županu dr. Schaubaehu in narodnemu poslancu Žebotu, ki imata največ zaslug na tem, da je dobil Maribor ta novi zavod. Iz-pregovoril je tudi zastopnik velikega župana zadružni nadzornik g. Založnik, ki je naglašal velik pomen, ki ga ima ta zavod za vzgojo trgovskega naraščaja. Za pouk v tem zavodu se je prijavilo lepo število učencev in učenk iz Maribora, Slovenskih goric, Celja, Savinjske doline, Ljubljane in celo Hrvatske. Pouk na novootvorjenem zavodu, ki mu želimo najlepšega uspeha, se je pričel včeraj dopoldne. □ Adaptacija dvoriščnega poslopja pri palači oblastnega odbora bo kmalu dovršena in se bo vselitev izvršila še pred 15. septembrom. V poslopje se vselijo kmetijski, zdravstveni in gradbeni oddelek in sicer bo iinel kmetijski oddelek svoje prostore v pritličju, gradbeni in zdravstveni pa v prvem nadstropju. Sama adaptacija se je izvršila po načrtih oblastnega gradbenega oddelka; močno se čutijo vplivi Plečnikove šole. Kmetijski oddelek ima na razpolago tri sobe, zdravstveni dve, gradbeni pa tri sobe in dve risalnici. Adapta-cijska dela je izvršila stavbena tvrdka Zivic, slikarska dela pa Lorber. □ Razstava goveje živino se je otvorila včeraj ob 10. uri na tukajšnjem sejmišču ob lepi udeležbi zainteresiranih krogov. Med drugim so se udeležili otvoritve veliki župan dr. Schaubach okr. glavar za Maribor desni breg dr. Poljanec in zastopnik okrajnega glavarja levi breg g. Bač, narodna poslanca Žebot in Falež, finančni ravnatelj dr. Povalej, referent za kmetijstvo pri vel. županu g. inž. Zidanšek, obl. odbornik Zupančič, obl. posl. Pimat, Levstik, Stabej, Janžekovič in Škrbinek. Iz Gradca je prispel k otvoritvi razstave dvorni svetnik dr. Reidl. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik Okrajnega zastopa dr. Veble; nato je spregovoril vel. župan dr. Schaubaeh, ki je izrekel svoie veselje nad napredkom na polju živinoreje in ki žeti kar najboljše uspehe v bodoče. Na okusno okrašenem sejmišču je bilo razstavljenih: 39 bikov, 83 krav in breiih telie ter 42 bikcev in teličk marijadvorske pasme ter 12 krav in brejih telic, 2 bika in bikca pinegavske p^sme. Po pregledu ocenjevalne komisije sta spregovorila še kmetijski referent inž. Zidnnšek ter oblastni odbornik za kmetijstvo Župani?, nakar se je izvršila razdelitev nagrad. Pri otvoritvi je sodelovala godba Kat. omladine. £fuMfansUo gledališče SPORED PREDSTAV Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču. Sreda, 5. sept. ob 20. uri: Fanny, tete, strici itd. Četrtek, 6. sept. ob 20, uri: Čarobna piSčal. Petek, 7. sept. ob 20. uri: Herman Celjski. Sobota, 8 sept. ob 15. uri pop.: Čardaška kneginja ob 20. uri: Župan stilmondski. Nedelja, 9. sept. ob 15. uri pop.: Dobri vojak Švejk ob 20. uri: Poljska kri Gledališke predstave za časa velesejma. V sredo 5. t. m. igrajo v dramskem gledališču izredno zabavno in duhovito komedijo »Fany, tete, strici itd.« Autor komedije je znani angleški humorist in komedijograf češkega pokoljenja Jerome Klapka Je-rome. V četrtek izvaja v dramskem gledališču naša opera Mozartovo mojstrsko delo Čarobna piščaL Opero dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič. V ?lavnih vlogah nastopajo gg. Majdičeva, Poličeva, hierrvjeva, Popovičeva, Medvedova, Ribičeva, Ramšakova, Španova ter gg. Banovec, Betetto, Jenko in Perko. Gledališki abonma. Opozarjalo, da se sprejemajo gledališki abonenti vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 5 v veži dramskega gledališča. Sprejema-■je abonentov se bo zaključilo 10. t. m. Prireditve in društvene ves/l Vsaka objava pod tem naslovom «e mora plačati id sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka aadaljn« beseda po 3 Din. Kalvarija, Matičičeva bojna igra, se vprizori 8. in 9. septembra ob 8 zvečer na Kodeljevem na prostem. Vstopnice v predprodaji pri tvrdki »Ori-eot«, Dunajska c. 14. Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni zbor v sredo 19. septembra t. 1. ob 1« v mali dvorani trgovske zbornice v Beethovnovi ulici. Odbor opozarja članstvo, da je po § 4. pravil občni zbor sklepčen eno uro pozneje ob vsaki udeležbi in prosi člane, da se ga polnoštevilno udeleže/ Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 4 popoldne na domu g. predsednika, Mesfni trg št. 19-1II, svojo redno odborovo sejo Motoklub »Ljubljana* naznanja vsem svojim članom, da se vrši v četrtek, dne 6. t. m. strogo obvezen sestanek vseh članov ob 8 zvečer v klubo-vem lokalu Hotel Štrukelj. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo tudi o motornih dirkah, ki se vrše dne 8. t. m., se člani uljudno vabijo, da se ga gotovo udeleže. — Odbor. Maribor. Mariborska orlovska srenja ima prihodnjo nedeljo izlet k Sv. Petru, združen s telovadnim nastopom. Krščanska ženska zveza ima prihodnjo nedeljo romanje v Ruše. Odhod ob 5.40 iz glavnega kolodvora, Orel Ljutomersko orlovsko okrožje ima na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra svojo prireditev v Ljutomeru. Cerkveni vestnih. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo iniela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob polu pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo častilce sv. Rešujega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistiaie pobož-nostil Slepa (£utHinja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I L □ Smrtna kosa. Umrla sta: Jernej Pletaršek, strojni kurjač drž. železnic, star 54 let. Pogreb bo danes ob pol 14 v Studencih. — Klampfer Marija, soproga strugarja drž. železnic, stara 61 let. Pogreb jutri ob pol 17 na mestnem pokopališču. □ Lov za 17-letnim s kosmato vestjo. Emila Č. ima na piki okr. sodišče radi poneverbe. Fant je star 17 let; že nekaj časa sem se potika po Mariboru brez posla in zaslužka. V ponedeljek zvečer pa je imel smolo. Policijski agent P. ga je približno ob 17 zavohal na Ruški cesti, ga ustavil in povabil, naj mu sledi. Fant s kosmato vestjo pa se po par korakih že zaokrene proti Dravi, zdrvi v divjem galopu po strmini navzdol — policijski agent pa za njim, ker mu niti na misel ni prišlo, da bi se odrekel dragocenemu plenu. Ko je Fant s strahom spoznal, da ga zasledujoči agent lahko vsak trenutek vzame, je skočil v bližini Državnega mostu v Dravo.. Toda lova je bilo kmalu konec; fant je začel klicati na pomoč in policijski agent je šel za po-tapljajočem se — morda vse skupaj spretna simulacija? — v Dravo in ga privlekel lepo na suho. Emila pa je sedaj naenkrat zgrabil srčni krč; metal se je po tleh z vso silo. Končno so ga le spravili v ribiški čoln in ga prepeljali na levi breg Drave. Pred tovarno usnja Badl ga je prevzel rešilni avto in ga prepeljal v bolnico. Ker se je pri potapljanju bojda čisto upehal in obnemogel, so ga pridržali v intemem oddelku. □ Velik vlom so izvršili neznani storilci v trgovino Ratej na Sladni gori pri Zg. Cmureku. Tukajšnja policija je bila o vlomu takoj obveščena ter je odposlala na lice mesta policijskega uradnika z »EgononK in daktiloskopom. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojina, Liublfana. Radio Programi Radio-L ubl;ana Sreda, 5. sept.: 18.30: Tečnj za srbohrvaščino, r>oučuje prof. Mazovec; kot pomožna knjiga služi: Tomo Maretič: Gramatika brvatskoga ili srpskoga jezika. — 19.: Ljudska univerza: Domovinoznan-stvo, predava dr. Valter Bohinjc. — 20.: Koncert godbe Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina. Četrtek, 6. sept,: 18.30: Tečaj za laščlno, vodi prof. Ivan Gruden. — 19: Zgodovina slovenskega naroda, predava prof. Silvo Kranjec. — 20: čarobna plščal, prenos iz gledališča. Drugi programi , Sreda, 5. septembra. Zagreb: 20.35 Koncert duetov in arij. — Breslau: 16.30 Koncert Kalnianove glasbe — 20.15 * »Sohluck und Jain<, burka (G. Hnuptmann). — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala — 20.10 Nabavna glasba — 21.30 Klavirske kompozicije. — Leipzig: 20.15 Koncert skladb za čelo — 21.15 »Ura spoznanjac, komedija besed — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.15 Orkestralna glasba — 20 »Till Lausebumsc, romantična veseloigra. — Bern: 20.30 Predavanje o čebelah. — 21. Orkestralna in vokalna glasba. — Katorice: 20.30 Pre-no koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 16.35 Koncert radio orkestra — 19.3(1 »Samson in Dalila«, opera v 3 dej. (Saint.Saens). — Brno: 19.10 >De-monr, dramatična pesnitev — 21.10 in 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 »Mefisto-, opera (Boito). — Langenberg: 13.05 Ojioldanski koncert — 20 Večerni koncert — 21 Pesmi za lutnjo. — Berlin: 16.30 Predavanje: Slepci in njihov svet — 17 zabavna glasba — 20 Operni večer — 22.30 Lohka glasba. — Dunaj: 11 koncert kvarteta — 16.15 Orkestralna glasba — 19.30 Predavanje: Orientacija na morju in v zraku. — 20.05 Dunajski okraji in bivša predmestja v zgodovini dunajske domače glasbe. — Miinchen: 19.30 Koncert radio orkestra — 21 Večerni koncert — 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.50 Koncert lahke glasbe. — Budapest: 17.45 Koncert vojaške godbe — 20 Italijanska glasba — 21 Klavirski koncert. Četrtek, 6. septembra. Zagreb: 20.35 Poletni izlet. Sodeluje radio kvartet. — Breslau: 16.30 Izbor iz italijanskih oper — 20.30 »Lepa mlinarica« (Schubert). — Praga: 19.15 Koncert tamburaškega zbora — 20.10 Orkestralni koncert — 21.75 Koncert iz brnske razstave. — Leipzig: 16.30 Koncert — 20.15 Schuber-tove orkestralne skladbe — 21.45 Iz Tolstojevih pisem. — Stuttgart: 16.15 Lahka glasba — 20.15 Koncert za brač in klavir; nato zabaven program ter Schuberfova glasba. — Bern: 20 Dueti za harmoniko — 20.30 Veseloigra — 21.15 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — Frankfurt: 20.15 Orgelski koncert — 21.15 Koncert in drugo. — Brno: 10.30 Literaren spored z glasbo — 21.30 Koncert iz razstave. — Rim: 21 »Filmska zvezdne, (Gilbert). — langenberg: 17.45 Koncert — 20 Večerni koncert — 21 Iz Kolna: Nemške simfonije. — Berlin: 16.30 Predavanje: Ali Evropa izumira? — 17 Zabaven koncert — 20.30 Kabaret — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert godalnega kvarteta — 19.25 Predavanje: Kaj moramo vedeti o kačah? — 20.05 -•-•Igra z ljubeznijo«, komedija v 3 dej., nato večerna in plesna glasba. — Miinchen: 17 zabaven koncert orkestra — 19.15 Vokalni koncert — 20.15 Pester večer. Glasba, humor. — Milan: 20 50 - Prijatelj Fric«, opera (Mascagni). — Budapest: 17.45 Ogrske narodne pesmi. Spor/ Livomo. Tudi v Italiji zmaguje Mercedes. Pri dirki Livomo za Coppa Ciano je dosegla baronica Firjio na Mercedes-Benz nad 112.5 km damsko darilo z 61.7 povprečno na uro. \veTa ilvhnhh vpvenkf-s Pianist iu galoše Ruski virtuoz na klavir Pastuhov ni samo znan po svoji umetnosti, po zbirki lepih slik, ampak tudi po svoji raztresenosti. Pred kratkim je hotel napraviti sprehod po travnikih lepe reke Aa. Ker je ob Baltiku letošnje poletje zelo deževalo in ker so bile ceste in pota polna vode, mu je svetovala njegova soproga, naj obleče galoše. Pastuhov je že davno sprevidel, da je v svetnih stvareh brezpogojno vezan na nasvet svoje žene, in jo je takoj ubogal. »Če boš pa med potjo napravil kak obisk,« je zavpila še za njim skrbna žena, »potem ne pozabi sezuti galoše, predno stopiš v sobo.« Pastuhov je torej šel na sprehod, ko ga naenkrat sredi polja preseneti ploha. Imel pa je srečo, da je ravno v tistem trenotku prišel nasproti avto. Pastuhov ga je ustavil, hotel vstopiti in že odprl vrata. V zadnjem trenutku mu je prišel na misel svet njegove žene, da naj sezuje galoše, predno stopi v sobo. Hitro je brcnil z nogo, odstranil galoše in voz je odpeljal. Zavržene galoše pa se menda nahajajo še vedno na lepem obrežju reke Aa. Amundsen, o katerem se je končno ugotovilo, da je mrtev. Francozi so Nemčijo vedno dobro poznali Iz starih časov je te dni prišla na dan sledeča dogodbica: Ko so branili v 1. 1796 mesto Altenkirchen v zapadni Nemčiji, je v boju padel francoski general Marceau. Malo pred tem je bil namreč težko ranjen in je ob tej priliki umrl. Na podlagi ustmenega izročila, naj bi ga bil umoril neki gozdar, ker je imel z njegovo hčerko ljubavno razmerje. Pokopali so ga v trdnjavi Feste pri Koblenzu. Ko so v prejšnjem stoletju to trdnjavo prenavljali, so vprašali Pariz, če bi imeli Francozi kaj proti temu, da se Mar-ceauov grob prestavi. Dobili so odgovor, da naj Nemci odpošljejo načrt, kjer naj bo zaznamovan prostor, kamor hočejo generala na novo pokopati. Dobili so odgovoi, da je pač trdnjavski načrt nekaj strogo tajnega in da se radi tega ne sme izdati. Francoska vojaška oblastva so poslala nato nc.+ančno izdelan načrt koblenških trdnjav s prošnjo, da naj se vsaj sedaj zaznamuje mesto, ki naj bo pripravljeno za grob. Seveda so se koblenški meščani ustrašili, ko so sprevideli, da Francozi vedo več kot oni in so francoski želji ustregli. General pa je bil kmalu nato v obliki koščenih ostankov prepeljan v Pariz. Od tipkarice do princezinje V Londonu in Newyorku se pred tamoš-njimi sodišči obravnava dolgotrajni spor za dedščino po pokojnem Leeds, ki csveža spomin na interesantno usodo tipkarice May Stevart, ki je bila rojena v zelo skromnih razmerah v Rich-mondu in umrla 1. 1923 v Londonu kot grška princezinja. May Stewart je pred leti stopila kot uslužbenka v službo ameriškega industrijalca Leedsa. So kratkem času je postala soproga svojega šefa. Po smrti njenega soproga, ki je med tem postal neverjetno bogat mož, je vdova podedovala več kot 200,000.000 dolarjev. Preselila se je v London, kjer je uredila skupno s prija- teljico Lady Faget skupen salon, znan med najvišjo londonsko družbo. Kot ena najlepših in najbogatejših dam v kraljevini je bila naenkrat središče družabnosti, drugič poročiti pa se ni hotela. Šele, ko se je oglasil princ iz Grške, je spremenila svoj sklep. Bilo je za bivšo tipkari-co zelo mikavno stopiti v boljše odnošaje z raznimi dinastijami. Ko je izbruhnila vojna, so njeni načrti stopili malo v ozadje, hotela pa je na vsak načn imeti s pomočjo Aten v angleškem kralju svojega sorodnika. L. 1920 se je poročila. Njeni milijonski dolarji so igrali v grški politiki važno vlogo, a kmalu je prišel preobrat. Umrla je v Londonu in od 200 podedovanih milijonov imajo zapuščinska sodišča opraviti le še s 15 milijoni. Stadioni rastejo Da bi se italijanska mladina čimbolj telesno vzgajala, bodo zgradili na velikem športnem igrišču Farnesina stadion, ki naj bi bil eden največjih na svetu in v katerem bo prostora za več kot 100.000 ljudi. Nasproti vhodu bo postavljen obelisk v višini 30 metrov, in sicer iz znamenitega marmorja iz Carrare. Obelisk bo tehtal Amundsenov pilot Giiillhaud, ki je šel v smrt s svojim mojstrom. 400 ton. Ta kamen bodo s pomočjo posebne ladje spravili po morju v Rim. 28. oktobra, ko se praznuje obletnica fašistovskega pohoda, naj bi bil ta monolit obdelan in posvečen Mussoli-niju. S tem hočejo poživiti tudi staro klasično tradicijo in združiti italijanski imperializem z italijansko preteklostjo. Živinska žena Morilec na dopustu V Bukareštu se je dogodil zanimiv slučaj. Dva policijska uradnika sta pred neko bogato vilo dalje časa opazovala elegantnega gospoda, ki je vzbujal pozornost s svojim obnašanjem. Ko sta se mu približala, sta spoznala v njem Ju-liusa Gaetana, ki se radi umora nahaja v preiskovalnem zaporu. Hitro sta ga zgrabila in odvedla nazaj na sodnijo. Javila sta slučaj pravosodnemu ministru, ki je uvedel preiskavo. Preiskava je dognala, da je ravnatelj jctnišnice kakor tudi straža ob vratih dovoljevala morilcu že dalj časa dnevno dopust, da je mogel v mesto in uganjati pustolovščine. Gaetan je bil dnevno obsipavan od cvetlic, ker je bil dober poznavalec bukareških dam. Ker je imel veliko denarja na razpolago, se mu je z lahkoto posrečilo, da je podkupoval vse vprek. Morilca so spremljale v zapor celo v zasebnih avtomobilih. Preiskava je dognala, da so bile z njim v zvezi dame iz najvišjih krogov. Neveste na obroke V mestu Damasku vlada med mladeniči, ki so godni za ženitev, nemalo razburjenje. V Damasku imajo staro navado, da mora moški, ki se hoče poročiti, izvoljenko odkupiti od njenega očeta. Stvar je šla tako dolgo gladko izpod rok, dokler se ni cena deklic od sbani njihovih očetov tako visoko odmerila, da so bili odslej le najbogatejši v stanu poročiti se. Zvite glave so se spomnile na evropski običaj, kjer se lahko kupuje blago na obroke. Ta kreditni p - sel so obrnili na posredovanje pri ženitvi. V Damasku se bodo odslej kupovale na obroke tudi neveste prav tako, kakor so uvedli obroke pri nakupu pohištva, obleke in 'rugih potrebščin. Seveda ima stvar še drugo ozadje. Sistem obrokov uporabljajo nekateri zato, da so nalašč dolgo časa s plačilom zapadlih obrokov v zamudi, da se na ta način znebijo nevšečnih žen. Na povelje spiritistov v smrt V Budimpešti so izročili policiji 36-letno Marijo Pagocsai, ki je v samomorilnem namenu skočila v Donavo, pa so jo rešili. Do obupnega dejanja so jo privedli, kot se je izkazalo, ljudje, ki so se izdajali za špiritiste. Žena je izgubila moža in mater, nazadnje pa je bila zapuščena še od drugega zaročenca. Radi tega so njeni živci mnogo trpeli. Seznanila se je s špiritisti in kar so ji ti narekovali, je brez lastne sodbe ubogala. Delali so z njo različne poskuse in jo na videz spravili v zvezo z njenim pokojnim možem. Ta naj bi bil ob nekem poskusu izrazil prošnjo, da bi rad dobil nazaj svojo zlato uro, verižico in prstan. Špiritisti so ubogi ženi naročili, naj te predmete prinese in zagotovili, da jih bodo poslali na drugi svet. Žrtev je v resnici prinašala predmet za predmetom. Končno so ji še sporočili, da so zli duhovi jezni, ker se še ne nahaja med svojimi predniki na onem svetu. Radi tega so ji ukazali, naj se vrže v Donavo. Žena se je hotela res vreči v vodo, pa je bila pravočasno rešena. Mihalijev aparat, s katerim se vidi na daljavo. Jastreb z zvoncem Na Bavarskem je ustrelil nek posestnik jastreba, ki je imel zvonec okrog vratu. Iz vgravirane letnice se je dognalo, da je jastreb letal že štirideset let s tem zvoncem okoli. Slučaj je imel tudi splošne posledice. V tem kraju namreč živi vera, da tisti, ki sliši zvo-nenje v zraku, postane v najkrajšem času nesrečen. Srečen lovec je sedaj sestrelil nesrečo z zraka. Največji parnik sveta NVhite Star proga je naročila ladjo v velikosti 60.000 ton. Ta ladja bo največja, kar jih plove po svetovnem morju in bo za 4000 ton večja kot ladja »Majestic«, ki je bila 1. 1921 največja ladja na svetu. Gradnja bo stala 120 milijonov mark in bo trajala tri leta. Nova angleška ladja bo nosila ime »Oceanic«. V Prusiji se močno ženijo Statistični pruski urad objavlja številke, na podlagi katerih dokazuje, da se je število porok v drugem četrtletju 1. 1928 v primeri z lanskim zvišalo. Na prvem mestu je mesto Berlin. Pa tudi število rojstev je začelo naraščati in v nekaterih pokrajinah je doseglo precejšnje odstotke. V tem pogledu pa mestu Berlin stalno lia-zaduje. 16.900 oseb manj je umrlo kot lani. Tudi dojenčkov je ostalo več pri življenju kot lani. Ministrstvo sklepa, da je kriza v gibanju pruskega prebivalstva končana in da je pričakovati veselejših časov. Najznamenitejša operetna pevka na svetu Raqnel Meller dobiva 10.000 dolarjev plače na teden. To je najvišji honorar, kar jih more taka pevka doseči. Trenotno gostuje v Berlinu. Madjarski listi poročajo o strašnem zločinu, ki ga je storila neka dobro situirana kmetica v bližini Budimpešte. Pretekli teden je vdova Solti dobila obisk od svakinje po imenom Bugi. Naenkrat je skočila Solti na cesto in poklicala vaščane ter jim povedala vest, da je njena svakinja obešena. Uradna preiskava pa je ugotovila, da se gospa Bugi ni obesila, ampak je bila najprej zadavljena in potem obešena. Dokazalo se je, da je Solti skupno s svojim 16-let-nim sinom Antonom izvršila umor. Nagib je neizmerna lakomnost. Mož Soltijeve je zapustil svoje premoženje gospej Bugi in je priznal j Soltijevi le užitek Soltijeva je hotela na vsak , način postati dedinja vsega premoženja. Med razpravo je še prišlo na dan, da je Solti umorila tudi svojega moža in njegovega očeta. Moževo truplo je privlekla v hlev, kjer so ga raz-mesarili konji, tako da je bila sodnija v prepričanju, da je mož postal žrtev nesrečnega slučaja. Njegovega očeta pa je pahnila pod voz, kjer je enako prišel ob življenje Zločinka je nekaj časa vsa dejanja tajila, končno pa jih je le priznala. Voziti se ni več varno Roparji v Mehiki so postali že tako drzni, da napadajo mednarodne vlake. Te dni so napadli interoceanski vlak, ga prisilili, da je moral obstati, začeli streljati na vojaške oddelke, ki so spremljali vlak ter pobili vse razen enega, ki se je s težavo rešil. Ko so odpravili vojaško stražo, so vdrli v vozove in oropali vse potnike. Najmanjša1 vrednost ni bila varna pred njimi. Zaklenjeni poštni voz so odprli z dinamitoin in ga enako izropali. Ko je prišla pomoč, za roparji ni bilo več sledu. Kriza zakona Newyorški urad za socialno higieno pravi, da je vzel pod mikroskop večje število zakonov in naslednje ugotovil: Urad je razposlal vprašanja na sto mož in sto žena med 23 in 59 leti. Večina od teh je imela 30 ali 40 let. Največ jih je živelo v zakonu 5 ali 15 let. Teh 200 vprašanih ljudi je na vprašanja priznalo nič manj kot 1358 ljubavnih afer. Troje žena je priznalo, da sploh nikdar niso občutile ljubezni. Pet, da se niso poročile iz ljubezni. Na podlagi preiskovanja, koliko zakonov je bilo med temi srečnih, je prišel urad do zaključka, da se tla zakonska sreča z gotovo verjetnostjo določiti. Med dvesto jih je bilo približno polovico srečno poročenih. Zanimivo je, da so razlogi nesporazuma na obeh straneh približno isti. Žočpodarsfvo Tarifne reforme Prihodnja seja Tarifnega odbora, ki bi se po sklepu celjske seje imela vršiti 10. t. m v Belgradu, je odložena na 17 t. m., ker se insp. J. Čugmus ta čas nahaja na službenem jrotovanju. 6 tem dnom začnejo sekcije tarifnega odbora delati in bodo dale interesentom priliko, da osebno ob-razlože svoje potrebe. Zaenkrat bodo obravnavali: tarife za agrarno industrijo, za papirno in premo-mogovno industrijo. Kakor smo obveščeni, je ljubljanska Zbornica za TOI zbrala že podatke rudarskih interesentov in sestavila tozadevno spomenico. Po teh tarifah prideta na vrsto les in kemična industrija, o teh pa se bo razpravljalo v Zagrebu, kamor bodo lahko prišli tudi slovenski interesenti. Karavano je še vedno čas, da interesenti javijo svoje želje in jiotrebe, podprte s konkretnimi podatki, ljubljanski Zbornici. INDEKS V ELETRGO VINSKIH CEN. Po jxxiatkih belgrajskega »Privrednega pregleda* je indeks veletrgovfnskili cen nazadoval od meseca aprila do avgusta od 1609 na 1542. Gibal se je sledeče: povprečno 1! povprečno 11 januar 1! februar marec april maj junij julij avgust Iz teh številk je razviden običajen sezijski dvig cen v maju radi povečanja cen raznim kmet. proizvodom. Tudi avgust prinaša normalno višje cene kakor julij. V splošnem pa je naš nivo cen zelo stalen in so gibanja razmeroma prav majhna. V avgustu letos so bili indeksi posameznih skupin naslednji (v oklepajih podatki za januar letos): poljedelski proizvodi 1816 (1971), živina, meso, jajca itd. 1688 (1746). sadje 1158 (1255), stavbni materijal 1555 (1744), kolonialno blago 1310 (1292) in industrijski proizvodi 1728 (1690). III. mednarodni sejem v Solunu. Na III. mednarodni sejem v Solunu, ki se vrši od 16. do 30. t. m. 1928 bo imela tudi naša država svoj poseben paviljon. Jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu daje glede sejmu vse potrebne informacije in navodila. Naslov zbornice je: Chambre de Com-merce du Royau>me des Serbes, Croates et Siove-nes a Salonique. Legitimacije za posetnike, ki dajejo pravico na popust, prodaja tudi grški ge-neralni konzulat v Zagrebu po Din 70 — poštnino je priložiti še Din 4—. 1527 1558 1616 (1927) 1550 1613 11 1553 1600 1» 1548 1609 M 1558 1620 11 1557 1561 11 1545 1511 11 1522 1542 11 1610 Dobave. Prometno-komercielni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov signalnih zastavic in 5000 komadov nalučnikov; 15. t. m. glede dobave 1000 kg pralnega mila. Ravn. drž. zel. v Subotici sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 5 prtljažnih vozičkov. — Ravn. drž. ruo-nika v Velenju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 150 kg snažilne volne in 2000 komadov vžigalnih kamenčkov. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila in razne oprave (omare, postelje, stoji, mize, žimnice, žični vložki, perje za blazine, blago za žimnice in blazine, pljuvalniki, zavese itd.). — Vršile se bodo ofert. licitacije: 13. t. m. pri ravn. drž. zelezmc v Sarajevu glede dobave 1 blok-naprave; 18. t. m. pa glede dobave gradbenega materijala. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. 21. t. m. t. 1. se bo vršila pri strojnem oddelku ravn. želez, v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2700 komadov lopat. Borzo Dne 4. septembra 1928. DENAR. Na deviznem tržišču sta se danes učvrstila Berlin in Trst, dočim so devize Dunaj, London, Newyork in Pariz popustile. Promet je bil srednji, privatno blago v devizah London, Newyork in Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 4. septembra 1928. povpraS pon. srednji j si IX.. Amsterdam _ 2281.51 — — Berlin 1354.76 1357.75 1356.25 1355.25 Bruselj — 791.24 — — Budimpešta — 992.44 — — Curih I094.li 1097-11 1095.61 1095.60 Dunaj 80<\60 803.611 8(2.10 802.20 Londou 275.71. 276.50 276.10 276.17 Newyork 56.80 57.- i6.90 "i 6.905 Pariz — 222.20 — 222.24 Praga — 16K.67 — 168.67 Trst 297.- 299.- 298.— 297.80 Zagreb. Berlin 1354.75-1357.75. Curih 1004.10 —1097.10, Dunaj 800.60 803.60, London 275.76— 276.50, Newyork 56.788—56.988, Pariz 221.20— 223.20, Praga 168.27—169.07, Italija 296.90— 298.90. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.78. Budim, pešla 9ft.no. riunai 73.20. London 25.20125. New- york 519.35. Pariz 20.2775, Praga 15.3875, Italija 27.19, Bukarešt 3.175, Sofija 8.74. Varšava 58.20, Madrid 86.21. Belgrad. Amsterdam 2278.50-2284.50, Budimpešta 990.94—998.9-1, Curih 1084.10—1097.10, Dunaj 800.60—803.60, London 275.76—276.56, Newvork 56.75—56.®, Pariz 221.20—223.20, Praga 168.27—169.07, Italija 286.50—298.60. Dinar. Ne\vyork 175.875, Berlin 7.38, London 276, Praga 59.35, Dunaj 1247.50, val. 1247. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. pos. 88.50 bi, Celjska 158 den., Ljublj. kred. 128 den., Kred. zavod 170— 175, Vevče 105—110, šešir 105 den., Stavbna 56 d., Ruše 266-285. Zagreb. Drž. pap.: vojna odškod. ar. 435.50— 436, kasa 435—436, termini: sept 440 den., dec. 451—452, 7% invest. posoj. 88.25-88.50 (88.25), agrari 55— 56. Bančni pap.: Hipo 58.50—59.50, Poljo st. ernis. 18—18.50, nove 17, Kred. 85, Jugo 88.50—89 (88.50), Lj. kr. 126 den., Nar. 6650 den., Prašted. 920—925 (920), Srpska 151-155, Zem. 190—'150. Ind. pap.: Gutmann 205—215, Slavonija 7—10, Slaveks 100—102, Danica 140-150, Šeče-rana 500—515, Brod. vag. 90—94, Union 255, R» gusea 470—475, Trbovlje 480—492.50, Vevče 105 —106. Belgrad. Vojna odškodnina 433 - 435, dec. 447.50 —448.75, 7% invest. posoj. 88—89, agrari 54. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 85, Zivno 119.25, Hipo 7.40, Alpine 45.60. Greinitz 3.05, Leykam 10, Trbovlje 60.10. Slavonija 1.25. Tržna porodila Lesni trg Ljubljana. Les: Zaključenih 10 vagouov bukovih drv z do 15% okrogli«, 1 vag. bukovih cepa-nic, 1 vag. desk monte 24 mm in 2 vag. desk 12, 18, 24, 38 mm ter letev 24-48, 34-68, 58-58, 68-68. Tendenca neizpremenjena. Žito Položaj na žitnem trgu je nespremenjen. Naši mlini so z žitom še dokaj založeni, zato je malo zanimanja za blago. Če moremo verjeti poročilom, ki jih imamo iz produktivnih krajev, cene žitu ne bodo padle, kot to pričakuje naš konsum, ki se iz tega razloga tudi vzdržuje od nakupa. — Cena: pšenica bačka 242.50—245, pšenica sremska 237.50 —240, koruza bačka 305, koruza La Plata 2® Postojna, ječmen krmilni 260—265, ječmen pivovar-ski 300—310, oves 220—225, rž 250—260, moka 365 -385. Ljubljanska borza notira: Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg,-2%, 287.50—290. za september 290— 292.50, za oktober 302.50—305, moka nova, 0 g, bi. fko Ljubljana, plač. po prejamu 435—445, ba-ška koruza 350—352.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, fko Ljubljana 300 —302.50. oves, novi za avgust 265—270, ječmen baškf 70— 71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50. rž, uzančno blago, mlevska tarifa, 300—302.50. Zaklj. —. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica bač. 237.50—240, gor. bač. 240—242.50, pot. 240—242.50, ban. 230—232.50, sr. 232.50—235, ječmen bač., sr. in ban. 250—255, oves bač., sr., ban. 2117.50—220, koruza bač. 297.50-300, moka 0 g 360—?70, 2 3-10—350, 5 320—3»), 6 270 ^M 7,233-240, 8 200-210, otrobi bač. 185-180—185. Promet: 7 vag pšenice, 28 koruze, 8 molite, 8 ovsa in 1 otrobov, skupaj 52 vag. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 27.12—27.04, zaklj. 27.04—27.08, mareo 29.70— 29.64, zaklj. 29.64—29.66, daj 30.54—30.42. zaklj. 30.44 -30.46, rž okt. 25.90—25.76, zaklj. 25.78— 25.80, marec 27.96—27.90, zaklj. 27.94—27.96, koruza maj 28.14—28.20, zaklj. 30.36—30.40. Hmelj XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo, SHS. Žalec v Savinjski dolini, 4. sept. 1928. Obiranje hmelja je skoro povsod končano. Ves pridelek je izredno lepo zelene barve in je tudi drugače najboljše kakovosti — če so tudi kobule v nekaterih legah bolj male. Pred tremi tedni pri-občena cenitev pridelka se ne bode dosegla, temveč zaostaja za 15—20% za ono minulega leta. Kupčija je prav živahna in je približno 20 do 25% letošnjega pridelka prešlo v druge roke. Društveno vodstvo. Žatec (CSR), 1. sept. 1928. Obiranje hmelja je dež motil le en dan in bo z današnjim dnem približno polovica, po nekod dve tretjini obranih. Pridelek je skoro vseskozi lepo zelene barve in ima prav obilo lupulina. V posameznih legah so Kobule manpe kot so bile v minulem letu — s«, zato pa težke. Zadnje dni je bilo že več zanimanja za novi pridelek in so razni komisljonarji, eks-porterji, kakor tudi zastopniki nemških tvrdk nakupili nekaj hmelja za vzorce po 40—44 Kč (65 do 70 Din) za 1 kg. Pa te množine so bile le neznatne, ker hmeljarji niso voljni prodajati svojega pridelka po navedenih cenah, nego zahtevajo višje. Utemeljujejo to svojo zahtevo z dejstvom, da bode letošnji pridelek za 30—50% manjši od lanskega. 1000 sadežev da po natančnih zapiskih letos v različnih občinah na Češkem le 41 — največ pa 151 — povprečno torej le 82 kg suhega hmelja. Potemtakem ne bodemo letos pridelali 130.000 štirih stolov — kakor je bila naša najvišja cenitev — in sigurno še ni, če bodemo dosegli naj- nižjo cenitev to je 116.000 starih stotov. — Nemški odbor Jednoty chmelarske. Žater, 4. sept. Na kmetih živahno povpraševanje. Cene 42—44 Kč (70—74 Din) za 1 kg. Hmeljarji blago zadržujejo. v Niirnberg, 3. sept. (Tel. Slov.<) Cena tržnega hmelja po 120—170, Hallertau po 195 do 250, Tetnang po 240. Kupci so kazali nekoliko več zanimanja za kupčije. tn *vce ■n OTVORITEV UMETNOSTNE RAZSTAVE NAJMLAJŠIH, V nedeljo ob 11 dopoldne je g. Rihaj-d Jakopič v Jakopičevem paviljonu s kratkim nagovorom otvoril umetnostno razstavo O. Globočnika, M. Ma-leša, J. Mežana, M. Pregljeve, P. Pavlovca iu N. Pirnata. Razstava bo odprta do 22. t. m.; katalog našteva 159, skoro samih oljnatih slik, monotipij, risb in akvarelov. Razstavljavci razen M. Maleša so novinci v Jakopičevem paviljonu in neki kažejo nedvomne talente. Otvoritev je bila prav lepo obiskana, skoroda je bila v paviljonu gneča. Te dni bomo objavili obširnejši referat o razstavljenih delih. OSMI MEDNARODNI KATOLIŠKI KONGRES »IKE«. Mednarodna katoliška delovna družba »Ika«, katere namen je, družiti katoličane vseh narodnosti k gojenju katoliških osnovnih načel o državljanskem, mednarodnem in socialnem miru, je imela meseca avgusta svoje osmo zborovanje v Bregeuzu ob Bodenskem jezeru na Predarlskem. Kongres se je vršil pod pokroviteljstvom in stalnim predsedstvom škofa dr. Sigismunda W;" nostjo je kongres sprejel povabilo kardinala Sere-dija, priinasa Madjarske. da se vrši prihodnji kongres dne 20. avgusta v Budimpešti. Msgr. I. Mon-tero D i a z, zastopnik španskega primasa kardi- nal Segure y Saensa, je poročal o velepoteznem delu katoliškega tiska v Španiji in izrazil upanje, da se bo kmalu vršil kongres »Ike« tudi v Španiji. Kongres je sprejel njegove predloge o važnosti katoliškega tiska, o vsakoletni prireditvi katoliškega tiska, ki se vrši z molitvijo, propagando in nabiranjem in o mednarodnih nalogah organizacije katoliškega tiska »Ora et labora«, katere predsednik je msgr. Montero. \Vaitza, apostolskega administratorja v Feldkirchu in Innsbrucku. Takoj ob pričetku kongresa je prispel brzojav kardinala, državnega tajnika Gasparrija, ki je sporočil zboro-valcem papežev blagoslov k razjasnitvi socialnih vprašanj po katoliških osnovnih načelih. Devetnajst cerkvenih knezov iz enajst različnih držav je bilo deloma prisotnih, deloma pa so poslali zastopnike oziroma svoj blagoslov. Vseh zborovalcev je bilo nad 150. Tema kongresa je bila: »Moderni indu-strializem in katoliška Cerkev«. Uvodoma je govoril škof W a i t z »O katoliški Cerkvi, industriali-zmu in socialnih vprašanjih.« Velike industrije ni zametavati kot take, pač pa oni industrializem, ki tlači druge družabne razrede in hoče gospodariti nad državo. Brez moralne oplemenitve ni pričakovati poboljšanja. In ravno tu je potrebno posebno dušno pastirstvo. Nato je govoril stolni vikar dr. Fr. X. L a n d m e s s e r iz Aachena o krščanskem lastninskem pravu kot podlagi reforme modernega industrializma Lastnina je v človeški naravi utemeljena. Vendar pa je združena s socialnimi dolžnostmi. Kajti človek ni samo posameznik, temveč je tudi organski člen človeške družbe. Dr. P. A. H o r v a t h O. P. iz Budimpešte je govoril O lastninskem pravu v smislu sv. Tomaža Akvinske-ga: Preobilje zasebne lastnine mora biti namenjeno socialnim namenom. Dr. M o 1 i t o r, profesor delovnega prava na univerzi v Lipskem, je govoril o modernih državnih socialno-političnih stremljenjih. Pričel je z razlikami med rimskim in germanskim pravom ter prešel na moderna stremljenja raznih držav na polju delovnega prava. P. M. C a r o 1 f i O. F. M. iz Forlia je govoril o novem korporacij-skem pravu v Italiji. Dr. H. Konig, član statističnega državnega urada v Berlinu, je predaval o modemi delovni tehniki. Racionalizacija dela se mora izvesti tako, da bo imel od nje korist tudi delavec. O modernem industrializmu in kolonialnem imperializmu je govoril predsednik kitajske zveze katoliške mladine J. M. T a n. Nagkšal je potrebo, da se posvetijo vse sile spreobrnitvi Kitajske h ka-toličanstvu, zakar naj se pridobi zaupanje kitajskega naroda. Evropski industrialci in trgovci nai se drže katoliških osnovnih načel. Upravičenim zahtevam kitajskega naroda naj bodo katoličani naklonjeni. P. A. Arnou S. J., član mednarodnega delovnega urada Zveze narodov v Ženevi, je govoril o delavskem pravu in delavski zaščiti z mednarodnega stališča. Opozarjal je na velike socialne zasluge Zveze narodov, zlasti pa mednarodnega delovnega urada. — Posebno pozornost je vzbudila predočena groza krvavega preganjanja kristjanov v Mehiki. Ob splošnem navdušenju je hi! za protektorja »Ike« naprošen Prevzv. škof dr. Waitz. S hvalež- Leos JanaPek, nedavno umrli moravski ,-kla-datelj in avtor opere Jenufa , je bil temperamenten človek, ki nobene svoje partiture ni pedantiSno izpisal; bilo je to zanj dolgočasno. Nikoli ni kupil navadnega papirja, črtanega za orkesterske partiture, nego je Črtal sam. Nikoli se pri tem ni oziral na običajno zaporednost instrumentov, nego je rabil neke vrste notno stenografijo, ki so jo morali šele njegovi godbeniki s trudom nekako razrešiti in spisati v običajni obliki, če so bili temu priva- ! jeni. Tudi ; Spomini iz mrtvega doma«, njegova ! zadnja, tik pred smrtjo dovršena opera, so na j tak način stenografirani. Spisal je partituro na j množico majhnih lističev, iz katerih je cele mesece 1 diktiral zapisovalcem, seve, z velikim trudom in jezo. Tridejanska opera, katere rokopis obsega tri debele zvezke, ima najdaljšo uverturo, kar jih je Janaček napisal — 60 strani. Ko se zastor dvigne, igra orkester dotlej, ko prične peti prvi solist, celili 20 strani. V Janačkovi zapuščini so našli še nov godalni kvariet in simfonično pesnitev »Donava« v treh stavkih. Goethejcva nagrada, ki jo je v preteklem letu ustanovilo mesto Frankfurt, se je podelila letos teologu in zdravniku dr. Albertu Sclrweitzer-ju. Schweitzer se je rodil I. 1875. v Alzaciji kot sin protestantovskega župnika. Študiral je najprej filozofijo in teologijo, nato deloval nekaj čaka kot župnik iu na univerzi v Strafiburgu. Kot glasbeni zgodovinar je postal poznan z monografijo o Bachu in s svojimi deli o orglah. Kasneje ,ie študiral medicino in odšel kot misijonski zdravnik v notranjo Afriko, kjer je ustanovil institut za pobijanje tropičnih bolezni. Njegov institut je bil med vojno fflfcriišen, po njej pa ga je na novo zgradil, in si-ufir z dobičkom od svojih knjig. — Lani je prejel Goethejevo nagrado pesnik Štefan George, ki je obhajal letos šestdesetletnico svojega rojstva. Knflge in revifs I »Nageljčki I.« Zbirka 100 enoglasnih otroških pesmi za nižjo stopnjo osnovnih šol 1. iu 2. šolsko leto priredil Ciril Pregelj, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena zvezku je Din 26.—. V prav okusni opremi je ravnokar izšla ta tako pogrešana in potrebna pesmarica. Vsebina te zbirke je tako ljubka in domača, da ne bo razveseljevala samo nežno otroško dušo in srce, temveč tudi srca odraslih še posebno učiteljev petja. Hkrati je ta pesmarica tudi nekakšna pevska šola, ki deco igraje uvaja v petje iu vzbuja ljubezen do te lepe umetnosti. V isti zalogi je na razpolago tudi 11. stopnja »Nageljčkov« od istega prireditelja za eno in dvo-glasno petje. Cena Din 20.—. V sredi septembra izide še III. stopnja te zbirke za dvo in troglasno petje; cena Din 26.—. »Prepevajte«, zbirka narodnih in drugih domačih pesmi za ljudsko petje — od nntogih težko pričakovana — je izšla v drugi izdaji. Slovenci smo znani, da radi prepevamo! To je dobro znamenje, saj pravijo, da ljudje, ki ljubijo lepo petje, niso hudobnega srca. V domači hiši, v društveni dvorani, na vasi, na polju, v gozdu, na potovanjih, povsod naj se glasi in odmeva lepa domača pesem. Napevi so znani, toda komaj začne družba mnogo- krat peti, pa mora že nehati, ker ne zna — besedila. Ravno temu hoče odpomoči ta knjižica, ki vsebuje 170 pesmi. Vsaka pesem se lahko hitro najde, ker sta dodani dve kazali. Ker je knjiga določena za vsakdanjo rabo, je prav trpežno, a lično vezana in stane 10 Din. Kdor naroči 10 izvodov skupaj, dobi 1 izvod brezplačno. Denar se lahko pošlje tudi v znamkah. Naročite jo še danes pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.__ Iscnredl sodišča POTOVANJE VESELEGA TOMAŽA. Tomaž je sicer delavec, toda kdo pravi, da sme potovati samo gospoda! In da sme samo gospoda imeti svoje počitnice! Zakaj da si počitnic in potovanja ne bi smel privoščiti tudi delavec Tomaž? Šel je tedaj Tomaž, zapustil delo, ki ga je imel in si napravil kar generalne počitnice. In da bo počitnice kar najbolje izrabil, se je podal tudi na ispek-cijsko potovanje po deželi. Krenil je najprej na Gorenjsko, ker so tamkaj najlepša letovišča in za počitnice sploh najbolj pripraven kraj Veselo je žvižgal 27. juliju Tomaž skozi Škofjo Loko in dalje v Selško dolino. V Selcih ga je vjela noč in je pri nekem posestniku poprosil za prenočišče. Isti dan se je skozi Selško dolino vozil s kolesom tudi Dragotin P., ki je hotel obiskati v Železnikih svojega tasta. Dragotin je prenočeval v isti hiši kot Tomaž. Kolo je pustil v veži. Ponoči se je tega spomnil Tomaž, pa je kolo »ruknil«. Kdor hoče na počitnice in na potovanje, mora gojiti tudi primeren luksus, ne! — si je mislil Tomaž. In kolo je luksuz, vsaj za rael V takih mislih je že sedel na kolesu in veselo vozil v prvo jutranjo zoro. Tam za Škofjo Loko je sicer srečal orožnike, toda Tomaž zna: korajžno je poprosil orožnike za ogenj, da si nažge cigareto... Pri taki korajžni gesti je človek manje sumljiv in tudi Tomaž je skusil, da je to res. Peljal se je dalje v Kranj, potlej še v Tržič, od tam pa je hotel v kakšne hribe, zakaj tudi to da spada k počitnicam. Bolj slabo se pa počitnicam poda prazen žep in to je prebridko skusil Tomaž. Hotel je prodati ukradeno kolo, toda zdelo se mu je preblizu. Zato se je napotil s kolesom dalje čez polja in ljubke gorenjske vasi naravnost v Kamnik. Tu je kolo prodajni skoro zastonj, čeravno je nted brati bilo vredno še kakšnih 700 Din. Ptička pa so pri tej priliki zalotili orožniki in šel je ž njimi. Tako je bila prva etapa potovanja takorekoe končana, počitnice pa se bodo šele začele. Po taki naporni poti se človeku spodobi kaj mirnega počitka in sodniki so rekli, da bo za Tomaža kakih 6 tednov ravno prav. Tomaž sicer pravi, da bi bilo tudi manj dovolj, toda sodnija je mnenja, naj bo sploh zadovoljen, da tako malo, ker bi dobil znatno več, da mu ni to prva kazen. Naročajte .Slovenca* I Oplas V smislu rešenja upravnega odbora samostojno monopolske uprave M. br, 16.246 z dne 29. junija t. 1. in rešenja ministrstva gradjevin M. g. br. 19.462 od 16. avgusta 1928 Uprava drž. monopola tem potom razpisuje prvo ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za zgradbo solskepa skladišča v Liubljani Skupna proračunana vsota znaša 973.032 Din 26 par. Dražba se vrši 19. septembra 1928 ▼ pisarni uprave državnega monopola. Načrti, proračun in splošni pogoji se morejo vpogleltati vsak uradni dan v pisarni tehniškega odseka uprave državnega monopola in v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Iz pisarne industrijskega oddelka I. M. br. 13.407, z dne 27. avgusta 192& Henrik Sienkiewicz: Na polili slave Tovest iz časa kralja Jana Sobieskega. 85 A pan Serafin jim je na njih priganjanje tako odgovarjal: »Imam vesti, da njegovega veličanstva kralja še ni v Krakovu in ga tudi še ne bo tako kmalu. Sicer se tam medtem mora zbrati vojska, a vendar ne vsa, toda zopet ni znano, kdaj se to zgodi. Stanislavu sem velel, naj mi vsak mesec pošilja hlapca s pismom in mi v njem natančno piše, kje polk stoji, kam odide in pod katerim poveljnikom? Zdaj pa je minilo že sedem tednov pa nimam še nobenega glasu. Vsak dan pričakujem pisma in vam tudi povem, gospoda, da sem nekoliko vznemirjen. Nikar si namreč ne mislite, da ju na vsak način dobimo v Krakovu. Ba! Lahko se tudi zgodi, da ju tam sploh ne bo. »Kako to?« je razburjeno vprašala panna Sieninjska. »Tako, ker polkom sploh ni treba ubrati pot samo skozi Krakov. Vsak lahko odpotuje tudi naravnost iz sedanjega taborišča, razen tega tudi ni znano, kje se zdaj nahaja pan Zbiežhovski. Kaj pa, če so ga poslali kam na šlezijsko mejo ali k vojski velikega hetniana, ki prihaja od ruske strani? Večkrat se zgodi, da pošiljajo pred vojno oddelke iz kraja v kraj samo zato, da 1 >I se navadili premikanja. Tekom sedmih tednov so laiiko dospela različna povelja, in Stanislav bi mi moral poročati o njih. Tega pa ni storil in zalo sem v skrbeh: saj je znano, da med vojaki večkrat nastanejo prepiri ali dvoboji Kaj pa, če se je kaj zgodilo! Pa če bi se tudi nič ne bilo zgodilo, moramo vendar vedeti, kje se polk nahaja in odkod odrine. Te besede so zbegale vse navzoče, a župnik Voj-novski je odgovoril: »Saj polk ni kakor kaka igla ali gumb, ki ga je težko dobiti, če se odtrga od suknje in zleti v travo. Radi tega si nikar glave ne belite, gospod! V Krakovu vendar vse prej kaj zvemo o tem oddelku kakor v Jedlinki. »Toda s pismom lahko pridemo navzkriž, če je medtem odšlo semkaj 1« »Potem pa naročite Vilčopoljskemu, naj pošlje pismo za nami. Tako bo prav! Medtem pa preskrbimo v Krakovu panni Sieninjski varnejše zavetišče, in ko napoči dan odhoda, bomo vsaj brez skrbi.« »To je pa res! Tako je!« »Zatorej vam svetujem tako: če do jutri ničesar ne dobite, odrinimo v večernem hladu v Radom — odtod pa dalje proti Kielcam, Jendžejovu in Miehovu.« »Morebiti bi pa bolj kazalo odriniti v Radom pojutrišnjem zjutraj. Potem nam ne bi bilo treba potovati skozi gozd ponoči in s tem bi se morebiti izognili zasedi od strani Kšepeckih?« »Ah, kaj bi tisto! V hladu je prijetneje potovati!«, je zaklical Matevž Bukojemski. »Ce nas že nameravajo napasti, storijo to prav tako lahko podnevi kakor ponoči. Noči pa so zdaj svetle.« Pri teh besedah si je pričel zadovoljno roke meti in ostali trije bratje pa so takoj sledili njegovemu primeru. A prošt Vojnovski je bil drugega mnenja. Zelo je dvomil, da bi se jih upali Kšepecki odkrito napasti. »Marcian — ta že, a stari Kšepecki je za to pre-pameten in predobro ve. kake posledice utegne imeti Jako početje: saj je že marsikateri nasilnež prav drago plačal r a p t u s p u e 11 a e. Sicer pa smo tako močni in oboroženi, da še sam Marcian ne bi utegnil pričakovati zmage. Zato pa bi mu bilo na vsak način pričakovati Jackovega in Stanislavovega maščevanja. Župnikove besede so Bukojemskim skoro pokvarile veselje, potolažil pa jih je Vilčopoljski. Pričel je namreč ugovarjati, majati z glavo, trkati s svojo leseno nogo po tleh in slednjič govoriti: »Gospodje, če bi tudi na vsej poti do Radoma in celo do Kielc ali Miehova ne naleteli na nobeno nepriliko, vam vendar svetujem, da ne opustite previdnosti vse do krakovskih vrat. Saj so ob cesti povsod gozdovi. Jaz pa mladega Kšepeckega najbolje poznam in sem trdno prepričan, da ta vrag že kaj tuhta.« Štiriindvajseto poglavje. Slednjič je napočil dan odhoda. Sprevod je odrinil iz Jedhnke ob svitanju, v krasnem vremenu, in je štel dokaj ljudi in konj. Gospodični Sieninjski, gospe Dzvonkovski in tudi gospodu župniku Vojnov-skemu je bila za slučaj, da bi mu v sedlu preveč nagajal nekdanji strel, namenjena s pločevino in usnjem prevlečena kočija. Razen nje so bili še štirje težkoobloženi tovorni vozovi: vsakega so vlekli štirje konji in so ga spremljali — vštevši voznika — trije hlapci. Za panom Serafinom Ciprianovičem je jahala šestorica slug v turkusnoplavi noši, vodeč na povodcih nadomestne bojne konje. Gospod župnik je imel dve slugi, gospodje Jelo-Bukojemski tudi po dve in še enega gozdnega čuvaja, ki je varoval voz z njihovo prtljago. Vsega skupaj je nastopilo daljno pot štiriintrideset s sabljami in puškami dobro oboroženih ljudi. Nekateri izmed njih v slučaju kakega napada sicer ne bi mogli poseči v obrambo, ker bi morali stražiti vozove in konje, a Bukojemski so bili itak prepričani, da bi s takšnim spremstvom lahko prepotovali ves svet in bi še trikrat ali štirikrat močnejša tolpa drago plačala, če bi si jih upala napasti. D B fB S" < S 3 n> — iT D ?' .9 xa c« <1 y g5 f E S- ® s ST r c P * co c- s- s? B g > N. P K W »r * 5? ? a. •i » N cr sra cn _ » s I S' p?» ! ^ M S. _ M 'TU CL < p a_ » 2 ® o£S s.-s- - n 5' ? I * g" g ET S čt ' iT I a a: tc t % oa t* & m « CAP 3. S S. 5 > s? " a 5FS 5 S s- s F * ? ?f K 4 e ikof Ustanovljeno teta 1839 Tridesetletna izkušnja dokazuje, do so čaše in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in rad' tega najcenejši. WECK >WECK< "" Tovarniška zaloga " rr V-'** * tvrdki .,FRUCTl/SLtub/iana, Krekov trg lOll. Celje: /osip /agodič. — Maribor: KarI Lotz. Razglas o licitaciji Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem težaških, zidarskih in tesarskih del in dobav pri zgradbi stanovanjskega poslopja za sestre pri bolnici v Brežicah II. gauno pismeno ofertalno IfcitacHo na dan 10. septembra 1928 ob 1. uri pri oblastnem gradbenem oddelku v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 15/1. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu efektivnih stroškov. Natančnejši pogoji so razvidni iz tozadevnega razglasa v »Slovencu« št. 194 z dne 26. avgusta 1928. Oblastni odbor ljubljanske oblasti, dne 4. septembra 1928. Za predsednika: E, Jarc s. r. Zahvala Ob priliki prebridke izgube našega preljubega soproga in očeta, gospoda Filipa Horvata se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, someščanom, znancem in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. — Najtopleje naj bodo zahvaljeni tudi vsi darovalci prekrasnega cvetja in mnogobrojnih vencev. — Posebej pa se še zahvaljujemo preč. duhovščini, čč. usmiljenim sestram križarskega ruda, g. Jak. Majcen, vsem društvom in korporacijam za častno spremstvo, središki godbi za ganljive žalostinke, pevcem za v srce segajoče petje in gosp. R. Polaku za pretresljiv nagrobni govor. — Vsem prisrčna hvala! Ormož, dne 2. septembra 1928. Žalujoči ostali. Inserirajte v »Slovencu"! Za Jugoslovansko tiskarno t Lhibljani: Karel Ctft. JOSIP ŠLIBAR. LJUBLJANA STARI TRG 1 (POLEG ZALAZNIKA) Kontenina rjava „ bela „ za rjuhe bela „ za kapue bela Din 7, 10, 14 Brisače mt.......Din 10, 14. 20 „ 10, 12. 14 Brisače frotirke ... „ 24, 32, 48 „ 22, 26. 32 Sifon......... 10, 14, 18 ,, 34, 46. 52 Cef.r...........10, 1', 20 Posteljna pregrinjala ... Din 320, 480, 600 Za madrace gradi . . . . „ 28, 32, 42 Kovtri klotasti .....„ 185, 200, 260 Inlet..........„ 16, 22, 36 PRODAJA OSTANKOV OB RED-iH IN SOBOTAH se odda Ilirih sob s kopalnico in pritiklinami v Šelenburpovi ulici št. 4, I. nad. Več pove „CROATIA", Stari trg št. 11, II. nad. od 8. do 14. ure. damskih gumbov za plašče veliki ter krojaške krede, belH ru-deča in mod m po zelo nizki ceni pri Osvaid Dobaic, Ljubjana Pred Škofijo 15 Ne zamudite ugodne prilike! Negavke Flor. svilene cvirnate, pavolnate, volnene v veliki izbiri iu na ceneje pri tvrdki Osvaid Dobeic, Ljubljana Pred Škoflio 15 Na debelo Blago dobro! Na drobno! M. C* znsmvauec, Perl-preji-ca. kva kanec in Moulii 6 v raznih barvah ter najceneje, kup telepri tvrdki Osvaid Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 Velika zaloga Na debelo! Na rtrobno! 39 Jng. ^oltan Szekely j| gj Kina Szekely roj. V^unej g iS « S jgj poročena g gfl 2aqreb, v septembru 1928 E ia s Čudovito nizke cene! \z- birflVBlihalD^^rS Šivalni stroji od Din I400-— naprej. Otroški vozički od Din 240*— naprej. Motorji prav poceni Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaia na obroke Ceniki franko. „TRIBUMM", F. B. L. Karlovska cesta Številka 4. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je gospod Jože Zurga vratar deželne bolnice v p. dne 3. t. m. previden s sv. zakramenti boguvdano preminul. Pogreb blagega rajnkega se vrši v četrtek dne 6. sept. t. 1. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnicc v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. septembra 1928. Žalujoči ostali. Ljubljana ( Lzdaiateli: dr. Ff. Knlovcc. Urednik: Fraac Ter sedla vi