id"1' jdn» ?'in ameriški bombniki vedno v večjem obsegu ^jajo zračne napade po Nemčiji in nad okupi-ra«imi deželami. ne1; |0Ž''!: > Z3-je®0 i'0! toji" P o.; $ J e m 4 P )4 p i* / p P i/ 5 5t«f' p p* bleski bombniki zopet nad Berlinom Pošiljanje paketov jugoslovanskim vojnim ujetnikom Ameriška državna pošta bo do 10. junija t. 1. sprejemala zavoje za zavezniške in torej tudi za jugoslovanske ujetnike v Nemčiji in Italiji. Tu gre le za zavoje, katere pošiljajo privatniki. Zavoji za Nemčijo so sprejeti .................. Slika kaže Angležinjo, ki napeljuje žice v hmeljnih nasadih. Kar nas zanima vedeti je, kaj bi se zgodilo, če bi se ženska s/iotaknila. » j Vožnja za zabavo je pre- V nedeljo prične kampa- Maryland in Virginia. -o—--- Važna seja ičilani društva Euclid št. 29 SDZ ste prošeni, da se v nedeljo 23. maja v polnem številu udeležite važne seje v navadnih prostorih. R* sa -o- Vojaštvo pomaga zajeziti narasle vode, ki so že napravile veliko škodo V severno zapadni Ohio, v Indiani, Kansas, Illinois, Arkansas, Missouri in Oklahomi so vsled vednega deževja prestopile reke bregove. Povoden j je do-zdaj že zahtevala 10 človeških žrtev, dočim trdijo poročila, da je več kot 22,000 ljudi brez strehe in sicer 12,000 v Indiani in 10,-000 v Illinois. Poplava bo napravila silno škodo po njivah. Več kot 1,000 vojakov iz taborišča Scott Field, 111. je bilo poklicanih na pomoč. Iz Jeffer-ison taborišča, Mo. je bilo poslanih 450 vojakov, da pomagajo zajeziti reke. -o- Stalinu je bilo izročeno pismo od Roosevelta Moskva, 20. maja. —Joseph E. Davies je šel danes v Kremlin, kjer je izročil Stalinu osebno v roke pismo, ki ga je pisal predsednik Roosevelt. Vse moskovsko časopisje je pisalo o njegovem prihodu. Ne omenja pa nič o njegovi misiji. -o- Glasovanje uslužbencev pocestne železnice Prihodnji pondeljek bodo za- za 7 dni na dopust. Joseph je sin čeli glasovati uslužbenci cleve-J Mr .in Mrs. Joseph Trunkely iz landske pocestne železnice, ako 722 E. 162. St. sprejmejo 3 in pol centa na uro le, ako ima pošiljatelj v rokah takozvani "label" (nalepnico) od dotičnega ujetnika. Za Italijo ta nalepnica ni potrebna vsakdo more odposlati zavoj naslovljen vojnim ujetnikom. Poštnina je prosta, kakor je to določeno v mednarodni ženevski konvenciji. Zavoji ne smejo tehtati več kot 11 funtov. Vsebina mora biti spravljena v močno škatljo, zavito v močan papir in vse skupaj mora biti dobro povezano. Naslov ujetnikov mora biti čitljivo napisan in sicer dvakrat zunaj, na zavoju. Poleg tega pa je tr&ba spraviti tu'di v zavoju samem duplikat naslova za slučaj, da bi se zunanji papir na potu poškodoval. Odpošiljatelj mora označiti na zavoju svoje ime in svoj naslov. V zavoju ne sme biti nobene-. | ga pisma, niti najmanjše opom-! be ali tiskanega teksta. Ako želi ' odpošiljatelj naznaniti ujetniku, da mu je poslal zavoj, mora to storiti s posebnim pismom. Zavoju je treba priključiti "customs declaration," na kateri bo označena točna adresa od-pošiljatelja, seznam vsebine ter naslednje besede: if undeliver-alble as adidlre|ssed, deliver to Senion Yugoslav prisoner — camp leader — in the same camp." Formular za te customs declaration je brezplačno dobiti na pošti pod številko: form No. 2966. Glede vselbine 'zavojev, to je, glede vprašanja, katere stvari se sme poslati, obstojajo s strani "Board of Economic Warfare, Office of Exports" natančni -predpisi v takozvanem "Current Controls Bulletin No. 56", revizija z dne 1. februarja 1943. Pošiljati se isme: Tobak za cigarete. Prepovedano je pošiljati gotove cigarete ali pa papir za cigarete. Milo, zobne krtačke in krtače za lase in obleko, ki pa ne smejo biti kovinaste. Sir, bodisi ameriški, bodisi švicarski, zavit v celofan. , Suho sadje, suhe slive, posušeno grozdje, marelice, breskve in jabolka, zavita v celofan v zavojih po funtu ali po pol funta. Juhe v prašku, zavite v vrečicah iz celofana. Cereals tipa farina ali cream of wheat v škatljah iz kartona. Valorizirano mleko v celofan-skih zavojih po funtu ali po pol funta. , „ , „ Tr v T . ,, Brazilski oreški neoluščeni ali Pvt. Joseph Trunkely je do- do Frank B. Koncan Jr., sin Mr . y celofanskih vrečicah. povedana v vzhodnih ameriških državah Washington. — Začenši od četrtka opoldne je avtna vožnja za zabavo prepovedana v 12 vzhodnih državah. Kdor se zoper to prekrši, izgubi gazolinsko knjigo do konca vojne. Policija je dobila naročilo, naj strogo pazi na kršilce te vladne odredbe, ki je prišla radi pomanjkanja gazolina. Prizadete države so: Maine, New. Hampshire, Vermont, Massachusetts, Rhode Island, Connecticut, New York, New Jersey, Delaware, Pannsylvania, nja za katoliško dobrodelnost V nedeljo prične v clevqland-ski škofiji, v kateri je 273 župnij, kampanja, v kateri se mora nabrati vsota $300,000. Katoliška dobrodelnost v škofiji vzdržuje razne dobrodelne zavode, sirotišnice in podobno. Lansko leto je bila dosežena kvota $323,625, za k a t e r o je prispevalo 168,000 oseb. Petnajst tisoč oseb se je priglasilo, da bodo zbirali doneske pohišah. -o- Na obisku Mr. in Mrs. Rudolph Kosak sta dospela ,na dvotedenske počitnice k svojim staršem. Mr. Kosak je sin Mr. in Mrs. John Požar iz Mentor, O., Mrs. Kosak je pa hči Mr. in Mrs. Smre-kar iz Newburga. Naši vojaki spel i i taborišča Maxey, Texas, priboljška, ali pa to zavržejo, županov vojni odibor je to ponudil kot posredovalni predlog med unijo in mestom. Vrnitev iz bolnišnice John Brodnik iz 15704 Tra-falger Ave. se je vrnil iz bolnišnice. želi se zahvaliti vsem za prijazne obiske v bolnišnici. Ob priliki naj ga prijatelji obiščejo tudi na domu »a jsa Wa ,Frank (Razy) Razboršek, sin Mrs. Mary Raaboršek iz 1092 E. 72$. St. se je oglasil od nekje s Pacifika. Prosi, da bi se ga prijatelji spomnili s kako kartico. Njegov naslov je: Frank Razboršek F l/C U. S. S., L. S. T. 342, c/o Fleet Post Office, San Francisco, Calif. m m » m Mrs. Frank Končan iz 6512 Bonna Ave. Vse najboljše, Frankie, in zdrav se vrni. m » Jutri gre k vojakom Joseph Strnad, sin Mrs. Josephine Str-' nad, ki vodi z materjo že več let znano gostilno na 1315 E. 53. St. Mati ga bo zelo pogrešala, ker je Joe jako priden. Zlasti ga bosta pa pogrešali njegova soproga in hčerka. Toda Joseph je tudi z denarjem pomagal Stricu Samu, ker je kupil 'že za $7,000 vojnih bondov. želimo mu vso srečo in pa zdrav'povratek k svoji druži- čokolada v kosih ali v prahu s posušenim mlekom. Največ 1 funt v papirni škatlji ali celofanu. Suhi makaroni ali špageti. Kava v vrečicah. Največ po 1 funt. Čaj v vrečicah ali v zavojih po pol ali četrt funta. Kakao v celofanu, največ pol funta. Sladkor v papirnem zavoju ali škatlji, največ en funt. Suho meso v prozornem voščenem papirju ali celofanu, največ en funt. { Iz urada delegata za Rdeči križ v Severni Ameriki. --o- V delu so načrti, da se zaposli vojne ujetnike Washington. — Vojni tajnik Stimson je povedal, da so v delu načrti, da se zaposli večje število vojnih ujetnikov po deželi. Ujetniška taborišča so že narejena in so tako obsežna, da lahko sipravijo pod streho vse vojne ujetnike iz Tunizije in kar jih še bo pozneje. Vojni ujetniki, ki delajo za vlado, dobe 80 centov na dan. Oni ujetniki, ki ne bodo zaposleni pri kakem delu, dobe po $3.00 na mesec za priboljšek. častnikom ni potreba delati in so plačani po šarži in sicer poročniki po $20 na mesec, kape- tani po $30 in višji častniki po $40- * Litvinov~je~včeraJ dospel v Perzijo Teheran, Perzija. — Maksim Litvinov, ruski ambasador za Zed. države, je dospel z avijo-nom iz Kaira. Litvinov je na potu v Moskvo na posvetovanje z Stalinom. -o- K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih k molitvi za pokojno sestro Rose Vidmar, 1213 E. 60. St. Jutri ob devetih naj se pa udeleže pogrebne maše. Na operaciji Mrs. Margaret Turšič, 8813 Empire Ave., bivša lastnica Jeanette's restavracije na 63. cesti, je bila uspešno operirana v Glenville bolnišnici. Obiski so zdaj dovoljeni. Zadušnica V nedeljo ob enajstih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Josephine Toporiš. Pogreb Dorothy Kalmar Pogreb Dorothy Kalftiar bo v soboto devetih v cerkev sv. Filipa na St, Clair in 82. cesta. "PLANINA" BO PELA V NEDELJO Na 27. maja odpotuje v arma- niči. V Maple Heights, O. obstoji že god je prijazno vabljen, da ta dlje časa odličen ipevski zbor koncert poseti v velikem številu. "Planina," katerega vodi moj-J Slovenska pesem svobodno do-ster P. Kogoj. Zbor poseduje ni danes samo še na svobodnih zelo zmožne pevske moči, ki pri- ameriških tleh. Ne pustimo, da dno zahajajo na vaje, žrtvujejo bi nam zamrla! Zato pa mora-čas in denar za naš največji na-j mo dajati našim vrlim zborom rodni zaklad — za slovensko pesem. V nedeljo 23. maja ob osmih zvečer bo podal zibor lep sporedi , s svojim pomladanskim koncertov! - Po koncertu bo ples m tom. Narod iz okolice in od dru- splošna domača zabava. vso podporo, da vzdrže, da še nadalje goje ta naš narodni biser. Posečajmo koncerte naših zbo- ?\MERlSKftWD©M©VINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN fiOV^WO ____SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPA™ CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, MAY 21, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. „,1 n> 20. maja.—Bombniki angleške zračne sile, ki so , 2£l Polete na veliko daljavo in ki so izredno hitri, so •'e noči zopet bombardirali Berlin. To je bil že četr-jj naPad na nemško prestolico v teku enega tedna. Ta j^l izvršen komaj nekaj ur potem, ko so ameriški bomb-%Va!i nemške naprave v Kielu in Flensburgu, ki je baza ^ ® Podmornice. if. bombardiranja Berli-ij^javljen. Vsi bomb-%Vrn^ z napada. ^vSo hoteli s tem napa-\ vrniti Nemcem L a London, ki so bili nagli. Zato so tudi ^Jatičarji zeli hitre 1 ^ ' na8lo zmetali bombe , ' blisko to odleteli gjso Pa letele čez Roških močne formacije k bombnikov v smeri ijrni Franciji. Letele %t. ' da ni bilo mogo-L1: če SO bili to skali1"1 letal, ali so bili Nemški bombniki so se bili pa prikazali na južni angleški obali. Toda protizračne baterije so jih pognale nazaj 11a morje, predno so mogli vreči kako bombo. Poročila pripovedujejo o veliki škodi, ki so jo napravili ameriški bombniki v Kielu in Flensburgu. Ameriški letalci so najprej metali zažigalne bombe, nato pa eksplozivne, da so se požari hitreje širili. Uradno se poroča, da postaja ameriška zračna sila v Angliji vedno večja, zato se pričakuje tudi večje sodelovanje ameriških bombnikov z angleškimi. ^ ima zdaj največji laboratorij na svetu za razvoj letalskih strojev "j ttj,^0 bili v Clevelandu S^ a(*ni in mornariški j^a najslavnejši znan-U^iatiki, ko so izro-laboratorij, v ka-L? izvijali z novimi itjj .' žalske stroje. La-veljal $20,000,000. 5^ JVe^ji svetovni labo-HfJrste in tu sem bodo vs,, telJi letalskih stro-sveta. Zr.a- čino je, da je 62 ameriških mest tekmovalo za ta laboratorij in da si je vlada izbraia ravno Cleveland. Dr. George W. Lewis, ki je danes priznan kot najboljši letalski ekpert v Ameriki, je izjavil, da bo ta laboratorij Meka za vse svetovne letalske inženirje. Vsi poskusi v bodočem razvoju letalskih strojev, bodo izvršeni tukaj. Nadina vabi na prireditev ■'lit!]' p0Poldne ob 3:30 bo J^ki oddelek sloven-_ v avditoriju na Ave- zadnji pro-Nm Vprizorili bodo igri, "Sestrin \ Materin god." Sj je tudi precej le-atere bodo deklami- ^ slovenske šole in' si-SsC^manove, Ivan Zu- panove, Otona Župančiča in drugih naših pesnikov. V programu bodo nastopili tudi naši mladi harmonikarji, ki bodo pokazali svoje spretnosti, kar bo gotovo ugajalo občinstvu. Zvečer bo pa ples. Vstopnina za, popoldne ali zvečer je samo 506, vštevši davek. Narod je prijazno vabljen na to prireditev. H* * Bo na ,/MO delavcev > 20• maJ'a-— \t] Chrysler Corp. so V .e radi stavke 21,000 % K b° Stavka nada" S .°b delo kakih 85,000 't; i ■ ... te.] korporaci.11. JaJ'o k uniji CIO. Savski odbor je po- \ iz Washingtona ■V-nijo' da se morajo \ Cl takoj na delo, ker Hi ^eres dežele. To- 1 vrata> izde" e' protizračne V6 Za tanke in dru- , S- SSuiranka Je v^eraj gradu-X j>e Addams višje šole 'Ž Gogala, hčerka ' Jos©ph Gogala iz , ta ^ čestitamo! S^ce vabijo bo priredilo dru- i'%hrine 8t- 29 ZSZ ve_ na St. Clair Ave. H {(a,Zahava in fina po- ' arince prav prijaz- Poset. Bombnik je treščil v plinski tank v Chicagu Chicčago, 111.—Dvanajst mož posadke je bilo ubitih, ko je ar-madni bombnik treščil v tank, kjer je bil spravljen plin. V eksploziji in plamenih je bilo vse uničeno. Plameni so švigali več sto čevljev visoko. Bombnik, ki je letel z vso brzino, se je zaletel v steno tanka. Bombnik je bil na potu v Texas. Ker je bilo vreme neugodno, je hotel pilot pristati na mestnem letališču, ko se je zgodila nesreča. -o- Obiski s konvencije {S konvencije SŽZ v Pitts-burghu so se ustavile v Clevelandu pri družini Hrastar na 5901 Prosser Ave. Mrs. Angela Strukel in Mrs. Mary Furar iz La Salle, 111. Zadnja ima poleg srebrne tudi zlato zvezdo, v znak, da ima dva sina v službi Strica Sama, eden je pa že padel za domovino. Iz Oglesby, 111., je na obisku pa Mrs. Mary Meglich. Nocoj odpotujejo proti domu. ............ BOJNA FRONTA ATTU—Ameriške bojne ladje in pehota z vso silo.pritiskajo na Japonce, katere so zgnetli na kup v zalivu Chichagof. Boji se bližajo svojemu koncu, ker Japonci ne bodo mogli dolgo vzdržati. BURMA—Ameriški bomb niki so zmetali 125 ton bomb na japonske pozicije v Burmi. RUSIJA—12,000 mož močna nemška kol.ona je napadla ruske pozicije pri Novoros-sisku. Toda Rusi so na mestu štrli nemško ofenzivo. -o- Akutno pomanjkanje gazolina v vzhodnih državah preti kmetijam Washington.—Na tisočih farmah ob vzhodnem obrežju počivajo traktorji ker ni gazolina. Mnogo gazolinskih postaj je iz istega vzroka zaprlo vrata. Živilski administrator svari, da bo pomanjkanje gazolina prizadelo farmarje, odnosno obde-ovanje zemlje, kar bo imelo za posledico manj pridelkov. Ako ne bo prišlo kmalu več gazolina v te kraje, farmarji letos ne bodo obdelali zemlje. Tajnik notranjih zadev, Ickes, je včeraj izjavil, da bo treba morda vzeti nekaj gazolina iz osrednjih držav in ga poslati na vzhod. V tem slučaju bi ga odvzeli potniškim avtom z na-daljnimi odredbami. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Are. JAMIH DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _ PotBunema ttevllfca 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tT. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for > months _ Single copies 3c_' Entered as second-class matter January 6th. 1109. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 120 Fri., May 21, 1943 Zakaj se mora invazija Evrope posrečiti Dasi je fakt, da invazija Evrope oziroma Hitlerjeve Nemčije ne bo lahka stvar vzpričo nemške bojne sile, bodo imeli zavezniki mnogo prednosti pred Nemčijo. Res je sicer, da se je veidno lažje braniti kot napadati in je tudi res, da bo imel Hitler primeroma kratko dobavno linijo iz središča Nemčije na razne bojne fronte, pa je tudi res, da bo vozil Hitler vse potrebščine na vse kraje po suhem, dočim bodo morali zavezniki premostiti morje, naj že udarijo kjer hočejo na evropsko celino, pa je vseeno fakt, da Hitler enega ne bo imel, kar bodo imeli zavezniki. To je, da bodo zavezniki povsod, kjer bodo udarili na Evropo, dobili zaveznike v dotičnih deželah, če izvzamemo Italijo. Hitler bo pa imel proti sebi napadajoče zaveznike in za hrbtom pa še domače prebivalstvo. S tem, da so zavezniki zmagali v Afriki, so dobili fino trenirano armado 300,000 francoskih bojevnikov. To že precej šteje in Hitler mora tako število nekje dobiti, a,ko hoče to novo zavezniško armado številčno dohiteti. Pravimo, da kjerkoli bodo zavezniki udarili na evropsko celino, bodo dobili dobre zaveznike v domačem prebivalstvu. Naj udarijo v Norveški, Danski, Belgiji, Holand-ski, Franciji, Grčiji ali Jugoslaviji, povsod lahko računajo na pomoč domačega prebivalstva. Treba ne bo drugega, kot ta ljudstva oborožiti, pa bodo udarili po nemških pasjeglav-cih, da bo kar veselje. Zlasti bodo pa domača ljudstva pomagala zaveznikom s tem, da bodo za hrbtom nemške armade razdirala mostove, železnice in druge komunikacije. To bo ogromnega, pomena za okupatorsko zavezniško armado in lahko trdimo, da bodo šele tedaj prišle gerilske čete sedaj podjarmljenih narodov do prave veljave. To je ena in morda tudi glavna prednost, ki jo bodo imeli zavezniki pri okupaciji Evrope. Narodi v vseh gori navedenih deželah že težko čakajo na priliko, da bodo mogli udariti po sovražniku ter da bodo sami doprinesli dobršen delež pri osvoboditvi svojih dežel. Evropski sužnji ne bodo čakali za pečjo, da jim bodo zavezniki priborili svobodo, ampak bodo v polni meri tudi sami sodelovali pri tem, na to se zavezniki lahko zanesejo. Narodi, ki so toliko pretrpeli v teh par letih pred nemškim in italijanskim sovragom, komaj čakajo, da povrnejo milo za drago. Evropski fašisti lahko pričakujejo, da sedanji sužnji ne bodo postopali ž njimi prizanesljivo. Zastonj bodo klicali: hribi, zagrnite nas! Zasluženemu plačilu ne bodo ubegnili. V čem naj bi posnemali Nemčijo V Nemčiji najdemo danes malo stvari, ki bi bile v korist narodu. Vse je samo v korist režimu. Eno pa, kar bi v naši demokraci'ji lahko posnemali iz Nemčije in to je, da tam ob času vojnega napora ni stavk. Vse dela, vse giblje samo za vojni napor, ne glede na zaslužek, ne glede na delovne ure. Morda tega nemški delavci ne izvršujejo radi, pa vlada tega ne vpraša; radi ali neradi, delati morajo. Drugo, kar je za ameriško industrijo tudi posnemanja vredno iz Nemčije, je najnovejša kampanja v nemških industrijah, da se kolikor mogoče zmanjša nezgode v industriji in pa odsotnost od dela. Nemška vlada je ukazala industrijam, da ne sme biti izgubljena niti ena delovna ura radi nezgod. Ameriška industrija naj bi topogledno začela tudi s kako kampanjo ter odredila razne varnostne korak«/, da bi se preprečilo, ali vsaj zmanjšalo toliko nezgod. Delovne ure, ki so izgubljene na ta način, mnogo zavlačujejo vojno. Tretje, kar bi moralo biti mnogo zmanjšano v ameriški industriji, je odsotnost od dela. To se pravi neopravičljiva odsotnost. Ako delavec ostane doma radi bolezni ali iz kakega drugega važnega vzroka, je to opravičljivo. Ako pa ostane doma, ker misli, da jeiže dovolj zaslužil, ali radi pijanosti, je pa absolutno neopravičljivo in tak namenoma zadr-juže vojni napor in ovira hitrejši konec vojne. Zakaj primanjkuje živil? Gospodinja gre v grocerijo. Denar ima, vojno knjigo s znamkami ima, pa ne more dobiti kar bi rada, ker trgovec enostavno tistega nima. V Clevelandu smo imeli zadnje tedne pomanjkanje krompirja, enega najpotrebnejših živil. Mnogo je družin, ki niso imele že več tednov enega samega krompirčka v skledi. Dobro! To je vojna in potrpeti moramo. Kupili bomo, kar bomo pa<č dobili. Toda v senatnem preiskovalnem odseku je nek armadni častnik izjavil, da se v armadi razmeče do 20 odstotkov živfl. Ako armada nakupi živil za 7,000,000 mož in ako se od teh živil zavrže do 20 odstotkov, je to silna potrata in s temi zavrženimi in proč zmetanimi živili bi se prehranilo mnogo civilnega prebivalstva. Mi na domač; fronti smo pač pripravljeni na vsakojake žrtve in tudi hlačni jermen si bomo stisnili za par lukenj, ako bo potreba, toda nič kaj nam ne bo všeč, če bomo doma .........—r Newburske novice j ...................... » » ■ « « « « »t Danes začenjam z resnično pa žalostno zgodbo. Zgodila se je prav tukaj na domačih tleh, kar sredi med nami. živela je med nami družina, v katero je zašla bolezen in položila. mater, oziroma ženo na bolniško posteljo in prav kmalu tudi na mrtvaški oder. Ne bom omenjal glofboke žalosti, ki je zagrnila vso družino v svoj temni plašč. Saj vsete, kadar gre mati od doma za vedno, je ni tolažbe razen od zgoraj. čas, ki zaceli vse rane, je tudi ta srca ozdravil, vsaj ne videz. Oče, ki je imel trgovino z mlekom, je zopet nadaljeval in raz-peljaval mleko. Otroci so šli drug za drugim od doma, nekateri so se poročili in si ustanovili svoja domov j a, drugi pa so šli za delom. Nastala je depresija. Veliko ljudi ibrez dela, ni imelo s čem Dasi bi mu bil iz srca rad pomagal, tega vendar nisem mogel sprejeti. To ni Ibila moja zadeva. Pa tudi radi tega ne, ker so nekateri ljudje strašno občutljivi, če jim rečeš, naj poravnajo dolg. Smrt je naredila konec njegovim mukam in sknbem. Posmrt-nina je šla za pogreb, kar pa je ostalo, če je kaj ostalo, so dobili otroci prve žene. Ostali ženi pa je ostala stara mala razpadajoča hiša, čez streho zakopana v dolgove, druzega nič. Vsi njeni prihranki so šli ipo vodi takrat, ko je zalagala moževo trgovino in skušala rešiti dom. Pa to ni bilo najhujše. Večji križ jo je doletel, ko je radi skrbi zgubila zdravje, katerega morda nikdar več ne bo nazaj. Bolna, brez vseh sredstev, brez kake pomoči, brez sorodnikov je životarila. Kako? Ne vem. Prišli so mestni uslužbenci, da ji plačevati niti mleka in tako je zaprejo vodovod, ker voda ni bi- lezel mož, mlekar, v dolg in še globokeje v dolg. "Kaj, ali naj jih sedaj pustim? Male otroke imajo nekateri," mi je pravil, ves potrt, "ne veim kaj 'bi storil. Kompanija, od katere jemljem mleko, me madleguje za denar, a jaz ga od ljudi ne dobim. "Sam pa tudi nimam, da bi zalagal." Tudi jaz nisem vedel, kaj bi mu svetoval. Tolažil sem ga pač, da bo enkrat boljše, da bodo ljudje začeli kmalu delati in bodo dolgove poravnali. Siromak je prosil ta svoje od ljudi, a oni mu niso mogli dati. Zato so ga pustili drug za drugim, čudno v nekaterih slučajih je to, da, ko so domačina popustili, so morali mleko kupavati za keš in se je denar v mnogih slučajih dobil. Kako? Ne vem. Resnica je, da se je dobil. Nekega dne pa pride naš mlekar ves vesel k meni: "Veste kaj ? Oženil se bom zopet. Saj mi druzega ne kaže." "Ah, Ibežite no! Kedo vas bo pa vzel? Sv. Lovrenc?" "Tudi enkrat, zdaj pa še ne. Ali poznate J. B. Fest ženska je in denar ima. Jaz pa denarja potrebujem, da ohranim trgovino. Ali jo poznate?" Zelo malo jo poznam. Je menda pridna, ker že toliko let služi pri eni in isti družini. Toda ona je za deset let mlajši od vas. Ali vas bo hotela?" "Pravi, da se je naveličala vedno delati za druge in ibi rada imela svoj dom. Meni bo pa tudi pomagano, da bom mogel s svojo mlekarijo naprej." Meseca januarja 1931 sem jih poročil. Odšla sta očividno oba zadovoljna in srečna drug z drugim. Mož je nadaljeval z razva-žanjem mleka, žena pa je gospo-dinila doma. Bila je izurjena v gospodinstvu in razmere so se kmalu toliko zboljšale, da je kazalo, kot, da poj de. Popravili so poslopje, zakar je žena založila iz svojih prihrankov iz dekliških let. Depresija pa se je le počasi cdmikala in ljudje so bili še vedno dolgovali, nekateri po sto in še več dolarjev. Šel je zato ženin denar, tisočakov, kakor pripovedujejo, kar pet tisoč za po-vrstjo. Vse zato, ker ljudje niso plačali za mleko. Pa šfe hujše razmere so čaka<-le ubogi .par. Mož je začel bolehati. Iskal je zdravja tu in tam po bolnicah, pa vse zastonj. Želodčni rak se ni dal več odpraviti. Ko je tako bolehal in začel spregledavati, da zanj ne bo več zdravja, mi je nekega dne prinesel celo listino imen njegovih nekdajnih odjemalcev, kateri so mu bili dolžni za mleko in je dejal: Skusite vi ta denar iztir-jati. Polovico bom pustil za cerkev (bili sm0 na tem, da zidamo novo cerkev)." la že dalje časa plačana. Nekateri sosedje so jiipomagali iz te zadrege. Toda obresti so ostale neplačane in davki tako. Prišel j( birič, postavil njeno skromno po hištvo "na cesto," izpodil ženo in hiše zaprl vrata in odšel. Dobri ljudje so se je usmilili in jo za časno vzeli pod streho tako tudi tisto malo, kar ji je ostalo: nekaj obleke, nekaj posode, par kosov pohištva. "Vse skupaj ni vredno deset dolarjev,' je dejala žena, ki je gledala to reč. Kaj pa sedaj? Delati ne more. Prosite se sramuje. Ker si ni sama kriva tega siromaštva. S pet tisoč dolarji bi si bila lahko pomagala, in bi bila preskrb ljena do smrti, ako bi jih ne bib porabila — zakaj ? Ali veste ze kaj jih porabila? Največ zt one, ki mleka njenemu možu niso mogli plačati, pozneje pa ho teli niso. Apeliramo toraj na vse one. naj se sedaj usmilijo te žrtve prejšnih težkih časov in vestne poplačajo dolg, katerega so bili dolžni njenemu pokojnemu mo žu in sedaj pa njej. če bi vas MORDA človeška postava oprostila tega dolga, BOŽJA ZAPOVED VAS NE OPROŠČA IN VAS NIKDAR NE BO OPRO STILA. Morda mi boste zamerili, da vas opominjam k tej vaši strogi dolžnosti. Zamera gori ali doli. V sedajnih razmerah, se nikdo ne more izgovarjat ,da ne more vsaj polagoma poravnati svojega dolga, če bi ne trpela oseba po nedolžnem radi neplačanih računov, bi bilo morda še nekaj izgovora za dolžnike, tako ga pa ni. Kdor ne plača svojega dolga, ima krivično blago na vesti in to mu bo nekoč hudo presedalo, toliko bolj hudo, ker radi nemarnosti dolžnikov sedaj trpi po nedolžnem veliko stisko in, pomanjkanje radi zaostalih dolgov. Ako ne marate, da bi se zvedlo za vaše ime, denite denar v ko-verto in pošljite po pošti na Mrs. Frank Papež, 7816, Union Ave. Cleveland, O. Mrs. Papež bo vse natančno izročila prizadeti, še boljše je pa, če plačate prizadeti ženi sami. če je depresija hudo pritiskala, da niste mogle plačati za mleko, to ni bila vaša krivda. Bila pa bi VAŠA KRIVDA, ako bi sedaj ne hoteli pomagati nesrečni ženi, ko je v tako silnih stiskah. BODITE USMILJENI! # * * Iz drugega konca sveta je prišel kabel, v katerem izraža Frank Snyder Jr., eden naših fantov na Pacifiku, svoja dobra voščila. Frank je marinar in vemo, da se udejstvuje kot pristni "aoldat." Kadar se povrne, bo vedel povedati marsikaj zanimivega, to vemo. trpeli pomanjkanje kave, sladkorja, mesa, krompirja itd, med tem, ko take stvar* mečejo proč v armadi, ali jih trošijo po nepotrebnem. Armada potrebuje dovolj in tečne hrane za bojevanje. Toda tudi mi doma potrebujemo tečno hrano, da bomo lahko armado opremili z vsem potrebnim za boj. Berem uvodni članek Ameriške Domovine, v katerem urednik nekemu "Jankoviču" dojbro odgovarja na njegove budalosti v Prosveti. Ali smo res Slovenci tako daleč odzad za drugimi narodnostmi, zlasti za Amerikan-ci, da se še danes priobča v jed-notnih glasilih, kot je Prosveta, tako godljo in gonjo proti božji ustanovi, proti Kristusovi veri in cerkvi? Pred štiridesetimi in petdesetimi leti so Amerikanci imeli liste "The Menace" in druge, ki so lajali teden za tednom proti katolicizmu. Res je od začetka list dobil precej naročnikov, ker je oibljuboval, da bo prinesel na dan nekaj strašnega glede katoliške cerkve in katoličanov. Toda, ko je "The Menace" teden za tednom pogreval stare laži o cerkvi in veri katoličanov, zlasti pa, ker je bil postavljen pred sodnijo radi laži čez gotove osebe in obsojen, so naročniki začeli spoznavati, da list sploh ne misli na kako konstruktivno kritiko, ampak hoče le očrniti z lažmi sodržavljane, so ga popustili drug za drugim in "The Menace" je moral kar lepo vrata zapreti in prenehati v svojo sovražno, lažnivo gonjo. Prosveti se kaj tacega ne more zgodti, ker ima naročnike privezane skozi jednoto. Dobro pa vem, da je večina članstva sito do grla tega vednega zaletavanja v papeža, v katoličane, ker če tudi kedo odpade od vere, obdrži človek še kolikor toliko spoštovanja do vere svojih prade-dov in do prepričanja svojih sodržavljanov. S članki Jankovi-čevega kalibra ne pridobiva lisi Prosveta bogve kaj, če se tudi še najdejo med njenimi čitatelji taki, ki bodo piscem a la Janko-vič prikimavali. Prepričan sem da je večina Slovencev ostalo šž vedno džentelmanskih, tudi iz med onih, ki so bili nesrečni, d£ so vero izgubili, med katere, si mi zdi, spada tudi urednik Pro svete. So pa nekateri, ki bi vedne lajali, če «$e jim da prilika. Člo vek brez Boga nima miru. Si! s|e s[t Obiski med tednom: Fathei Brandon iz Fort Wayne, Fathei Alexander iz Lemonta, Rudy Ko-šak in soproga iz Floride, Mrs Laknair iz Pueible, Colorado Mrs. Potepan iz Ravene, Vsirr kličemo, dobrodošli! Bog vas ži- Nežika je prva v družini W. Le-! članske dolžnosti gan. I dobrodelna zveza P1 Daniel Maker je tudi prišel h'nad 32 let, je nepn» strt" vl! V nedeljo popoldne ob pol 3 ir zvečer ob tpol 8 se vrši zadnja igra te sezone. Igra je zanimiva in smešna, namenjena za nekaj razvedrila. Čiisti dobiček je namenjen za šolo. Pridite se odpo-čit in nasmejat. Igralci St. Law renče Dramatic Guild se močno trudijo ,da vam ustrežejo. Igrali pa bodo, Bernice Grden, Wil frid Grden? Anthony Lekan, Angela Lekan, Josephine Strauss, Rosemary Cergol, Rosemary Peskar, Dorothhy Snyder, Ber-nadette Supan, John Larish in Louis Boldin. * sis * Slišimo, da se nekateri pritožujejo glede jezika v cerkvi, da je menda preveč angleškega. Do. sedaj smo imeli še vedno več slovenskega, kot angleškega. Prihaja pa čas in razmere take, da bo treba več angleškega. Vera je prva, narodnost druga. In, kadar se začnejo mladi pritoževati, da ne razumejo, potem ni drugače kot, da se jim tudi v cerkvi govori v jeziku, katerega razumejo. Tudi za nas ni prijetno rabiti dva jezika. Tudi mi dostikrat ne vemo, ali bi govorili slovensko ali pa angleško. Potrpeti moramo pač vsak nekaj, pa bo že šlo. Kaj pa oni Slovenci, ki sploh ne slišijo božje besede v svojem materinem jeziku? Kar veseli bodimo, da imamo to, kar imamo. * •* * Pri William Leganovih so te dni sprejeli bordarico, kateri so pri krstu dali ime, I/averne (Lavrencija) Agnes. Oba imena sta dobra in lepa krščanska imena. Herman Mandjch in Oliva Sadar sta ji botrovala. Ta mala krstu v spremstvu William Mc-Gonegal in Julije McGonegal. Danček je sinko dobro poznane družine Ignatius Maker in Mary rojene Gundič. čestitamo obema družinama in upamo, da bodo uživali svojo srečo s 'rte m i otroci do visoke starosti. X sj< H" Ako hočete vedeti, kdo je tisti Kari Hrovat ki je rešil življenje tovariša, o katerem so pisali Cleve. Press in drugi, vzemite naš Cerkveni Vestnik v roke in poglejte na stran 22 in boste videli tam fanta z malim brkami. To je tisti, na katerega je cel Cleveland ponosen, zlasti pa mi Slovenci. Prav gotovo je to njegovemu očetu in materi, Mr. in Mrs. Vincent Hrovat iz Maple Heights, v veliko veselje in ponos. Kari se je izkazal hrabrega vojaka. sls sls * žalosten je stopil v sobo, na jok mu je šlo: "Father, poklican sem k vojakom, a moja mama leži v bolnici bolna na smrt. Niti me ne pozna več." Tako je govoril ves potrt Stanley štefančič dan pred svojim odhodom. In res je slučaj tak, da bi ganil kamen. En sin, Stanleyjev brat, je že pri vojakih. Drugi brat, Emil, pa je bil lansko leto ubit od avtomobila, ki je bil na poti, da gre obiskat mater, ki je že več let bolna v hiralnici v Warrensville. Če kdo misli, da ima pretežak križ, naj pogleda na Štefančiče-Vo družino, ki nosi težjega že leta. Kljub temu pa ne obupujejo. Pogum jim daje klic Gospodov: "Kdor hoče priti za menoj, naj zadane svoj križ in naj hodi za menoj." — "Bog bo obrisal vse solze" pravi sv. pismo, ki je božja resnica. Naše globoke simpatije gredo Stefančičevi družini. njena financa je sto P1 ro« | ■ . -lanstrt močna, njenemu P'"" ^ še naložen izvanredm^ ^ obratno pa je bil P j ^ povrnjen. . % 2, Rojaki in-člani A r ^ kateri še ni zados'ti . ^ naj poviša zavarova" ^ ^ pa še ni član je vlj"" ^ ^ za pristop. Slovenj' ^ na zveza ima svoja" ^ ■vseh večjih naselbm8^ ^ Ohio. Vprašajte ^ uradnike in uradu"* ^ ^ nila. Postanite 218»' ^ se sedaj, ko je še ca5' , jutri prepozno. f tj,, Člani in članice & ^ ^ pite na agitacija p )t| Vaše znance, pojas"1 ^ {f| je Zveza in kako J^ ^ zavarovalnina za med nas. s4 ki Sedaj je čas, ko ^ panja—storimo vs» ^ žnost in zmaga bo 1 Oltarnodrušt^^ Marije Vnebo^l Članicam našega tem potom naznaJ%j»§ imele v nedeljo no sveto obhajil0- j),, i dno pri maši ob dne je pa molitvel ^ W blagoslov. Nato P ^jt seja in potem P8.1 jo"! ve. Ob tej prilikl tudi tri nagrade. ,-A Zato pa ste Pr° «eoW nice, ki še niste v t„vf , od knjižic, da j"1 ^čl^j le v nedeljo doP°se J^ je le mogoče, lahko vse pripr®* ti dne. Ma^J' Torej, drage <^.„«5 ne prezrite tega jfljp dite prav gotovo" M liko udeležbo va' 0% vljudno, ^JM Mladina vas —■—ob® V nedeljo 23. rih popoldne bo ^ rji narodnem de®11 ^rl Ave. prireditev * dinske šole. jo0 *| Ob tej 'P^V J kazali, kaj in napraviti v do"ia skern jeziku. ^ 'si\e otročja, tako otresli vseh f^ 1, ur prav po °tr°gd, svojimi otroci Pridite v && /jI tako, da boste o< ^ W gum in veselje ® ^ J. predek. Na^jJ..tf^jk, M "Ali je na v* razsajal torn®^^.. "Aha, mem J y ^ ženo vred." ^ \ ] "Joj, kakšna « i J K "No, po em f ? „ ravno prav, *>' % godrnjala, da »e \ v,.} ta1", f \ "Srečni niof1, ^ sasu," je v-diW' ^ nik. Vfi "Zakaj Pa> £ jatelj. t3ifl p J "Zato, ker .1 „ J V| dovoljuje ^e/ V enkrat na Me { k jo ženo." * J ^ ■ na 1 "Zakaj f kadar zaslisif■ b0 p « Ali se bojiš-d "O, ne, na. Pred P odpeljal m°J" j^jiti ^ Prva zavarovalna družba bila ustanovljena leta 1705 Angliji. -o- Naše domače bratske organizacije Iz zgodovine naših prvih naseljencev je razvidno, da bo prihodnje leto poteklo petdeset let odkar se je ustanovila prva slovenska bratska " podporna organizacija. Ob istem času so se pričali trumoma seliti naši ljudje iz stare v novo domovino, katera daje narodu boljše živijenske ugodnosti, poleg tega pa še veliko več svobode kot smo jo dobili v starem kraju. Ti naši prvi naseljenci so uvideli potrebo organizirati svoja podporna društva za tem tudi Jenote in Zveze. Cim več se je naših ljudi priselilo, tem več se je razširjal fraternali-zem, poleg tega so se tudi pojavila različna mnenja gleda prepričanja in fundamentalnih načel članstva in organizacije, v katero spadajo. Danes imamo Slovenci in Jugoslovani naše organizacije upeljane na pravi bratski in demokratični podlagi, poleg tega pa tudi na sistemu zdrave in varne zavarovalnine. Pri naših domačih organizacijah se lahko zavarujejo ne samo naši ljudje, marveč tudi druge narodnosti, ki so dobrega značaja in belega plemena. Pri naših slovenskih jugoslovanskih jednotah in zvezah dobimo za naše protekcije od petsto do pet tisoč zavarovalnin-ske police, katere nosijo rezervo ako ste član tri leta ali več. Na polico, ki ima rezervo si lahko član izposodi za plačevanje asesmentov kar člana obdrži v dobrem stanu pri organizaciji. Slovenska dobrodelna zveza je ena izmed naših bratskih podpornih organizacij, katera ima svoj delokrog v državi L«^..,— • j, Ohio. Clan pa se lahko naseli j kadar zdaj z ' ugtr v katerikoli državi član ako izpolnuje se ved«0 fli; podpisane je pripelja1 in ostane bento, V Carigrad! Ugodna prilika Gostilna z dobrim prometom, se proda radi bolezni. V bližini Euclid Beach parka, 8 sob zidan moderen bungalow, 12 let star, se lahko preuredi za 2 družini, parna gorkota, 3 stranišča in 2 kopalnici, garaža za 2 avta, lepa okolica. Hiša je stala $15,500, se proda za $9,700. Na Lindberg Ave. hiša za 2 družini in ena za 1 družino; velik lot, 2 garaži, mnogo sadnih dreves. Po zmerni ceni. V Collinwoodu, na jako lepi cesti, 2 hiši, vsaka za eno družino na enem lotu. Se proda po zelo zmerni ceni. Za podrobnosti vprašajte J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IVanhoe 7540, zveč. KEnmore 0288 (Spisal Ljudevit Stiasny.) . | Jfifoo ob pol pet uri * iy, r°P0t. Ko se ozrem, p3*, da je neki deček kovčeg na desko, j, Sem spal. Jezilo me sem se prepričal, storil. Takoj potem ^ spustili po krovu vo-i ® Je kaj lepo pod mo-je bila le 5 cm od jj.1 so snažiti krov, in v'eč miru. Radi te- Vstfll . % umil se ter opazo-^ eje solnčni vzhod. ^ ta dan še ni vzhajalo ji / aftlPak izza gore ne- Santo Kvaranto. Mesto samo je skrito za goro, a v pristanišču samem je samo jedna večja nova hiša ter tri hišice. Vse drugo je še v razvalinah. V zadnji turško-grški vojni so namreč Grki pristanišče popolnoma razrušili. Naš parobrod je obstal precej daleč na morju, a od brega so pripeljali blago in potnike na manjših ladij ah. Naložili in izložili so mnogo blaga, a tudi raznega naroda se je nabralo, da je bilo vse črno. Došli so Črnogorci in Albanci, kristjani in mohamedanci. "V taki mešanici in gneči bo pač opasno nočevati," si mislim. V tej zadregi se obrnem do prvega mornarja, rodom Dalmatinca, s katerim sem se bi seznanil. Ta mi je odstopil za drag denar svojo malo sobico. Plačal sem po 8 kron na dan, sobica pa ni bila mnogo višja ko jaz, dolga 2 metra ter široka poldrugi meter. Da je bilo v njej soparno, je samo ob sebi umevno. Nočeval sem v nji pa vsaj brez skrbi. Obrežje od mesta Santa Kva-rante naprej ni bogve- kako lepo. Podobno je našemu Krasu; nikjer ni večjih gozdov, k večjemu vidiš mala grmovja. Vzrok temu je največ to, da se pase totl veliko koz, ki so gozdom zelo škodljive. Izjemo v tem dela otok Krf, na katerem se vidijo krasne pokrajine in slikovita obrežja. Krf je 62 km dolg, a večinoma le ozek otok, ker je le v nekaterih krajih 30 km širok. V severnem delu je gorat ter je tako južno nižje hribovje zavarovano pred severnimi vetrovi. Radi tega ima milo in prijetno zimo, pač pa je po letu zelo vroče. Ker ima večinoma krasne pokrajine, pustila si je sezidati pokojna cesarica Elizabeta tu grajščino, ki ima kaj krasno lego. NAZNANILO iN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče Postanite član DVA-MILIJONSKE BRATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE Slovenske dobrodelne zveze teKotn "kampanje svobode" Nesreča nikdar ne počiva, bolezni smo podvrženi vsi, smrti nihče ne uteče. Za vse take slučaje vam nudi Slovenska dobrodelna zveza svoje varstvo. Skrbela bo za vas, vaše najdražje—vaše otroke, starše, sorodnike. Clan lahko postane vsak od rojstva do 50. leta starosti. Zavarujete se lahko od $500 do $5,000 posmrtnine, $5, $7, $14 tedenske bolniške podpore in boste obenem deležni operacijskih in poškodninskih podpor, članice-matere pa še porodne nagrade Za vsa pojasnila se obrnite na uradnike krajevnih društev ali naravnost na i GLAVNI URAD S. D. Z. 6403 St. Clair Ave. telefon EN 0886 Cleveland, Ohio C • 1 i Je bilo morje nekoli-ij^ no in nekateri so zboleli za morsko I ^ ! tutli za zdrave ni ju ^ietno. Meni malo y 0 morje ni prav nič Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, za 1 družino, garaža, blizu Holmes Ave. in 156. cesta, v bližini slovenske cerkve, zidan kamin, china kabineti, tla iz hrastovega lesa, gorkota na vroč zrak, vse v prvovrstnem stanju. Lastnik je iz mesta in jo proda za $5.400, takoj $1,500. Vprašajte na 404 E. 156. St. V bližini Waterloo Rd. Telefon IVanhoe 5110. (121) FRANK HRIBAR ki je previden s svetimi zakramenti po dolgi in mučni bolezni na domu za vedno v Bogu zaspal dne 20. aprila, 1943. Doma je bil iz vasi Majnar pri Litiji. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida fmo ga položili k večnemu počitku dne 24. aprila, 1943 na Calvary pokopališče. Glcboko hvaležni se želimo tem potom prisrčno lepo zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. PonikVarju m podeljene svete zakramente in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, vsem, ki ste nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi v teh težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. P Prisrčno se želimo zahvaliti vsom onim, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Mike Zelle in družina, Mr. in Mrs. Frank Primožič, Mr. in Mrs. John Gradlsar družina, Mr. in Mrs. Anton Martincic in sin, Mr. in Mrs. Anton Zelko družina, Mi'. Bill Nerevice in Mr. Frank Sve-gel, Sumrada družina, društvo Slovenec, št. 1 SDZ, Friends at American Steel Works, The Tenants. Enako se želimo prav prisrčne lepo zahvaliti sosedom in prijateljem za krasen skupni venec *in za dar za> svete maše, ravno tako tudi prisrčna hvala nabiral-kam Mrs. Mary Turk in Mrs. Antonia Zelko za njih trud. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega namreč: Mr.in Mrs. Mike Zelle in družina, Mr. in Mrs. Frank Primožič, Mr, in Mrs. John Gradlsar družina, Mr. Joseph Zelle, New York City; Mr. in Mrs. Frank Primožič Jr., Mr. Louis Frankovic, Mr. Stanley Hribar. Mr. in Mrs. Joseph Trampte, Mr. in Mrs. E. Bradach. Mr. in Mrs. Frank Kle-mencic in družina, Mr. Peter Fink in družina Mr. Anthony Zelko Jr., Mr. Joe Cimperman, Mi-, in Mrs. John Melle in družina, Mr. in Mrs. Nick in Rose Svekric, Mrs. Anna Sterle, Mr. in Mrs. F. Ivancic, Mr. Mole, Mr. in Mrs. Jim Turk, Mr. Charles Karlinger, Mr. John Glinsek, Mr. in Mrs John Hosta družina. Painesville, G.; Mr. Frank Bonic, Mrs. Unek, Mr. in Mrs. Anton Anzlovar in družina, Mr. in Mrs. Bencina, Mr. in Mrs. Louis Papes, Mr. Joseph Berus, družina Maček, družina Stare, E. 61st St.; družina Simon-cio, družina Velic, Mi-, in Mrs. Victor Miklavž, Mr. in Mrs. Anton Loncar, Frances Schauer, Miss Dorothy Zelko. Mr. John Berus, Miss Antoinette Zelko, Mr. in Mrs. James Okorn, Mr. in Mrs. Kuhar, Scherbak in Sumrada družine, Josephine Ausec, Mr. Anton Zelko, Miss Anna M. Velic, Mrs. Anna Brancel, Mrs. Mary Struna. Ob nem tudi prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu in sicer: Miss Anna M. Velic, Mr. John Berus, Mr. William Scherbak, Mr. Victor Miklavž. Mr. Frank J. Svegel, Mr. John Svekric Jr. Iskrena hvala tudi članom društva Slovenec, št. 1 SDZ, ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večnemu počitku in za lepo udeležbo pri pogrebu. Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se je Tvoje trpljenje in odpočij se sedaj v zasluženem počitku in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo molitve k Bogu, da naj Ti sedaj podeli večni mir v hladni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: FRANCES HRIBAR, soproga. LOUIS, STANLEY, FRANK in RUDOLPH, sinovi. LOUIS FRANKOVIC, pastork. Cleveland, O., 21. maja, 1943. 111\t C j/*10 se zjutraj vozili taJ" j dalmatinskih otokoV, """fl Parobrod pozneje ^0» danski deželi. Crez ^ ,;!lr smo bili sredi Adri-m°rJ"a in na okrog ' J hHil^orje- Popoludne d« % ali laškemu obredji ?i,t l večeru krenili v la- i Ci§Če *rindisi. V *iianakrovu nisem d°bii se nisem veii_ V wker sem vede1'da V Sel 0 v laško Prista" 0 ijj sem sicer imel 1,0 UiJin pi;>ače> na kruh ^ Popolnoma pozabil. V j zelo lačen, ko V5 C U v Brindisi. Radi f. jt L,.Se Podal takoj v bliž- i , -it - • • • jjjji co- Večerja mi je f »»' lie t' toda računa se ni-10 razveselil. Mal pjCft ^ st L°VeJ' a PeČellka)' Ibil'1 5lir76klenica Piva je ve- ',eje. l8vi'5 centimov, t. j. pet J narJev našega denar- Hiša v Euclidu Naprodaj je hiša 6 sob, gorka voda, furnez, garaža. Nahaja se v slovenski naselbini blizu slovenske šole in cerkve. Nobenega popravila ni treba. Hiša je stara komaj 12 let. Kogar zanima naj pokliče HEnderson 6061. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) <> Oblak Furniture Co. Y TRGOVINA S POHIŠTVOM Y Pohištvo in vse potrebščine Y za dom 4> , 6612 ST. CLAIR AVE. Y HEnderson 2978 COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnczov Delamo nove in popravljamo stare žldjove. Pokličite KEnmore 1221 525 E. 152. ST. ^ J5 w6a Pa sem še Pri me" i, A d ker nisem imel 5 ^nar3a, izgubil nad je-v L • Natakar mi ga je C S,!funil za 10 lir, ka-^ običajno v laških 1!l „#1 \' d°čim se dobi za >vC" '.bV Menjalnicah okolu $ lito ]-me ^ steklenica Pi" fa. llri ali 2 kroni, uraev-\ ' sem se zadovoljil ""jJ tako dragega pi- V pilingabržk0" Rl-t?i torkom več. Da bi me V 'Mfii* ne oskubiii več 1 \ eJ vsakokrat najprej Hi?600- y e Se podam na trg, K ..^krbim Z raznim ži- delo dobijo MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (123) BODITE KRATKI Kadar Kličete na daljavo! Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue .^vi vrsti si kupim se pošteno na-fco dragi in pičli veče-vrnem na krov na-lo^'oda. Tudi na paro-jfe j'nesli razni prodaj al-žj(j. ^rUgih stvari j, česar I Je zelo veseli; niso si [in ^ v mesto, zakaj ob V^ilo mnogo laških katerih so se bali. jim je bilo znano, Si i *talija brani Židov. veija pregovor, da ^^O' tatove pa izpu-} itaiClm gospodujejo v V^andkih mestih ži- Ji^i, brani se Italija % K \ n06.86111 spal na krovu 2J'utraj so me vzbu- Pol1' ^ na krovu !?'Wn° perutnine. Že ob Ai ,0 °b 11., smo obsta- iNs^škega pristanišča Karkoli j' i^v) . zobozdravnika, 'H^M^je zob, puljenje \ K°. lahko dobite v va-% dovolj stvo pri dr. S? da bi zgubili pri Vse delo je nare-^ vam cas dopušča. I Wov • k v- župnik " cesti, Knausovo po-(J/tay 14. 15, 17. 21.) Delo dobi ženska dobi delo za likanje in čiščenje, dva, jutra na teden. Pokličite ENdicott 4317. (122) MALI OGLASž Hiše naprodaj 6 sob za 1 družino, 2 garaži, kamin, 18771 Renwocud Ave. Cena $7,300, gotovine $2,000. 8 sob za 2 družini in 3 sobe za-dej za 1 družino, lot 75x150, na 929 E. 207. St. Cena $7,000. Gotovine $2,000. Lastnik je iz mesta. 7 sob za 1 družino na 19801 Kewaunee Ave. z velikim sadnim vrtom ima 30 rodovitnih in 40 malih cepljenih dreves. Za podrobnosti pokličite L. Petrich 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874 Stanovanje išče Želim dobiti 5 ali 6 sob v Collinwoodu ali Euclidu. Vsi odrasli v družini. Zglasite se na 18802 Kildeer Ave., telefon IV 2024. ' (125) RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pn vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 V tem okraju potrebuje žice vojna, torej prosimo, ne govorite predolgo. Dajte priliko tudi drugim. Prihodnjič boste morda oni drugi vi. ZAKKAJSEK FUNERAL HOME. In«, 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott S1U BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili vame. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija In optometristično potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo -v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 23290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila THE OHIO BEU TELEPHONE CO. E JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE iti Zgolj neplemeniti stan ne bo nikdar vzrok, da bi zaprl vrata sinovi nevesti! Toda prepričan sem, da je bilo za Vašega strict cesarja Ferdinanda lažje, neenakovredno kri sprejeti v svoj rod kakor Joahimu Hendel, zakaj naš rod je šele 40 let tak kakor je sedaj, plemenit, in ne 400 let, kakor je staro Vaše plemstvo. In prav zato, ker jt še mlado naše plemstvo, ga nt kaže mešati z neplemenito krvjo; naša kri, veličanstvo, je dragocenejša kakor naše železo in jeklo, to povem v oči Vašemu veličanstvu." "To vem, ne da mi poveste,' je rekel cesar in je molče meril z očmi oba Hendelna, katerih telesna moč in krasota gre nad vse Habsburžane, res, kri je boljši kakor zlato in steklo. "Naj iz sinovega zakona vznik ne roel junakov, vreden teh dveh, ki stojita tu pred menoj.' Henriku je mlada kri v krepkih udarcih valovala proti srcu, saj vidi, da je zanj sreča dobljena in zapečatena. Neplemeniti stan ni vzrok, da bi jc zavrgel; li ni oče izpregovoril besede miru, sprave in zvestobe?" V srečni zaslepljenosti mlade ljubezni, ki vedno vidi že izpolnjeno to, kar upa, ne čuje, kako pod gladkimi besedami vre lava sovraštva, pozabi nt sramotni oder, na vislice in ne vse grozne prisege, ki jih je bii zaprisegel oče. Ves srečen je z žarečimi očmi rekel očetu: "Gospod, videli boste, da je vredna naše hiše." In cesarju: "Hvala Vam, veličanstvo, za prijanze besede, ki jih imate za ljubo dete. Rad bi, da bi jo spoznali. Gotovo bi ji naklonili svojo cesarsko milost in jo osrečili s svojim mogočnim varstvom." Slišati je bilo votlo, divje so-penje in hropenje. Henrik se je ozrl na očeta — ki se je zopet v spomin PETE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mlakarja ki Jc za vedno zatisnil svoje blage oči 21. maja 1938. Hladna zemlja pet let Te krije, v tihi gomili sladko zdaj spiš, sonce na grob gorko Ti sije, v duhu med nami večno živiš. Žalujoči: KATIE MLAKAR, soproga. FRANK in CARL, sinova. Cleveland, O,, 21. maja 1943. obrnil od sina proč. Ha, cesarjevega varstva kliče na pomoč! Nič ne bo pomagalo. Maščeval bom svojo oskrunjeno kri, ne uide mi, čeprav čujejo nad njo vse krone sveta . . . Cesar je rekel: "Bodite prepričani, da smo sprejeli v, svoje srce deklico, za katero bije Vaše srce, preden smo jo videli. Ljubimo, kar je najdražje srcu našega prijatelja. In drag, mladi prijatelj, ste nam že zaradi svojih qsebnih vrlin, pa tudi zato, ker ste se tako velikodušno zavzeli za naše verske brate v Štajru. — Prosite nas, da razprostremo svojo cesarsko roko nad Vašo izvoljenko: ljubi stotnik, radi bomo to storili; če ni plemenitega stanu, jo lahko povišamo v plemenit stan Vrhutega pa čujfce še to, kar nam je že dolgo v mislih: V našem gradu v Štajru nam je treba izpremembe, treba nam je nove moči, novega grajskega grofa. Štajer je bil vedno straža Gornje Avstrije, in ko so bili prej tam poleg mestnih tudi cesarski vojaki. Hočem, da zopet moji vojaki pridejo tja, ki naj jim poveljuje novi grajski grof. Za novega grajskega grofa v Štajru pa hočemo moža, ki je sicer nove vere, ki pa stare ne zaničuje, to pa zato, ker sta tam obe veri, nova luteranska in stara katoliška. Stotnik Hendel, sedanjega grofa bomo odpoklicali ter Vas povzdignili v grofovski stan, da postanete grajski škof v Štajru. Kaj se Vam zdi t" Hej, kako so se smejali strelci, kako so udarjali s puškami ob tla, ki so se svetila kakor steklo. Henrik jim je moral resno zaklicati: Mir! sicer bi bili od samega veselja začeli prepevati pred cesarjem. Cesarju pa je rekel Henrik s premišljeno resnostjo, ki bi se bila podala zrelemu možu : "Veličanstvo, zelo ste milostivi, toda premlad sem še in nimam dosti izkušnje." "Prvo ni nobena napaka za hrabrega moža. To napako bi tudi mi radi imeli! Mnogo zlata bi radi plačali zanjo! — Drugega Vam ne verjamem. O binkoštih boste dobili zlatozape-čateno pismo, za katero ne velja noben: ne morem! Kadar boste s svojo ljubo gospo vladali v gradu, kadar vama bo Bog podelil prvo dete, bomo mi za botra, če bo deček." "Ce bo pa deklica, pridem jaz," se je nežno ljubko in sladko smehljala cesarica, "ime pa jej bo Ana, povejte to svoji iz-voljenki in jo v mojem imenu lepo pozdravite." Henriki ki mu je srce plavalo v veselju in se mu je sladke radosti oko bolj svetilo, kakor se je bliskal florentinski de-mant na cesarski kroni, je odgovoril: "Milostiva gospa, iz-poročil bom pozdrav," nato je stopil po stopnicah k cesariči-nemu prestolu, veselo se smehljajoč jo je prijel za belokož-nato roko, ki je počivala na z zlatom in Škrlatom pokritem kolenu, ter je pritisnil nanjo svoja lepa, brkata usta. Na ce-saričini roki je med zgolj rubini in smaragdi počival živ de-mant, ki ga ni izkopal v gorah noben Indijanec, marveč ga je iz junaškega srca pričarala ljubezen in bol. Prvo dete, ki mu je bo Bog podaril . . . njemu in njej — njej . . . (£lata dvorana, obe veličanstvi, njegov silni oče, kancelar in dvorniki .. . vse, vse je izginilo in pred oči mu je priplaval grad v Štajru, mala ljubka sobica ... in s svetlobo ožarjena, mila mlada mati z zlatokosta-njevimi lasmi je držala v naročju plavolaso dete, in dete je bilo njegovo, mati pa je bila Štefana. Globoko je dihal in dolgo . . . in zopet je bil pred njim cesar, cesarica in ves dvor, vse se mu je smehljalo; toda očeta ni bilo več tu. Henrik je prosil dovoljenja, da se sme odstraniti s svojimi vojaki in cesar je slekel rokavico, stopil je s prestola doli, podal je stotniku roko ter ga je odpustil v milosti. Sodnik Joahim Hendel je, ne da bi se spodobno poklonil pred cesarskim prestolom, zapustil viteško dvorano. V svojem ponosu ni mogel več poslušati cesarja, kako govori o njegovem sinu in o oni prokleti — katere ime je sin z zadnjim ostankom sramežljivosti zamolčal. Kakor tisoč rfesramnih strupenih muh in sršenov je šumelo in brenčalo okoli njegove glave: Štefana, Štefana! Mojo postavo oplju-vala! Moj meč zasmehovala! Mojo moč oslabila! In sedaj je še onečastila, zapeljala in oskrunila moje dete, moje dete, ki mi je najljubše in najdražje na svetu, mojo kri, moj rod . . . o dan ... o nesrečni črni dan, ki tepta v prah vse, kar smo storili velikega, o nesrečni dan, da sem te moral dočakati . .v zakaj mi ni papeški morilec Ze-ler prebodel srca s svojim zastrupljenih bodalom; zdaj mi ga prebada draga, plemenita roka mojega sina. V predsobi sprejemne dvorane je stal ob oknu, ki je kazalo na cesaričen vrt; srepo je zrj skozi okno za zelenje, ker sta ravno dva pava med rožami prožila svoja kolesa. Orjaške prsi so se težko dvigale, njegova duša, v kateri so se raztrgano in zamotano križale misli, je trpela smrtne bolečine. Kancler se je smejal! Vidi, kako prihaja smrt nad novi evangelij! Haha! Pekel se smeje! Hudiči plešejo, angli žalujejo in krvave, Hendelnov krasni sin, Kalvinov vnuk, je zahteval od cesarja farško cerkev za papeško sodrgo in si je izbral za nevesto kužno vlačugo Štefano! O, zakaj ni prišla kuga nad Štajer! Zakaj ni razdejala mesta in ga izpremenila v puščavo—da bi sedaj med mrliči letale hijene in lajali šakali _ bilo bi bolje, kakor da gre k takemu koncu luteranska setev v Štajru. Na cesaričinem vrtu so šum-ljali vodometi, so zaljubljeno ščebetali ptiči. Z besno roko si je gladil brado, od boli in srda kakor ves brez uma si je iz brade izpulil cel šop smolnatočr-nih kocin. Sedaj se je razmahnil zastor pred cesaskimi vrati, od znotraj so se čule prijazne besede, ki jih je cesar zaklical za Hen- rikom, in iz cesarske dvorane stopi štajerski stotnik, velik in krasen, kakor ga oče še nikdar ni videl. Za njim pridejo strelci in \v trenutku je bila predsoba kakor orožarna v obleganem gradu. Hendel se je s prekrižanimi rokami obrnil od okna; zagledal je svojega sina; kakor tiger sta na novo planila nanj sramota in bolečina. Kaj farška cerkev! Naj jo imajo! Kaj straža cesarskih rabljev v Štajerskem gradu! Naj mu jo postavijo v Štajer in jo podredijo njegovemu sinu—njemu v sramoto! . . . Toda — ta krasna moškost njegovega sina — prodana in izdana nesramnici . . . to srce, tako čisto in zvesto ka- r kor otrokovo, v ro^ Ji ljevalke - to *gM njegovo meso m »J b ga ni omadeževala n 11 zuzdanost, ki ga nobena podlost — c JIH sti mladosti, pol"0 "iJ| čo moči—naj bodo v posesti - poleg ^ po tleh, kijih ranska kri, in bo "J. sej«l2 pohodil setev, ki ^ s gov oče. Ce bi b. svojo hinavsko P° 4 R spako, tukaj, vpr* 1 zaslepljenega, ne- ^ ifc rov v cerkev Marije Vnebovzcte na Holmes0 rti ter od tam po opravljeni sv. maši p tf E1 sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga izroči ročje materi zemlji k večnemu počitku- •i* ■ Blagopokojnik je bil rojen 15. aP}l v vasi Štefan, fara Trebnje na DlonjskeU'- I, V dolžnost si štejemo, da se tem ^ kreno zahvalimo vsem onim, ki so P°loZl^ i ,/i t prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem 0 ^ji 1 vsem onim, ki so ga spremili na njego11 poti na pokopališče. < I Najlepšo zahvalo naj sprejme AU0l ^ I Svetck pogrebni zavod za vzorno urejen P in res prvovrstno najboljšo poslugo. ^ I Zahvalo izrekamo čast. g. Rev. ^^ tol"' I opravljene cerkvene pogrebne obrede i" ^ fjf I žilni govor, kakor tudi čast. g. Rev. Fra raga za obiske v času bolezni. .. I ifl ■>'< Ti, ljubljeni, nikdar pozabni soproO počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobod" ^ I riška zemlja. Odšel si k Stvarniku, da sp^jenjf- I plačilo za i vse, kar si dobrega storil v zl t I Mi se Te b FREDERICK, brat. y f0 I V stari domovini zapušča brata Vincenta 1 Marijo. Cleveland, O., 20. maja, 1943. ^^m Pevski zbor PLANINA vab! na 1******* -KONCERT- ki ga priredi V NEDELJO 23. MAJA ob 7:30 zvečer ----,e fjeM v Slovenskem narod, domu, 5050 Stanley Ave. Map ^^