Po poili prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četi t „ , 6 „50, mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10, — „
*etrt » „ 5 » - »
mesec „ 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravniiUe v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi sc ne vračajo,
nefrankovana pi«ma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 44.
V Ljubljani, v petek 28. februvarja 1900.
Letnik XXVIII.
t., p •'»■>>•
Državni zbor.
Dunaj, 22. svečana.
Nov poskus.
»Kedar se zbira državni zbor, tresejo se narodi«. Te besede starega politika so žali-bog precej resnične, ako imamo pred očmi dogodke v parlamentu od sušca 1. 1897 in pa dolgo vrsto nujnih, a nerešenih gospo darskih, socijalnopolitičnih in drugih vprašanj. Dolga vrsta ministrov se je že izrabila v treh letih, a parlament je danes ondi, kjer je bil pred tremi leti. Badeni, Thun, Clary in sedaj Korber so razvijali več ali manj zgovorne programe. A kaj so danes programi ? Nova vlada, nov program, nova doba, — a jutri je že vse pozabljeno, zastarelo, plesnjivo. Javnost je že skrajno nezaupljiva, recimo, topa in maloverna za vse lepe obljube, ki ostajajo vedno le na papirju — brez posledic, brez dejstev.
Danes je položaj tak, kakoršen je bil v decembru minolega leta, a pogled v bližnjo bodočnost je popolnoma meglen in nejasen. Vse ali vsaj največ je odvisno od češkega kluba. Od čeških zastopnikov je zavisno, ali prične parlament delovati ali ne. A to se je zgodilo proti volji češkega naroda in njegovih zastopnikov. Grof Clary je preklical jezikovni naredbi in s tem globoko užalil narod češki. Posledica je bila, da se je ob-strukcija preselila z levice na desno stran. Cehi si tega niso želeli in zato je njihovo stališče jako neugodno in težavno. Ako molče, obsodi jih narod v svoji celoti, ako pobijajo vlado, je desnica v nevarnosti, da se konečno popolnoma razbije. In v tem tiči nevarnost sedanjega položaja. Zmernejši češki poslanci, in to so malone vsi vplivnejši možje, skušajo braniti svoje češko stališče, a ob enem varovati rahlo zvezo večine. In iz te zagate si hočejo pomagati s previdno taktiko v posameznih vprašanjih. Proti vladi ostanejo češki poslanci v opoziciji, o ob-strukciji danes ni še govora. V tem smislu smemo tolmačiti včerajšnji sklep češkega kluba, ki se glasi:
»Kričeča in nezaslišana krivica, ki se je zgodila češkemu narodu vsled brezpogojnega preklica jezikovnih naredeb in je ob enem omajala državno avtoriteto ter žrtvo-
vala Thunovo vlado, la krivica še ni dobila zadoščenja. Ako so češki zastopniki pod pritiskom teb dejstev stopili v odločno opozicijo proti vladi grola C!aryja in v trenotku, ko so nekatere stranke večine odklonile odločni odpor proti tej vladi, pričeli obstrukcijo, ki je konečno odstranila to vlado, storili so to, kar sta zahtevala čast in pravica češkega naroda in kar je učil uspešni vzgled nemških frakcij. Korberjeva vlada je dobila vladne vajete in pokazala pripravljenost, da hoče pomiriti jezikovni prepir. Češki zastopniki se niso pomišljali in so se odzvali vladnemu povabilu k spravnim obravnavam. S tem so pokazali, da hočejo pri vsaki priliki zagovarjati prava svojega naroda, da pa se tudi ne izogibajo mogoči spravi. Dosedanje obravnave so dokazale, da je sprava mogoča vsaj v nekaterih prepornih točkah. Toda nenadno sklicanje državnega zbora je pretrgalo pogajanja. In tako vlada postavlja češke zastopnike zopet v zbornico ter jim ponuja le ono prejšnje krivično stanje, v ka-keršnem se je koncem minolega leta razšel državni zbor. Vlada ni počakala konca obravnav, niti je najmanje popravila krivico z dne 17. oktobra. S tem pa so češkim poslancem dane posledice. Vlada sama jih je provzročila, ona je tudi odgovorna. Češki poslanci ne morejo druzega, nego da osta-nejo v najodločnejši opoziciji proti vladi, akoravno je v njeni sredi minister Rezek, ki vsled svojega dosedanjega delovanja za češko stvar uživa njihovo osebno zaupanje; kajti vlada je in ostane na stališču krivice, ki je ni mogla odstraniti in je češki narod ne more prenašati. Parlamentarna komisija torej predlaga klubu : Klub naj stopi proti Korberjevi vladi v najodloč-nejšo opozicijo in tudi v obstrukcijo ter uravnava svoje taktično postopanje na podlagi danih razmer«.
Ta predlog je obveljal soglasno. Na vladi je sedaj, da napravi kompromis mej Čehi in Nemci in omogoči parlamentarno delo. Ali je kaj upanja? Dokler Nemci ustra-jajo na svojem negativnem stališču in se ustavljajo opravičeni češki zahtevi glede notranjega uradnega jezika, je vedno nevarnost, da voz obstoji. Krivda je torej na nemški strani in edino na tej. Češki zastop-
LISTEK,
Bitka pri Colenso.
»Matin« je priobčil dolgo pismo francoskega častnika Galopanda, ki je zapustil francosko vojno službo, da sc bori v bur-skih vrstah proti Angležem. Iz tega jako zanimivega pisma povzamemo samo nekaj podatkov o Bullerjevem porazu pri Colensu: ... Ah! videl sem jih pri delu prav od blizu, in odkar sem imel priliko prisostvovati tej veliki bitki, sem popolnoma prepričan o trajnem vspehu junaških Burov.
Tisti dan, ko sem prišel pred Lady-smith, je sporočil ravno general Cronjo o bitki pri Stormbergu. Prebral sem celo generalovo poročilo, in čudovito me je ganila njegova priprostost. Ta mož, ki naj bi na znanjal svojo sijajno zmago, je sporočil generalnemu štabu vspeh svojih operacij v sledečih vrstah:
»Angleži imajo toliko mrtvih, da morajo zatajiti število svojih izgubljenih. Moji ljudje se pred to krvavo bitko pač niso veselili tiiUn lene 7mncrr u
niki so pokazali pri spravnih pogajanjih veliko spravljivost in vso dobro voljo, a nemogočega od njih ne more nihče zahtevati. Ko bi še v tem slučaju šlo, recimo naravnost, samo za češke poslance kot stranko, potem bi bila stvar jednostavnejša, a gre se za prava češkega naroda v celoti, za načelo ravnopravnosti! Danes je povsem nemogoče prorokovati, ali se posreči poskus nove vlade.
Da ima vlada resno voljo, napraviti spravo, o tem niti za trenotek ne dvomimo. Ali pa ima tudi toliko moči, da ugladi valove večletnih bojev in prepirov, to jo drugo vprašanje.
Vladna izjava.
Predsednik dr. pl. Fuchs je otvoril današnjo sejo ob '/i 12. uro. Na galerijah in v ložah je precej radovednega občinstva, poslanci so malone polnoštevilno navzoči. Takoj po otvoritvi seje da predsednik besedo ministerskemu predsedniku dr. pl. KOr-berju, ki govori prosto in razločno. Njegova izjava v imenu vlade se glasi:
»Čast mi je, da od Nj. apost. veličanstva poklicano vlado visoki zbornici predstavim, ob enem pa porabim priliko, da označim naše stališče nasproti ljudskim zastop nikom. Čim hujši so bili viharji v tej visoki zbornici, kateri naj bi zginili iz spomina, tem nujneje je, da skrbimo za prava in veljavo poslansko zbornice. Vlada rada brani veljavo in pravice visoke zbornice, a istotako zahteva priznanje za se, da ima resne politične na mene. Zato najprvo izražam upanje, naj bi na dragoceni podlagi mejsebojnega zaupanja med vlado in ljudskim zastopstvom VBpevale važne obravnave, ki čakajo zakonite rešitve.
Vlada ni strankarska vlada. Akoravno je morda ta ali oni član vlade bližje temu ali onemu narodu, vendar ni prazna beseda, ako trdim, da vlada ne pripada nobeni stranki. Velike stranke visoke zbornice so večinoma narodne; vlada, ki bi se izključno naslanjala na to ali ono stranko, vzbudila bi pri drugi nezaupanje. Obračamo pa se na objektivnost vseh strank, ker Avstrija ni enostavno narodna država. V tej državi bivajoči narodi se morajo zediniti in, Bog daj, da bi bo to kmalu zgodilo.
Največja skrb sedanje vlade je, da poskusi rešiti narodnostno vprašanje. Mi nismo toliki optimisti, da bi po tolikih bojih že v kratkih dneh pričakovali trajnega miru. Tudi se mi zdi nemogoče, da bi se uravnala vsa preporna vprašanja po isti šabloni in ob enem. Razmere bo prerazlične. Ker je torej šablona nemogoča, morajo se narodnostna vprašanja rešiti vsako za-se. Umevno pa je, da stvari na Ueškem in Moravskem v prvi vrsti zahtevajo pozornost. Vlada je mnenja, da je najbolje, ako so to vprašanje loči v praktične dele. Zato je vlada sklicala k obravnavam zaupnike obeh narodov na češkem in Moravskem, in sicer zaupnike vseh strank ; ako niso prišli, ni to njena krivda. Konferenca je še zbrana. Ali se posreči, o tem se danes no moro reči. A dosedanja pogajanja so nas prepričala, da je to prava pot in da dosežemo namen, ako posvetovanj ne bodo motili zunanji vplivi.
Vlada hoče na podlagi ravnopravnosti doseči konečno rešitev jezikovnega vprašanja. Še raje bi videla, <la bi stranki sami dognali spravo. Ako se posreči, potem vlada predloži državnemu zboru dotične predloge. Mir se mora ustvariti; to želi in pričakuje prebivalstvo. Vlada ne more mirno gledati, ko pojema javno življenje in produktivno delo. Akoravno čislam vsako narodno zavest, vendar mislim, da narodi hrepene tudi po drugih dobrih, ki jih dajeta omika in blagostanje.
Vlada torej želi, da se kmalu reši proračun za tekoče leto in da dobi vsaj sredstva za nujno potrebno investicije. Precejšnja denarna sredstva bodo zahtevale zgradbe državnih železnic. Železniški minister bode še danes predložil načrt zakona glede turške železnice z nadaljevanjem preko Karavank in skozi Bohinj do Trsta, dalje glede progo Hartberg - Friedberg itd. Obravnave glede druge železnične zveze s Trstom so končane in zgradba za avstrijsko trgovino nujno potrebna. Za gradnje teh železnic in drugo investicije bo treba 500 mil. kron, porazdeljenih na nekaj let.
Glede novih vodnih cest se še vrše obravnave. Tudi uredba tržaškega pristanišča se ne more dolgo odlagati.
Industrija je povsod merodajen fak-
To so torej tisti divjaki, tisti barbari, proti katerim postopajo Angleži pri vojeva-nju na tak način, kakoršen je nevreden omikanega naroda!
Zapovedoval nam je francoski obrist Villebois - Mareuil, pri generalnem štabu Schalk - Burgherja, ki je nadomestoval tisti čas generala Jouberta; ta se je namreč malo prej nekoliko ponesrečil, ko je padel s konja. Na njegovo povelje smo zasedli najvažnejše mesto pri Ladysmithu. S Francoskega sem prišel prve dni meseca novembra, prav ob tistem času, ko je prihajal general Buller s svojo armado, da oprosti zajetega generala Whita. Prepričan sem bil, da so prično vojne operacije pri Colensu, ker ta kraj je pravi ključ do vseh burskih pozicij Razodel sem svoje ideje obristu Villebois in v sredo 13. decembra smo jo odrinili proti Colensu.
Poklonili smo se še generalu Botha, poveljniku armade prve linije, in na to smo šli pregledovat svoje pozicije.
Prišel je strašni dan 15. decembra.
Solnce je vzhajalo tako blesteče, — in tam doli pred nami se je dvigal beli dim aneleškesra topništva: temne trume pehote,
konjiče in topništva so se bližale, da zavzamejo svoja mesta na bojnem polju.
Ah! kdor še ni gledal z lastnimi očmi podobnega prizora, ta ne more umeti tega groznega bleska!
Angleške baterijo so se postavile na desni in levi strani, da bi zaslanjale pehoto, katera naj bi zvršila prvi napad.
Važno mesto, o katerem je lahko že vsakdo naprej vedel, da se bode na njem vršil najodločilnejsi boj, je bil neki hrib na desnem bregu reke Tugele. Ta holm je za sedlo samo 800 Burov, toda ti so bili nekako najboljši strelci. Ako bi se polastili Angleži tega hriba, bi obvladali vse burske postojanko. Da so imeli lo nekoliko svojih topov tam gori, bi mi bili prav gotovo poraženi, in Angleži bi bili zmagovalci.
bpoznali so res slabo svoje stališče in opazili so z nekakim mrzličastim strahom, da sledimo mi vsakemu najmanjšemu gibanju njihovih vrsta. Postojanka, katero smo bili zasedli, je bila najvažnejši predmet, ki je obračal na se pozornost njihovega topništva. Kar deževale so okoli nas bombe iz njihovih havbic in to z neverojetno silo.
Pehotne čete prodirajo vedno dalje, a burske puške molče. Naša artilerija jame streljati na konjeniški regiment, ki je prišel zaslanjat prodirajoče pehoto z leve strani. Devet strelov oddado naši topovi: devet silnih krogelj pade v sredo konjiče, kakor bi jih vrgel z roko. Kakšna zmešnjava, kako bež£ na vse strani konji — brez konjikov: regimenta ni več, in tisti maloštevilni, ki so še ostali, so sc pozgubili na vse vetrove.
Kaj! general Buller, ta vojna luč, na katerega so stavili Angleži vso Bvojo nado, ta mož je bil tako grozno nepreviden, da je zagnal svoje čete na ravno polje, kakor igralec svojo karto, da jih je vrgel v ogenj, kjer jih je pričakovala gotova smrt, dočim je imel pred seboj še drugo nepremagljivo oviro _ reko Tugelo! . . - Mislili smo sprva, da nas bodo pozdravili z ognjem v primerni daljavi, da za vzorno potem v odločnem napadu našo slabo postojanko, — pri čemer bi jih posebno ne ovirala nobena stvar . . . Samo osemsto mož ! . . . Angležev pa dvanajst tisoč!
Toda naprej ! Tako se je gladilo hladno povelje, katero so čete tudi hladno sprejele
t
or glede davčne moči in zahteva, kakor poljedelstvo in obrt, od države podporo. Trgovinski minister bode v kratkem zbornici predložil zakon o pospeševanju industrije. Vlada bode tudi upravo vodila v tem smislu. Zato bo vsakdo od vlade dobil opravičeno podporo glede industrije, obrta, trgovine in izvožnje.
Vlada obžaluje, da se jej ni posrečilo končati štrajk v premogokopih na Češkem, Moravskem in v Sleziji. Vlada hoče urediti vprašanje glede delavne dobe; priprave so se že pričele.
Vlada dalje pripravlja zakone glede pridobitnih in gospodarskih zadrug, o čekovnem prometu in bančnih za-dolžnicah; tudi načrt glede delniškega zakona je že dovršen. Sem spadajo tudi vprašanja glede prisilnega zavarovanja proti požarom, za slučaj onemoglosti in za starost zasebnih uradnikov.
Vlada se zaveda velike važnosti poljedelstva in bode v vsakem oziru pospeševala njegov razvoj. V kratkem predloži za kon o zadružni organizaciji kmečkih gospodarjev.
Vlada hoče z b o 1 j š a t i deželne finance s tem, da vpelje priklade cd žganja. Dotično predlogo hoče predložiti deželnim zborom že v prihodnjem zasedanju, ako dovrši obravnave z dež. odbori.
Učna uprava se bavi z uredbo srednjih in višjih šol ter obrtnega pouka. Vlada se hoče potruditi, da zamujeno dohiti tudi na drugih poljih. Gmotna in kulturna vprašanja trkajo na vrata države. Vlada jih ne sme prezirati, ker narodna in politična še niso rešena. Zato pa vas prosi, da narodnostni prepir vsaj toliko ublažite, da ostane še časa in prostora za duševni in gospodarski razvoj države, kajti država mora živeti, ona je zavetišče svoiih državljanov.« (Živahna pohv.)
Dr. Engel na to predlaga, da so o tej izjavi prične debata že v bodoči seji.
Kaiser se v imenu nemške ljudske stranke izjavi proti temu predlogu. Isto storita dr. Gross v imenu nemške napredne stranke in Daszynski v imenu socijalnih demokratov.
Vitez J a w o r s k i pa v imenu Poljakov izjavi, da bodo glasovali za debato, ki pa se naj prične v eni prihodnjih sej. Ta predlog je tudi obveljal; levičarji so glasno ugovarjali. Za Englov predlog so glasovali le Cehi, Slovenci, Hrvatje in Schonererjevci, za Ja-\vorskega predlog na to vsa desnica.
Dr. Engel na to predlaga, da se odloži točka glede vojaških novincev in prične debata glede premogarskega štrajka. Ta predlog ni obveljal, in socijalni demokrat Schrammel je pričel govoriti o milita rizmu. Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
Razmerje mej Mlado- in Staro Čehi še sedaj ni popolnoma pojasneno, a
— a brez vsakega določnega naročila ; (to povelje sem našel v torbici nekega ubitega častnika); na tak način pošiljajo ti angleški veliki gospodje svoje ljudi v smrt !
V razdalji 1000 metrov začno Buri streljati, in skoro vsako zrno je našlo svojo žrtev. Celi dve uri je trajalo neprestano grmenje. Okoli pehote, ki se je bližala tembolj počasi, čim manjša je postajala razdalja, so se dvigali oblaki strelnega prahu ; kroglje so padale kakor gosta toča, sovražne vrste so postajale vedno redkejše, število se je zmanjševalo, — že so obstajali, — in preostanki prvih bojnih vrst so jeli bežati proti železnici, kjer so si poiskali zavetje.
Približa se drugi oddelek. Veliki pomorski topovi so kar besneli, ko le nismo hoteli ostaviti svoje postojanke; taka vspešna trdovratnost jih je uprav zbodla.
Dve topničarski bateriji, ki sta se približali v strelno daljavo, sta se zapodili v peklenskem diru proti nam, da vzameta našo pozicijo, približno I0U0 m oddaljeno, ter da bi ščitili napad druzega oddelka . . . Odpeljati so mogli le jeden sam top, — preostal ni več niti jeden topničar, zbežati i<- utegnilo le nekaj konj, ostavivši za seboj dv .i.ajst topov z vso municijo ! . . .
pričakovati je, da se to zgodi v najkrajšem času. Potrebe po konečnem sporazumljenju ne čutijo toliko Staročehi, ker razpolagajo v merodajnih krogih s potrebno večino, pač pa Mladočehi in njih voditelji. To se je poka zalo pri volitvi praškega župana, posebno pa pri zadnji dopolnilni volitvi, pri kateri je dobil mladočeški kandidat dr. Czelakovski primeroma zelo malo glasov in ima nj( gov nasprotnik dr. Buxa precej več nade na zmago. Brez pomoči od strani Staročehov prvi ne bode prodrl. Vprašanje pa je, bodo li ti hoteli v boj za stranko, ki jim ne privošči županskega mesta v Pragi, akoravno jitn pripada v smislu vsestranski odobrenega kompromisa in vsled lepe večine 45 proti 28 mladočeškim glasovom. Dr Podlipny se bo moral sedaj že toliko ponižati in priznati, da ni samo on rojen za župansko čast in da so Staročehi dosedaj že dovolj žrtvovali za skupno stvar. Od tega spoznanja je največ odvisen za Mladočehe ugoden izid sedanje ožje volitve.
Čehi in Poljaki. Mej stranke, ki ta-korekoč odločujejo o usodi avstrijskega parlamenta, spadata brez doma češki m poljski klub kot najmočmja v celi zbornici. Kakor znano, je češki klub sklenil vztrajati v brezobzirni opoziciji nasproti Koerberjevi vladi, dokler ta ne popravi krivic, ki so doletele češki narod z razveljavljeni jezikovnih nare-deb. Objednem Be je pa tudi sklenilo, kedaj in kako je pričiti z obstrukcijo. To pa ni všeč parlamentarni specijaliteti, poljskemu klubu. Ako pride do tega, desnica preneha eksistirati, se je čulo s poljske strani, parlamentarni ugled je v nevarnosti in z njim seveda takozvane državne potrebe. Poljakom toraj ni prav nič mari za ostale avstrijske narode, da so le sami pri polnih jaslih in da uživajo popolno naklonjenost vsakokratne vlade, in potem njih pojem o pomenu desnice! V dt snici so zbrani vsi protiliberalni, po veliki večini slovanski poslanci s imci zato, da branijo in zastopajo koristi svojih voliicev na temelju popolne jednakopravnosti v narodnem, političnem in gospodarskem pogledu. Pri Poljakih zaman iščemo tega načela. Desnica je po njih mnenju samo poslušna vladna dekla, ki mora storiti vse, kar zahteva vlada, in se poleg tega ozirati le še na želje poljskega naroda. Pri tej točki se naloga desnice konča in ako te naloge ne izpolnuje, mora narazen. Kavno vsled tega pa mej Poljaki in ostalimi Slovani ne more biti dolgotrajne trdne zveze.
Poraz italijanske vlade. V mesecu juniju lanskega leta je izdala italijanska vlada, kakor znano, naredbenim potom ukaz, ki je znatno omejeval tiskovno, društveno in zbo-rovalno svobodo in se je s tem hotelo preprečiti ali vsaj ovirati gibanje in delovanje protivladnih , strank, posebno anarhistiška, socijalno-demokraške, pa tudi državi »skrajno nevarne« »klerikalne« stranke. Ministerski predsednik Pelloux bi bil moral za to naredbo izposlovati parlamentarno odobrenje, kar se pa ni moglo zgoditi, ker je obstruk-cija preprečila vsako parlamentarno delo. Ob
Biti hočem nepristransk : pri tej priliki so se pokazali Angleži junaške. Sredi grozovitega streljanja so prišli trikrat nazaj z drugimi konji ter poskušali osvojiti si zopet svoje topove; in po nadčloveškem -trudu se jim je posrečilo pri tretjem poskusu rešiti dva topa in tri strelilne zaloge. Koliko nesrečnikov je seveda pri tem padlo — tega ne vem; a tisti, ki so padli, bili so junaki.
Tudi drugi napad pehote angleške smo odbili; umaknila se je z velikimi izgubami. Poldne je; solnce silno pripeka; vse sovražne vrste so utrujene in onemogle. Sovražnik se umakne . . .
Mi smo ostali tu še dolgo časa, skoro onemeli nad tein krvavim pobojem.
Koliko jih je padlo, ne da bi vedeli, čemu so bili poslani v smrt 1 . . .
Naj sledi fantastični rezultat tega krva vega dne:
Angleške izgube : 3.000 mrtvih in ranjenih ; 150 ujetih, 9 častnikov, 10 topov, 9 zalog streliva.
Burske izgube: 4 mrtvi, 14 ranjenih. Neverjetno razmerje, a vrjemite mojemu resnicoljubju !
novem sestanku parlamenta vlada ni hotela takoj razburjati duhov in tako je bila na-redba do 20. t. m. v veljavi brez ustavnega odobrenja. Vporabljala so jo naredba pri raznih razsodbah. Nekatera sodišča so jo priznala kot veljavno, druga ne, in tako je prišlo sedaj do razsodbe kaaacijskega dvora, ki se je pa proti vladnemu pričakovanju iz javil proti veljavnosti naredbe. S tem jo dobila opozicija v roko novo orožje, ki bo zelo nevarno za Pellouxovo vlado.
V angleškem parlamentu je vlada predvčeranjim zopet zmagala v dveh slučajih nasproti opoziciji. V spodnji zbornici je večina z 28b proti 152 opozicijonalnim glasovom odklonila predlog liberalnega poslanca Thomasa, ki je zahteval, naj se znova pretresava Jameson-Chamberlainova škandalozna afera in naj se poslednji posadi na zatožno klop, ker je tedanjemu preiskovalnemu odseku izmaknil celo vrsto važnih pisem in brzojavk, ki so dokazovale Cham-berlainovo krivdo. V zgornji zbornici je padel predlog lorda Wemv3sa, naj se uvede omejena vojaška dolžnost. Oba predloga sta padla seveda pod utisom ugodnejih, morda ravno nalašč za to priliko naročenih poročil z bojišča, ker v normalnih razmerah skoro ni misliti, da bi bila mogla vlada vzpričo jasnim dokazom Thomasovim dobiti blizu 300 glasov na svojo stran. Vreden sodrug Jame-sonov in Rhodesov si je znal pomagati iz neljube zagate in bo sedaj še z večjim pogumom kramaril v zunanji politiki.
Dopisi.
Od sv. Gregorja. Odgovor na dopis »Od Sv. Gregorja ali slemensko-urhovske strani, 7. t. ni.« v 33. štev. »Slov. Naroda«.
Resnici na ljubo naj blagovoli sprejeti slavno uredništvo sledeče vrstice. — Molčali smo, hoteli smo prikriti svetu, kako in kaj se je godilo pred našo občinsko volitvijo pri dvorjanski stranki Ker nas pa naša nasprotna stranka blati po »Slov. Narodu«, tedaj ne morem molčati, hočem torej vse pojasniti.
Pred vsem se zaganja dopisnik v našega župnika. Vsa čast njemu na tako obrabljeni frazeologiji. Kdor zna, pa zna. Da je pa mene tako .sveto4 naslikal, tega si ne bi nikdar mislil. Le potolažen naj bo, saj se nisem udeležil duhovnih vaj. Kaj tacega mi ni moglo priti na misel, saj smo imeli že v istem času pouk. Dekret za .fajmoštro-vega dinstmana* mi je zato prisvojil, ker si je mislil : z župnikom govori, halo ! njegov hlapec je.
Povejte no g. dopisnik, če sva midva »duhovita svetovalca« res letala ves teden po vaseh — kakor trdite v »Narodu« — ter vabila — po Vašem z vsakovrstnimi lažmi in grožnjami — volivce k obilni udeležbi. Ako nama dokažete kaj tacega, vam obljubiva z\ vsakega vašega, od najine strani prisiljenega volivca 100 K častne nagrade!! Glejte, lep denar, požurite se, da ne zamudite ugodne prilike !
Za našo občinsko volitev je bilo veliko zanimanja, ker se je šlo za to, bo li župan v Dvorski vasi, ali pa pri Sv. Gregorju, oziroma v naši fari. Gregorska stranka se je zanimala, pa kako. Dvorjani to kaj dobro vedo, samo resnice nočejo povedati. Svojega dopisnika so dobro nalegali — saj zna prav za prav sam najbolj legati — in sicer zato, da bi odvrnili od sebe vso krivdo.
Že nekaj četrtkov pred volitvijo sem opazoval, kako so »romali" »nezavisni« Dvorjani v paradiž »modrih nasvetov. Čudil sem se, kaj neki iščejo v tem »blaženem« kraju. Ko sem šel popoludne k županu Frencetu v gostilno, sta že sedela za mizo dva preroka dvorjanske garde. V svoji hudomušnosti sem jih povprašal, kakšen opravek sta imela tam doli. Prav nedolžno mi povesta, da sta ,iskala' pastirja. E, naj bo, vrjel sem jima za prvo silo. Toda sumljivo se mi je zdelo, da bi povpraševala po pastirju tako daleč. Z njuno lažjo se nisem hotel zadovoljiti, zato sem se potrudil, da sem zvedel, kam prav za prav zahajata. — Torej k št. 50 sta romala.
Aha, kaj tacega sem si mislil že sam, a izjaviti se nisem hotel proti nikomur, ker mi še niso bile tukajšnje razmere dobro znane. V posebni .kamrici1 pri črnem vincu so kovali pogubno naklepe za gregorsko stranko. O, da bi vedeli Gregorci, kako se je rotil »g. št. 12 1« Navdušeno je zatrjeval
proti »g. št. 50», da se lahko nanj zanese, da bo vse tako, kakor on hoče. »G. št. SO« je pa bil vesel take izjave, zakaj on se je skoro največ zanimal za našo volitev. Pri nas išče namreč zgube v dobičku. Torej na veselje srečne zmago in spe je .pritresel- še eden literček in konečno obljubil tudi precej denarja za — agitacijo. Tako se je torej razvijala brezmejno strastna agitacija. 40 K od te strani, 400 K je posvetil neki bahač za agitacijo, tudi drugi ,nezavisni' veljaki niso štedili novcev v ta namen. Podkupovali so volivce, da je strah. Zato imamo mnogo resničnih dokazov. Kako odkritosrčno je rekel nekdo (ime na razpolago) : »Ravno prav za tobak bo krona, ki sem jo danes dobil, da sem šel volit«. Nekdo se je skril pri županu v drvarnico, ker ni hotel voliti ž njimi, dasi so mu dali »kronco«. No, pa ta dva sta bila na dobrem, ker sta že imela krono v žepu, mnogo je bilo tacih, kojim so samo obljubili, a nič plačali. — Tako so je pretepal neki neplačan volivec z nekim ,nezavisnim' veljakom, radi obljubljenega plačila. Imeni ste dobro znani !
Sedaj pa prosim gg. dvorske voditelje, naj omenijo jeden sličen slučaj od naše stranke Dokažite, da sem letal ves teden z župnikom po fari ter vabil volivce na volišče ! Navedite mi le jeden slučaj, če ne pa imenujem dvorsko stranko hinavsko, dopisnika onega dopisa pa lažnika. Da veste, resnico je treba spoštovali. V jedrn in isti sapi je vrlo katoliška in navdušeno liberalna. Kaj malo so previdni. V 24. št. »Slovenca« je dopis »Od sv. Gregorja«. Kar iz dna srca so v istem članku vrli katoliški možje, po-žrtovalni za sveto stvar, da se človeku kar milo stori, ker je propadla taka stranka. Čitaj pa dopis »Od sv. Gregorja itd.« v 33. štev. »Slov. Naroda« in videl boš, da so se v dobrem tednu kar prerodih. Vrli katoliški možje so sedaj samozavestni in neodvisni. Ne dajo se vplivati od ,črnosuknježev', samo od pisarčkov in nekega trgovca. Svojo voljo in pamet imajo v svoji oblasti, lo drugi gospodujejo ž njo. Pa ja ni g. dopisnik slične narave z ,dvorskim norcem', ki se hkrati smeji in joče?! Slemensko urhovski stranki se ne moro predbaeivali nikaka hinavščina, ker je vedno istih misli in istega prepričanja, katerega, to dobro veste Dvorjanci. Naša stranka je dosledna. Gregorci so dovolj razsodni ljudje. Čuli so, da nameravate napraviti v Dvorski vasi občinsko tehtnico, od katere ne bi imeli Slemenci nikake koristi, da ste imeli že načrt za občinsko pisarno ; podporo za občinsko pot od Male blivice do sodražiške meje ste hoteli porabiti za svoja stranska pota, potem je bilo dovolj vneme za obilno udeležbo pri volitvi. Slemenci in Urhovci so hoteli pokazati da so možje, pa ne taki kot je »g. št. 12«. Bog nas varuj takih mož v fari, potem smo prav gotovo brez župana. Vam pa srčno rad čestitam, ker Bte tako ponosni na tega moža. Ne dajte se motiti, čislajte ga, saj ima voljo in pamet v svoji oblasti.
Omenim naj še, kako je z občinsko tablo. Odkar je občina Sv. Gregor, še ni bila volitev razglašena drugače, kot dve nedelji pred časom volitve z oklici pred cerkvijo po maši v Vel. Laščah in pri Sv. Gregorju. G. dopisnik naj se le potolaži, ker se ni storila predbacivana pomota po krivdi onih dveh »kolofoktarjev«, zakaj ta dva se nista nadejala dobro obloženih miz in dobre dolenjske kapljice, kakor tudi nihče pri Sv. Gregorju. Pač pa je bil slučaj pri dvorski stranki. Kako je že bilo dne 21. prosinca v Dvorski vasi ? A ha, že vem. Veliko kokoši so podavili in ocvrli, precej istrske kapljice pognali po grlu, in to menda na račun onih 40 K. Za na dan volitve — v proslavo srečne zmage — so imeli naročene »muzi-kontarje« in zastavonoše. Nekateri navdušeno hudomušni Podslemenci so iuneli celo pri sebi zastavice, s katerimi bi povzdigovali zmagovalno čast. — Pa ne mislite g. urednik, da se šalim ; vse navedeno jo resnica, dokažem lahko, kjer je treba. — Torej v mislih na dobro ocvrte kokoši, večkrat »polarbane« litre, na mogočne akorde in krasne trobojniee so delali ponarejene podpise na pooblastila. Ta šmentana zainišljenost se je kaznovala s tem, da se je naznanila nepoštenost na pristojno oblast. Tako imajo hudomušni Dvorjani slabo vest žo od volitve do danes. Ne vem prav, je li mislijo
svojo ročnost v ponarejanju podpisov opustiti, ali pa jo še spopolniti do bodoče volitve. Kakor hočejo, pa naj storč. Naš župan »Frence« je storil svojo dolžnost že 31. febr. zjutraj. Ako se hoče prepričati g. dopisnik, naj pride osebno v občinski urad ter se prepriča, če ni bila res pritožba odposlana omenjeni dan. V resnici bi pa bilo najbolje, če bi se ista spravila v arhiv, zakaj kaj tako duhovitega se ne čita slednji dan.
Stanislav Legat, učitelj pri sv. Gregorju. .
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23 februvarija.
»Baron Schwegel ima več v peti, nego ,Edinost' v glavi«. Tako piše si-nočni »Narod« v polemiki z »Edinostjo«. — Doza je dana precej na debelo, mogoče, da konečno vendarle spregledajo gospoda pri »Edinosti«, da je vodstvo »Slov. Naroda« sedaj dejanjski v nemškutarskih rokah.
Romaaje v Rim. Na razna vprašanja glede roka za priglasitev udeležnikov odgovarjamo, da se priglasila sprejemajo še do konca tekočega meseca. Ako se oglasi 450 vdeležnikov, bo vožnja še ceneja; kakor je bilo prvotno povedano. V kratkem dospe iz Rima odgovor na razna vprašanja, in bomo potem objavili pogoje in druge po drobnosti.
Pri pogrebu f župnika Zorca v
Mengšu je bilo včeraj navzočih 25 duhovnikov in polno ljudstva. Pogreb je vodil in pokojniku v slovo govoril dekan in kanonik J. Oblak. R. I. P. — Gospod Anton Rihar, posestnik v Mengšu, nam )e poslal 10 kron namesto venca na grob pokojnega nadžup-nika J. Zorca.
Konec besedij. Včeraj smo poročali, da so imeli nemškonacijonaini državni poslanci na Dunaju posvetovanje radi dežel nega šolskega nadzornika na Sp. Štajerskem. Sedaj se poroča, da so bili včeraj pri nauč-nem ministru Hartlu v tej zadevi poslanci Koller, Ilochenburger in llofmann - \Vellen-hof. llartel jim je rekel, da ne bo imenovan noben nadzornik.
Volitev cenilna komisija v Litiji Z ozirom na notico, objavljeno v Vašem cenjenem listu z dne 13. svečana 1900 št. 35 pod naslovom »Iz Zagorja za Savo« prosi podpisano predsedništvo, sklicevaje se na § 19 tisk. zak., da sprejmete v prihodnjo številko sledeči popravek: Ni res, da volitev za III. razred cenilne komisije v cenilnem okraju Litiju v sporazumu z merodajnim tovarišem v Litiji zaradi tega ni bila razpisana, ker jo mož čutil, da se mu tudi v cenilni komisiji tresejo tla, pač pa je res, da sta se pri žrebanju, vršivšetn se dne 2. novembra 1899 v smislu § 189 zakona o osebnih davkih izžrebala po 1 ud in 1 namestnik iz I. in II. volilne skupine, med temi tudi g. Andrej Mauer, kot namestnik v II. skupini, vsled česar se je nadomestna volitev razpisala in tudi vršila v smislu zakonskih določi) simo za jirvo in drugo volilno skupino, za tretjo pa odpadla. — Predsedništvo c. k. finančne direkcije v Ljubljani dne 20. februv. 1900. — Lubec.
V Kovorju sta od 11. do 18. t. m. vodila misijon jezuita oo. Doljak in Vrliovec. Župljani so se prav pridno in spodbudno udeleževali cerkvenih opravil. Sv. zakram. je prejelo nad 600 vernikov. Sklep misijona je bil posibno slovesen. — Gg. misijonarjema : Bog plačaj stotero !
Zopet brca štajerskim Slovencem. Štajersko ces. namestništvo je imenovalo štajerske muzejne konservatorje. Mej imenovanimi konservatorji ni nobenega Slovenca.
Vesela vest za slovensko mejo
Slovenska šola na Muti se bo ob Veliki noči otvorila. S to šolo dobimo krepko trdnjavo slovenske zavesti ob meji.
Poročila se je v toreK v Solkanu go-spica Fanica Dermastia, iz znane ljubljanske družine, z g. Jurijem Polenšekom, sodnim pristavom v Vipavi. Gaslitamo.
Nova gospodarska zadruga se je ustanovila v Slivnici pri Mariboru.
Preganjana frakarska čast. Včeraj popoludne so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču v žehti ljubljanski Irakarji. — Tožil | je sicer dr. Milana Hribarja, Konrad Vo-dušek radi razžaljenja časti razprava pa je
napravila vtis, da je prav za prav na obtožni klopi Konrad Vodušek, ker se je vse dokazovanje vršilo večinoma o junaškem in kavalirskem Voduškovom nastopu. Dr. Hribar je bil od dvek tretjin obtožbe oproščen, radi besede »auskneifer« obsojen v denarno globo 15 gld. Dr. Hribar je takoj priglasil pritožbo ničnosti.
S Studenca na Dolenjskem dne 22. t. m. V noči od 19. do 20. razsajal je tukaj hud veter enak burji na Krasu, a od ene do dveh popoldne divjal je neznanski piš, enak orkanu, in provzročil je precej škode. Podiral jo kozolco in odkrival strehe. Precej veliko škode je naredil na cerkveni strehi, ker je deloma raz strehe pometal, deloma potrupil nad tisoč komadov opeke. Najbrž« je pa vihar naredil lepo vreme, ki smo ga pogrešali že od novega leta. Pretečeno noč zapadel je precej velik sneg na Gorjancih in danes je najlepši spomladanski dan. Bog nam daj še veliko tacih dnij, ker sedaj )ih zelo potrebujemo, posebno za delo po vinogradih. Ker sem že pri vinogradih, naj povem, da imajo ljudje v naši (ari še precej vina, večinoma iz starih trt, in bi ga radi spravili v denar. Cena mu je od 20 do 23 kr. liter. Kdor hoče dobro namizno vino, posebno za poleti, naj se oglasi na Studencu zanj, ne bo mu žal. Iz prijaznosti daje vsa-koršna pojasnila in posreduje tukajšnji župnijski urad.
V Leskovici pričela seje med otroci širiti bolezen oslovski kašelj ; trije so za tem umrli.
Judje na delu. Po pošti sem dobil knjigo naslovljeno: Die piipstlichen Bullen iiber die Blutbeschuldigung — Monakovo, August, Schupp. Brez dvoma so dobili brošuro vsi duhovniki. Judje v svo)i predrznosti izrabljajo pisma papežev, ki so v svoji dobrohotnosti branili jude zoper izgrede kristjanov. Sv. stolica pač ni mogla drugače ravnati, kakor previdno svariti pred natolcevanjem, ne da bi iz daljave hotela in mogla v taki kočljivi reči delinitivno sodbo izreči. Kedar judom kaže, takrat so papeži dobri. Priznati se mora: Judje znajo! Sedaj, ko se gre za Hilsnerja, sedaj piemičejo vsa kolesa in peresa. Da je pa v imenovani brošuri kaka sarkastična brca menihom ali pa na prikrit način zopet Sv. Stoiici sami, ni treba omenjati.
Povišanje častniških plač. Akoravno je preosnova častniških plač stopila v veljavo že s 1. januv., se vendar prične izplačevati večje dohodke častnikom še le s 1. majem, ker se bo znesek za prve tri mesece porabil v pokritje popolne službene takse.
Napad na poslanca Robiča. iz »SI. Gospodarja« posnemamo: Robičev vinograd v Lembahu je postal zadnje dni slaven preko mej mariborskega okraia. G. posl. Robič je pred nedolgim časom kupil v Lembahu od nekega Nemca vinograd. Že takrat je zavladala nevolja med našimi nasprotniki, ki prežijo na vsako posest v okolici. Sedaj pa bo deželni odbor ta vinograd uzorno zasadil, kakor je že to storil mnogim nemškutarjem v mariborskem glavarstvu. Deželni odbor bi seveda Slovencu tega ne storil, a g. Robič je popolnoma brezplačno ponudil vinograd, česar Nemci in nemškutarji dosedaj niso storili. In vendar tolika nevolja med na sprotniki! Zadnjo nedeljo je imela kmetijska podružnica mariborska zborovanje, kjer so paradirali kmetje (!!) posl. Girstmayer, inženir Waler,ta, baron Rozmanit, ter hudo prijemali deželni odbor in posl. Robiča. Tudi lipniška podružnica je poslala brzojavni ugovor proti odloku deželnega odbora glede Robičevega vinograda.
Število jungovcev na Štajarskem. Socijaldemokraški apostol za učitelje Hor-vatek je preštel svoje pristaše, svoje jun-govce. V Zgornjem Štajarju, kjer Ilurvateka najbolj poznajo, je samo 98 jungovcev, v srednjem jih jo 111, v spodnjem 144 Največ jih je v ptujskem okraju Slovenski učitelji torej najbolj silijo v socijaldemokraški nemški koš.
Iz Svibnega, 20. febr. (Vihar.) Krog one popoldne divjal je strašen vihar. Razsajal je samo dobrih 5 minut in vendar prekucnil tri kozolce. Nad dvema se mu ni bilo treba posebno upirati, ker sta bila že precej zrela in črvivi hruški podobna, ki sama odleti; a bolj čudno je, dajo posestniku Gam-šku podrl čvrst, mogočen kozolec. — Še
župni cerkvi je pokazal svojo moč, ker ji je vzel nad 50 težkih, cementnih opek in jih kakor listje raznesel precej daleč okrog. Mnoga druga poslopja kažejo tudi svoje rane. Na drevji menda ni posebne škode —. Zdravi smo, hvala Bogu! Od začetka adventa do danes še ni bilo mrliča.
Gospod Ignacij Borštnik bode prihodnji torek gostoval na slovenskem gledališču v glumi: »Vrban Debeluhar«. Začetek te predstave točno ob polu 5. uri popoludne.
Vlom v Schwammerlklub. Ljubljanski heilovci se praskajo, ker se je vlom v Schvvammerlklub pri Praunseissu razbobnal po časopisih. Ni jim prijetno, ker se je pokazalo, da je obdolženi učenec nedolžen, da se pa po Ljubljani zatrjuje, da si je iz kase izposodil Praunseissov brat, pri katerem so menda naMi precej denarja. V nedeljo je heilovček pri Lekanu pridno dajal za pijačo. — O dogodku se nam poroča : Feliks Praunseiss je bil prijatelj bratovega denarja že dal|e časa. Poprečno je vzel baje na dan po 10 gld. Zapravljal je denar po gostilnah in pri ženskah. Ko so ga osumili, preiskali so mu doma obleko in našli skritih številno petakov, desetakov, mej njimi pa zganjenih stotakov. Povedali mu riiso nič. Menili so, da bode sam pripoznal dejanje. Ker se je pa obnašal kakor bi se nič ne zgodilo, hotelo se ga je včeraj aretovati. Bil je ogorčen in zagrabil za samokres. Izvili so mu samo-krts in ko je bratu povedal, da si je najmanj 1000 gld. »izposodil«, mu je brat od pustil ter ga zapodil po svetu. Tako Feliks Praunseiss ne bo več po Ljubljani heilal.
Drzni tatovi. V Solkanu pri Gorici prišli so v torek o poldne tatovi v hišo mizarja Jakoba Žerjala. V hiši je bil samo rokodelski učenec. Neznana tatova, ki sta imela črno brade, sta učencu na hrbtu zvezala roke, čevlje pa mu z žeblji pribila na pod, da se ni mogel ganiti. Z neko tekočino sta ga omamila, da nad tri ure ni mogel govoriti. Tatova sta preiskala hišo in odnesla, kar je bilo kake vrednosti. Hiša stoji v vasi in rie na samem. Videli so isti dan tropo ciganov ob vasi. Sum leti na nje. — Taka je varnost v goriški okol;ci.
Utonil je v Solkanu službujoči hlapec Komel iz Kromberka. B>1 ni čiste pameti. Najbrže je bila nesreča.
Defravdant. Polir Koller je v Gradcu 15 000 kron defravdiral.
Konjska tatvina. V Kočni pri Sevnici je dosedaj neznani tat ukral par konj z vozom vred. Slede ga čez kranjsko mejo.
Vlak je povozil pazniškega pomočnika na južni železnici Franca Gašpariča v Zbelovem pri L čah. Vračal se je od gostije domov. Na progi ga je zasačil brzovlak in mu zdrobil glavo. Žena, ki mu je šla zjutraj
nasproti, ga je našla mrtvega na želez. tiru. *
* *
Izdatki južne železnice. Za tekoče leto jo zvišala južna železnica svoj proračun od 10 na 13 milijonov kron.
Prepir radi umorjenega meksi-kanskega cesarja Maksimilijana Znatna napetost je nastala mej meksikansko in avstrijsko vlado. Vzrok napetosti je sodnik umorjenega brata našega cesarja Manuel do Aspiroz, ki je sedaj poslanik v \Vashing-tonu. Aspiroz se je nedavno udeležil v Washingtonu dvornega plesa ter j<- ponudil soprogi avstrijskega poslanika Ilengelmiillerja roko, da jo popelje k obedu. Dama ga je kruto odbila ker je na njegovih rokah kri nesrečnega Maksimilijana Avstrijski poslanik bode moral radi tega konflikta zapustiti Washington, ako meksikanska vlada ne pošl je nainestu Aspiroza v "VVashington druzega moža.
Zastrupljena reka. Reka Donjec v Markovski guberniji je zastrupljena. Poginilo je velikansko število rib in domače živine. Ljudi© so v velikem strahu. Pravijo, da so reko zastrupile sladorne tovarne, ki razne odpadke spuščajo v vodo._
Telefonska m braojavaa porafiils.
Dunaj, 23. februvarija. Kiub Slovansko kršč. narodne zveze" je imel včeraj sejo. v kateri je razpravljal o političnem položaju; ta razgovor se nadaljuje v prihodnji seji. Nato je^ prišel v razgovor napad »Narodov", češ da so bili katoliško-narodni poslanci slo-
venski podkupljeni od Claryjeve vlade. Po kratki debati je bila vsprejeta nastopna resolucija: „S I o v a n s k a k r š 6. narodna zveza* smatra trditev ,,Slov. Naroda", da je bilo šest tej skupini pripadajočih posl. podkupljenih od 01 a ry-je ve vlade, zvezo žaleče obrekovanje ter proti tej trditvi naj-odločnejše protestuje. — Ta resolucija je bila soglasno vsprejeta; poslanci s Kranjske se niso udeležili zborovanja.
Dunaj, 23. febr. (C. B.) Seja poslanske zbornice, ki je bila določena na 11. uro, se je pričela še le po 12. uri. Pred otvoritvijo je bilo vsled tega v zbornici več burnih prizorov. Predsednik je izjavil, da se je otvoritev zakasnila na zahtevo dunajskih poslancev, ki so so hoteli udeležiti istodobno so vr-šeče seje deželnega zbora. S tem je bila zadeva poravnana. Seja se nadaljuje.
Dunaj, 23. febr. (G. B.) Ravnatelj Karlovega gledišča J a uiier se je ustrelil danes dopoludne v svojem stanovanju. Vzrok samomoru je dosedaj neznan.
Vojska v Južni Afriki.
Mej tem ko se angleški vladni listi še vedno radujejo Robertsovih zmag in nad umikanjem generala Cronje ter nad Builer-jevimi vspehi v Natalu, prihajajo vedno do-ločneja a ob jednem tudi neugodneja poročila o zadnji bitki pri Paardebergu, v kateri je padlo, kakor je javil Roberts, devet častnikov, ranjenih 39 in jeden ujet, ter baje 1000 mož. Ranjena sta bila v tej bitki tudi generala Macdonald in Knox. Vojni urad dostavlja Robertsovemu poročilu, da podrobnosti še niso znane. Skoro istodobno pa poroča »Standard«, da je burski general Cronje 20. t. m. še le došel v 1'aardeberg in se toraj 18 t m. še ni mogel biti z Robertsom. Pravi pa ta list, da se je takoj ob njegovem dohodu vnel hud boj, v katerem so se Buri junaško borili Iz teh dveh nasprotujočih si poročil se ua dognati dosedaj samo to, da je Roberts na poti v Bloemlontein že pred Emausem zadel ob tolike ovire, da ne more brez boja naprej. Postavil so mu je po robu Cronje, kateremu se glasom poročil iz Bru-selja pridružujejo tudi generali Luka Mayer, Schalk-Burger in Bolha z natalskega bojišča. Ti štirje združeni generali imajo nalog odločevati o usodi angleške armade nad reko Modder pod Robertsovim vrhovnim poveljstvom.
Iz tega se pa razvidi tudi, da so B iri res uma knili precej svojih čet z Natala, a nikakor ne vseb, posebno pa ne izpred La-dvsmitha, kakor trdijo v Londonu, ker imajo Angleži še vedno dosedaj nepremagljivega JouberUt jired seboj.
Bun&j, 23. februv. Na tukajšnji borzi se je širila vest, da se je bil velik boj pri Luljsrnithu in da so Buri ujeli 1 generala Bullerja.
London, 23. febr. Gete generala Robertsa, ki so skušale obkoliti pod vodstvom Frencha iu Kclly-Kennyja ' generala Oroaje, so bile pri Paardebergu z velikimi izgubami nazaj vržene. Burom je prišel iz Natala na pomoč general Botha.
Bruselj, 23. febr. Poročila z bo- ' jišča ho /.a Bure ugodna. General Cronje je po vročem boju ustavil Robertsu prodiranje. Poslednji je izgubil 1000 mož. Oronjeva armada se združuje s četami ' Schaik-Burgerja, Luke Mayerja in Bolhe.
Bruselj, 23. febr. Burski general Derwet je Angleže porazil ob Modder-Riveru ter jim vzel 120 vozov s strelivom in 3000 volov.
London, 23. februv. General Roberts brzojavlja i/. Paardeberga 21. t. in , da se je po skrbnem rekognoscira-nju 20. t. in. prepričal, da burski h postojank ne more vzeti brez velikih izgub, ter sklenil streljati tvi sovražnika z artilerijo in posvetiti 1 posebno pozornost njegovim novim močem. 50 I »arov je že ujetih, ki pravijo, da so pred dvema dnevoma prišli iz l'jadysniilha. Na angleški strani sta ra- 1 njena dva častnika in štiri možje.
London, 23. febr. Reuterjev urad poroča iz Modder - Rivera 21. t. m. zvečer: Divizija Kelly-Kenny je v nedeljo zjutraj napadla tabor generala Cronje pri Koodoos - Randu ob reki Modder. Boj je trajal celi dan. Angleži 80 z velikimi izgubami prodirali na ravnem terenu. 50 angleških topov je v nedeljo ali (!) v ponedeljek streljalo na burski tabor. General Cronje si je v torek (!) izprosil premirja in priznal, da je izgubil v ponedeljek 800 (!) mož. — Iz Paardeberga se poroča 21. t. m. ob 6. uri zvečer: Angleži so »jeli na nekem holmu 50 Burov. V ostalem je stališče Cronjevo nespremenjeno.
London, 23. februv. „Standard" piše: Ako so odšle pomožne čete, ki jih je Joubert poslal generalu Cronje, pravočasno s svojega mesta, bodo nekateri oddelki lahko pomagali stiskanim tovarišem na zgornjem delu reke Modder.
London, 23. februv. „Timesu poročajo iz Chieveleya 19. t. m.: V zapuščenem burskern taboru se je našlo pismo, v katerem se zahtevali novih močij. Poleg je pa bil odgovor (!): 150 mož smo poslali, več jih ne moremo, ker se je zelo skrčilo število močij pri Ladysmithu.
London, 23. febr. „Morningpostu objavlja v drugi izdaji brzojavko iz La-dysmitha 19. t. m.: Buri so poslali minuli teden 400 voz proti Zmajevemu gorovju. Danes je na severnem obrežju reke Modder 130 voz. Vkljub temu se je tukajšnja burska moč le neznatno skrčila. Streljanje se nadaljuje.
London, 23. februv. Iz Jakobsdala brzojavljajo, da se potrjuje poročilo, glasom katerega imajo Robertsove čete velike izgube, posebno mej častniki. Angleške čete so popolno onemogle.
London, 23. febr. Vsi listi kažejo veliko skrb, kak je izid bitke proti generalu Cronje, tembolj ker vojni urad neče objaviti nobenih sporočil. — Kakor se je do sedaj še vsaka angleška zmaga spremenila v poraz za Angleže, tako bo tudi najbrže fedaj pri Robertsu.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
MUanska" povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Man/oni, prevel I. B—ž.
(Dalje).
„Spreobrnil, striček; spreobrnil, pravim. To mene veseli. Kako bode lepo videti te vsega potrtega in pobitega! Kaka slava za meniha! Kako se bode doma bahal in ustil! Take ribe se ne vjamejo vsak dan in v vsako mrežo! Stavil te bode za vzgled. Ako bode šel po misijonih nekoliko dalje, pripovedoval bode o tebi. Jaz ga uže v duhu slišim." Tu začne govoriti skozi nos, spremlja svoje besede s prisiljenim kretanjem in nadaljuje kot pridigar: „Nekje na zemlji, — kje, ne morem povedati iz tehtnih ozirov — je živel, poslušalci dragi, in živi še razuzdan plemenitnik, ki je bolj ljubil ženske nego poštene može in ki se je zagledal, ker ni bil izbiričen . .."
„Dovolj, dovolj!" prekine ga don Rodrigo, na pol smehljajoč se, na pol čemeren. „Ako hočeš podvojiti stavo, pripravljen sem."
„Vraga! Saj vendar nisi ti meniha spreobrnil!"
„Nobene besede več o tem! Kar se tiče stave, odloči jo sveti Martin." — Radoved-
nost grofova postane še večja; vedno povprašuje don Rodriga, toda ta se mu zna izogibati, rekoč, naj počaka do svetega Martina; kajti ni hotel izdati svojih naklepov, ki še niso bili povsem začeti ali cel6 dovršeni.
Prihodnje jutro se vzbudi don Rodrigo, stari don Rodrigo S sanjami je po noči tudi izginil strah, katerega je imel pred besedami: „Pride dan ko ..." Ostane mu sam6 jeza, katero še poveča kesanje radi svoje začasne slabosti. Ker se še živo spominja zmagovitega sprehoda, poklonov, sprejema in stričnikovega klepetanja, oživi se v njem stari pogum. Jedva se vzbudi, takoj pokliče Grisa. — Nekaj posebnega — misli si sluga, ki je šel po njega. Grisa so zvali poglavarja bravov, kateremu je gospod zaupal najbolj predrzna in težka podjetja; bil je zvest svojemu gospodarju in mu docela udan iz hvaležnosti in samoljubja. Ko je bil namreč nekoga pri belem dnevu na cesti ubil, prišel je don Rodriga prosit pomoči. Ta ga vzame v službo in ga tako odtegne pravici. Ker se je zavezal, storiti vsako hudobijo, ki bi se mu ukazala, zagotovil si je, da ne bode kaznovan radi prve. Za don Rodriga je bila ta pridobitev zel6 važna. Griso je bil namreč brez primere najpogumnejši in dokaz, koliko se je lahko njegov gospod brez kazni zagrešil proti postavam. Njegova moč je v resnici in na videz vedno rastla.
.,Griso!" reče don Rodrigo. „Sedaj boš pokazal, kaj veljaš. Jutri mora biti Lucija v moji palači."
„Nikdo ne more reči, da bi se Griso kedaj odtegnil povelju svojega presvetlega gospoda."
„Vzemi si ljudij, kolikor jih potrebuješ, ukazuj in zapoveduj kakor hočeš! Da se le stvar posreči! Pazi, da se njej kaj žalega ne zgodi!"
„Gospod, nekoliko strahu, da ne bo preveč glasna ... brez tega ni nič!"
„Strah .. . vem ... je neizogiben. Toda ne sme se ji zakriviti las. Ravnati se mora ž njo uljudno. Ali razumeš?"
„Gospod, ako hočem za vas odtrgati cvet s stebla, moram se ga vendar dotakniti. A ne bodemo storili ničesar odveč."
„Ako hočeš biti varen! In . .. kako si misliš?"
„Baš premišljujem, gospod. K sreči je hiša koncu vasi. Potrebujemo kraja, da bi se tam pripravili; in baš ne daleč odtod stoji sredi polja zapuščena, na pol podrta koča... gospod ne ve ničesar o tej koči... pogorela je pred leti, ker pa niso imeli penezov, da bi jo pozidali, zapustili so jo ljudje. Sedaj gospodujejo čarovnice v njej. No, pa saj ni sobota; ne brigam se za to. Kmetje naokrog so polni vraž in ne pridejo blizu nje po noči za noben denar. Tam se tedaj popolnoma varno pripravimo, ker nas nc bode nihče motil."
„Dobro ! In potem ?"
Griso povč svoje naklepe, don Rodrigo jih pa pretehta, dokler se ne zldgata docela, kako naj se završi to podjetje. Ostati bi ne smel nikak sled za storilci, obrniti bi se moral sum po napačnih znamenjih na druge. Ubogi Agnese bi se moral zavezati jezik, Renza pa treba tako prestrašiti, da bo pozabil svojo bolečino in da bo celo opustil misel, iskati si pravice ali tudi samo pritoževati se. Premislita tudi vse druge manjše hudobije, da bi se posrečila glavna hudobija. Mi ne bomo popisovali vseh teh dogovarjanj, ker bode čitatelj videl, da se tudi brez njih lahko ume povest, in veseli nas, da nam ni treba dalje pripovedovati, o čem sta govo-
rila ta'dva odurna malopridneža. Dovolj bodi, če omenimo, da, ko je Griso odhajal uže vršit lopovščino, da ga je don Rodrigo še poklical nazaj ter mu rekel: „Čuj! Če bi vam oni predrzni fantč danes zvečer mogoče prišel v kremplje, ne bode škodilo, ako mu uže naprej daste mal spomin na pleča. Potem se bo bolj bal jutrajšnjega povelja, da naj ne črhne besedice. A ne hodite ga iskat, da mi ne pokvari tega, kar je bolj važno! Ali si me razumel?"
„Prepustite stvar meni!" odgovori Griso ter se poslušno, ob jednem pa bahato pokloni. Nato odide. Dopoldne so potem vohali, da bi se seznanili s krajem. Oni go-ljufni berač, ki se je priplazil v kočo, ni bil nihče drugi nego Griso, ki je prišel, da bi si na lastne oči ogledal lice mesta. Oni namišljeni popotniki pa so bili njegovi po-magači, katerim je zadoščalo, poznati tudi le bolj površno okolico, da bi lahko vršili načrt po njegovih ukazih. Ko so vse ogledali, niso se več pokazali, da ne bi vzbudili preveč suma.
Povrnivši se vsi v grad, poroča Griso o vsem ter naredi končni načrt, razdeli vloge in dd navodila. Vse to pa se ni moglo zgoditi tako, da ne bi oni stari sluga, ki je na-tezal oči in nastavljal ušesa, ne zapazil, da snuje nekaj posebnega. Poslušal je in se vpraševal, vjel kake pol novice tu, kake pol tam, raztolmačil si sam pri sebi kako skrivnostno besedo, razložil to ali ono skrivnostno početje, tako da je bil končno na jasnem, kaj se ima zgoditi to prihodnjo noč. Toda, ko je prišel do tega, noč uže ni bila več daleč, in trop bravov se je uže odpravil na pot, da bi se ugnezdili v oni podrti koči. Ubogi starec je dobro vedel, kako nevarno igro igra in se je tudi bal, da ne bi njegova pomoč prišla prepozno. Vendar je bil mož-beseda. Z izgovorom, da gre malo na sprehod, odide in se napoti prav naglo proti samostanu, da bi še o pravem času prinesel očetu Cristoforu obljubljeno obvestilo. Precej nat6 se odpravijo ostali bravi in gredo od grada nizdol posamezno, da jih ni bilo videti cela gruča.
(Dalje prih.)
Damast svilena roba gl. 9 —
in višje ! — 12 metrov! — poštnine in carine prosto Vzorci obratno; rarno tako črne, bele in barrene .Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 65 meter,
G. Henneberg, tovarne za svilo
4	(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 14 8-2
Umrli so:
20.	februvarija. Henrik Brilli. c. kr. davčni kontrolor, 3J let, Besljeva cesta 16, jet.ka.
21.	februvarija. Alojzij Bardorfer, urarja sin, 9 mesecev, Cerkvene ulice 21, bronehitis capillaris.
V bolnišnici:
18. februvarija. Marija Prudič, delavca hči, 9 let, miliar s.
19 februvarija. Jakob ŠušterSič, mlinar, 53 let, naduha.
20. februvarija. Marjeta Begel, gostija, 80 let, ostarelost.
Cena žita na dunajski borzi
dnč 22. februvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad, gl. 7 71 do gl.	772
» » maj-juni » 782 » »	7-83
» o jesen . . » 800 » »	8 01
Rž za pomlad . . » 6-67 » »	6 68
» » maj - junij . » — » »	—
» » jesen ...» 676 » »	6-77
Turšica za maj-juni) » 5 42 » »	5-43
• .i 1______»	« „	JvfiA
» jul.-avgust » 5 53 » » 5 54 Oves za pomlad . . » 5-33 » » 5-34 » » maj-junij . » 7 44 » » 7 45
Meteorologifino porodilo.
ViSina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0nun.
Čas opazovanja
Stanj« barometra T iom.
Temperatura
po Celzija
Tetrori
Nebo
|1-■s«!
9. zveč. | T33-6:| z 0 | sr. sever | "[»dnu
00-
„J 7. zjutr. I 3601—32 1 «1 jtah. I jasno
12. popol.j 736-9 | 8-0 | si. svzh. | » | Srednja včerajšnja temperatura 4 3 , normale: — O-o".
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz mesta in z dežele BBATA EBERL v Ljub- j ljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci 1 so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-10
VABILO
na
VI. redni občni zbor
„0krajne posojilnice v Mokronogu,
registr. zadruge z neemejene zavezo",
ki bode
t sredo dn£ 14. marca 190&
ob 3 uri popoldne v šolskem poslopji v Mokronoga.
Dnevni red:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Predložitev letnega računa.
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Volitev načelstva in nadzorništva.
5.	Pojedini nasveti.
165 i-i	Načelstvo.
VflBlLiO
na
V. redni občni zbor
..Hranilnice in posojilnice v Cirknici,
registr. zadruge z imejenim poreftvtm",
kateri bode
drugo postno nedeljo, dne II. marca 1900.
ob '/", 4. ari popoldae v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1899.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
5.	Prememba pravil.
6.	Razni nasveti.
Opomba. Ako bi ne došlo ob prave«* času zadostno število zadružnikov, se prične ob 4. uri dregi občni zbor natančno po zgoranjem »Vabilu* ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Cirknici, dnč 9. febr. 1900.
162 1—1
Načelstvo.
Služba organista
v Tržiču.
Ker je naS občespoštovani g organist dobil slazbo, na kateri mu je za slučaj starosti in onemoglosti zagotovljena tudi pokojnina, razpisuje se s tem služba organista v Tržiču.
Plače je stalne 800 in štolnine od 200—300 kron . na leto in prav lepo prosto stanovanje.
Spiejme se le spreten orglavec, ki je vešč cerkvenemu in zlasti koralnemu petju ter zmožen voditi tudi večje pevski zbor.
Službo je nastopiti I. Junija, prošnje pa vložiti do 31. maroa 1900 pri
158 3-1 farnem uradu v Tržiču.
X > u n a j 8 k a l>
o r z a.
Dn6 23. februvarija.
Skupni državni dolg v notah......99-70
8kupni državni dolg v srebru......99-70
Avstrijska zlata renta 4°/0.......98 65
Avstrijska kronska renta 4u/„, 200 kron . . 9955
Ogerska zlata renta 4°/0 ........ 98 65
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........94-05
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	126-—
Kreditne delnice, 160 gld................236 15
London vista ........... 242 47
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž vel)	118-2.1
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 22. februvarija
3-2°/0 državne srečke 1. 186-v. 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 60i,
23-63 19-28 89-80 11-38
163 -160-20 2U0 50 97-10 141--
2nfi-2fi
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
►	» južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld.....■
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . RiiHnllnv« srečke. 10 cld.
107-25 96-10
88 25 69-50 100-75 99 25 395-25 340- — 42 50 22-75 13 40 61 -
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . ■ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . . • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
172-6» 180 — 178— 50 -124-25 299 -78-80 27-20 97E® 278'-330--255-50
HJt Nakup ln prodaja %,
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K n 1 a d I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška dnuDa
„i?« E H C
I., Nnllzeile 10 in 13, Dunaj, I
66
Izilaiateli: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: l«an Rakovec.
ar Pojasnila TEB, v vseh gospodarskih in finančnih stvarf h,
potem o kursnib vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni« papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viBocega obrestovanja pri popolni varnosti atdT naloženih fr 1« v n i c. "%M
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.