bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE Conti correnti in valuta? Sì, presso la nostra Filiale di Cividale sono convenienti MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir St. 6 (748) • Čedad, četrtek, 9. februarja 1995 bčIRb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE La nostra Filiale di Cividale ha disponibilità di Certificati di Deposito in Dollari e Marchi MOJA BANKA ŠPETER/S. PIETRO AL NATISONE - PETEK, 10. FEBRUARJA PROGRAM PROGRAMMA ob 19. uri v Beneški galeriji odprtje slikarske razstave JASNE MERKU Sodeluje zbor “Pod lipo” ob 20. uri v občinski dvorani koncert GALLUS CONSORT alle 19 presso la Beneška galerija apertura mostra della pittrice JASNA MERKU Partecipa il coro “Pod lipo” alle 20 nella sala consiliare concerto del GALLUS CONSORT Centro Studi NediZa - Associazione artisti della Benecia Non a tutti la notte porta consiglio. A qualche “solito ignoto” fa venir voglia di armarsi di tronchese e spray e danneggiare le tabelle bilingui del comune di S. Pietro al Natisone. E’ questo il grado di civiltà di cui é dotata la nostra gente? Speriamo proprio di no! L’aggressione, l’oltraggio alle tabelle da parte degli pseudo italiani é l’aggressione e l’oltraggio a tutti coloro che ritengono l’Italia un Paese civile, degno di essere abitato da gente civile. Kučan zagotovil podporo manjšini Tradicionalni sprejem ob dnevu kulture v Ljubljani Slovenski predsednik Republike Milan Kučan je ob Dnevu slovenske kulture ločeno sprejel predstavnike Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Razgovorom, ki so potekali za zaprtimi vrati, je prisostvoval tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Ob koncu pa je predsednik Kučan priredil za vse štiri delegacije kosilo, med katerim je izpostavil vprašanje manjšin. Dejal je, da se bo treba še truditi, da bo v Evropi pojem manjšin sprejet kot bogatitev. Na žalost so danes manjšine še razlog za napetosti in predstavljajo jih kot nekakšen motilni element. Slavnostnega srečanja so se udeležili tudi ljubljanski Zupan Dimitrij Rupel, predsednik Državnega sveta Edvin Kristan, predsednik Akademije znanosti in umetnosti France Bernik ter zunanji minister Zoran Thaler, ki se je včeraj v Rimu srečal z italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo. Med pogovorom Milana Kučana s Slovenci iz Italije je prišla na dan celovita problematika naše skupnosti s posebnim poudarkom na zdajšnje izredno kritično stanje osrednjih kulturnih ustanov. Slovenci v Italiji namreč veliko pričakujejo od Slovenije in slovenske države, ki mora skrbeti za svoje manjšine tudi kot izhaja iz same ustave. Govora je bilo tudi o odnosih znotraj manjšine same in s tem v zvezi so predsednika Kučana seznanili o zadnjih potezah pri utrjevanju enotno- sti Slovencev v Italiji. V razgovoru s predsednikom Kučanom je tekla beseda tudi o nujnosti enotnega obravnavanja manjšin in ustreznega organa, ki bi skrbel za manjšine in ki bi bil ali pri predsedniku države ali pri predsedniku vlade. Na srečanju so se pogovori- li tudi o sedajem političnem položaju v Italiji ter o perspektivah za bližnje upravne in parlamentarne volitve spričo uresničevanja novega bipolarnega sistema. Povedati velja, da je predsednik Kučan v popoldanskem času sprejel delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine, ki mu je pre-dočila zdajšnji, zaskrbljujoči položaj v Benečiji, posebno na gospodarskem področju. Delegacijo beneških Slovencev so sprejeli tudi ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar ter zastopnika kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška. Zamejsko zastopstvo se je v večernih urah udeležilo tudi osrednje Prešernove proslave v Cankarjevem domu, kjer so izročili priznanja za dosežke na kulturnem področju. Prešernove nagrade je bil deležen tržaški pisatelj Alojz Rebula, nagrado iz Prešernovega sklada pa Sergej Verč za radijsko režijo Božanske komedije. V Sauodnji “Studenci” predstavili bukva Micheline Blasutig Spomini za iti napri Risbe jih je naredu Alessandro D’Osualdo, slike pa Ferruccio But Niesam sanjala, je bluo ri-es. Tiste besiede, ki smo jih čul po liepem pozdravu v čistem italijanskem jeziku župana Paola Cudrig iz Sauo-dnje, so ble v našem slovien-skem narečju. Za tuole mu-ormo bit hvaležni Michelini Blasutig - Lukcjovi iz Sauo-dnje, ki je napisala bukva “Ne samuo spomini” an jih je storia spoznat vasnjanom an parjateljam v petak 3. fe-brarja v kamunski sali, ki je bla napunjena do zadnjega kota. Bukva so paršle na dan s pomočjo kulturnega društva Studenci. Finančno pod- An moment predstavitve bukvi v kamunski sali puoro jo je dala tudi “Commissione delle Comunità europee” iz Bruslja. Riccardo Ruttar, v imenu k.d. Studenci, nam je pred-stavu življenje Micheline an poviedu, kakuo se je paršlo do telih bukvi. Profesor Perini je pa predstavu poezije Micheline an nam poviedu, kakuo je važno ohranit vse narečja. Kar pa so naš ljudje nar-buj navdušeno poslušal so ble besiede Micheline: prebrala je kako poezijo an na koncu jala: beri na strani 4 HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti wihobles HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 9. februarja 1995 2 Težave Benečije orisane Thalerju Na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, ki je prejšnji teden sprejel v Ljubljani delegacijo Slovencev iz Italije, je predstavnik Slovencev iz videmske pokrajine Viljem Čemo spregovoril o položaju na tem območju, ki je z narodnostnega vidika najbolj izpostavljeno in to izhaja tudi iz nekaterih tez zdajšnjih politikov (zakonski osnutek senatorja Romolija, ki govori, da na Videmskem celo ni slovenske manjšine, marveč neko slovansko ljudstvo), ki obnavljajo stare teorije in ponovno želijo getizirati slovensko narodnostno skupnost. Kljub tem težavam pa je Černo izpostavil nekatere uspehe beneške skupnosti, predvsem nenehno rast špe-trske dvojezične šole. Opozoril pa je na vse večje težave, v katerih se nahaja beneško gospodarstvo, predvsem tisto, ki se je po potresu razvilo ob solidarnosti Slovenije. Danes to gospodarsko jedro je pod velikim vprašanjem in vse bolj jasno je, da sodi proces uničevanja v tisto strategijo italijanske desnice, ki se je pred meseci že lotila goriške Kmečke banke in ki še danes ni zagotovila prepotrebna finančna sredstva za preživetje kulturnih ustanov. Quando la lingua slovena alle medie? Consiglio d’amministrazione del Centro bilingue In preparazione dell’assemblea ordinaria dell’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone si è tenuto il consiglio di amministrazione, che ha dedicato ampio spazio ai problemi amministrativi ratificando le operazioni relative all’adeguamento della nuova sede di viale Azzi-da, come premessa alla domanda di parificazione della scuola; il dibattito si è particolarmente acceso, con gli interventi di tutti i consiglieri, sul proseguimento dello studio della lingua slovena (che sta particolarmente a cuore alle famiglie), dopo le elementari. Ricordate le difficoltà burocratiche frappostesi all’istituzione della sperimentazione presso la scuola media di S. Pietro al Natisone ed i limiti dei corsi privati, il consiglio ha dato mandato alla direzione di verificare altre possibilità. Oggi la situazione è diversa da qualche anno fa e l’istituzione di una sezione bilingue (che potrà essere in parte sostenuta dalle famiglie) in una delle scuole medie delle Valli del Natisone o di Cividale, è abbastanza fondata. In un prossimo futuro, infatti, i soli studenti provenienti dalla scuola elementare bilingue saranno una cinquantina e potranno quindi costituire da soli le tre classi di scuola media. Il consiglio di amministrazione dell’Istituto, prendendo atto del vivace dibattito sulla scuola che si sta svolgendo nelle Valli del Natisone, precisa che la scuola bilingue privata è una istituzione inserita a pieno titolo (con decreto firmato dal presi- dente della repubblica) negli ordinamenti scolastici dello stato italiano. Si stupisce che alcuni amministratori pubblici ed esponenti politici locali non ne prendano atto, che la scuola privata è un servizio pubblico e constatando che l’iscrizione alla scuola bilingue (italiano e sloveno) è una libera scelta dei genitori dei 105 alunni che frequentano il centro. Oglejski forum za večjo avtonomijo Novo družbeno politično gibanje v Furlaniji Oglejski forum, nekakšno kulturno-politično gibanje, ki je nastalo pred nekaj tedni tudi zaradi glasov o federalizaciji Italije, naj bi nadaljeval tam, kjer ni uspelo gibanju “Movimento Friuli”. Nastala je ideja o Oglejskem forumu, ki naj bi ponovno izpostavil furlansko avtonomijo, ki je v zadnjih letih izgubila svoj kulturni in politični naboj. V Ogleju so konec tedna predstavili misleno osnovo foruma, ki ne želi biti izrazito političen, čeravno s politiko se bo moral ukva- Konzul Sušmelj odhaja Verjetno bo imel še čas, da prisostvuje prireditvam ob letošnjem Dnevu slovenske kulture, potem pa bo zapustil krmilo generalnega konzulata Slovenije v Trstu in se preselil na Gregorčičevo v Ljubljano, kjer bo služboval na Zunanjem ministrstvu. Gre za generalnega konzula Jožeta Sušmelja, bivšega novogoriškega župana in prvega generalnega konzula po osamosvojitvi Slovenije. Po štirih letih in pol službovanja se Jože Sušmelj poslavlja iz zamejstva, ne bo pa se poslovil od diplomacije, zaradi česar smo pre- pričani, da bomo še imeli priložnost ga srečati in se z njim pogovarjati in reševati manjšinska vprašanja. Na njegovo mesto v Trstu pa bo prišla Vlasta Valenčič Pelikan. Na Generalnem konzulatu Slovenije v Trstu, ki je pristojen za širše severnoitalijansko območje, trenutno delajo štiri osebe, ki ob diplomatskih in drugih podobnih stikih na konzulatu so zadolženi za celo vrsto praktičnih zadev. Med poglavitnimi sodi vsekakor izdajanje tranzitnih vizumov državljanom bivše Jugoslavije. rjati. Da bi ideje in načrte najboljše predstavili javnosti, so sklenili, da bodo pripravili serijo srečanj, na katerih bodo obravnavali različne aspekte tega projekta. V Ogleju je bila na vrsti vloga dežele v mednarodnih odnosih, 24. februarja bodo v Čedadu spregovorili o gospodarskih aspektih avtonomističnega projekta, konec marca v Pordenonu bo tekla beseda o fiskalnih zadevah, nazadnje v Gorici in Vidmu pa bodo spregovorili o upravnih in političnih aspektih. Da želi Oglejski forum zajeti čimširši spekter civilne in politični družbe, dokazuje že različna obarvanost koordinacijskega telesa, v katerem so bivši komunist Renzo Pascolat, bivši demokristijan Danilo Bertoli, zeleni Federico Rossi, bivši socialisti in danes furlanski avtonomist Giancarlo Pedronetto in še mnogi drugi upravitelji in ljudje kulture, kot denimo rektor videmske univerze Marzio Strassoldo. Pobuda Oglejskega foruma ni bila povsod sprejeta pozitivno. Videmska škofija ji namreč načelno nasprotuje, kot lahko beremo v tedniku “La vita cattolica”, ki izraža zaskrbljenost nad možnostjo delitve dežele med Trstom na eni strani in Vidmom na drugi, (r.p.) Nesprejemljiv zakonski osnutek Romolijeva “zaščita” Italijanski pregovor pravi, da jutro naznanja, če bo dan sončen ali deževen. Ce moramo soditi po zakonskem besedilu za “zaščito” slovenske manjšine v Italiji, ki ga je v senat 29. decembra lani vložil senator Berlusconijevega gibanja Forza Italia Ettore Romoli, lahko mirne duše rečemo, da se naši skupnosti obeta res črna prihodnost. Svojčas smo bili dokaj k-ritični do vladnega zakonskega predloga ministra Maccanica, ki je bil dokaj omejevalen in sploh ni u-pošteval celovitost Slovencev v Italiji. No, če bi Mac-canicov zakonski predlog morali primerjati z Romo-lijevim, potem lahko rečemo, da gre za odličen zakon. To pa tudi pove, kaj je Romoli zapisal v 28. členih osnutka. 2e uvodna misel jasno kaže, kam pes taco moli. Tako piše. “Si tratta di un disegno di legge a favore delle popolazioni di lingua slovena delle provincie di Trieste e Gorizia e di quelle di origine slava della provincia di Udine. Con questa proposta si intende dare una composizione organica alla tutela delle minoranze slavofone presenti lungo il nostro confine orientale, evitando nel testo quei motivi di controversia che avevano di fatto bloccato i precedenti progetti, spesso basati su ri- Aggressione al prof. Pahor Il prof. Samo Pahor, uno degli esponenti più in vista della comunità slovena di Trieste, sempre in prima fila nella battaglia per i diritti della comunità slovena, è stato brutalmente aggredito e picchiato, sabato scorso, su un autobus di linea della cittadina giuliana. Ad aggredire il prof. Pahor, che ha dovuto ricorrere alle cure dei sanitari, è stato il 39enne Armando Grego, noto alle cronache per aver minacciato il suicidio dalla cima di una gru perchè disoccupato. chieste massimaliste, enunciate in previsione di successive contrattazioni”. Za Romolija so naše u-pravičene zahteve “contrattazioni” in nas primerja nekakšni čredi ovac, o kateri tečejo med prodajalcem in kupcem “richieste massimaliste”, ker je računati, da bo prvi (manjšina) dvigal ceno, drugi (država) pa jo nižal. Ne samo to, celo razlika je med temi zamejskimi ovcami. Tiste iz goriške in tržaške pokrajine imajo boljšo volno in so zato vredne določene sicer majhne cene, tiste iz Nadiških in Terskih dolin, iz Rezije in Kanalske doline pa nimajo nikakršne vrednosti in zanje se ne velja kaj posebej truditi, naj crknejo. Podrobna analiza členov osnutka kaže, kako si senator Romoli, svojčas fašistični svetovalec v Gorici, zamišlja zaščito. Ta naj bi veljala samo za jezikovna vprašanja (“sono pertanto e-scluse le eventuali provvidenze per attività non connesse, ad esempio, quelle sportive e ricreative, che sono di pertinenza comune a tutta la popolazione e che quindi, se meritevoli di sostegno pubblico, vanno trattate a parte”), vse ostalo pa je treba manjšini črtati. Zaščitni minimum pa zadeva le šest slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, Trst in Gorica pa nikakor ne prideta v poštev. To pa ni vse. Manjšino, oziroma njen manjši po Ro-moliju zaščite vreden del v šestih slovenskih občinah, je treba najprej lepo prešteti in na tej podlagi dati kakšno miloščino (per le provincie di Trieste e Gorizia è previsto un censimento che accerti la consistenza della minoranza slovena, poiché non si può tutelare una minoranza dove non c’è, ne’ imporre una tutela a chi non la vuole). Spoštovani senator Ettore Romoli, hvala Vam za ta predlog zakonskega o-snutka. Z njim ste si sneli k-rinko in jasno povedali, kaj mislite o slovenski manjšini in kako jo želite Vi “zaščititi”. Verjemite, ne bomo pozabili. (r.p.) Cala l’inflazione in Slovenia Tagli allo statuto I tagli alla statuto istriano da parte della Corte costituzionale croata hanno provocato scontento tra la comunità italiana. La Farnesina ha convocato l’ambasciatore croato per chiedere chiarimenti sull'accaduto e sulle possibili conseguenze per la minoranza italiana anche in base agli accordi sottoscritti dai due Paesi. La sentenza della Corte costituzionale ha abrogato un quinto degli articoli dello statuto e tra questi molti riguardanti l’attuazione dei diritti specifici della comunità nazionale italiana. Carnevale a Ptuj Anche per il carnevale di quest’anno a Ptuj, la romana Poetovium, fervono i preparativi per la tradizionale manifestazione etnolo-gico-folkloristica “Kurento-vanje” in programma per il 26 febbraio. I veri protagonisti del carnevale di Ptuj saranno i “kurenti”, le maschere della gente del luogo che secondo gli etnologhi a-vrebbero origini diverse. Alcuni sostengono che derivano dagli Uscocchi, le po- polazioni fuggite dalle barbarie turche, altri, invece, collegano i kurenti alla tradizioni romena e bulgara, altri, ancora, parlano di tradizioni presenti nelle Alpi austriache. Cala l’inflazione Nel mese di gennaio l'inflazione in Slovenia è aumentata dell’ 1,1 per cento, mentre il costo dei generi di prima necessità è aumentato del 2 per cento. L’istituto di statistica comunica che l’in- flazione annua è stata del 17,8 per cento. Un tasso in costante calo dal 1990 che però non ha raggiunto ancora i livelli europei. Legge sui casinò La discussione sulla legge sulle case da gioco, arrivata in parlamento per la terza ed ultima lettura, ha incontrato non poche difficoltà. In particolare il parlamentare socialdemocratico Ivo Hvalica in un intervento di quattro ore ha cercato di fare ostruzionismo. Il nodo centrale del contendere sono gli articoli che affrontano l’assetto proprietario delle aziende che gestiranno le case da gioco. La legge prevede che gli azonisti dei casinò possono essere lo Stato, le municipalità dove ha sede il casinò, le persone giuridiche ed i dipendenti per una quota massima del 10 per cento. Premi Prešeren Varie manifestazioni si sono svolte in Slovenia per ricordare la Giornata della cultura slovena dell’otto febbraio che coincide con l’anniversario della morte di Francè Prešeren, considerato il massimo poeta sloveno. A Lubiana, durante una manifestazione culturale al Cankarjev dom, sono stati consegnati i tradizionali premi che portano il nome di Prešeren e che vanno alle persone distintesi nel campo della cultura slovena. Tra i premiati anche lo scrittore triestino Alojz Rebula ed il regista Sergej Verč. četrtek, 9. februarja 1995 Pogovor s koordinatorko projekta Tempus Lucijo Cok Univerza naj podpre dvojezično Na okrogli mizi o vprašanju večjezičnosti v šolah, ki so jo pripravili prejšnjo nedeljo v Ogleju, je sodelovala tudi evropska koordinatorka projekta Tempus Lucija Cok, univerzitetna profesorica iz Ljubljane. Priložnost smo izkoristili, da smo ji zastavili nekaj vprašanj. Kaj je projekt Tempus in zakaj je nastal? Projekti Tempus so projekti na raziskovalni ravni in združujejo univerzitetne ustnove, finansira jih Evropska skupnost, morajo pa imeti točno definirane cilje. Cilj našega projekta je izoblikovati stališča za usposabljanje učiteljev zgodnjega učenja tujih in drugih jezikov. Naš projekt ima tri leta in je v končni fazi. Doslej je izoblikoval teoretična stališča in pripravil seminarje (stage) za profesorje in učitelje, ki bodo sodelovali pri učenju drugega oz. tujega jezika. Doslej smo uresničili tudi več izmenjav univerzitetnih študentov, ki se bodo delovno usposobili za učenje jezikov v zgodnji stopnji to je v predšolski in osnovnošolski fazi. Na okrogli mizi v Ogleju je prišla do izraza določena “zadržanost” večjih držav, ki se ne rade odpirajo tujim jezikom. Nasprotno pa ste prav vi izpostavili, kako je Slovenija že od nekdaj pozorna na ta vprašanja in kako se uresničuje učenje tujih jezikov v So- Lucija Cok lah. Se vam ne zdi, da velike države uvajajo nekakšen jezikovni šovinizem? “Prav jezikovni šovinizem ne, čeprav v državah, kot je Francija, je zaznati premajhno prizadevanje za učenje tujih jezikov. To velja predvsem za tiste države, ki imajo takozvane kulture, ki so bile dolga desetletja dominantne. Prednost Slovenjie pa je, da nima takšnih predsodkov pri učenju tujih jezikov, četudi je treba povedati, da obstaja rahla skrb, ker bi morala še bolj zaščititi in varovati svoj jezik, ki je končno postal državni jezik. Potrebno je, da se tudi naš jezik uveljavi v šir- Più europei con Tempus Martedì sì è concluso a Udine uno stage sull’insegnamento plurilingue ai bambini della scuola materna ed elementare nell’ambito del progetto europeo Tempus. Si tratta com’è noto di un programma della Comunità europea teso a formare gli insegnanti per l’insegnamento precoce delle lingue straniere. 11 gruppo di ricerca dell’Università di Udine, di cui è responsabile la prof. Silvana Fachin Schiavi, ha presentato agli studiosi stranieri il progetto pilota friulanoitaliano, avviato in alcune scuole materne del Friuli. Lo stage ha offerto però anche l’occasione per una più dettagliata informazione sullo studio delle lingue straniere nelle scuole e-lementari in tutta Euro- pa. Di questi argomenti si è parlato domenica mattina ad Aquileia durante una tavola rotonda sul tema “Crescere con più lingue: la sfida dell’educazione plurilingue in Europa” alla quale hanno partecipato Bernard Malie di Grenoble, Lucija Čok di Lubiana, Josef Hieden di Klagenfurt e Toni Giovanazzi, rappresentante italiano al Consiglio d’Europa. Al dibattito sono intervenuti pure il rettore dell’Università di Udine Marzio Strassoldo ed il prof. Nereo Perini. Se i risultati a livello europeo non sono del tutto soddisfacenti, va detto che in Italia il problema dell’insegnamento delle lingue straniere nelle elementari è ancora al capolinea, sia per mancanza di insegnanti abilitati sia per poca sensibilità politico-educativa. šem evropskem prostoru. In ker Slovenija ima že veliko izkušenj na tem področju jih lahko tudi posreduje drugim državam”. Gotovo dobro poznate vprašanje dvojezičnega šolstva v Benečiji. Kako bi po vašem tudi ob pomoči vaših struktur učinkoviteje sensibilizirali javnost o tem vprašanju? “Vprašanje je povsem umestno. Univerza v Vidmu je vključena v naš projekt in je dokaj sensibil-na do problema furlanšči-ne. Govori se, da bo svoje zanimanje razširila tudi na slovenščino, kar se je delno že uresničilo, a je vse premalo. Se pravi, da inštrumenti, kako spremljati ta vprašanja v praksi, že obstojajo in zato bi bilo u-mestno, ko bi videmska univerza naredila naslednji korak in v povezavi z ljubljansko univerzo enako ovrednotila status slovenskega jezika v pokrajinah, ki niso zakonsko priviligi-rane in zaščitene. Pomembna je tudi nekakšna “in-ternaciopnalizacija” teh vprašanj, seveda na podlagi izkušenj in strokovnih izsledkov. Na primerih in izkušnjah lahko marsikaj zgradimo in se zgledujemo. To je tudi cilj projekta Tempus. Kot primer lahko navedem, da smo prav iz primerov projektov Tempus črpali material za sestavo nove šolske reforme v Sloveniji, ki bo stopila v veljavo leta 1998”. Rudi Pavšič D resiano si scrive così, dice Steenwijk Ortografia, 1. volume della Grammatica pratica resiana La vasta bibliografia resiana si è arricchita recentemente di una nuova importante pubblicazione. Si tratta della “Ortografia resiana -Tò jošt rozajanske pisanje” del professore olandese Han Steenwijk. Questa pubblicazione, come scritto nella prefazione, è il risultato dei lavori della conferenza internazionale “Fondamenti per una grammatica pratica resiana”, tenutasi PII, 12 e 13 dicembre 1991 a Prato di Resia, promossa dall’amministrazione comunale e riflette altresì l’esperienza della “Conferenza sui problemi di una ortografia pratica del resiano”, svoltasi il 21, 22 e 23 agosto sempre a Prato di Resia. Il libro è il primo volume di una futura grammatica pratica resiana che dovrebbe essere realizzata nei prossimi anni sempre dal prof. Steenwijk. L’autore informa che la pubblicazione non è un libro scolastico per l’uso nelle scuole con lezioni ed e-sercizi, ma può essere una base sulla quale si può sviluppare un corso per le scuole oppure può essere di aiuto per l’autore resiano che abbia dubbi sulla ortografia. Il libro si divide in diversi capitoli: 1) principi generali, 2) il resiano standard, 3) le quattro parlate, 4) il resiano standard e le quattro parlate, 5) due ricette semplificate per il resiano standard; l’elenco alfabetico delle parole citate e l’appendice “La z i-taliana o quella slovena?”. Con questa pubblicazio- V Gorici o Trinku koledar in razstava Gost ZSKD je bil prof. Marino Vertovec Predstavitev Trinkovega koledarja ter odprtje razstave o delu in življenju beneškega narodnega buditelja, ki ga je v goriški Feiglovi knjižnici pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev, je bila priložnost za poglobljeno razpravo o kulturni in družbeni stvarnosti Dan kulture v Naborjetu Kulturno društvo Planika iz Kanalske doline se pripravlja na proslavljanje D-neva slovenske kulture, ki bo v soboto, 18. februarja ob 19.30 v Naborjetu. Med zadnjimi pobudami kulturnih delavcev Planike je srečanje za kakih šestdeset dijakov nižje srednje sole I-van Cankar iz Trsta, ki so bili na zimovanju. Peter Gerdol in Salvatore Venosi sta mladim orisala zdajšnji položaj Slovencev v Kanalski dolini in dejavnosti na kulturnem področju. Slovencev iz videmske pokrajine. Na večeru je predstavnik ZSKD Rudi Pavšič podčrtal dejstvo, da se tudi Trinkov večer uvršča med pobude, ki težijo k temu, da bi gori-ška javnost boljše spoznala zdajšnjo realnost v Benečiji. Podrobno o njej pa je spregovoril predsednik društva Ivan Trinko prof. Marino Vertovec, ki je podčrtal kulturno poslanstvo koledarja ter njegovo vlogo povezovalca in katalizatorja. Razprava, ki je sledila, je pokazala, da tudi med Goričani vlada precejšnje zanimanje za problematiko Slovencev na Videmskem ter še posebej za njihovo vitalnost, ki so jo doslej izkazali kljub težkim narodnostnim in gospodarskim pogojem, v katerih živijo. Trinkova razstava, ki bo odprta še ves naslednji teden, je vzbudila veliko zanimanja še posebno med učenci in dijaki slovenskih šol. Accanto alla cultura orale può svilupparsi ulteriormente quella scritta. Nella foto (d'archivio) un gruppo di Biške žanice ne, che verrà presentata al pubblico prossimamente, si è fatto un ulteriore passo a-vanti verso la risoluzione del problema del l’ortografia resiana che ha caratterizzato gli anni passati durante i quali si è visto un crescente interesse verso la scrittura resiana la quale però non sempre si presentava unitaria. Il lavoro del prof. Steenwijk, realizzato anche grazie ai contributi del Co- mune di Resia, del circolo culturale Rozajanski dum, della parrocchia di S. Maria Assunta di Prato di Resia, della Provincia di Udine, dell’Università di Amsterdam, dell’Istituto sorabo di Cottbus, merita di essere letto approfonditamente e di essere preso nella giusta considerazione per proseguire in maniera unitaria verso il futuro sviluppo del resiano scritto. L.N. D richiamo di Kravos Marko Kravos Edito da Campanot-to, é stato pubblicato e messo in vendita alcuni mesi fa il libro di Marko Kravos “Il richiamo del cuculo”. Si tratta di una raccolta di poesie in italiano che copre un periodo creativo che va dal 1966 al 1991. Già pubblicate in precedenza su riviste e antologie, le liriche sono state tradotte dallo sloveno da vari traduttori. Per Kravos, sloveno di Trieste, autore anche di saggistica e letteratura per l’infanzia, a sua volta traduttore, l’edizione in italiano conferma la predisposizione verso un’apertura a tutte le forme e lingue consentite, grazie alla condizione privilegiata di scrittore di frontiera. Le traduzioni, é una considerazione generale ormai accertata, tolgono qualcosa al senso ed alle emozioni della poesia. Poco male, in questo caso, se ciò é avvenuto, perché soprattutto in alcune parti della raccolta Kravos sembra tenere in pugno la parola, anche se non nella sua forma originale. Mi riferisco in particolare ai felici paradossi della seconda parte del libro (che é diviso in quattro sezioni), in poesie come “Destra e sinistra”, “Sì e no" , “La porta" , e nella autoironica “Dichiarazione", in cui il poeta si definisce “membro e sostenitore/della civiltà occidentale” e “piuttosto inquieto” e, in una giornata d’autunno, senza avere nulla da fare, pensa che per lui sarebbe meglio trasferirsi. Anche l’ultima parte del libro, dove il verso si allunga e sembra sconfinare nella prosa alla ricerca di una nuova identità, convince pienamente. Sono poesie che hanno il pregio di poter essere immaginate e raccontate, ma non per questo vanno considerate facili: nascondono infatti un tormento ben più pregnante di quanto traspaia dalle parole. Come sempre avviene per i poeti, per i veri poeti. Michele Obit 4 Da bi ne ostali samuo spomini s prve strani “Družina, judje an vas so mi šenkali tisto človieško bogatijo, ki me darži parvezano mojemu iziku, mojin vasnja-nam... ku glaboke kornine življenja. Na ušafat vic tistega zidu, tistega kamana....ki san zapustila me stisne v sarcu... ku kar na Cujen vic guorit našega izika Kar pišen je za vas, judje od mojih vasi an dolin! Van pravin kar že vesta, kar je že vaše, ma tud’ kar prehitro se zgubja za nan. Kaj bo ostalo te malin? Tele moje pisma so Ne samuo spomini an van Cejo šenkat dno tanko nit za zašit z našin izikan stare spomine de se vamemo nazaj za pobrat, kar smo zgubil an pozabil po pot....” An nas je pozdravila takole “Vas obja-mim vse an kajšan krat pen-sajta an vi na me”. Bomo Michelina, zak za an par ur ste nam šenkala ’no lepo sanjo, predvsem tistim, ki želmo an ki dielamo, de naša slovien-ska besieda se na zgubi. Veduta di Taipana Ì Centomila al mese: Taipana commenta Taipana sugli scudi! Da dieci giorni radio, televisione e giornali danno ogni particolare di una specie di Noacco story. Il sindaco di Taipana, Armando Noacco, subentra a Bruno Miotti alla presidenza della Comunità montana; Noacco lascia la carica di sindaco (lo farà ufficialmente lunedì 13 febbraio); Noacco e la Giunta comunale stanziano un contributo di 100 mila lire men- Kronike iz Michele Obit “Pazi, da se ne reinkarniraš v televizijo". Črne črke me spominjajo vsak dan, kateri bo verjetno največji strah tretjega tisočletja. Videm jih na plakatu v središču mesta. Aforizem je podpisala Loesje, deklica, ki skupaj s svojimi prijatelij sestavlja tekste, ki jih piše na plakate in lepi po ulicah. Zdi se mi res čudovito darilo. Mislim, da take besede bi veljale tudi v Italiji. Skoda, da je za Berlusconija prepozno. * * * Govorimo še o besedah. Razen Loesje, v Sloveniji nihče ne daje zastonj besede. Časopisi ne stanejo preveč, knjige pa so res drage. V neki knjigarni sem videl napisan stavek “Svet pripada tistim, ki berejo”. Tolažba je majhna. Res je, da nekatere knjige stanejo malo (najcenejša samo 46 tolarjev) pa tudi malo veljajo. Nisem mogel kupiti niti Kosolove “Pesmi", ponatis prve posmrtne zbirke pesnika iz leta 1927. Pač pa sem z radovednostjo pregledal Papeževo knjigo “Prestopiti prag upanja". Drugi krat, ki sem šel tja, je niso več imeli, kar pomeni, da se tudi v Sloveniji dobro prodaja. Knjiga stane 4.389 tolarjev, nekaj več kot 57 tisoč lir. Ni malo, tudi za posvečeno knjigo. * * * V preteklem tednu je v Ljubljani “Intervju z vampirjem" prevzel prvo mesto v oceni bolj gledanih filmov s povprečno 238 gledalci na predstavo. Nihče ni omedlel, ko je videl, da je vampir sesal mišino kri. sili a favore dei neonati, fino al compimento del primo anno di vita. Era dall’apparizione dell’orso che di Taipana non se ne parlava tanto. Un detto recita: “Nel bene o nel male purché se ne parli”. Ma la gente di Taipana come ha vissuto e come vive questo tourbillon di notizie? Soddisfazione per la nuova carica, rammarico per l’abbandono, perplessità per il contributo. Ma andiamo con ordine. La nomina a presidente della Comunità montana delle Valli del Torre, indubbiamente, é un riconoscimento ad un amministratore che per dieci anni ha operato nel comune che, come quello di Lusevera, assomma tutte le problematiche che rendono la vita difficile a chi vi abita. Lasciare la carica di sindaco, secondo Noacco, “non significa abbandonare la comunità, ma continuare a sostenerla in altra sede”. Il contributo di 100 mila lire mensili é lungi dal voler risolvere i problemi finanziari della famiglia, ma vuole essere “una provocazione che possa creare interesse”. Per ora provocati si sono sentiti gli abitanti di Taipana, che dalle istituzioni si a-spetterebbero ben altro. In u-na lettera a un quotidiano locale, alcuni abitanti sollecitano l’amministrazione comunale, al di là del gesto provocatorio, ad attuare qualcosa di pratico nell’immediato, citando alcune pro- blematiche territoriali quali la viabilità, la scuola che deve assolutamente rimanere, il servizio sanitario per il quale, più che la farmacia, si avverte l’esigenza di un medico condotto fisso. Le 100 mila lire piacciono invece a Roberto Berrà, padre dell’ultima nata di Taipana: “Ritengo sia una cifra simbolica e anche un gesto delicato per farci sentire ancora vivi”. Allora chi ha ragione? Tutti, e Noacco per primo che é riuscito a far conoscere così prepotentemente il nome di Taipana. Ora si attende che il polverone scenda veloce verso Trieste. Gianpietro Carniato Sloveno: aTaipana Il circolo culturale Naše vasi di Taipana informa che intende organizzare un corso di lingua slovena di base per adulti, a partire dalla metà di febbraio e per la durata di tre mesi e mezzo. Le lezioni si svolgeranno la sera e saranno tenute dal prof. Marino Vertovec. Orari e giornata delle lezioni verranno concordati con gli iscritti in un incontro venerdì 10 febbraio alle ore 21 presso il bar Alla posta di Taipana. V Landarju o naši kuhinji S tremi zanimivimi predavanji V okviru pobude Vabilo na kosilo v Nadiške doline je bilo v petek v Landarju zanimivo srečanje o kulturnih značilnosti Beneške Slovenije s posebnim poudarkom na beneški gastronomiji. Uvodoma je spregovorila univerzitetna profesorica Emilia Mirmina, predsednica Studijskega centra Ippolito Nievo. Podala je izčrpen prikaz zgodovinske in kulturne stvarnosti Nadiških dolin in svoje izvajanje obogatila tudi s predstavitvijo starih dokumentov med katerimi naj omenimo enega od najstarejših virov, v katerih se omenja “guban-ca” in je iz leta 1715. Sledilo je izredno zanimivo predavanje Vesne Leskovic, prav gotovo ene od najboljših poznavalk beneške kuhinje. V slovenščini je spregovorila o njenih osnovnih značilnosti tudi v povezavi s širšim slovenskim območjem. Sledilo je bolj tehnično predavanje tržaškega some-lierja Sergija Cesarja, ki se je osredotočil na vprašanje “kulture” pitja in je predvsem orisal osnovna pravila glede tega, kakšna vina je treba ponuditi ob določenih jedeh. Zanimivo srečanje, ki je privabilo v Landar še kar dobro število poslušalcev, je sklenila Simona Cova-ceuszach, ki je pozdravila v imenu novonastalega z-druženja Invito (Vabilo), v katerem so povezani gostinci, ki so pristopili k pobudi Vabilo na kosilo. Beneški gostinci hodijo spet v šolo Do polovice marca v S petni deželni tečaj Tema prvega srečanja so bili zakoni o delu in socialnem varstvu. Predaval je Giuseppe di Florio V Spetru se je začel v ponedeljek tečaj za gostince, ki ga prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v sodelovanju s SDGZ-URES iz Čedada in nekaterimi gostinci, ki sodelujejo pri pobudi Vabilo na kosilo. Tečaj je odobrila Dežela Furlanija-Juljiska krajina in je zato uraden. Obiskovalci bodo ob koncu dobili Potrdilo o obiskovanju tečaja (attestato di frequenza), ki ga bo izdalo Deželno od-bomištvo za poklicno izobraževanje. Vpisanih je kakih 15 gostincev iz Nadiških dolin, pretežno mladih. V programu je 10 lekcij, ki potekajo vsak ponedeljek in sredo v restavracij Al giardino v Spetru. Entro la fine dell’anno dovrebbero partire i lavori dichiara il sindaco Marinig Prisotni v Agristu 95 od 9. do 13. februarja Di F. Berton via Spilimbergo, 209 Casanova di Martignacco (Udine) Italia Tel. 0432/678850 Fax 657005 BeRjmfìRK& mfìX! CONSflUCTIONi COSTRUZIONI TECNICHE E CREATIVE OGENJ KI OPREMLJA VAŠE STANOVANJE La curva nord finalmente si amplia “Entro la fine dell’anno, se tutto va per il verso giusto, potrebbero partire i lavori per l’ampliamento della strettoia che riguarda la curva nord di San Pietro sulla statale 54. Sino ad ora su questo tratto di strada sono successi molti incidenti, per fortuna senza gravi conseguenze per le persone” Così ci ha detto il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig in merito al miglioramento della strada statale che da Udine porta al valico di Stupizza. Il problema, infatti, non riguarda soltanto la strettoia di S. Pietro ma l’intero asse viario della 54 da Udine alle Valli del Natisone e Caporetto. Riguardo l’allargamento della curva nord va detto che il Comune di S. Pietro, già nel 1990, ha accolto una variante urbanistica in base alle stesse richieste dell’Anas che ha ribadito la disponibilità finanziaria (circa 300 milioni) per la realizzazione dell’opera. Di questo ha parlato l’ingegner Mari del compartimento Anas di Trieste durante l’incontro che la Lega Nord ha organizzato a San Pietro e che si riferiva proprio alla modernizzazione della strada statale 54. rave.. tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D • TEL.0432/700739 CELOVEC Taverna “PRI JOKLNU” v centru mesta iSCe poslovodjo ali gostilničarja s koncesijo. Naslov: Bagdasse 7 - 9020 Celovec Tel. 0043/463/46436 Fax 004/463/46189 RADIOLINE Ogni domenica alle ore 12.30 incontro con il sindaco Marinig La replica va in onda ogni martedì alle ore 14 jih An puob je ribe loviu na zelenim travnjace. Na dva sta ga pa gledala. Adan je potresu glavo an je jau te drugemu: - A videš, ki diela tist puob? Ribe lovi tu travi! Ben nu, sa’ na diela slavega obednemu. - Ja, ja je ries, pa bu-ogi človek... je muoj brat. - Tuoj brat? Oh, mi se huduo zdi! ! - Nič nič, mankul se nomalo zamote od zgu-oda do vičer. - An zvičer? - Oh beh, zvičer pridem ist z mojo barčico, nabasama ribe an gre-ma damu!!! Kadar se jim je rodiu njih otrok Jožef an Marija nista mogla uSafat akorda za kajšno ime mu luošt. An dan Marija je sediela na stoliču an dojila otroka, pa svet Jožef je zatuku cvekè tu ’no dasko, kar mu je padlo kladvo glih dol na parste od noge: - Kristus!!! - je zaue-ku na vso muoč. - Ja, ja, mi se zdi ’no lepuo ime - je jala hitro Marija!!! Zadnja vičerja je bla že na koncu. Kristuš je poklicu poglavarja od apostolu an mu je kua-zu, naj parnese kajšno garjupo pijačo za dige-rit. - Ka’ vam parne-sem? - Ist - je jau Kristuš -bom piu Jagermeister na zdravje tebe, ki si Petrus! !! Kadar se j’ rodiu Kristuš, Jožef an Marija, ku vsaka družina, sta se začela preperjat v Staici. - Zamujaš cajt samuo okuole tistega junca - je jala Marija. - Va sul muš! - ji je odguoriu Jožef! ! ! novi mata j ur četrtek, 9. februarja 1995 Počastili so sveto Dorotejo V pandiejak 6. febrarja je bla sveta Doroteja an v Pe-tjaze se nieso pozabil počastit njih svečenico. Zvičer so se vsi kupe zbral pred kapelco, ki stoji na sred vasi an s kandelami al pa z lumini v roke so šli vsi v precesijo, do cierkve, ki stoji na briegu zad za vasjo. Par sveti maši, ki jo je molu gaspuod Dionisio Matteucig je pru lepuo, ubrano pieu zbor Pod lipo. Muormo reč, de v telim zboru je vič petjaških va-snjanu, ki pieje. Na koncu maše so jim vsi močnuo tu-kli na ruoke an s tem pokazal, ki dost stoji par sarcu našim judem čut našo pobožno piesam, v našim slovi-enskem jeziku, v cierkvi. “Kar čujern naše piesmi, mi se odpre sarce” nam je jala ’na žena. Po maši, tek je teu, je mu nest damu majhane piskuli-ne, kar so dal v Buog ime za nje, je šlo na “Centro aiuto alla vita” iz Čedada. V oštariji so napravli liep senjam, kjer nieso manjkali štruki, ocvarti an kuhani, pa tudi druge sorte sladčine an dobruote, ki vasnjani so napravli za vse tiste, ki so par-šli na njih senjam. Ni mu parmanjkat Ližo z njega ra-moniko, sa’ živi glih v teli vasi. Z veselimi vižami je ugreu sarce vsiem tistim, ki so ga navdušeno poslušal. siiti g iz Sauodnje. Zaki? Zak mama od Moniche je Michelina Blasutig - Luk-cjova. Nje tata pa je biu nepozabljen Eligio Qualizza - Buinu iz Blaži-na. Tudi Monica, ku nje sestra Rita an nje brat Pierluigi zna guorit v našim slovienskem nareču, zak takuo sta želiela njih mama a n tata. Mlademu paru, ki živi v Cadrezzate želmo, de se jim bo nimar veselo godlo v njih skupnem življenju. BANCA ANTONIANA Cividale del Friuli - Largo Boiani, 20 Tel. 0432.701481-701471 — Kronaka —— Ce gresta skuoze Vrataca bota vidli tei liep vart Kjer rože cvete vasi se vesele Al je šele cajt za voščit vse narbuojše telim novicam, ki praznujejo tele dni njih peti “mesiversa-rio“? Ja, glih pru, sa’ bo telo saboto pet miescu, odkar sta ratala mož an žena. Noviča je Monica Qualizza, novič je pa Francesco Passuello. Poroka je bla v Cadrezzate, ’ na vaščina blizu Varese v saboto 11. se-temberja an za tisto veselo parložnost je bla paršla v tel kraj vsa družina Bla- BANCA ANTONIANA, una grande tradizione. Vi aspettiamo presso i nostri Uffici, pronti ad esaminare tutte le Vostre esigenze finanziarie ed economiche. Peri NON RESIDENTI un vantaggioso tasso del sui nostri CERTIFICATI DI DEPOSITO. Te mladi vLanckuje V nediejo 5. febrarja v farni sali v Landarje so se srečali te mladi iz naših dolin, tisti od “Consulta giovanile”. Z njimi je biu tudi fa-moštar Luigi di Piazza iz Zugliana blizu Vidma. Na telim srečanju so guo-rili o “spoznavanju te drugega”. Tuole pride reč, na kratko poviedano, gledat zastopit an spoštovat tistega, ki ni ku midruz, naj je zavojo farbe njega kože, naj je za drugačno viero an izik an takuo napri. Podobno di-elo bi korlo začet runat tudi s tistimi, ki nieso vič mladi, sa’ tle par nas tel problema je zaries velik posebno med te velikimi, med tistimi, ki bi muorli dat dobar an pa-metan vzgled mladini. Na žalost, nie takuo. Tle par nas bi radi pomagal an spo-štuval vse (v besiedah, do-ložemo mi), pa če se gre samuo za Spoštovanje do kar je našega (izik, kultura, navade) videmo, ka’ se gaja. Poštudierimo samuo na naše buoge dvojezične table. An tudi go mez tuole so guorili v Landarje. S tro-štam, de na ostanejo prazne besiede. “Kjer rože cvete, vasi se vesele”, se zmisleta? Nomalo liet od tega društvo Rečan taz Lies je biu napravu an kon-korš, ki se je takuo klicu. Je imeu an velik sučeš an bi bluo lepuo, de bi ga nazaj oži-viel. 2e od nimar tle par nas so naše žene imiele tisto od rož an kar nie bluo važu, so šle dobro vsake sort škatle al pa stari lonci. Kaneloni, pa tudi uadenkice, altruži, giorgi- ne... Ce prideš v ’no vas an ne vidiš rože ti se pari, da v nji ne obedan živi, če pa zagledaš kajšan kanelon na kaj-šnem pajuolu al na kajšnim okne, ti se sarce odpre: tista hiša nie še zaparta. Če se pejeta skuoze Vrataca bota vidli, kar je na fotografiji tle na varh an še kiek vič: roža na rožo vsieh barv an vse lepuo cvede. Vse tuole je “trud” od Gine Pippa. Gina se je bla oženila z Guerrinam Crisetig go mez Vrataceh tih an kar sta se vantila iz Svice, kjer sta živiela puno liet, sta paršla živet v telo majhano vasico, ki stoji na pot med Dolenjim Tarbju an Varh, v srienjskem kamunu. Guerrino nas je zapustu že puno cajta od tega. Za na študierat previe na žalostne reči, Gina “zgu-bja” nje cajt okuole rož. Brava Gina an ničku takuo napri! Minimatajur A questo punto riassumiamo il minuzioso racconto biblico: 480 anni dopo l’uscita dalla terra d’Egitto dei figli di Israele, il re Salomone, unto da Dio, erige sulla montagna di Gerusalemme lo splendido tempio al Signore del suo popolo, fabbricato di pietre perfettamente squadrate, con le pareti compieta-mente rivestite di legno di cedro e lamine d’oro, con colonne di bronzo, capitelli, ornati, statue e rilievi rivestiti di rame ed oro, arricchito di arredi sacri preziosi. Al centro del tempio viene posto il Tabernacolo, in cui è custodita l’Arca dell’Alleanza con le tavole di pietra, ricevute da Mosè sul Monte Sinai. E qui la Bibbia ci offre un brano assai bello: il discorso - preghiera che Salomone rivolge al suo Signore davanti al popolo raccolto davanti al tempio, una “summa” del pensiero politico - religioso di I-sraele, popolo eletto dal suo Dio. E a questo punto veniamo alla storia della regina di Saba, che è uno dei regni situati nell’attuale Yemen. Leggiamo, dalla Scrittura: - Anche la regina di Saba, avendo udita la fama di Salomone, andò a provarlo con enigmi. Entrata in Gerusalemme con gran seguito e ricchezze e cammelli che portavano aromi e oro in quantità infinite, e gemme preziose, si presentò al re Salomone e gli disse tutto ciò che aveva nel cuore. Salomone rispose a tutte le questioni, non ce ne fu una che non fosse ben conosciuta dal re e che restasse senza risposta. Quando la regina di Saba ebbe veduta tutta la sapienza di Salomone, la casa da lui edificata, i cibi della sua mensa, gli appartamenti dei suoi servi, gli ordini e le vesti dei ministri, gli olocausti che egli offriva nella casa del Signore, restò senza fiato, e concluse: “...Sia benedetto il Signore Dio tuo che, essendosi in te compiaciuto, ti ha posto sul trono di I-sraele, perchè il Signore ha amato Israele in eterno, ti ha costituito re, per rendere i giudizi e la giustizia”. Essa poi diede al re Salomone centoventi talenti d’oro, gran quantità d’aromi e gemme preziose, mai più portati tanti aromi quanti ne diede la regina di Saba a Salomone. - Ognuno si immagini la scena. Il richiamo più forte all’immaginazione viene però dalla raffigurazione del solenne incontro della regina di Saba con Saio-mone descritto da un sommo artista, Piero della Francesca, il pittore della luce. Nell’affresco di Arezzo, dalla composizione pro- spettica innovativa (una prospettiva centrale ambientata in costumi rinascimentali, con il punto di fuga sul margine sinistro del quadro), il pittore (siamo dopo il 1452) rappresenta la regina tutta vestita di bianco con il copricapo di velo, appena inchinata nell’atto di stringere la mano al re con la lunga veste ed il mantello riccamente ricamato. Lei attorniata dalle sue dame, lui dai suoi dignitari. Una luce diffusa, chiara e pulsante, evoca le armonie cromatiche dell’affresco. E’ questo il punto in cui dobbiamo introdurre una La direzione del Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone, per rispondere alle numerose richieste di informazione, comunica alle famiglie interessate che possono rivolgersi direttamente alla segreteria per telefono (727490 e 727152) o visitare personalmente e senza impegno la scuola materna e la scuola e-lementare. variante al racconto biblico, per tornare così al punto di partenza, alla leggenda etiopica. Nella variante, raccontata dallo studioso africano Yoseph Ki - Zer-bo nel libro “Histoire de l’Afrique noire”, la regina della Bibbia è identificata nella regina etiopica Makeda. La regina seppe dello splendore di Salomone da un mercante, che forniva al re di Israele oro, avorio, ebano e zaffiri per la costruzione del tempio di Gerusalemme. Era tornato incantato e la regina Makeda (qui i racconto convergono) volle visitare di persona quel lontano paese. Partì alla testa di 797 camelli, muli e asini, carichi di tesori. Fu ricevuta da Salomone e, impressionata dalla sapienza del re, rigettò il culto degli astri ed accolse la fede nel Dio di Israele. Salomone, a sua volta, rimase affascinato dalla bellezza della regina e desiderò che Dio gli desse un figlio da lei. Che Salomone fosse assai sensibile al fascino femminile è fuori di ogni dubbio. Se così non fosse stato non avrebbe potuto mai scrivere gli straordinari versetti del Cantico dei Cantici, una parentesi lirica sulla bellezza fisica della donna, quali appaiono nella Scrittura. “Quanto son belli i tuoi piedi nei sandali, O figlia di principe! Le giunture delle tue gambe son come monili Lavorati per mano d’artista. Il tuo seno è una coppa rotonda Ove non manca mai il liquor. Il tuo ventre è come un monte di grano Circondato di gigli..." Così cantava Salomone, il più saggio dei re. E non c’è dubbio che venisse preso dal desiderio della regina Makeda della leggenda. Prova ne sia che questa sua passione per le donne lo condusse poi a peccare di idolatria perchè, per far contente le mogli straniere, eresse templi ai falsi dei, come Moloc e Camos, violando un preciso co-mandamento del suo Signore. E di mogli, è la Bibbia a raccontarlo, Salomone ne ebbe settecento, più trecento concubine. Dio, doppiamente sdegnato, a) perchè si era preso donne straniere, cosa che gli aveva proibito, b) perchè aveva eretto templi e false divinità, lo punì annunciando che avrebbe permesso lo smembramento del suo regno. Il che si verificò dopo la sua morte. M.P. (segue) Kltl . Via De Gasperi, 4 -Località Case (Condominio Tornelli) Plttaro S.r.1- Manzano - Tel 0432/754200 S/P TELECOM CITYMAN GSM 2110 Y~ - . « IMPRONTA B 14 - Le tradizioni ebraiche e cristiane nell’antica Etiopia Olga Klevdarjova Dalla Scrittura la storia di Salomone e della regina di Saba In alto una donna in costume abissino (da una cartolina d’epoca, Scozzi - Asmara). A destra Piero della Francesca: “Incontro di Salomone e della regina di Saba”, affresco, Arezzo SCRIBA APPARECCHI TELEFONICI E CENTRALINI - TELEFONI CELLULARI (FAMILY, GSM) SEGRETERIE TELEFONICHE - FACSIMILI - ASSISTENZA TECNICA Šport CHILCH Francesca Tomasetig Pol. S. Leonardo Risultati AMATORI Real Pulfero - Parrtianicco 1-0 Drenchia - Cantinon 2-0 Pol. Valnatisone - Ghana Star 2-1 Valli Natisone - Vides 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Flumignano - Valnatisone S. Canzian - Juventina 1. CATEGORIA Fortitudo - Sovodnje 3. CATEGORIA Savognese - Stella Azzurra Com. Faedis - Pulfero JUNIORES Valnatisone - Trivignano GIOVANISSIMI Moruzzo - Audace AMATORI Pieris - Real Pulfero Rodeano - Drenchia Pol. Valnatisone - Csg Udine Cavalicco - Valli del Natisone PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Ospedaletto PALLAVOLO FEMMINILE Rodeano - S. Leonardo Classifiche GIOVANISSIMI Audace 20; Chiavris 18; Moruzzo 17; S. Gottardo 12; Ra-gogna, Tarcentina 11; Fortissimi, Nimis 9; Colugna 7; Cas-sacco 4; S. Daniele, Tavagnac-co, Tricesimo 0. AMATORI (Eccellenza) Real Pulfero 19; Warriors, Montegnacco 18; Chiopris 17; S. Daniele 15; Treppo Grande, Pieris, Vacile, Pantianicco, In-villino 12; Bottenicco 11; Rubi-gnacco 8. AMATORI (2. Categoria) Carpacco 21; Povoletto 19; Cantinon, Fandango 15; Red Skins 14; Drenchia, Reman-zacco 13; S. Vito 12; Plaino 11; Ziracco 10; Dignano 9. AMATORI (3. Categoria) Gjambate 25; Anni 80 Udine 24; Valli del Natisone 22; Polisportiva Valnatisone 18; Cavalicco 16; Real S. Domenico 13; Mifab 11; Ghana star 10; Magnano 8; S. Lorenzo 7; Csg Udine, Vides 4. PALLAVOLO MASCHILE Paluzza 16; Pradamano 14; Artegna 12; Polisportiva S. Leonardo, Us Friuli, Boem & Paretti 10; Mortegliano 8; Per-coto 6; Asfjr Cividale, Ospedaletto 4; Team 87 2; Buja 0. PALLAVOLO FEMMINILE Polisportiva S. Leonardo, Rodeano 8; Reana 6; Low west, Trivignano, Cassacco 4; Gonars, Juvenilia, Dlf Udine 2; Palazzolo 0. Gli amatori allenati da Marco Clodig hanno fermato la squadra terza in classifica. Contro il Ghana star i ducali si riscattano con qualche brivido di troppo Sabato e domenica, su decisione del presidente del CONI Pescante e della FIGC Mattarese, sono stati sospesi i campionati di calcio regionali dei dilettanti, Juniores e Giovanissimi in seguito all’uccisione di un tifoso genoano. Quella di bloccare i campionati dei dilettanti e delle giovanili è una decisione presa dal “palazzo” , senza ascoltare il parere dei diretti interessati: società dilettantistiche, calciatori, genitori e ragazzi che in seguito a Lo stop servirà? questa sosta saranno costretti a rivedere i propri programmi, non solo calcistici. Da qui a maggio il calendario é pieno: la giornata persa quando verrà recuperata? Come sempre sarà ancora la FIGC a deciderlo, a suo piacimento. Una cosa è certa, a pagare ancora lina volta saranno i più deboli, dilettanti e settore giovanile, che vengono tenuti in considerazione solamente quando servono a fare gran-cassa per l’opinione pubblica, mentre vengono lasciati nel proprio “brodino” quando si tratta di problemi di sopravvivenza! E’ per altro vero che la violenza, non solo nelle manifestazioni sportive, é sempre più presente e visibile nel vivere quotidiano. In questi ultimi anni il progresso e il benessere hanno messo in secondo piano i valori morali e quelli della famiglia. La perdita o la mancanza di lavoro sono le ultime mine vaganti che hanno colpito la società messa in crisi da questi e-venti. Sospendere le manifestazioni sportive è retorica, ci vogliono non chiacchiere e dibattiti i-nutili, ma provvedimenti che garantiscano a tutti di potere tranquillamente assistere alle gare o camminare per strada senza correre rischi di essere scippati, rapinati od accoltellati. (p.c.) Amatori sugli scudi Il Real Pulfero ottiene la terza vittoria consecutiva e distanzia gli avversari in classifica Rilancio di un Drenchia incompleto, successo per la Polisportiva Valnatisone di Cividale Sospesi tutti i campionati Fige e pallavolo, in campo nel fine settimana sono scesi solo gli amatori. Iniziamo dal Reai Pulfero, formazione sempre più vincente. I ragazzi di Claudio Battistig devono recuperare l’incontro con il S. Daniele, ma sono attualmente già soli in testa alla classifica del campionato di Eccellenza. Sabato hanno ospitato l’ostico Pantianicco (2-2 all’andata) rimandandolo a casa a mani vuote grazie al- la rete siglata da Stefano Dugaro nel primo tempo. Grande prestazione di carattere del Drenchia, che privo di tre titolari validi come Qualla, Scuderin e Corgnolò, egregiamente sostituiti, ha saputo mettere ko il Cantinon. Dopo un primo tempo equilibrato concluso a reti inviolate, all’inizio della ripresa sono iniziati i fuochi d’artificio dei violanero. In gol al 13’ é andato Adriano Stulin, che ha festeggiato così la nascita del- la figlia. Al 17’ il Drenchia metteva il risultato al sicuro con Stefano Predan. Ottenuto il doppio vantaggio l’allenatore Marco Clodig ha messo in campo tutti i giocatori a sua disposizione, che hanno controllato senza affanno la reazione degli avversari. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha ospitato la squadra udinese del Ghana star. Ridotti all’osso nell’organico, i ducali hanno sofferto ma alla fine han- Stefano Dugaro é andato in rete anche sabato dando la vittoria al Reai Pulfero no conquistato il successo. Dopo aver corso un rischio, passavano in vantaggio con Valli del Natisone: vittoria scacciacrisi Pronto riscatto dopo lo stop con il S. Lorenzo VALLI DEL NATISONE - VIDES UDINE 3-0 Valli del Natisone: Sirch (Corazza), Martinig (L. Gubana), Onesti (Cont), Stefano Vogrig, Birtig, Carlig, Simone Vogrig, Scuderin, Lesizza (G. Gubana), Clavora, Medves. Purgessimo, 4 febbraio -Un minuto di raccoglimento per ricordare i fatti di Genova, quindi il via alla gara, che vede passare in vantaggio i padroni di casa dopo 10 minuti con Massimo Medves. I valligiani tengono saldamente in mano le redini del gioco cercando il gol della sicurezza, ma più volte denotano carenza in fase conclusiva. Sfiorano la segnatura Simone Vogrig, Lesizza, Medves e Clavora. Le loro conclusioni o risultano deboli o fuori di un soffio. Le danze continuano con l’identico cliché anche nella ripresa. Al 24’ per ben tre volte il pallone viene allontanato dalla linea bianca dagli udinesi. Un grosso peri- Adriano Corazza, portiere della Valli del Natisone colo per Corazza, che neutralizza alla grande una conclusione di un attaccante ospite. Il raddoppio arriva alla mezz’ora, dopo un bello scambio tra Lesizza e Medves, con quest’ultimo che in diagonale supera il portiere. La terza segnatura giunge due minuti più tardi con un calcio di punizione di Clavora che sorprende con un pallonetto il portiere avversario. La vittoria consente ai valligiani di raggiungere al secondo posto in classifica la formazione degli Anni ’80. un diagonale di Giovanni Dominici. Seguivano quindi gli attacchi degli ospiti, che impegnavano severamente Bucovaz. Con una veloce a-zione di contropiede i rossi ottenevano il pareggio. Per un non riuscito tentativo di fuorigioco i cividalesi rischiavano la capitolazione, ma per loro fortuna il pallone finiva a lato. Il gioco del calcio a volte é spietato, chi sbaglia paga. Puntuale il castigo, con una bella conclusione al volo di Maurizio Boer su azione di calcio d’angolo. Nella ripresa il gioco rimaneva equilibrato, ma nel finale i padroni di casa provavano grossi brividi. Prima il corpo di un difensore respingeva fortunosamente il pallone, quindi Bucovaz in volo riusciva a respingere di pugno una ravvicinata conclusione evitando il pari, (p.c.) In attesa del girone di ritorno la situazione di Esordienti e Pulcini dell’Audace Crast e Miano, bocche da fuoco... Daleč je športna kultura iz madžarskega Gyòra Riprendono in marzo i campionati Esordienti e Pulcini, ai quali partecipa il Gsl Audace di San Leonardo. Per quanto riguarda i più grandi, l’allenatore Ivano Martinig ha a disposizione i ventisei ragazzi valligiani: Daniele Bastiancig, Michele e Cristian Bergnach, Alessandro Cappelli, Filippo Cer-notta, Alessandro Corredig, Mattia Cendou, Federico Crast, Mirko Domeniš, Andrea Dugaro, Davide Duria-vig, Davide Floram, Cristian Floreancig, Federico Medves, Gabriele Iussig, Martin Namor, Daniele Pandin, Martino Panzani, Simone Pi-con, Maurizio Suber, Luca Postregna, Patrik Podoriesza-ch, Filippo Rucchin, Michele Predan, Daniele Trinco, Cristian e Simone Trusgnach. Al termine del girone di andata - anche se le classifiche sono state abolite - la squadra sarebbe terza in classifica con 12 punti. Non mancano validi attaccanti, ben 25 le reti messe a segno. Il più gettonato è Federico Crast con undici centri. Seguono a ruota Duriavig (5), Podorieszach (4), Rucchin, Pandin e Suber con un gol a testa. Nove volte i portieri hanno dovuto raccogliere il pallone nel fondo della propria porta. Bottino ottimale per i Pulcini allenati da Pio Tomasetig e Michele Podrecca. I ragazzini hanno ottenuto sei vittorie ed un pareggio, sono ancora imbattuti e guardano dall’alto in basso i loro avversari. Ecco in ordine alfabetico i loro nomi: Stefano Bergnach, Adnan Besic, Federico Chiabai, Massimiliano Chiuch, Francesco Cendou, Pietro Faidutti, Michele lussa, Tiziano Lombai, Miano Gabriele, Davide Medves, Alberto Pandin, Dominique Podorieszach, Andrea Ruttar, Gabriele Sibau, Andrea Strazzolini, Luca Trusgnach e Fabio Va-lentinuzzi. Con nove reti guida i marcatori Miano, seguito da Va-lentinuzzi (8), Sibau (7), lussa (6), Besic con due centri, per un totale di 24 gol fatti contro i soli due subiti. Come si può constatare nelle Valli del Natisone c’è un buon numero di giovani praticanti che con il passare del tempo potranno dare tante soddisfazioni. Ne vem, če je športni mrk kaj zalegel. Ne vem, če je sklic predstavnikov ultrasov v Genovi pomenil nekakšno premirje in da že v nedeljo ne bomo prisostvovali nasilju, ki smo ga že nekaj let navajeni gleda- ti na italijanskih stadionih. Ko razmišljam o teh zadevah mi prihaja v spomin dogodek iz madžarskega Gyòra, kjer sta se za pokal Uefa srečali domači Raba Eto in Juventus. Končni izid 2:2 je pomenil izključitev Raba Eta iz evropskega pokala. Ko sva s prijateljem zapuščala stadion, se nama je približala večja skupina mladih. Ustrašena sva se zaprla v avtomobil in čakala na najhujše. Nič od vsega tega. Fantje so se nama približali in nama ponudili roko v znak spoštovanja, ker je najina ekipa, Juventus, zmagala. Kako daleč je Gyòr od današnje italijanske nogometne miselnosti. Kako daleč je tista kultura športa, ki se je v naših krajih sprevrgla v eno najbolj donosnih kupčij, (r.p.) Bo pomagala nedelja brez športa? 8 novi mata j ur Četrtek, 9. februarja 1995 SREDNJE Gorenj Tarbi - Seucè Imamo čičico Dora an Vittorio -Tarbjanova iz Seucà sta bla nona že dvakrat: parvo je paršla Veronica, potlè se je doluožu še Jakopo, za Ele-no an Zaneta Vanielcjove hiše iz Gorenjega Tarbja pa je parvi krat, ki sta nona: rojstvo male Amelie pa je pameslo puno puno veseja vsiem štierim, pru takuo v-siem te družim od družine. Liepa an že močna čiči-ca je paršla na sviete parvi dan februarja an je parvi otrok od Ines Trusgnach -Tarbjanove an Adriana Stulin - Vanielcjovega. Družina živi v Gorenjim Tarbju, pa napravja novo hišo tam v Seve an v tisti vasi bo mala Amalia živie-la an rasla. Ines an Adrianu čestitamo, mali Amaliji pa želmo veselo an srečno življenje. ^IDREKA^ Ki dost nas je? Nimar manj, pa tuole se je že viedlo. Parvi dan lieta 1994 nas je bluo 243, zadnji dan pa 227, tuole pride reč 16 ljudi manj. Rodiu se je sarnuo an otrok, untarlo jih je 13, tle h nam je paršlo živet 8 ljudi, proč jih je šlo pa 12. 227 ljudi: vse kupe se jih lahko zbere v adnim hramu! An če prebereta tle zdol, v rubriki, kjer so novice od lieta 1953, je napisano, de lieta 1951 je bluo v Dreki “sarnuo” 1094 ljudi. Pa donas, ka’ imamo reč? SVET LENART Podutana Zazvonila je Avemarija V torak 31. ženarja zjutra je na svojim duomu umaru naš vasnjan Luigi Simaz. I-meu je 73 liet. Luigi je biu puno cajta bolan, pa huduo tarplienje, ki ga je maltralo ga je pre-našu z veliko kuražo an po-tarpežljivostjo. Z njega smartjo je v veliki žalost pustu ženo, hči Anno, sina Gianpaola, zet, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v torak 2. febrarja popudan v Podutani. Gorenja Miersa Še adna smart V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustila Elena Ceccutti uduova Trusgnach. Učakala je 88 liet. V žalost je pustila sina, hči, navuode, sestre, brate, kunjade an vso drugo žlahto. H zadnjemu počitku smo jo spremljali v saboto 4. febrarja popudan. Skrutove-Gorenj Tarbi ZbuogamJug Tle v podutanskem brito-fe smo imiel v tiedan dni tri pogrebe. Jug, takuo so ga v-si poznal an klical, za anagrafe Giusebbe Garbaz, nas je za nimar zapustu. Dopu-nu je biu 66 liet. Rodiu se je go par Juge v Gorenjim Tarbju, pa tudi on ni imeu puno sreče doma. Muoru je iti dielat po sviete an puno liet je kopu karbon v belgijanskih minierah. Kar se je varnu damu je šu živet z družino v Škruto- ve. Zadnje dni vošta lanskega lieta mu je bla umarla žena Santina Bergnach -Poličnjakova iz Dugega. Z njega smartjo je v žalost pustu hčere Rosetto an Lucio, zet, navuode, sestro, kunjada an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Podutani v pandiejak 6. febrarja popudan. S0V0DNJE Mašera Pogreb v vasi Do zadnje dni je z veliko kuražo želeu ozdravit. Je mislu an viervu, de priet al potlè medežine mu bojo po-male, nič ni mu pruot smar-ti. Takuo v sriedo 1. februarja je v čedajskem Spitale umaru Giuseppe Losza-ch - Bepič Drejatu po domače, klaša 1917. Kot puno naših judi, tudi on je biu v drugi uejski v Albaniji an v Grečiji. Dvie liet potlè se je varnu damu, pošjal pa so ga v Rusijo. Pošjal so ga damu zak je imeu noge zmarznjene an tela je bla njega sreča, čene Buoh vie, ka’ se mu je bluo zgodilo. Bepič je biu me-žnar go par Mašer an puno je naredu za zgradit cierku v teli vasi. Zadnje cajte se je puno brigu tudi za jo po-strojit, sa’ je strieha puščala. V družini an med judmi je biu nimar veseu an dajau kuražu vsiem. V žalost je pustu ženo Gildo, hčere Mariso an Elviro, zete, navuode an vso drugo žlahto. Za vasnjane an za vse tiste, ki so ga poznali, je daržu gor an kanton vasi an seda, ki ga nie vič, bo težkuo ga pozabit. Pogreb je biu 3. febrarja. GRMEK Dolegna - Garmak Zapustu nas je Giuseppe Chiabai V čedajskem Spitale je u-maru Giuseppe Chiabai, i-meu je 76 liet. Ziveu je že puno cajta v Dolegna del Collio an v tistim kraju je biu tudi njega pogreb v pandiejak 6. febrarja, pa v gar-miškem kamunu ga je poznalo puno ljudi, sa’ je biu Jelinkin iz Gorenjega Gar-mikà. V žalost je pustu ženo, hči, sina, zeta, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Hostne V spomin brata Perina 6. ženarja je šlo skuoze 25 liet od kar v ciestni na-sreči je umaru Pietro Trusgnach - Pulentarju iz Host-nega. Imeu je sarnuo 43 liet. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominja sestra bližnjica (gemella) Vittoria V Dreki 1094 ljudi, v SOVODNJE Matajur Duo je uduobu s šijam 8. febrarja so ble na Matajurju smučarske tekme (gare di sci). Paršlo je puno judi na tekme an tudi gledat. Tudi oblasti nieso manjkale an med njim so bili čedajski župan avokat Pelizzo, kapitan financarju an kavali-er Blasig. Bla sta tudi sau-onjski šindak Marco Franz an gaspuod Pasquale Gu- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste DSP» Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500,— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% jon. Tel dan smo imiel zaries velik praznik. Domači so streljal s topiči an zvonil zvonuove, de se je odmie-valo po cieli dolini. Oblasti so imiele njih diškorš an tudi naš šindak je kiek spreguoriu. Jau je, de bi bluo potriebno, de bi se oblasti interesale za na-rest ciesto, ki bi vezala Matajur z dolino. Potlè so razdelil premie. “Coppa Cai Udine” je šla bratom Azzolini iz Matajurja. Klasifika je bla tela: 1) Azzolini Antonio iz Matajura; 2) Azzolini Giuseppe iz Matajura; 3) Po-dorieszach Luigi iz Matajura; 3) Zorza Alessandro iz Marsina; 4) Feletig Luigi iz Čedada; 5) Gosgnach Onorio iz Čedada. Se redi premalo žvine Kar so nam paršii pod roke podatki od lanskega štetja Zvine, ki so ga v našem kamunu nardil, smo se ustrašli. Naš kamun ima 22 kuadratnih kilometru an sviet ni slab. Lahko bi se redilo še dvakrat vič žvine. Lieta 1952 je bla štieta v našim kamune tela Zvina: 716 krav, 16 juncu an jenic, 165 uci, 46 kozi, 10 konju an 13 mulu. Pred 25 lieti je bluo tle par nas 1520 krav, medtem ko uci an kozi jih je bluo trikrat tkaj, ku donas. Ce puodemo takole napri čez malo liet tle na bo vič žvine. SVET LENART Kravar Za novo cierku Ministerstvo za dielo je dau naši novi cierkvi 1.800.000 lir za kupit material, ki je potrieban za jo dokončat. Kot je znano smo v Kravarju sami zgradil novo cierku, zak te stara je previč majhana an v slabim stanju. Za tele sude imiet se je interesu naš gaspuod Jakulin. (Matajur, 16. 2. 53) Dolenja Miersa Mlieko al uodà? Kot je znano imamo v naši vasi zadost lepuo urejeno mlekarinco. Tle nosijo mlieko tudi kimeti iz Podutane, Skrutovega, Ošnijega an Hrastovijega. Ljudje so se že vič cajta žalvali zak v naši mleka-rinci reči nieso ble vse na mest. So bli nekateri kimeti, ki so nosil v mlekarinco mlieko z vodo dolo-Zeno al pa posneto an za-tuo kajšankrat ser ni biu dobar, masla je paršlo pa malo. Pošteni kimeti so se kumrali an tiel, de se malo kontrola, kar pride v mle-karnico. Mlekar je začeu kontroluvat an je ušafu, duo so bli tisti, ki so vodo v mlieko dajal an ga posnemal. (Matajur, 16. 4.1953) DREKA Nimar manj ljudi Ki dost ljudi je štiela Dreka lieta 1911 an ki dost lieta 1951? Lieta 1911 je naš kamun šteu 1424 duš, lieta 1931 jih je bluo 1349, 4. novemberja lieta 1951 pa sarnuo 1094. V 40. lietih smo zgubil 330 duš. Al vesta de... Saje je dobar gnuoj Par vič kraji ljudje var-žejo saje v kajšan kot, an tam potlè rasejo plievje, kar je škodljivo. Pametni kimetje pa nucajo saje za gnuoj. Narbuojš je, če saje že v jesen al pozime spravite na vart al na njivo. Saje so posebno dobar gnuoj za spinažo, solato, žeje, čebulo an sadno drie-vje. Tudi trava rase lieuš, če pozime potrosita saje po senožet. Saje pa so dobar gnuoj za vse rože v loncih. (Matajur, 1.1.53) Zmarznjene jajca Če vam jajca zmarznejo ratajo spet dobre za jest, če jih odtajate v slani vodi. Trieba pa je jih hitro ponu-cat zak se ne skranijo dugo cajta. Viedite pa, de tiste jajca, ki jih niesta opral se buj dugo cajta skranijo, ko pa če jih Cedita. (Matajur, 16.2.53) Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.00 an od 16.30 do 19.00, v torak an sredo od 16.00 do 19.00, v petak od 8.30 do 11.00 an od 16.30 do 19.00 Crnivarh: v Cetartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doli. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 • v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 16. FEBRUARJA Prapetno tel. 713022 - Tavoijana tel. 712181 OD 11. DO 17. FEBRUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznik ah so odpaite sarnuo zjutra, za ostali cas in za ponoč se mote klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE - FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 C AMBI-MENJALNICA: martedi-torek 07.02.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,50 13,20 Ameriški dolar USD 1585,00 1635,00 NemSka marka DEM 1042,00 1065,00 Francoski frank FRF 299,50 308,50 Holandski fiorint NLG 925,00 952,00 Belgijski frank BEF 50,40 51,90 Funt Sterling GBP 2475,00 2547,00 Kanadski dolar CAD 1136,00 1172,00 Japonski jen JPY 15,90 16,40 Švicarski frank CHF 1225,00 1263,00 Avstrijski Šiling ATS 147,25 152,00 Španska peseta ESP 11,90 12,35 Avstralski dolar AUD 1183,00 1222,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 255,00 272,00 CERTIFICATI DI DEPOSITO IN DOLLARI O MARCHI • La filiale di Cividale della Banca di Credito di Trieste ha in offerta certificati di deposito sia in Marchi tedeschi che Dollari Usa; essi possono essere acquistati da qualsiasi residente e non residente con una semplice richiesta. |S> Ancora più interessante é il fatto che questi investimenti possono essere fatti anche disponendo di piccole somme: a partire da 2.000 marchi o 2.000 dollari in sù.